«. mM.
V LlDUIIanl, v nedeljo ZD. februarja I9Z1.
Uhaja v*a\k daa popoldae, isrseoaai Bedel)« la pr«*«iu,a.
tffiae-atli Prostor 1 m/m X M /n/ai ta male oglasa di 27 m/m stilne 1 K, od 30 m/m villne dalje kupčljski In uradni oglasi 1 m/m K i"—, notice, poslano, preklici, lijave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke HJ K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*-% Pri večjih naroillin popast
Vprašanjem glede fnseratov nai se orilo U sna m tu aa od,-" v.
Cpriraietro »Slov. Naroda«1 la ..Jfaredaa  Tleaarae" miiova
ul»ea AL S, prt tli Ano. — Telefon al S 34.
,BSla«so*«l  Barod* vel|a ▼ /a3 »l4f i|i i
celoletno na,*.« pUCan . K S^ — polletno 150-J mesečno    ......    75* —
1...... .   - »-
*  Llublfaol la  po pottl i V iBoaeaeatvo i
celoletno......K 42J-—
potletao .......  „210"—
i mesečno......m —
- 36-
Pri morebitnem povHan|j se ima u \\* naročnina doplačati. Novi  naročnini nai  paii)eto v prvlć  aasatćniito   .dno   4ISBT"   P° ""Kjtnici. Na turno plemena nnrolil* bre* r»os>alvr   i*vm a se ne mof^mo ozira
tiredalatvo „810/. Warol»M Snsflova allca at 8, K nadstro?!«.
Telefon atev. 34.
Dc   to  ■prssms  le  podptsnae  la  aadoatao fraakovaaa.
SjSj    Rokoolsov no vf.<: i, ""CM
/ojameint £tevi?k;n ^l|a 1*20 K
Poštnina platana v notovinl.
Dr. Henrik Steska:
Obseg teritorialne
Ustava bo morala točno povedati, kateri posli pripadajo teritorialni samoupravi, naj si se že konsti-tuanta odloči za katerikoli sistem teritorialne samouprave. Teritorialni samoupravi pripada del notranje uprave in del finančne uprave. Vso Javno upravo delimo običajno v pet Strok, v notranjo uprava v sodno upravo, v zunanjo upravo, v vojaško upravo In v finančno upravo, ter razumemo pod notranjo upravo vso ono Javno upravo, ki ne spada k eni izmed ostalih štirih upravnih strok.
Finančna uprava teritorialnih samoupravnih korporacij ima skrbeti za upravo lastne imovine. Lastno imovino delimo v troje vrst. y finančno premoženje, ki nva jc le namen, da dohodke donaša, nadalje V upravno premoženje, ki tvori pred vsem stvarno podlago za izvrševanje upravnih nalog (na primer uradnega poslopja, šoL poslopja, bolnišnice, vodovodi) in končno v Javno last, ki služi občni uporabi (na primer javni poti In ceste). Ker pa dohodki lastne imovine le redkokdaj zadostujejo za kritje izdatkov, tedaj je teritorialnim samoupravnim kor-poracijam poskrbeti za kritje ori-manjkljaja z dohodki davščin (davkov in pristojbin), ki se odmerjajo ali kot doklade samoupravnih korporacij k državnim davščinam ali pa samostojno. To nalaganje davščin je izrazit oblastven posel samoupravnih teles.
Pri notranji upravi gre pred vsem za troje funkcij, za policijo (v širšem pomen«), za razsojanje o Javnih pravicah in za neposredno pospeševanje narodnega gospodarstva, prosvete In zdravstva. Policija v širšem smislu odvrača v svrho vzdrževanja dobrega red med prebivalstvom vse ono delovanje in vedenje ljudi, ki se ali aktivno ali pasivno protivi dobremu redu ter ogroža obstoj države In njenih institucij. Življenje, zdravje in imovino posameznikov. Svojo nalogo vrši policija s poveljevanjem (policijske prepovedi in zapovedi), s kaznovanjem (policijske kazni), z neposredno silo in s podelitvijo policijskih dovolil. S poveljevanjem in z uporabo neposredne sile skuša policija doseči tako obnašanje ljudi, ki odgovarja dobremu redu, s kaznovanjem določi onemu, ki zakrivi kršitev   dobrega reda, s
Trni s.
Roman. Spisal Anatole France, član Francoske akademije.
Tisti čas je bilo ob dolenjem Nila vse polno puščavniških naselbin. Mladeniči in starci so živeli tam posamič ali v maiih skupinah, delali in molili ter se s postom ln vsakovrstno pokoro pripravljali za večno življenje. Ni ga bilo med njimi, ki bi bil svoiemu grešnemu mesu posvečal le najmanjšo skrb. Telesne bolezni in rane so pozdravljali z radostjo, ker $o vedeli, da prinašajo odrešenje njihovim dušam. Tako so se Izpolnile besede prerokove, ki je rekel; »Vzklilo bo cvetje v puščavi«.
Legije zavrženih angelov so bile neprenehoma na delu, da bi premotile svete može. Zalezovali so jih v obliki šakalov in hijen, mnogokrat pa tudi v ženski podobi. Kajti dasi so hudobni duhovi v resnici grdi in odurni, si nadenejo časi vendar lepo in zapeljivo vnanjost, da laže dosežejo svoj namen.
Odkar se je bil stoletni starec Antonij preselil v večnost, ga med Puščavnlki nI bilo zaslužnejšega moža od PaphnucIJa, opata antinojske-ga. Postil se Je mnogokrat tri dni zapored, nosil je trd spokorni pas In
kaznijo zlo. in s podelitvijo policijskega dovolila dovoljuje nekak kar je zaradi opasnosti za dobri red načeloma prepovedano In kar se le pod gotovimi pogoji more brez nevarnosti dovoljevati.
Poleg policije pripada notranji upravi tudi dober del razsojanja o favnih pravicah in dolžnostih. To razsojanje ima namen, da avtoritativno razsoja o obstoju ali neobstoju kake Javne pravice ali javne dolžnosti. O javnih pravicah ali Javnih dolžnostih pa govorimo tedaj, kadar gre za pravno razmerje med državo ali samoupravo na eni strani In njima podrejenimi osebami (fizičnimi ali zasebnimi in javnimi jurlstičnimt osebami) na drugi strani in tedaj en subjekt prevladuje nad drugim.
Notranja uprava pa ne p<>spešuje duševne, telesne in gospodarske kulture zgolj Indirektno s policijo In z razsojanjem, temveč tudi neposredno s tem, da podeljuje odnosno omogoča posameznim fizičnim ali jurl-dičnim osebam razne načine: 1. uprava podeljuje javne pravice z dovolitvijo posebne intenzivne uporabe Javne lasti (na primer podelitev koncesije za uporabo Javne ceste ali vode preko obče dopustne uporabe) ali z dovolitvijo takega delovanja, ki le kot javen monopol pridržano javni upravi (na primer železniške, brzojavne koncesije, podelitev .'avnosti zasebnim šolam) ali z dovolitvijo tuje lastnine ali služnostih na tuji posesti s pomočjo popolne ali delne razlastitve (na primer razlastitve za cestne gradbe, železnice, vodne grad-be, elektrovode Itd.) ali s prlpozna-njem posebnih javnih sposobnosti (na primer državljanstvo«, domovin-stvo, Jurldična osebnost). 2. Nadalje omogoča Javna uprava uporabo raznih javnih zavodov in naprav, katerih se posamezniki ali morajo posluževati (na primer: Hudske šole, obrtne in trgovske nadaljevalne šole) aH katerih se po lastni volji smelo posluževati, a uporaba nI javna dolžnost (na primer meščanske šole. srednje Šole, razne strokovne šole, tečaji, javne ceste, pošta, brzojav, železnice bolnišnice hiralnice, zavarovalnice, vodovodi, elektrarne in plinarne) ali kojih dobrote uživajo brez vsakega sodelovanja (na primer cestna razsvetljava). 3. Kontno včasih javna uprava tudi s subvencija-
mi ali prispevki podpira razne naprave ali zavode zasebnikov odnosno zasebnih aii javnih udružen".
Ako se odkaZ> pokrajinski ali okrožni (okrajni) samoupravi le pospeševanje gospodarske, telesne in duševne kulture z lastnimi gmotnimi sredstvi, potem bi Jej pripadali pole,* lastiic finančne uprave pač le posli, ki so našteti pod črkama 2. in 3.. vendar ne gre, da bi se ustava zadovoljila s presplošntmi izrazi kakor pospeševanje lokalnih interesov, treba je. da našteva upravne grane, glede katerih sme z ustanovlfanjem, vzdr-žavanjem in subvencioniranjem raznih naprav uporabljati svoia finančna sredstva. Ker izvirajo ta finančna sredstva večinoma iz javnopravnih virov, namreč iz davščin, in se te prebivalstvu enostransko nalagajo, vsled tega Je pač potrebno, da se določi, kaj smejo pokrajina okrožje (okraj) tn občina kot samoupravna telesa s svojimi gmotnimi sredstvi pospeševati. Mnogobrojnost raznih naprav izključuje sicer naštevanje vseh vrst naprav, ki služijo pred vsem krajevnim interesom, ne izključujejo pa navedbe teh upravnih gran.
Semkaj bi spadale naslednje:
a) naprave za proizvajanje dobrin (elektrarne, plinarne itd.):
b) lokalne prometne naprave (lokalne ceste in pota, lokalne železnice, kanali, luke. avtomobilne zveze Itd.):
c) naprave za odvračanje elementarnih nezgod (uravnave rek, zagradbe hudournikov itd.);
č) zdravstvene naprave (bolnišnice, blaznlce. hiralnice, zavodi za gluhoneme, za slepce, pokopališča itd.);
d) srednje in strokovne Šole ln tečaji.
e) zavarovalnice za kmetijstvo in zavodi za hipotekami kredit.
S posebnimi zakoni bi se smelo Še druga podjetja dovoliti teritorialni samoupravi.
Za primer, da bi ustanavljanje, vzdrževanje ali subvencioniranje določenih naprav ne bilo le dovoljeno teritorialnim korporacijam. temveč obenem tudi dolžnost, potem se bo ta dolžnost pač morala s posebnim Izvršilnim zakonom ugotoviti.
Težja Je določitev kompetence teritorialnih samoupravnih korporacij, kadar jim naj pripadajo rudi izven finančne uprave oblastveni posli. Poznejši neplodni parlamentarni boji in pa mnogobrojni kompetenčni spori zaradi meja med državno upravo in
teritorialno samouprav) se morajo izključiti, a bi prav pogostokrat nastali, če ustava sama ne bo določila, kktere oblastvene posie izvršuj samouprava IJri oblastvenih poslih n* s nc biti nejasnosti glede kompetence.
Ako ima država ne le v svojem središču, temveč tudi v posamez i pokrajini in v posameznem okr< i]u (okraju) svoje lastne organe za notranjo upravo, potem ona lahko vse oblastvene posie notranje uprave sama vrši, vendar pa so vs!ed svojega bolj lokalnega značaja ne1:; teh poslov prav primerni za sarn> upravo.
V to kategorijo rb!a*uvenrh naslov lakalnega značaja bi srad~>! > pred vsem izvrševanje pravnih nor o poljedelstvu, živinoreji. gozd trst vu, lovu In ribarstvu, o javnih cestah, potih ln mostovih, o gra^bi poslopij in drugih stavb in o regulaciji naselbin, o tujskem prometu in letoviščih, o oskrbi ubožcev ln zaščiti dece in mladine.
Ako se prepustijo teritorialni samoupravi tudi oblastveni posli elcde ravnokar navedenih upravnih panog, potem spada v lastno področje pokrajinskih okrožnih (okrajnih) in občinskih samoupravnih teles tudi policija, nadalie razsojanje In končno pospeševanje v teh panogah v vsem obsegu ln ne le glede neoblastvenih opravil.
Vsled teh oblastvenih poslov bi imeli cel sistem nadrejenih in podrejenih samoupravnih korporacij. Omenjene oblastvene posle bi namreč v nižji stopnji vobče opravljala nižja samouprava, v višji pa nadrejena samoupravna telesa. Včasih v važnejših stvareh bi zakoni odnosno avtonomne norme morda določile, da pripadaj Že v prvi stopnji kaka oblastvena odredba najvišji, to Je pokrajinski samoupravi.
Umljivo je. da odgovarjaj kom-petenca občinske samouprave kolikor mo-goČe kornpetenci okrožne (okrajne) in pokrajinske samouprave. Razlike bi obstojale pač v tem. da krajna kompetenca ni Ista. nadalie da odrejajo višje teritorialne samoupravne korporacije v višji instanci in končno da so slednjim pridržane nekatere važnejše odredbe oblastvenega značaja že v prvi stoonii.
Da bi vsa lokalna policiia spadala v lastno področje teritorialne samouprave, to pač ne gre. Tudi je izraz »lokalna policija« premalo točen. Le ona policija, ki se nanaša na gori omenjene bolj lokalne upravne
panoge, pripadaj samoupravi. Var* n stno in zdravstveno pol cij ) pa naj Izvršujejo dr/avna pokrajinska in ur* žavna ekrožna (okrajna) oblastva, odnosno v prenesenem področju obšli;: a in to tudi takrat, ko gre za lo* kalno policij >. Meti lokalno in nclo* kalno varnostno odnosno zdravstvo-n > policijo m točne meje. Ena prehaja v drugo. Preveč kompetenčnih sporov bi nastalo, s tem se popolnoma izognemo, ako vse varnostno policijske posle £lede zdravstva pridelimo neposredno cr/:avni upravi in oko le :ia:nižji samoupravni jedinici, to Jo občini pripadajo nekateri teh poslov v prenesenem področju. Glede tega svojega prenesenega področja bi bi!a občina seveda podrejena državnim upravnim oblastvom. Ta oblastva bi v stvar Ji občinskega prenesenega področja postopanje lahko nase pritegnila odnosr.o dotične občinske od* redbe kasirala ali reformirala in sicer ne le tedaj kaviar bi upravni akt občine kršil zakone, temveč tudi takrat, krda" bi bil upravni akt zgolj neprimeren.
Pole«: doslej naštetih konkretnih oblastvenih upravnih aktov pa po* znamo Šc abstraktne odredbe samoupravnih teles. Tem prištevamo so sebno takozvana avtonomna pravila, ki imajo svoj izvor v lastni nonno-tvornl moči samoupravne kon cije. Ta avtonomna pravila usrvar-lajo novo objektivno pravo v določenih samoupravi pripuSčenih upravnih granali. Glede onih gran javno uprave, v katerih Izdaja Iz lokalnih razlogov teritorialna samouprava konkretne oblastvene akte. Je nedvomno primerno, če sme izdati tudi avtonomna pravila. Izvzete bi se ve* da bile vse stvari, ki spadajo pod kazensko pravosodje ali se nanašajo na civilno pravo Taka avtonomna pravila bi bila primerna tudi za določitev podrobnosti o ustroiu teritorialnih korporacij. Pred vsem bi pokrajine avtonomne norme izdale, a kolikor bi to pokrajinska avtonomna nravila ali pa državni zakoni dopuščali, bi tudi nižja teritorijalna samoupravna telesa izdala podrobnejšo Izvršilne naredbo.
Pristopajte k „Jugo< slooenskl matici"!
pri molitvi je bil s čelom ob tla, da Je dobilo s časoma kožo kakor velblo-dov podplat. Bil Je rodom iz Ale-ksandrije in njegovi starši so bili ugledni ljudje, ki so skrbeli za to, da se je izučil   v posvetnih vedah.
V svoji prvi mladosti Je bil vdan vsakovrstnim zmotam in la-žem pesnikom in filozofov, vživai je umetno pripravljene mesne jedi In posečal javne kopeli. Skratka: živel je tako, da bi bilo njegovo življenje takrat skoro bolj zaslužilo ime smrti nego življenja. Toda zadel ga Je žarek nebeškega usmiljenja: Izpreobr-nil ga je krščanski svečenik. In ko je neki dan Čul diakona čitati v cerkvi: »Ako hočeš biti popoln, prodaj, kar imaš, in daj ubogim«, je Šel ln prodal svoje Imetje ter se podal v puščavo.
Zgodilo se Je Pa, da se je Pa-phnucij nekega dne domislil lepe plesalke Thals, ki jo je bil često videl v AleksandriJl, predno Je začel svoje spokorno življenje. In glej: komaj mu Je pala v dušo nje podoba, že je stal majhen šakal ob vznožju njegovega trdega ležišča.
Thafs le bHa hči ubogih poganskih staršev. Njen oče Je bil Pijanec njena mati malo prida. Dekletce Je bilo prepuščeno samo sebi in staremu sužnju Ahmesu ki Je bil krlstljan In Je skrbel, da je bila njegova varovanka
po kratkem poduku v verskih rečeh krščena. Po mučcniški smrti Ahme-sovi paThais pozabi, kar Je bilo, in se da premotiti po stari ženski, ki jo je nagovorila: »Sladka jacinta. hčerka svetlobe, pojdi z menoj in ne bo ti treba delati drugega kakor plesati ln smehljati se«.
Thals je rekla: »Zakaj bi ne šla?« In odšla je s starko v Antiohijo. kjer je postala veselje in naslada mladega sveta. Da pokaže svojo umetnost rodnemu mesfu. se povrne Thals, takrat že ugledna in bogata, v Ale-ksandrijo, kjer je imel Paphnucij v svoji mladosti dostikrat priliko videti jo. In ne moglo bi se reči, da ni rad gledal njenega plesa, ki je mnogokrat spominjal na najstrašnejše strasti.
Teh plesov se Je domislil Paphnucij oni večer, ko Je z grozo opazil, da je prestopil Šakal prag njegovega bivališča in se bližal njegovemu ležišču. In Paphnucij Je pokleknil ter je molil: »TI, ki si položil usmiljenje v naša srca kakor roso v pustinjo, dobri Bog. bodi zahvaljen. Ženska, ki se Je spominjam. Je delo Tvojih rok. Je dih Tvojih ust. Reši Jo, o Gospod, iz objema satanovega.«
m skleni! Je potovati v Aleksan-drljo tn Izrreobrnltl Thals. Odkril Je svoj načrt staremu PaJemonu, ki Je
bil izmed najmodrejših od menihov antlnoiskih. In PaJemon mu je dejal: »Spomni se, o Paphnucij. besed starega Antonija, ki je rekel: Kjerkoli ste, ne hodite drugam. Slabo je za puščavnika mešati se v posvetne stvari.«
Toda Paphnucij nI poslušal besede modrosti. Vzel Je popotno palico in stopal ob NIu navzdol. Žeja, lakota In vročina ga niso motile. Sinja reka mu je kazala pot ln nad njlrn se Je razprostiralo vedro nebo. Toliko čudežnega Je bilo vsena-okrog. da Je Paphnucij od časa do časa potegnil svojo kuto čez glavo, da bi ne videl vse te lepote.
In vselej, kadar Je ugledal cvetoče drevo ali belo ptico, je mislil na Thais. Solnce Je stalo že visoko na nebu, ko Je opazil v daljavi bleščeče zldovje AleksandriJe, svojega rodnega mesta; ko Je prestopil prag mestnih vrat. Je bil večer. »Tu sem sc rodil v grehu«, si Je mislil, ko Je stopal po razbeljenem tlaku velikega mesta. Otročad Je tekala za nJim ln kričala: »Fj, kam trtlŠ Črni ptič?« In fantallnl so metali kamenje za nJim. On pa je molil: »Bog vas blagoslovi, deca«.
Pozno Je že Nlo. ko Je potrka! na vrata hiše svojega prijatelja Izza mladih dni. Nikias je bil bogat člo-
vek, epikurejec. Ves lahkoživi svet Aleksandrije se je shajal v njegovem domu. Paphnucija ukaže očistiti in maziliti. Device oblečejo puščavnlki v praznično oblačilo; le trdega spo-kornega pasa noče Paphnuelj za nobeno ceno odložiti. Se tisti večer vidi Thais v veseli družbi. Predno se ji bliža, razodene prijatelju svoj namen. Nikias Pa mu reče: »Boj se Venere, o Paphnucij. Njeno maščevanje Je strašno!«
Naslednjega dne poišče puščav* nik Thais v njenem domu. NI je bilo dragocenosti, ki bi je lepa žena no bila imenovala svojo last. Njen stan Je bil kakor tempelj boginje ljubezni ln tečko Je bilo menihu prestopiti njegov Prag. Dasi ni bi! pokusil opojno pijače, se je opotekal kakor vinjen, ko se je bližal krasotici. »Moj Bog«, je molil v svojem srcu, »daj mi moč» da premagam greh in pripeljem iz-> gubljeno ovčico v Tvoje naročje«.
—»Zaradi Tebe, o Thais, sem zapustil svoje brate v daljnem, ljubem kraju. Izgubil sem srčni mir in šel seru v boj zate, za Tvojo dušo. Daj. da Te učim nove, večne ljubezni!«
— »Prepozno Prfhajnš. o tujec« ga zavrne Thais, »vsa ljubezen ml Je znana. Pazi, da ne z:oriš ob mojem pogledu!«
2 stran »SLOVENSKI NAROD*, dne 20. februarja 192i. 41 §te*.
Preganjanje komnnfsfoo.
Na slepem tiru državne železnice v Spod. Šiški stoje tovorni vagoni s pohištvom natlačeni. V njih delavci, žene in kope otrok, pred njimi oborožena straža. Zene javkajo, psujejo, kolnejo. — otroci jokajo, kriče in razgrajajo. Možje mrko molče, včasih ozmerjalo ženo ali de-co, pa nestrpno pogledujejo v daljavo... Kdo so ti nesrečneži, od lakote in mraza bledi, vsi umazani in neumiti?
Novodobni izgnanci: komunisti! Z rodb:nami in z vso revščino polomljenih miz, omar. postelj, slam-njač in raznovrstnega beraškega po-sodja so bili izgnani kot državni pre-kucuhi iz severnovzhodnega jngo-slovenskega ozemlja. Na potu v svoj »zavičaj« — v domovne občine — so obtičali v Ljubijani. Magistratni odgonskl urad naj jih nasiti in nato dirigira dalje. Tako odreja ministrska •naredba z dne 29. decembra 1920.
Stroga, neusmiljeno ostra naredba. Toda nič ji ni oporekati. Tujec, ki hujska proti redu in miru v državi, ki ščuva mase k pogromom ter s svojimi vratolomnimi fantazijami zavaja ljudstvo k upornosti, ali pa celo tujec, ki se zahrbtno veže z državnimi sovražniki, s sosedi onstran meje, z madžarskimi, ruskimi in kdo ve še s kakšnimi boljševiki. tak tujec ne zaslužuje prav nobenega pardona. Sami med seboj imamo dovolj prevratnih elementov, a da bi se otepali še s tujci, ki si služijo naš kruh? Ne, le stran ž njimi in naj izginejo domov tla čez mejo!
Toda naredba se uporablja rudi proti domačim, jugoslovenskim komunistom in celo kolikor le mogoče nerodno. Kakor živino In brezdušno blago jih natlačijo tam nekje ob ogrsko-rumomski meji v blagovne Železniške vozove, iim poberejo vse listine ter jih vozarijo počasi. ooČasi preko Srijema in Hrvatske v Slovenijo ... V nezakurjenih vozovih, ves teden na strašnem prepihu, v silnem mrazu jih vozarijo lačne počasi dalje in dalje... Zakaj oblasti ne poskrbe, da bi se jim dalo med potom primerne hrane in reveži si na primitivnih gašprčkih sredi vozov kar sami kuhajo ali pečejo — sirovo koruzo! A če se proti takemu ravnanju s seboj pritožijo, žanjejo psovke.
Med izgnanci so večinoma Slovenci iz premogovnih okrajev Štajerske. In te ljudi pošiljajo namesto ;po južni železnici, naravnost preko Zagreba in Brežic, po državni železnici preko Zagreba. Karlovca in No-
vega Mesta v Ljubljano. Odtod, po ogromnih ovinkih, šele lih le treba pošiljati po južni železnici zopet nazaj do Trbovelj ali kamor že spadajo. Koliko nepotrebnih stroškov, dela in sitnosti povzroča tako postopanje državi, občinam In uradom. — koliko nepotrebnega trpljenja izgnancem! Na tak način se tem nesrečnikom pač ne izbije konfuzno komunistično naziranje, nego se jih v njem le še utrjuje. Draži se jih, napolnjuje z ogorčenjem nad takim uradovanjem ter se ustvarja iz njih mučenike ideje, ki je niti ne razumejo in ki je morda v istini niso nikdar gojili.
To prerivanje domačih komunistov pa je vobče Čisto nesmiselno. Ker smo enotna drŽava, živi komu. nist Slovenec v Bački ali Baranin prav tako na tleh svoje države, kakor komunist Hrvat ali Srb v Trbovljah. Kakšno korist naj Ima država, ako se število komunistov na eni točki zmanjša, zato pa na dveh treh točkah zviša? — Zakaj Izmi-premogar si mora ooiskati istega dela pač doma. Po doživelem ravnanju s seboi pa bo vbodoče gotovo le še besnejši. zagrizeme^Ši!
Sicer pa izjavljajo ti izgnanci, da so *vsi premogarji v Vrdniku komunisti,« t. j. vsi so nezadovoljneži, ki si žele boljših mezd in v premogovni upravi več reda in pravičnosti. Trdijo, da je njihovega preganjanja kriva le rudniška uprava, kf ovadi takoj vsakogar državni oblasti, ako le pokritikuje to upravo, ako zaeodr-nja nad postopanjem ter se zameri temu ali onemu nadzorniku. Zgodi se. da bistroglav Slovenec, ki je vajen reda in čistoče po modernih premogovnikih, malo pozabavlia; hajdi, ga že imajo in proč ž njim, prevratnim lopovom!
Tako pripovedujejo t! bedni k! sredi javkanja obupanih žen in Joka-jočih otrok. Eden pa trdi, da je izgnan kot Drekucuh in državi sila opa-sen subjekt zgolj zato. ker ga ?c nek? rudniški nadzornik ovadil kot komunista iz maščevanja, da premogarje-va lepa in mlada ženka ni marala ustreči nadzomlkovi poželjlvostl...
Kakor v trboveljski bo pač tud* v vrdniški premogovni državi marsikaj gnilega. Vsekakor pa naj se ministrska naredba proti komunistom izvaja človekoljubno in ne več tako neverjetno — ovinkarsko. Naj bi le tam spodaj gospoda začela zanimali vsaj nekoliko za slovensko geografijo!
Politične uesfL
= 2a naziv »Jugoslavija«. Na predlog dr. Milana Rojca Je krajevni «dbor demokratske stranke v Zagrebu sklenil odposlali g. Ljubi Davidoviču brzojavko, v kateri se sporoča sklep krajevnega odbora, naj 1. člen ustave formulira v tem zmislu, da je Jugoslavija parlamentarna in nasledstvena monarhija. Demokratski parlamentarni klub se poziva* naj v podrobni debati zagovarja, da se država irm?nu]e »Jugoslavija«. Izrazila se je tudi na seji krajevnega odbora demokratske stranke t Zagrebu želja, naj bi tudi druge organizacije sprnic^e podobne sklepe.
— Seja demokratskega kluba. Beograd, 18. febr. Demokratski klub je imel danes sejo. na kateri se Je razpravljalo med drugim tudi o naši carinski in trgovinski politikL Poslanec Zika Raiajlović je stavil razna tozadevna vprašanja in interpelacijo radi
nove uvozne tarife. Na ta vprašanja in interpelacije sta odgovorila ministra dr. Kukovec in dr. Kurnanudi. Zagotovila sta, da je nujna potreba, da se naša industrija zaščiti z visoko uvozno tarifo. Vnela se je obširna živahna debata, ki pa ni dovedla do nikaklh pozitivnih rezultatov. Duskusija o tem vprašanju se nadaljuje na jutrišnji seji kluba
=   Maršal Foch pride v Beograd.
Dopisnik >Jutarnjega Listam poroča iz zanesljivega vira da je potovanje dr. Vesnića v Pariz v zvezi z važno politično misijo. V Beograd pa bo najprej prišel neki francoski diplomat, za njim pa maršal Foch.
= Ministrski svet. Ministrski svet je pod predsedstvom ministrskega predsednika Pašiča razpravljal o predlogih za ustavni načrt, ki 60 jih izdelali zemljoradnik! in muslimani, kakor
— »Sreča, ki Ti jo prinašamo rde Paphnucij, »je nesmrtna; ne brani se je, o Thais! Tvoje življenje je sramotno. Pojdi za menoj in videla boš neznano srečo.«
— »Tvoja beseda Je nezmfsel, o tujec« pravi Thais. »Ali ne vidiš, da mi poje slavo ves svet, in Ti govoriš o sramoti!«
— »Kar je slava pred ljudmi, je sramota pred Bogom. Tu stojim pred Teboj, ženska, in Ti kličem; vstani! Jaz sem Paphnucij, opat an-tinojski. Prišel sem, da režim Tvojo dušo!«
Pri teh besedah se 'prestraši Thais in se vrže pred menihom na kolena, proseč ga. nai ii ne stori nič zalega. Kajti o menihih so se govorile čudne stvari v Aleksandriji. Posebno hetere in lahkoživi ljudje su se jih bali. Pripovedovalo se je, da je že mnogokrat zemlja na mestu požrla človeka, ki ga je preklel menih.
In Puščavnikova molitev je bila uslišana. Thais se Je odpovedala posvetnemu veselju, je sežgala svoje bogastvo in sledila Paphnuciju v puščavo. In ko sta od daleč gledala morje, ji je rekel menih: »Resnično Ti povem, o žena, vse to neizmerno morje ni vstanu očistiti T« Tvojih grehov.«
Stopala sta p° puščavi, po razbeljenem pesku. Nežna noga ni bila vajena take hoje in kaplja krvi je
pala na pusta tla, na njenem mesiu pa Je vzklila Čudežna cvetica. Paphnucij pa je vzkliknil: »Thais, ljuba sestra moja, svetnica!«
Hodila sta ves dan In vso noč in prišla do zelene oaze na libijski zemlji. Tam Je stal bel samostan, ki so v njem bivale redovnice. Vanj je vstopila Thais in nikoli več ga ni zapustila.
Paphnucij pa se Je vrnil v svojo samoto in po vsej puščavi se je razlegala njegova slava. Toda njegovo srce je zapustil mir in spomin na Thais se je naselil vanje. In obhajala ga Je velika žalost, da Jc vzdihoval; »Moj Bog, zakaj si me zapustil?«
Njegovo dušo sta razdevala napuh in dvom in izkušnjava za IzkuS-njavo ga je obhajala. Trpel je tedne in mesece In leta. Nekega dne pa je obupal, vzel potni les v roke ter nastopil pot do zelene oaze na libijski zemlji. Tam le v ozki celici na smrtni postelji ležala Thais. Njen obraz Je bil bled in rajski nasmeh Je obdajal njeni tenki ustni. »Ali se še spominjate, sveti oče, najine poti skozi puščavo .. .?«
Njene oči so zrle nepremICno v daljavo. Redovnice neso njeno postelj na vrt, pod košato figovo drevo. Tam izdihne svojo čisto dušo. Daleč naokoli se razlega petje devic, klečečih ob ležišču odhajajoče sestre. Vmes pa se čuje glasno ihtenje meniha ... F. J, (K premieri opere »Thais«.)
tudi o njihovih pogojih za vstop v vlado. Ministrski svet je razpravIjaJ tudi o zasedbi baaskega mesta v Zagrebu. Kot najresnejši kandidat m imenuje dr.
Krizman.
=r Kdo bo hrvatski ban? >Agramer Tagblatt« porooa iz Beograda, da se živahno raspravlja o kandidaturi dr. Tomljenovića tu bansko mesto za slučaj, da bi se dr. Lukinie ie nadalje branil sprejeti to mesto.
— Medstrankarska konferenca. Beograd 18. febr. Danes ob pol 11. se vrsi medstrankarska konferenca, na kateri bodo zastopane vse stranke po moči svojih klubov. Raspravljalo se bo o vseh onih ustavnih členih, ki »o do sedftj sporni, da se s tem olajša debata in delo v kon.-tituanti sami Demokratski klub bodo zastopali na tej konferenci gg.: Voja Marinković. dr. Gregor Žerjav in Juraj Denietrović; radikale gg.: dr. Laza Marković, Ljuba Jovano-vič in Radovanovtć; muslimane gg.: Hrasniea In Vilović; socijalne demokrate g. Divao druge stranke in klubi lodo imenovali svoje zastopnike tik pred sejo.
= Pogajanja L Italijo. V Beograd fe dospel načelnik italijanskega ministrstva za trgovino, da prične z zastopniki nafte vlade pogajanja glede trgovinske in prometne pogodbe. Razen tega je pooblaščen, da prične podajanja o razmejitvi po določilih rapallske pogodbe.
= Muslimanski načrt ustave in Paši*. Beograd, 18. febr. Dane« je predložil muslimanski klub ministrskemu predsedniku Nikoli Paftleu načrt ustave. Ministrski predsednik doslel se ni imel časa, da bi ta načrt proučil, zato se danes niso nadaljevala poffajnnia za vstop muslimanov v vlado. Kolikor se je dalo poizvedeti, obstoji diferenca v tom, da muslimani predlagajo drugo pojmo vanje sanvouprave in pokrajin. Muslimani zahtevajo večje pokrajine, kakor to predvideva vladni načrt in sicer pokrajine v približni sedanji velikosti in obliki. Nadalje zahtevajo tudi večjo kompetenoo pokrajin, skupščin.
ss Iz ministrstva za agrarno reformo. Beojrrad. iS. febr. V ministrstvu za aerrarno reformo ee vrse z vso intenzivnostjo predd?la za poletno kolonizacijo v Stari Srbiji, Macedoniji in Vojvodini.
r= Muslimani in vlada, Beograd,
IS. febr. Po.«!anec Fehlm Kurbegović eden voditeljev muslimanskega kluba, ie odpotoval danes v Sarajevo, da v imenu muslimanskega kluba informira muslimansko narodno organizacijo o položaju, ki je nastal vsled glasovanja v ustavnem odboru in da se informira kako stališče zavzema muslimanska organizacija napram načrta, da bi stranka vstopila v vlado.
as Pogajanja z zemljoradniku Beograd, 18. febr. Danes popoldne ob 4. Je ministrski predsednik Nikola Pasić nadaljeval pog jaiija z zemljoradniskim klubom glede vstopa te stranke t vlado.
k Medstrankarska konferenca. V
skupščinski dvorani se je vršila medstrankarska konferenca, ki se je pa niso udeležili Narodni klub, Jugoeloven-ski klub in komunisti. Razpravljalo se je o prvih treh členih ustave.
s= Radikalci in Nastas Petrovič. Beograd, 18. febr. Danes popoldne ee viši seja radikalnega kluba, na kateri se bo razpravljalo o postopanju radikalnoga poslanca Nastasa Petroviča v ustavnem odboru. Sodi se, da bo na podlagi sklepov današnje seje izstopil Petrovič iz ustavnega odbora
as Rusko poslaništvo v Beogradu čestita k našem ujedinjenju. Beograd. 17. februarja. Tukajšnji ruski poslanik Straudman je poslai predsedniku kon-stituante dr. Ribarju pismo, v katerem naknadno čestita k ujedinjenju našega kral estva. V pismu pravi poslanik, da čestita k velikim uspehom, ki so se dosegli v zadnjih letih in posebno sedaj, ko si ustvarja naša država novo ustavo. Rusija je vedno stala ob strani Ju-goslovenov in jim ostane verna tudi po svoji končni ureditvi. Nikdar ne bo Rusija pozabila Jugoslaviji velikih uslug, ki jih je ta Izkazala v zadnjih dnevih njenim beguncem.
= Diplomati pri Pašlču. Ministrski predsednik Pašič je kot minister za ^ ;m:uc stvari dne i:", t. rit. *n»ricl v ministrskem predsedništvu zastopnike vseh tujih držav.
= č'nden socdlalnodemokraćski > revež«. Beogradski >Sociialist« pise v polemiki s sarajevskim socijalnodemo-kratskim »Zvonom«, da je njegov lastnik Smitran najbogatejši novinar t Sarajevu, ki Ima najmanj pol milijona kapitala.
= Oboroževanje Italije na morju. Program italijanske vlade s ozirom na oboroževanje na morju je precej velik in potrjuje upravičene dvome o iskrenosti italijanske vlade pri sklepu rapallske pogodbe. Italijanski minister vojne mornarice Je izlavii da bo Italija v kratkem gradila deloma v državnih, deloma v zasebnih ladiedelnicah celo vrsto novih vojnih ladij in sicer 14 kri-/ark. 6 torpedovk. 11 rusilcev torpedov, 54 podmorskih čolnov in 8 patrolnih čolnov. Res. naša zvesa z Italijo |e naravnost idealna!
= General Brnsilov o reski vojski. Iz Stockholma poročajo, da Je izjavil general Brusilov sotrudnikn llata >Pote Zeitnn£> da vojna nikakor nI isključena Rusija Je prisiljena, da vzdržni a stalno vojsko, ki mora biti dovolj močna, da brani ruske meje. Meščanska vojska se bo uvedla Is polagoma, za sedaj pa je treba, da ima dve petini vojske neprestano pod orožjem.
Usfaonl načrt zernijnradnihoo.
Beograd, 18. februarja. Danes je bil doti^kan in razdeljen načrt ustave, kakor g* je izdelal zemljoradnički klub. Olavne točko tega načrta so: Država je sestavljena iz Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ji stoji na čelu kralj. Državni jezik je srbohrvatski ali slovenski. Kralj Je zapovedmk vojske. Narodna skupščina je sestavljena iz predstavnikov vseh dopuščenih in organiziranih stanov. Vsi volilci eneza stanu predstavljajo skupno volilno telo za celo državo. Poslaniški mandat ie vezan in zamorejo volici odeoklicat svoje poslance. Predsednika vlade voli skupščina za dve leti z absolutno ali relativno večino. Predsednika vi zamore skupščina odstaviti z dve-tretjinsko večino, če to zahteva 20 po-slancev ali pa kralj, člane vlade i nuje in izmenjava pred^edmk snm. Ni fredsedn'k vlade nI kralj nimata i vice sankcije zakonov. Predsednik vlade zamore tudi skupščino raznuvi \. Narodna vlada sama zamore naoov <■-dati vojno ali pa skleniti mir. a le s privolitvijo skupščine. Država se deli v oblasti, okrožia, sreze In občine, ki so upravne edinice. število oblasti določa zakon. Načelnike oblastij imenui*" predsednik vlade. Naredbe za vzdrževanje iavnejra miru In reda, nar<;dneca zdravja Itd. izdaja ob'astvenl namestnik z odobritvijo oblastvenega odbora. Lastninska pravica se v principu nri-7n-*va. Eksproprijacija Je dovoliena samo v korist države, samoupravne edi-
nice in   zadruz proti plačilu odškodn ne.   Kmetski In ulični odnošaji se uk nejo brez Odškodnine. Zemlja se obde lava skupno. Kdor svoje zemlje ne o! deluje,   se mu jo odvzame   in izro. onim.   ki jo rabijo.   Država je dolžn podpirati nakupovalne zadruze in m< ra   subvencijomrati   Klavno zadru/r. blagajno. Socijalizacija Je dopustna t sporazumnem   od upu.   I elavccm i> mora   zasigurati   delež   pri dobičk podjetij.   Delavci In kmetijski delav\ Imajo zakori.o pravico kontrole podje tij,  katere dobavljajo surovine. Izvo po'jedelskih   proizvodov |e prost in i podvržen nikaki carini.   To vetla tu za promet v notran'osti   države. ? petrolej in druge živi!enake rotrebš; ne se ne tmeio moropolizirrt!. Lcka; ne   nai   bodo   državne. zdravlje-i brezplačno.   Verske   orzan!za:; e i smejo   vporabljati   obbsti za politici' cilje. Svečenike n.\: plača država. I tako mora država   skrbeti za sirom, ške   obitelii.  —  To bi bile v sjavnea točke zemljoradničkc^a načrta ustav« ki n ipo mnenju večine poslancev nu-. car drutrejra, kakor nesnretno zdm*c ne reso!uc;je posameznih zemlioradnl gkih shodov in skupSčm. V poslanički! kro^i':   je nanravil ta načrt komičen utls.   Da zem'joradniki   sam! ntfnajk mno?', zaupanja v ta načrt, dokazuj
dc'Sfvo. da sam predsodek zemlforad-ni^.kera 10,;ba g. Avramovlć teca načrta ni podpisal.
Telefonska In brzolaona poročila.
VPRAŠANJE BAPOSKEGA PRISTANIŠČA.
— Rim, 18. febr. V včerajšnji seji odseka za zunanje zadeve se it sklenilo, da so pooblasti predsednika, naj sporoči vladi odsekovo željo, da pride vprašanje baroškeea pristanišča nemudoma v razgovor v parlamentu. V političnih krogih se mnogo komentira Izjava zunanjega ministra Sforze. do kateri se da so-dki, da Je pristanišče določeno Jugoslaviji in bi bile vse razprave brezuspešne. Časopisje se znova bavi z Barošem in reški rektor Poli pripoveduje novinarjem dar. na dan. Baroš mora pripasti Reki. (Kako se to vprašanje konča, je v Klavnem odvisno od beogradske vlade. Ob potrebni eneržiii beogradskih zastopnikov se razbijejo vsi italijanski razlogi, ker so brez realnega temelja; slone izključno na škodoželjnosti proti Jugoslaviji). PREBIVALSTVO V BOLGARIJI.
—d Bcogrrad, 17. febr. Po ljudskem štetju znaša prebivalstvo Bolgarije 4,700.000 duš. pričakovalo pa se je da jih bo pet milijonov. Dognalo se je, da je nazadovalo število porodov, dočim so številke smrti ostale približno isto kakor pri zadnjem štetju.
IZ ITALIJANSKE ZBORNICE. —d Rim. 17. febr. Zbornica je sprejela tretji člen zakonskega načrta, ki določa cene kruhu, odstavek pa. ki so £a prediaeali ■ . je zbornica z 248 proti 69 glasovom odklonila.
LONDONSKA KONFERENCA.
—d Pariz, 18. febr. »Matin« doznava: Londonska konferenca se bo prvi teden bavila poleg: turškega vprašanja tudi s pripravami za razpravljanje o reparacijah. Kar se tiče orientacije, bo sporazum po dosedaj znanih izjavah zmožen šele kasneje. Grki imajo precejšnjo ugodnost, da lahko zahtevajo izvedbo že podpisane mirovne pogrodbe in razpolagajo raze« tegra z armado v Mali Aziji, dočim je TurčtJa razcepljena m nc pride lahko do slogre. Prihodnjo sredo se napoti minister Loucheur v spremstvu strokovnjakov v London, kjer se bo pogaja! o reparacijah. Tudi vojni minister Barthou In maršal Foch bosta pri podajanjih navzoča, Ker je pričakovati, da pridejo nemški poslanci v London z gotovimi predlogi o vzpostavi Evrope s pomočjo Amerike In o obnovitvi opustošenih ozemelj po Nemcih, se opaža s strani zaveznikov stremljenje v predhodnih podajanjih, ki se bodo vršila še pred 28. februarjem v Londonu, predložiti do podrobnosti izdelane obvezne sklepe .
ZVEZA NARODOV.
—d Pariz, 17. febr. Svet zveze narodov, ki se sestane dne 21. febru- | arja v Parizu, bo moral razpravljati o zelo obširnem programu. V prvi vrsti se bo pečal z izpremembo zveze narodov. Vendar pa komisija, ki JI bo naročeno, da izdela tozadevne predloge, gotovo ne bo mogia preje začeti svojega dela, dokler Zedinjene države končnoveljavno ne zavzamejo svojega stališča napram pogodbi. Svet zveze narodov se bo nadalje pečal tudi s svetovno razorožitvijo in bo sestavil pododsek, ki bo temeljito proučil vojaške proračune posameznih držav. Nadalmje točke posvetovalnega programa so med drugimi tudi pomožna akcija za otroke v državah, ki so obubožale v vojni, dalje mednarodna  organizacija duševnih
delavcev in amensko vpraSanl* Končno se bo razpravljalo tu li o poli* sko-litv anski zr.devi, o glasovanju v VUnI, o ustavi Gdanskcira, roleg tega pa se bo še sestnvila komisija zavezniških vlad za saarsko ozcui-lje. Februarsko zcsedan'e bo potemtakem trajalo precej dolga
POHOD PROTI NEMCUL —d Pariz. 17. x"ebr. Kakor zatrjuje Marcel Mutin v listu »Echo de Pariš«, se je včerajšnja konferenca vojaških zastopnikov pri Briandu bavila tudi z vprašanjem nastopanja zoper Nemčijo, ako bi ta ne pristala na določbe pariškega dogovora. Foch in njegovi vojaški izvedenci so že izdelali v podrobnostih načrt pohoda proti Nemčiji* ki ga pa še zakrivala Za to postopanje si bo Franci,a iz-poslovala Javno pooblastilo svojih zaveznikov v Londonu, ker njeni angleški prijatelji nikakor ne bodo nasprotovali, da izvede Francija sam: prisilne odredbe,
MIROVNA POGODBA Z MADŽARSKO.
—d Pariz. 17. febr. Zbornični komisija za zunanje posle Je dane* razmotri vala mirovno pogodbo i Madžarska Socialistični govornik so najglašali. da države, ki so nastale po razpadu Avstro-ogrske. ne bode Habsburžanom nikdar dovolile zasesti prestol. Pogodba je bila sprejeu z vsemi glasovi proti dvema.
POKORE SE RIMU l —d Praga. 17. febr. Zveza češ kega rimskokatoliškega duhovnlštva Je na včerajšnji   izredni skupščin sklenila,   da   se po predlogu kuriji razpusti.
BAVARSKA IN PARIŠKI SKLEPI —d Miinchen, 17. febr. Na popoldanski   seji   bavarskega deželne, zbora sta se razmotrivall obe interpelaciji večinskih socijalnih demokratov in neodvisnih socijalnih demokratov   glede   stališča bavarska viade   napram   pariškemu diktatu Ministrski predsednik Kahr je, od<o varjajoČ   na   interpelacije, pojasu stališče vlade in koalicijskih stran! napram   pariškemu   diktatu ter po udaril, da bi pariške zahteve pome nile popolno gospodarsko zasnžnje nje nemškega naroda, zlasti dela v stva, za dve generaciji. Ves nemški narod soglaša v tem, da ti predlog niso sprejemljivi
LONDONSKA KONFERENCA IN BOLJŠEVIKL —d London, 17. febr. V poslan ski zbornici je vprašal Kennworthy. ali je bila Rusija povabljena, da odpošlje znstopnlke h konferenci v Lon don glede vprašanja bližnjega vzhc da Llovd George Je odgovoril, da J bila Rusija Še polet!   povabljena 1 konferenci z zavezniki, da bi se ure dila vsa vprašanja, katera se Ri: tičejo, toda Rusija Je to povabilo od klonila. Zato ni povoda, da bi enten ta to povabilo obnovila.
KAKOR NA KOROŠKEM.
—d Bvtom, 17. febr. V Zclaz pri Katovicah so občinski urad-; potvorili uradne dokumente, in sice; po nalogu župana. Zastopniki med zavezniške komisi.ie so zasledili u prernernbe in črtama v seznamu ci vilnih oseb. Nemški župan v Zelaz. bo najbrže aretiran.
NEMČIJA  POD NADZORSTVOM
—d Berlin, 18. febr. Iz Milani Javljajo, da sta se po poročilih pariškega   dopisnika   »Corriere del!:
41. fitcv
S. si ran
Sera«   tudi londonski hi bruseljski
kabinet odločila za predlog francoske vlade, naj bi se Nemčija tako tfolgo stavila pod nadzorstvo zaveznikov, dokler ne plača svojih vojnih dolgov. Nadzorstvo se prične dne 1. Julija t L
■VPRAŠANJE VZHODNE GALICIJE
—d Varšava, 18. febr. Vprašanje pripadnosti Vzhodne Galicije se m odloži v rešitev zvezi narodov. Pilsud-
skf Je izjavil, da )e položaj ta Poljsko
popolnoma ugoden.
PREKI SOD V SOPRONJU.
—d Dunaj, 18. febr. Kakor poroča Korrespondenca Herzog Lz So-pronja. je bil proglašen preM sod. Uradno utemeljujejo to odredbo vsled naraščanja prestopkov zoper Imetje, V resnici pa Je bil proglašen preki sod radi rekvizlcii. ki lih nameravajo izvrševati madžarske oblasti še v višji meri.
Iz naše raifeoins.
=—; Prevesla-vje Ui narodna stvar. J>ne 16. t. m. je bila v Srenipkih Kar lovcih velika cerkvena slavnoet, kntcri so med drugim prisostvovali interimi-atlcni minister za vere dr. Velizar Jan-kovic, načelnik v tem ministrstvu, An-ejelković. škof Dositije, ruski poslanik Strandmann in drugi. Minister dr. Jan-kovic Je imel pri toj priliki srovor. kjer je povdarjal, da so v nafei državi vsu veroizpovedenja popolnoma enakoprav-
jih dosegli na vseh poljih v preteklosti In v sedanjosti. Zaradi tega mora pravoslavna cerkev ost.iti na svoji posebni višini. Nato je minister razdelit odlikovanja ki so ee podelila raznim pravoslavnim cerkvenim dostojanstvenikom.
— Zs Dalmacijo, Vlada je dovolila prehrano Dalmacije pet milijonov
narjev.
Nalezljive bolezni. Na zahtevo
na
njegove zasluge za na rodno stvar in je dejal, da so imamo srbski narodni cerkvi zahvaliti za naše uspehe, ki smo
neodreSena domoolna.
— T Goriškega, Na Bovškem mnogo preveč tržijo z lesom. Res je zapeljiva kupčija z lesom, ker da lepe denarje, ali ako poide sekanje gozdov po tej poti naprej, bo bovška deželica kmalu »okrašena«. — Med koloni v Brdih Je živahno gibanje za ustvaritev novih pogodeb, ki bi kolikor mogoče ustrezale eni in drugi strani. Slovenski koloni so odklonili furlansko pogodbo, ker ne daje kolonu potrebnega Jamstva In ker vidijo v njej nevarnost za italijansko invazijo. V Brdih zelo potrebujejo mirnega gospodarskega življenja, zato Je le želeti skorajšnje ugodne rešitve kolonskopofrodbenega vprašanja, kateri rešitvi ima slediti končno odprava kolonata. — V Povirju na Krasu se Je vršil v nedeljo shod kmetskih in delavskih zvez. Prišli so tudi komunisti in inženir Gustin-Čtč Je nastopil proti slovenskim kmetijskim zadrugam ter priporočal tržaške »Cooperative«. Slovenski kmetje se niso mogli prečuditl zme-Šanermi Izvajanju gosp. inženirja. Sprejeta je bila resolucija, da na) se vsi kmetje po vsej Primorski zedi-iiljo v zadrugah in naj se takoj otvori slovenska kmetijska šola v Oorlci. — Ker Je »Gor. Straža« vprašala, kako Je s vpisovanjem volilcev, ki so stari letos 20 let, je razglasil okrajni civilni komisar v Gorici, da se vpisujejo v volilne imenike onL ki so Izpolnili svoje 21. leto dne 31. maja 1920. — V Kolskcm v Brdih Je plapolala na dan aneksijske proslave na starodavni lipi pred cerkvijo dolga žalna zastava. Prišli so orožniki in jo odnesli. Pozneje Je prispel v Koj-sko avto, natlačen orožnikov. — K barbarstvu, katero so izvršili fašisti v Vrtojbi, kakor smo včeraj poročali, se dostavlja da vodi fašiste neki Manfredini, zaposlen pri tehniškem oddelku za obnovo. Ta človek Je povzročitelj že znanih napadov na Slo vence v Gorici in okolici, bil je v preiskovalnem zaporu nekaj časa, pa so ga Izpustili, da more nadaljevati svoje lopovščine. Zaprli so v Vrtojbi 65 letnega moža. ker je rekel, da hoče ostati veren Slovenec I Tako je, da Slovenec pod Italijo ni varen svojega iivljenia in imetja!
— Iz Istre, V Puli bo aneksijska proslava dne 27. t m. Pula umira pod Italijo. Edino mesto, kjer so stanovanja na razpolago. Povabili so k proslavi tudi pesnika Sem Be-nellija, ki Je bil že večkrat v Puli. Predlanskim Je Imel tam pomemben govor, izvajajoč, da z Jadranskega morja more vseveteti Evropi mir ali pa narasti ogromna vojna. Ljudstvo v Puli trpi In Sem Beneitl ne bi mogel dati življenja proslavi. — Italijani so pridno na delu za parlamentarne volitve. Snujejo odbore In se združujejo. Po vseh važnejših krajih imajo svoje agitatorje. Z vso silo se vržejo na Jugoslovane, da bi Jih ustrahovali, na kar bi bilo mogoče prodreti po-vsodl z Italijanskimi kandidati. Zelo hud volilni boj bo v Istri. Pašlsti so pripravljeni na vse, — Na pepelnlco se Je vil velikanski sprevod proti Jelšanam. Zbrali so se mladeniči !n možje, dekleta In žene in peli narodne himne pod zastavo svobode, V Jelšanah je sprevod še naraste!.
Posebno stoventkl IsvoenlCarJI so kupovati prašiče In rudi goveda v hrvatski In doma pripravili sa eksport Veliko število slovenskih irzovcev in uslužbencev je živelo od tega Nova Uvozna c«irtn4 pa določa carino na živo težo In se s tem odpirajo vrata najsvobodnelsemu Izvoza i,, to predvsem tudi ¥ polenom času, ko |e drugače Izvoz mc^a oteikoCen. Nova carina )e tudi Izredno ■ jnjsana Za vola do 500 ki |- določena carina 750 dinarjev. Do seda) )e plačal za meso vola ki le tehtal živ SOO kg 250krat 15 K. to le 3750 K Od ostalih de. lov je Izvoznlčar vnovčil dobro samo kožo, za v^e drugo je prejel prav malo. Po novi carini plača 3000 K, k temu pride te, da ne proda Izvoznlčar samo mesa. temveč tudi vse druge dete. In ker odpade zelo oteikočeno klanja skladanje živine In zopet nakladanje mesa. mu te s tem podan znpetnl dobiček In izredna olajšava Brez dvoma le, da se bo izvoz manjših volov, to |e do 500 kf Izvanredno bufno razvfl. Kaj se bo zgodilo s ceno žive teže, si vsak lahko predstavila Za vola nad 500 kg se plačufe 1500 dlnarlev nove carine. Za vole, k! tehtalo 600 kg le ta carina manj ugodna kot preKnla. Za vse teJJe vole, posebno pa ra zelo titfke vo'e. Je pa zopet zelo ugodna.
Izvoz praMČev !e seda} Izredno olaj-San Po sedaj Je plačal Izvoznlčar za zaklanega prašiča, kf ie tehtat 200 kg. 3000 K carine, po novi določbi se pa plača za vsa-kecra žfvefS praMča. nal tehta 20 kg ali pa 400 kg. brez razlike 750 K Za pralMče. ^a-I kor rtidl za vole so ta carinska dotnčMla fz. tako Je Štel mnOfcO nad tlSOČ OSeb. in j rfKfno ,K>m-„iM|tv- Iti n-orlm-rna S tem )e Se pomikal V Dolenje, potem po isti |-voz srbsMh In hrvatskih svinj Izredno poti nazaj. To Je bila lepa. slovesna j o'aKan, Izvoz nsSfh mntih «v!n1 pa skoro manifestacija zavednega ljudstva. j nemogoč. Brez dvoma lahko trdimo, da bo — Protest proti reški vladi. ra ol»|*ana carina za «v**!e zopet močno Ugleden reski  prvak  Ru^ero Oott- I dvižna ce«« nraSlcem, kar se na trgu že
tako! prve dnf kafe
Glede prnvoslavja pa je nnglasal j ministrstva za narodno zdravje je mi-
nistrski svet dovolil 100.000 dinarjev za pobijnnje nalezljivih bolezni, ki jih k nam prinašajo ruski begunci.
hardi je priobčil v »Vedet t U pismo s protestom proti samo\ oljno«*i reške vlade. Izvaja, da r^eba zapoditi z Reke vse elemente, ki motilo mir In slogo pa naj bodo te ali one narodnosti. Vlada Je razvilu svoievo!j-
Ker |e določen Izvoz flve govedi In t tem zelo ofaUan. ker se bo mogel vršiti zelo lahko tndl v poletnem času, se bo bufno razvil In sicer manj v krotrlh mesarjev kot dosegni, pač pa potom drugih posredovalcev. Nova carina le namiljena tako da ko-
no italijansko trobojnlCO kot zastlVO : irVor mogoče ve'flt de! dobička od Izvoza neodvisne države,   dobro vedoč. da ! prefme producent, kar |e v prinefnu popol-
se bodo Rečanl uprli, ker ljubijo svojo rdeče-belo-rmcno zastavo, da bi tako prišlo do nepremišljenih dejanj, na kar bi mocla Italija poseči vmes. Italija In Jugoslavlla sta proglasili Reko za neodvisno državo. ReČani žele, da se ne izpodkorava ta država Neredi   narodnostnega   značaja pa bi
noma pravilno, za nase razmere pa Se prezgodno, ker na§ kmot Se nima take organizacije, da b! mogel voditi eksnorrno trgovino s svetimi p-ldefkl sam. temveč" le le vedno narezan m bo le dolgo let na armado prefrupcev-kapltalistov, ki bodo položaj brezdvomno Izrabili, kakor to vidimo na na«em fltnem trgu.
Pri novi carini bo drJava Izgubila mno-
mogll motiti odnošaje med Italijo In j -0 dohodkov. Producent bo pridobil s povU Jugoslavijo v škodo    Reke,    Reška i Sanjem cen žive teže, prldobn bo zelo ve-
vlada je nezakonita In ne dela dru- \ ttko karitaMst. M ima toliko denarja, da se gega nego stalno prekoračuje svoj i bo lah ko bavn z izvozom, konsument bo pa
delokrog. t zopet   gledal skozi prste,   m   brez pomoči
— V Kanfanani v T?«tri   Je   umrl 1 morft! '"katt, da ga zboljšanje na*e valute
učitelj gospod J rt kob S t r g a r, star komaj 23 let Veliko je trpel pod italijansko opravo ali vzdrial je do konca, Ril Je navdušen Jugoelove-i, poln načrtov za bodočnost. Naj mu bo lahka Istr-
roM mučnega položaja vsakdanjih neprijetnih presenečeni. Nova carina pomeni za nal domači trg slabe čase. Transportna mizerija po naših železnicah nam bo sicer nekoliko poniazala, toda vzlic temu se bo Iz-
aka gruda, za katero Je žrtvoval svoje ! voz mnogo bujneje razvijal kakor dosedaj mlado Življenje! te   bo   vsled   silnega   »manjšanja carine
— Dekret, zadevajoč gradho go- BOV« ° tem danes nI
spodarskih in ljudskih hiš, je raz- j vcč dv1ftn; "CSY kl se ,e do,c^J ™' IT   i      .   ii r it  i       d     xm    ' povprek  bavil z Izvozom  mesa.   bo sedaj
Efnn £ t13 Sk°    Bcnf:ČlJp-   ££Un   zooet   na svo| domači trg In bo
Na Goriškem se pridno popravlja In , teiko kttpova, doDro k!avno ŽWmo „ do_
zida, ali dolžnost ie vlade, da se ven- mac1 ^ {zyo€ pa bo preiol po večini v
dar zgane in da trpečemu   ljudstvu j druge roke,
potrebno pomoč. Pri novi carini Je zmagalo agrarno na-
— Vpis regnlkoiOT V votline  H- • čelo na vsi črti. Ml nimamo nič proti temu.
StO. Generalni Civilni komisar za Ju- j da na* producent   dobi   največji delež od
lijsko Benečijo določa, da se morejo ; svoje*« truda,  to mu po vsej pravici tudt
vpisati V volilne Imenike   rejrnlkoil, i »re,   toda zelo dvomimo po nalih doseda-
bivajočl v Julijski Benečiji In tu ro- n,m                ** ■» pre|el v resn,d on
Jeni, na izkaz župana Iz pristojne občine v kraljestvo, da tam niso vpisani v volilne imenike.   Z retmikoii
glavri delež. Odprlo se bo novo polje armadi mesetarlev, kl razpo'agajo z zadostnimi flnancljelnlml sredstvi, ti bodo kupovali od kmeta živino ln barantati z Inozem-
mešajo volilne imenike, ker hočejo ,kimi kupci, ter sr-eda v sv.-j prid dcliu doseči, da bi se kar najbolj pomno- ; dobiček. Ko W stal rta* kmet na tako visoki Žilo Število italijanskih volilcev v Ju- i kulturni stopnji, da bi potom krajevnih lljskl Benečiji. Vsak rejmikolo bo vpl- i gospodarskih zadružnih organizacij vodil san, kjer bo hotel ln kolikorkrat bo hotel. Jugoslovenl pa naletavajo na vse mogoče ovire.
— Goriške vinogradnike tare velika skrb. Težko stališče jih čaka pod novo oblastjo. Kakovost Italijanskih vin. katera uvažajo italijanski vinotržci, nI taka, da bi se jim bilo bati doslej konkurence, ali v normalnih časih bo težje. Ako bodo zjunanjl trgi polni dobrega italijanskega vina, potem nastopi nevarna
konkurenca Treba bo misliti na znal- j v prvi Številki »Ljubljanskega no zboljšanje trtoreje, ali v ta na- ■ Zvona< Je dr. Glonar »raztrgal Mole-men morajo biti na razpolago de- j tac kakor je ie dolco pripovedoval na-narna sredstva. Vinogradniki pogre-   ekrojr. In to ni prav nič čudnega, saj
ekonomično sam t-govlno z Inozemstvom, potem bi bila za Jugoslavijo agrarna politika vtemeljena, razviti bi se pa morala po'a*oma. ne tako sunkoma, kot se to pri nas noprestano prakticira, kar Izrabljajo samo Spekulativni elementi.
Posledic nove cartnske določbe za nai domači trg. mislim ml nj treba posebe opisovati.
Dudali. [W7.m® Žicaš* dr. filorar ln kritika.
šajo svojo staro izvozno pot na Kranjsko.
— Za volitve v narodno skupščino na Reki razvijajo Italijani živahno agitacijo. Pred vsem se obračajo do vseh onih Rečanov,  ki ne
Je tekom celega svojoga do&odanjega »kritičnega delovanja* se vselej dosledno »raztrga h rse, kar ni bilo ali Sund ali pornografija. Znto njegova kritika pač ni mo-rodnjna nirt xame niti za drug^ b samo-stoino sodbo.     Koliko smisla ima dr.
prebivajo na Reki, naj pohite, da se j Glonar sa poezijo, kažejo različne 6te-vpišejo. ker je nevarnost, da bi se ne j vllke »LjuMJnnskega Zvona«, čegar pokazala italijanska volja na Reki v I pesniški del je taksen, kakor da ga ure-
zadostni moči. Vse bodo vpisali, kdor se zglasi, da je bil na Reki. Od same prevare žive Italijanaši na Reki m s prevaro hočejo izvršiti tudi volitve v narodno skupščino.
Slavko PliJSMtj tržni nadzornik.
juje na|mlajšt črkoetavski učenec, — v zadnjem času pa zlasti njegova Izdaja Jenkovih pesmi — s »znanstvenim aparatom«.
Objektiven čitatelj, ki posna ibtrko »Tristla ex Slberia< in misli le količkaj samostojno, si bo ie sam ustvaril primerno sodbo o Glonarjevi kritiki, ki
31oue izuGzne carine in njitsoo ddICuSoCI ;r,,nh nl kr,,lka-srap,k Mat0 n'VB^a
upBio za trg.
Kir smo g največjim strahom pričakovati, s« Je tedaj v Beogradu dovršilo. Dne iC. februarja I« trgovinski minister Kuko-vec na seji flnančno-ckonomskega komiteja pred'o^n nove Izvozne tarife, kl so bili na seji sprejeti. Pričakovali smo sicer, da bodo agrarcl htvolevall v carinski borbi delno zmago, toda da bodo naenkrat dosegli maksimalne uspehe, nismo pričakovali. Nora carinske odredba bodo sa mah lutva/Ut
čisto nov položaj fa odprte hrvozs klavne živine vsa mogoča vrata. Do sedaj |e bil dovoljen Izvoz živine, a se Je plačevalo 22 kron za kg žive teže, za kg mesa pa samo
nična nerslflnže — >kanlhalskl vic«, kakor Je nnpram mnogim ljudem gospod »kritik« sam označil svoje poeto-psnje. in na katerega je bil tako ponosen, da nl mogel molče dočnkntl dneva, ko izide številka >L|nblJ. Zvon»< s taksno duhovito >bombo«. V svoji kri-
15 K. Vs'ed tega se Je Izvažalo samo me- tlkl ni povedal prav nič stvarnega, vas so. kar pa Je Izvoz oviralo, ker le bilo . skupaj Je samo poulična perslflsla pri treba živino Drl nas klati In meso  priprt- , čemur ne puati pri miru niti ne moje
ratl sploh vse, tuđi najbolja« In najsvetejše. Je znana stvar; rprsAanJe j,a je, ali Je to kritika in ali epadujo t*k£ne •tvari v resno revijo, — ali niso domena raznih Doltatovih Pepetov? Ce ao naročniki ln čitatelji »Ljubljanskega Zvona« zadovolini a takim nadomesti' lom »humorističnih« nedeljskih p listkov, je seveda tudi vpračanjo; ip;^-lim, da Jih Jo med razsodnimi ljudmi vondarlo ninlo.
Jedro Glonarjeve kritike Je »knni-balski vic«, s katerim je postavil mojo pesem >Pe profundis« na glavo no <ia bi to omenil. Jako dnhovlto, —- kal r da so je rodilo opolnoči kje v goel Resni tat je seveda nesmisel, ni b rega pa jaz ne bom edgov irjal -to mu odgovori ze kdo drugi.
Ton >kanil»alskil» virov« ln podob-nih »d*dekt.i< i'< propu4«Tpm drju. filo-narju in ljudem tiste vr«te. za ks* Je on >firhitcr olepranti.inm«. <"'e ]u\ danea sploh pe^«m z drjem. GlonAr;^-storim to radi tega, kor som mnonja ima kakor vsnk drn? človek tudi pisatelj svojo čast in Jo rrora branili pred vsakomur Mor mu Jo or Iju1-- celo pred urednikom LJublf. Zvona   Rarun t ^ . pa je gotovo dobro, če lave tudi j.iv-no^t. kakšni »knJtnrni delavci« al vča-si laste pravice ajovoriti in odločevati pri povziligi naže »kulturno vifino«. In zato |>ovcra za enkrat simo *o a]o'l^^o:
G. dr. Glonar me nro^il za po-trndniP-tvo pri Ljablf. Zvonu in to *o v času, ko fe le kazal t rokopise in v korekturah okvog svoj »kanlbalski vi.-e. ki si ira Je »dovolil z Motelom«. Cerav-no je pri tem seveda parkrat poprej previdno vp^-a^a! »AH "ta *i dobra z Molptom9/-, H čottifH ni-tm član nobene kliko sem seveda irvedc! za ^olo stvar in poslal drju. Glonarju sledeče pismo:
»G. urednik! Kakor sklepsm iz Va-ftlh rokopisnih in ko rek turnih duhovitosti na katere =te tako j on mol, da sto
jih razkazovali no Javnih lokalih, pač ne reflektirate na mojo aotrudniatvo pri Ljublj. Zvonu, čeravno Et-> me obenem prosili za prispevke, — pa^ postopam nje, ki Vas že enmo o!> sebi zadostno kvalificira. Ne boite so. no bom Vaa ^otrudnik. Objavljal pa bom v Zvonu svoje stvari spet takrat, kadjir bo njegov ureilnik človek ki bo imel vsaj osnovne noimo o časti moiato*>ti. taktu in dostoinoatL — O ostalem se Vova pa pogovorila — če so mi bo sploh zdelo vredno i""č;fc.r -o z Vami. — ob drugem l su in na drugem me-tu. Stvar nika-k >r ni tsko enosta\T\a, kakor al Vi mo-'3 mislite. — To pisnio tudi Uiliko kažete okoli.< —
Sodbo o G'onsrJevih metodah »kri-
t^'-co-c prepuščam mirne du^e javnosti. Proti negativni, odklaniaiočl kritiki, ki li bila plod resne poglobitve v kritizl* rano knjigo in pisana — đoetoJnA no M imel prav nič uc:ovnr;rtti. Zavarovati se p* mornni prcl Tsem proti visku domišljavosti« a kakorsno mi dajo dr. '^lonar na k- 1 svoje kritiko dobre si te, naj se i tim »vlSjih« »tvari; to -i upa napisati člove'; ki to privede!
lnni »L>inb!j Zvone nn roit propada, ki oliavlia skralno ncr»kusno rim;>erma* nijade In ladaja »Kolomoneve žejErnog, ln ker dnie svojim mladim s«»truilui-kom - lirikom nasvete, nai pojejo ba-bid'*. če% da Imamo liriKi t" dovolj, mi.*li. da jra bo res vsakdo posluSai. >Bog ti znnlati uk! Po tvoji volji« — pa ne bom noj. Pnpe-tva ne prirnavam nikjer, — niti ne v liternturi. So manj pa, če bi hotel biti paoež — sam ir. Glonar.
!>r. Vofeslav Mole.
Olasspii Iz Koroške,
Borovfjc. (NadehiMna nemšktt-tar^ka mladina.) NemSkutarfl zarjJi svoje zrnate pri plebiscit'! kar ne morejo pnt! do mini. Napadanje Slovencev, žvižganje za njimi in znano »horukanje« kar noče prenehati. Kar pa Je pri vseh teh žalostnih in brezpravnih razmerah najhujše, je dejstvo, da sta demoralizacija In pofmi-šanle nen-^kutarske mladine vsled popustljivosti in potrpežljivosti državnih oblasti padla že na tak nivo, da mora vsakdo za bodočnost njihovo biti v resnici v skrbeh. V nedeljo dne 6. t. m. sta vdrla ob 8. zjutraj v znano slovensko gostilno Smerični-kovo dva popolnoma pijana nemšku-tarska mladeniča, zloglasni preter>ač Matizei lz Podpore in Krobat. delavec W'emkrove tovarne v Borovljah, in sta z jrrczovitim tnljeniem klicala ffostilničana. rekoč, da hočeta danes »s tem prokletim čužom obračuna-de. Od gostilničarke sta zahtevala, da njima mora skuhati takoj črne kave. Med tem ko je ona fmela opravka v kuhinji, sta nadebudna mladeniča v gostilniški sobi razmetala vse, kar sta dobila v roke, raz-
trgala ?tn namizne prtiče. »Slovenski Narod« na male k^se. razbila v sveti narodni jezi drsalo za Hste, V naelici Izpila veliko steklenico konjaka, ki sta Jo naila v sobi in nato — Izeinila.
V nedelja dne 6. t. m. sta se dve tihotapki iz Borovelj. katerima so bili odvzeli Jup,os!ovenskl stražniki vse tihotapsko hlacro, vračali čea Ljubelj domu. Tedaj Je bilo padlo na Ljubelju zelo veliko snejra. Ena Iz* med njiju. Nemka Haner. žena bo* rovclir,ko(ra brivca, je obnemogla vrh L hib V a proti večeru In ni mo* ?!a več naprej, tako da Je morali ostati v snegu. Druea, neka brezsrčna nemčurka z Polan, pa Je, pre* p'.istivšl svojo tovari5ico njeni uso* di, šla domu, ne da bi komu kaj po-' veda'a. Se!a v torek dopoldne so na* šil iianerievo ženo na po! zmrznjeno na koroški strani vrh Lfubelia. Reva Je bfla prcb;'a v sne*ru celi dve noči, imela je. ko so jo klečečo pod smre-f ko našli, por^lnoma zmrznjene roket in no?e in ni mosla Izpregovoriti niti besedice.
viti za eksport S to naredbo le bil tudi lx-▼ox plemenske živine ado otefkočen. Do-MCak Uvoaa ae |a poraadsill aa ves strank.
osebe; da se d* pri dobri aH boljše rečeno — slobni volji — In dr. Glonar pomna odiaoie slobno voljo — persiili-
V Lfttbitani, 19.
— Protidržavna agitacija se v i zadnjem  času močno  širi zlasti po Štajerskem, dočim Je že znatno ponehala na Dolenjskem. ' Nositelji te protidržavne propagande so večinoma tuji elementi, ki lih pa podpirajo številni domačini,   ki so mnenja, da bi bilo za Slovence bolje, ako bi bili hlapci katoliškega tujca,   kakor da so svobodni državljani svobodne Ju- : Koslavije. v kateri   pa imajo pravoslavni večino. Zdi se nam, da ni z<roij slučaj,   da Je protidržavna agitacija j močno narasla baš v času, ko kicrl- ; kalna clasila na vsa usta kriče, da ie j katoliška vera v nevarnosti   zaradi j uvedbe — sokolskega   telovadnega ! sistema v naše šole. Zoper to proti- j državno eonjo bo treba vsekakor z vso odločnostjo nastopiti.   Dolžnost I vseh nas, ki smo vneti za blacror In procvit naše domovine.   Je, da započnemo odločno borbo proti brez-domovinski hidrl.   kl   dvlea vedno smeleje svojo frlavo. V tem oziru si lahko pridobi nevenljivlh zaslug za državo naše narodno  učiteljstvo in tudi naše orožništvo. katerih nalojra je, da z besedo in dejanjem poučujejo naše zapeljano ljudstvo in mu odpirajo oči.   Pa   tudi razumništvo le poklicano, da na Javnih shodih nastopi proti temu pokretu in mu lz-podnese tla.
— Hafnerjeva afera ožlvllerta. Pred leti ie vzbudila v slovenski javnosti veliko pozornost afera »Ubogega Vrbana«, v katero je bil zapleten takratni notar Hafner v Kostanjevici. Novomeško sodišče Je takrat obsodilo notarja Hafnerja, ki Je nato izgubil tudi svoje notarsko mesto. Za Hafnerja se Je nato zavzel dr. Su-steršič, ki je izposloval revizijo procesa In delegacijo celjskega sodišča. Notar Hafner le bil pri obnovljeni razpravi orroščen. Da se ga oškoduje zaradi »krivične« obsodbe, je bilo v LJubljani razpisano novo notarsko mesto, ki je bilo podeljeno Hafnerju, vrhu tega pa ga. le država še oškodovala s večjo vsoto v gotovini.
februar/a 1921.
No. s tem pa afera še nI bila končana. Oživela je sedaj znova In prihod-; nji teden bo se z nlo bavilo še višjo sodišče. O stvari, kl Je tako z Jurldič*! ne«a kakor tudi s političnega stališča rrezaninuva, bomo seveda po* ročall.
—   Klerikalci   za SusferŠtča.
»Kmetf'skf list« z dne 17. t. m. Javila:' »Brezvestni ljudje med nami so imeli' drzno čelo. da so podali v Beogradu predlo«-, nal se našemu največjemu škodljivcu dr. §usterš!ču Izplačuje pokoloma kot bivšemu deie!nemu glavarju. V Beogradu so se za glavo prijemali nad našo sramotno nezavednostjo. Pljunili smo s tem predlo-i <rom nase, da nismo mogli bolje.« — Niso nam znana Imena onih oseb. kl so se za dr. Šustcršiča zavzele v Beogradu, vsekakor pa bi bilo po-i trebno, da se Javno pove, kdo so tl-; sti, ki si upa'o predlagati, naj Jugo-' slavna še posebej nagradi tistega mo-
ža, ki Je vse svoje moči posvetil v to, da bi preprečil osvoboditev ln' ujedinjenje Jugoslovenskega naroda.' Ne bo drugače. Treba bo o Hudeh, ki že zdavnaj delajo propagando za Šusteršlča In ki so se sedal že oso-; kolili. da se zavzerno zanj celo V; Beogradu, lavno spregovoriti ln se JiU' ogledati nekoliko od bližje.
— Naša   skrb za naše visoko-šolcc! Po prevratu smo marsikaj za-] mudili.   Zamudili smo rudi vse priprave, da bi omogočili tudi revnim slovenskim dijakom študij na unlvcr-; zl v Zagrebu, ako že ne v Beogradu.' Morali bi Imeti pred očmi. da se orno--goči onim dijakom, ki so se vrnili z bojišča, ne samo končanje studila na visoki šoli. ampak da se Jim ponudi tudi prilika, da si pridobe na nailržil ln najhitrejši način popolno znnnje srbohrvaškega Jezika, tedaj popolno usposobljenost   za   vaako državno službo. Prepričan sem, da moramo zamujeno čim preje Dopraviti. To mi je dalo povod za notico »Slovenci ln študij v Zagrebu In Beogradu«, štev. 35, »Slov. Naroda«.  Pri tem pa na
4. stran.
j
.SLOVENSKI NAKOO*, one 20 februarja IMt.
41. ?tev.
smemo ostati. Iz Zagreba poročajo, da so se poprljeli merodajnl faktorji dijaškega stanovanjskega vprašanja. Slovenci ne smemo stati ob strani, ne smemo le Čakati in opazovati, pač pa se moramo Zagrebčanom pridružiti in skupno ž njimi delovati, da se to vprašanje tudi za slovensko dijaštvo povoljno reši. Kaza'o bi. da se Izvoli v Zagrebu slovenski odbor, ki bi nemudoma stopil v zvezo s hrvatskim odborom. Pri dobri volji Slovencev in Hrvatov se bode našel način, kako bi se dalo Dri .lovi stavbi zagotoviti za slovenske dijake gotovo Število stanovanj. V mislih imam način, kako so si trgovci in duhovniki znali in mogli zasigurati gotove prostore, ko se je zgradilo v JLjubljani »LeoniŠČe«! Mnenja sem, da bi to za prvo potrebo zadostovalo. Kako se je postopalo v Pragi, meni ni znano, ker nisem nikjer čl-tal poročila, kako so tam pripravili stanovanja za dijaštvo iz Jugoslavije! Ako se je delalo v Pragi po drugem, bolj praktičnem načrtu, naj bi se ta tndi prenesel v Zagreb! Gotovo pa jo, da se bode dalo stanovanjsko vprašanje za slovenske dijake tudi v Zagrebu povoljno rešiti, ako se bomo vsi poprijel! dela, ako poseže tudi naša vlada energično vmes. Toda napočil je zadnji čas, da se začne delati, zbirati moči in denarne spevke! Dijaštvo čaka že dotero do-Volji Dr. J u r t e l a.
— Italijani določujejo na lastno pest mejo v logaškem okraju Iz Hote-deršce pri Logatcu nam pišejo: S krvavečimi srci moramo jrledati, kako pripravljajo Italijani mejo v našem okraju. Tik za vasjo gradijo na naših najlepših njivah barake in vozijo bodečo žico. Inženerji in tehnično osobic meri naše občinsko ozemlje s hladno preračunljivostjo. Italijani pripovedujejo, da se mora meja uposmiti samo proti vzhodu, t. j. na škodo Jugoslavije, Nekateri celo trdijo, da pride tudi vas Hotederšica pod Italija dasiravno je po rapallsld pogodbi prisojena Jugoslaviji. To je povedal med drugimi tudi karablnjerski stotnik enemu naših najveljavnejših mož. Kar je sedaj naše in samo naše, naj nam zapre Italijan z bodečo žico In naj nas loči od naših gozdov, od našega bogastva? Ali bo res delo razmejitvene komisije samo formalnost, druga kapitulacija? Ali je tes neobhodno potrebno, da se mora za določitev državne meje Žrtvovati 1000 ljudi? Z mejo, kakršno hočejo ItaJjanU bi bila naša občina razdeljena na dva dela, ki bi bila oba izročena gospodarskemu poginu. Pri določitvi |nove meje se morajo upoštevati naši "gospodarski interesi. Meja se mora preložiti na katastralno mejo občine Hotederšica. Naše ljudstvo Je silno Razburjeno radi italijanske samovoljnosti in se Je bati, da pride pri delu komisije do dejanskega bbruha ljudske jeze. Apeliramo še enkrat na jugoslo-vensko vlado, da naroči svojim zastop-Mvom v razmejitveni komisiji, da bodo nepopustljivi za naše interese. Če se pri nas doseže korektura meje, bo to ndločilno tudi za ostale občine logaške-ga okra i a
— Popravljajo! Odvetnik g. dr. Rapoo nam Je poslal ta-le popravek: >Skiicujoč se na § 19. tisk. zakona zahtevam imenom svoiih kl I jen tov gospoda Josipa S t e r n a d, puškarja v Mariboru in njegovo žene. da prinesete v eni prihodnjih dveh številk Vb šega cenjenega lista na istom mestu in z istimi črkami k notici »Represalije zahtevamo!« v številki 3i. z dne 9. februarja t. i. sledeči stvarni popravek: Nl res, da sta puškar Stemad in njegova zena Iz Maribora ob priliki plebiscita strastno agitirala na Koroškem proti Jugoslaviji in za Avstrijo. Res le, da sta biTa imenovana ob čspu plebiscita le enkrat za par dni na Koroškem in to le vsled smrti matere gospe Stemado-ve, pri Čemur sploh ni«ta agitirala za Nemško Avstrijo, temveč se kazala kot zavedna Slovenca. — Dotično informacijo smo dobili iz Koroškega od osebe, ki ji brezpogojno veri imerno. Naš izvesti tel] bo gotovo reagiral na ta popravek z — dokazi. Ako sta zakonska Sternad v resnici Slovenca, bi se jima
fać ne bilo treba zatekati pod okrilje 19.. e pomočjo katerega ee da celo iz črnega napraviti belo. Ali sta zakonska Sternad v Mariboru znana kot Slovenca? Na to vprašanje bomo gotovo tudi dobili odgovor.
— Sprejem v podoficirske Sole vojne mornarice. Vojna mornarica sprejme letos v novoosnovane podoficirske $ole večje število gojencev. Te šole so:
1. ) strojniška, oziroma elektriška Šola,
2. ) podoficirska šola (v ožjem pomenu besede), oziroma telegrafska feola. V prvo se sprejme 70 gojencev, v drugo 250. Absolventom strojniške gole se nudi možnost, da dosežejo ukazni in čin tehniškega upravitelja (mornari-»ko-tehniškega uradnika). Absolventi podoficirske šole (pod št. 2) pa bodo mogli postati strokovni oficirji. Prošnjo za sprejem v strojniško šolo Je do-poslati do najpozneje 15. marca t L na Komando Kr. Strojarske Skole, proSnje za sprejem v podoficirsko Solo pa do 30. marca t. L na Ministarstvo Vojno i Mornarice, Odelenje za Mornaricu Prva šola bo trajni a 12 mesecev, druga 24. Podrobna pojasnila glede pogojev za sprejem v te sole daje: 1.) v Ljublja-ni: Evidenčni in informativni urad za Mornarico, Trg Tabor §t 1 (Belgijska vojašnica, objekt L); 2.) v Celju in Mariboru pa tamkajšnje pukovske okružne Komande.
— Zamenjava »oračev«. Narodna banka kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev objavlja, da bo od 28. februarja dalje pa do 30. aprila le njena centrala v Beogradu zamenjavala novčanice po 20 dinarjev.
— V zadevi odvetnika dr. Schau-bacha nam javlja predsedstvo tukajšnje odvetniške zbornice, da ie autentično poročilo s potrebnim gradivom do&lo zbornici dne 13. t. m. in bo zbornični odbor mogel sela sedaj zavzeti svoje stališče.
— Pokret za ustanovitev Narodne < crkve bomo spoznali, ako se udeležimo predavanja, ki ga bo Une] d a n o s v eoboto zvečer ob 20. v Mestnem domu narodni svečenik Božo Miloševi č. Predavanje bo obsegalo 4 tooke: 1. Pregled versko moralnega življenja našega naroda; 2. V osvobojeni zemlji brez osvobojene dušo; 3. Trije kamni izkušnje: Svoboda ve«*ti, ločitev cerkve od države, ustanovitev narodne cerkve; 4. Pred vitalno rešitvijo aii končna redakcija 9. člena ustavnega n črta. Reklamo za to predavanje del« tudi >Slo-venece, ki priobčuje danes članek >Na~ rodna cerkev«, in piše o p slavan ju Boži Mtloseviču. da je >od duhovske službe odstavljen in suspendiran kaplan zagrebške nadškof i je, pomočnik odstavljenega župnika Zagorca, iiaje se je tudi po svoje oženil.< Vidi se, da se klerikalna gospoda tega predavanja zelo boji, zato skuša predavatelja v očeh javnosti vnaprej diskreditirati, kar se Ji pa ne bo posrečilo. Kdor se za stvar zanima, bo vkljub >Slovencu< prišel k predavanju. Vstop je prost, sprejemajo se samo prostovoljni darovi za pokritje stroškov. Morebitni preostanek se porabi za fond Narodne cerkve.
— Tudi petletnica, Snoči je poteklo pet let odkar je priplul nad Ljubljeno laški aeroplan in metal bombe. Dobro nam je še v spominu, kako je aeroplan kljub močnemu obstreljevanju z Rožnika in s šanc na gradu poletel naravnost v smeri čez sredino mesta ter metal bombe, katerih prva je padla v bližini tedanje Šentjakobske vojaške bolnice. Padlo je še več bomb tostran Grndu, ki pa vse niso napravile večje škode, onstran Gradu, pri cu-krarni pa je bomba zadela konja ln ga ubila. Od drobcev aerop lanski h bomb so bili ranjeni trije otroci, med njimi ena deklica in deček prav hudo ter je deček pozneje svojim poškodbam podlegel. Italijanski aeroplan se dolgo ui spoznal v smeri in ni vedel kje naj se vrne, plul je zato proti Savi, kj?r je vrgel Še nekaj bomb, a pozneje se je vrnil bolj proti soverozapsdu od Ljubljane, Izmed Italijanskih letal, kl so izršila ta nanad na Ljubljano, Je bilo eno zbito pri Miran.
— Tujci v naših podfe*fih. Prejeli smo: Z ozirom na članek >Tufet v naših podjetjih« v včerajšnji številki Vasema c lista. Češ da je Henrik Bak sorodnik ravnatelja >Assirurazioni Generali« pristen Italijan židovskega pokoljenja, prosim podpisani ravnatelj Assicurarl-oni Generali da ugotovite, da jaz Baka Baka sploh ne poznnm, termnanj pa da bi bil on moj sorodnik. Jaz sem lz stare ljubljanske rodbine, kl ni bila nikdar židovskega pokoljenja; moj oče fe znan ljubljanski meščan in hišni posestnik. Kolikor mi je znano je pa nek Bak uradnik pri ravnati istvu Riunione Adrlatica dl Sieurti v Trstu.
— Tečaj za lovske čuvaje. Interesente opozarjamo na razglas, objavljen v št 17 >Uradnega Lista« gl<xle otvoritve tečajev za gozdne in lovske čuvaje ter za ribarstvo, kl se bodo vršili v mesecih marec april, maj in junij tek. leta pri gozdnem ln grajsčlnskem os k
rbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem.
— Javno predavanje na univerzi se vrši jutri 20. t m. ob 10. donoldne. Predava g. univ. prof. dr. K. Ozvald: Milje, nJega moč in meje.
— Uvedba selske službo pri poŠti v Murski SoboH. (fit. 282S/TV—21.) S 1. februarjem 1921 ee Je uvedlo pri poštnem uradu Murska Robota dostavljanje pošt. pošiljk po selškem pismonoši. Poštna nabirnlnica v Kupšincih ostane.
— Seznam izrublienib in naidVenih
stvari. Policijsko ravnatelistvo sestavlja odslej dvakrat na mesce sernnme pri njem prijavljenih Izgubljenih in najdenih predmetov, ki bodo nalepljeni ne samo na uradni deski v poslopju policijskega ravnateljstva, temveč tudi na mestni uradni deski da se na ta način olajša interesentom vpogled v te sezname.
— »Kolo slovenskih sester« priporoča višji šolski nadzornik Oangfl v posebni okrožnici našim učiteljicam in jih poziva, naj z vso vnemo delujejo za to velevažno narodno društvo.
— Hladilnice v mestni klavnici. Za množino govejega mesa in svinjine, ki se teden za tednom izvaža v klavnico, so dobro urejene hladilnice neizogibna potreba, a tudi neizmerne vrednosti. Ljubljanska klavnica jih doslej še nI imela, dobi pa jih zdaj. Kolike važnosti so te za vroč poletni čas, vedo ne le mesarji in svinjski trgovci nego tudi lajikl. Zato Je bil že čas, da se napravijo. Iste važnosti so pa tudi tržnice, ko bi se napravile, kakor so bile že projektirane. Ali o teh ni mogoče prej nič govoriti, dokler ni glavna struga LJubbanice poglobljena in obrežni zidovi dogotovljeni.
— Ribniki v Uubftanskl okolici so zadnje tri dni  vsled nastalega
mraza (—3° R) potnnmfll, tako da se
je z njih nasekalo dokaj voz čisteča ledu. Plošče, ki so se vozile v mestne ledenice, so bile 5 do 10 cm debele. Ljubljana je zdaj t ledom do prihodnje zime založena.
— Iz obrtne stroke. Občinski svet je ugodil temle prošniam: Fran Deren-da za trgovsko koncesijo a špecerijskim in kolonijalnim blagom na debelo. Mi roalav Muilč koncesijo za trgovino z glasbili, Alojzij gmrekar za fiiijalsko koncesijo, Martin Drame za starin a reko koncesijo, Frančiška Rome in Lucija Kopri veo koncesijo za prodajo jajc, Sever in drug koncesijo «a treroviiio z materijalnim blagom. Bogomir Lovšin koncesijo za trgovino z kemičnimi proizvodi. Cesar in drug koncesijo za trgovino z deželnimi pridelki in Joaip Ber-buč koncesijo za trgovino a fcpeeerij ekira blagom. Odklonil pa prošnje Ane Lampret za prenos gostilniške koncesije Ljudevita Kockarja z* gostilniško koncesijo, tvnlke Elija ln Holujevič za koncesijo trgovine z ieraniem. — Ko-njnču Mateju Jorasu se je plaća zvišala na letnih 7200 K. Prehranjevalna taksa za pse od i do 20 K.
— Imenovanja, Gozđni inženjer Hol-^lav Crn ago j je sprejet v državno službo pri poverjeništvu za kmeti jstvo in imenovan za začasnega gozdarskega komisarja II. razreda s prejemki X. činovnep;a razreda državnih uradnikov. — Imenovani so- višji ag-rarski zemljemcrec v VIII. Cln. razr. Julij Burda za višjega zemljemerca v Vil. čin. razr.; agrarski zemljemereo
11. razr. Karel Ličar xa agrarskega zemljemerca I. t rus. v X. čin. razr. drža vnih uradnikov; zemljemerska leva Maks D e k 1 e v a in Franjo Erjavec za agrarska zemljemerca II. razr. v IX. čin. raz. državnih uradnikov.
— Zamenjava 20 din. bankovcev. Finančna deželna blagajna v Ljubljani Jn blagajne davčnih uradov bodo posredovale zamenjavo 20 dinarske novčanice ln Jih sprejemale od strank do vključljlvo 28. t m. Stranke, ki reflektiralo na zamenjavo teh novčanic po omenjenih državnih blagajnah, naj jih tem predlože z dvema izkazoma, na katerih naj stranka označi ime. bivališče, število oddanih novčanic in od vsake novčanice številko In serijo, En primerek seznama bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom
0 prejemu. Čim bodo podružnice Narodne banke novčanice preizkusile, dobe stranke za pristne novčanice protivrednost pri blagajnah, kjer so jih v zameno položile proti vrnitvi potrjenega izkaza. Za vrgotovliene falzifikate se protivrednosti ne bo izplačevalo. Občinstvo se opozarja, da bo zamenjavo vrSila od 1. marca do 30. aprila izključno le centrala Naredne banke v Beogradu brez posredovanja svojih filijalk ali pa državnih blagajn.
— Krivo žigosani lOkronski bankovci. V prometu krožijo lOkron. bankovci, ki namesto markic nosijo stare avstrijske Karlove znamke po lo v in štampiljo >Posojilnica v Brežicah, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo«. Ti bankovci so zelo Številni. Težko jih je spoznati. Posojilnica v Brežicah je bankovce žigosala s štsmpiljo gorenje vsebine, toda na sredi je »čebelica«.
— Zdravstveno stanje DiibMan-ske mestne občine.  V času od & do
12. februarja se je rodilo v Litibljan! 15 moških in 10 ženskih otrok, mrtvorojena sta bila 2 moška in 1 ženski otrok, naknadno prfjavllen ie bil
1 moški porod; umrlo je 5 moških in 14 žensk, med njimi en domačin In 11 domačink. Smrtni vzroki so bili: življenjska slabost pri 1 tujki, jetlka pri 1 domačinki in 1 tulcu, pljučnica pri 2 domačinkah, možganska kap pri 1 domačinki, srčna hiba pri 4 domačinkah, rak pri 1 tujcu. Umrli pa so v 1. mesecu 1 tujec in 1 tujka, v 1. letu 1 domačin. 1 domačinka, 1 tujec. 2 tuika, do 5 let 1 domačin. 1 domačinka, 2 tujca. 1 tujka, do 15 let 1 domačinka, do 30 let 1 domačinka, do 50 let 1 domačinka, do 70 let 3 domačinke ln 1 tujka, čez 70 let 4 domačinke, 2 tujca ln 1 tujka. Za Skrla-tlnko je obolel ln se nahaja v domači oskrbi I domačin. En otrok ie bil ugrlznen od sumljivega psa ter odposlan v Zagreb v Pasteurjev zavod,
— Številne ovadbe. Pollcjoko ravnateljstvo v Ljubljani vlaga dan za dnem Številne ovadbo proti strankam, ki ne odslaSaJo gvojih podnajemnikov. Vzroka t"mu dejstvu je treba iskati v tem, da skušajo nekatere stranke oter kočiti evidenco praznih stanovanj.
— Pometanle trotoarlev. Zadnji čas se je razpasla v našem mestu zanikrna razvada, da se hodniki pred trgovinami in zasebnimi hišami pometajo ob času. ko gre mladina v šolo In ko je na ulicah največji osebni promet. To je zjutraj od pol 8. do 9. Vsled tega pometanja se vzdteule ostuden prah, kl ga morajo otroci kakor odrastli požirati, po vrhu pa se praši tudi obleka, kl stane danes tisočake. Ta malomarnost naj se že lz higljenlčnlh ozirov takoj prepove in odredi pometanie pred 7. zjutraj, tako za mestne delavce kakor za druge zasebne uslužbence.
— Pasji kontnmae in konja«. Na magistratu se druga za drugo zglasujejo stranko, ki so dobile kazenski mandat
radi kršitve pasjega kontumača. Najbolj jih prestraši obvestilo, da ima ko-njač uradni nalog, dotične pao pobrati in usmrtiti. Lastniki tarnajo, da je kužek le za pet minut njihove vednosti na cesto ušel da Je zdrav, da otroci bridko jokajo v strahu, da bo njihovega ubogega Puflta pobral 6trasni, neusmiljeni morilec itd. Mestni magistrat opozarja vsakogar, da po pri obstojni ogromni nevarnosti re more ozirali na nobene sentimentalnosti in na še t.;i lepe razloge: Vsak pes katerega se ovadba tiče in je stvar ugotovljena, bo od konjača pobit. Le na ta način je mogoče naše malomarno občinstvo toliko disciplinirati  da bo naredbe kontuma-
ca res izpolnovalo. Ko^ar torej za.iene neljuba stvar kazenske ovadbo radi kr-litve kontumaca, naj se nikari ne tru ii okrog magistrata, da bi svojemu kosmatemu ljubljencu — in naj to tudi d*»nar-no se tako dragocen — rešil življenj'. Nasol bo na magistratu za mastna ii os, če tndi zagrozi da bo pri občina] volitvah volil z anarhisti.
— Motena idila Mednega logrr. Stanova idiličnega Mestnega lo^t Je bila snoči uapovedi.na huda ofenz va. Sovražnik je podirnl od vech «trn-ni. To so pa stanovabi ie po svojih atražah pravočasno izvedeli in izvedli splošen urnik, filodi grupacija razpršenih krdel in tolp. Sovražnik — ljubljanska polioija — je pregledaj v Mestnem logu v»e kotičke, med drugim tudi S7 6up. Niti miSke ni bilo najti.
— Nesreča pri dr'a. Vodstvo Stavim* družbe Je ugotovilo, da preddelavca Jakob Jera-sa pri nesreči zidarja Fran četa Ingliča ne zadene nikaka krivda. P<.nosrečenec je vkljub izrecni prepovedi delovodje atopil na oder ki je postavljen samo za varMvo električne iice ln fasade ln se je tam po svoji lastni krivdi ponesrečil
— Čudni potniki. Iz Maribora poročajo da je ona elegantna dama, oziroma pod njeno krinko «e srk iva joči mož. neki Jožef Čepek. IS let star, doma iz Naklega pri Rezani, ki je utekel od doma brez vsakih dokumentov ln brez vednosti staršev ter preko Vidma ln Koroške prispel na Dunaj. Tamkaj se Je mudil dalj časa, nakupil nekaj obleke bajo za svojo sestro ter samokres, s katerim se Je hotel ustreliti doma. — Kaj* se tiče poljskega zida ki Je skočil na poti v Zagreb lz ekspresnoga vlaka, se je ugotovilo, da se pifee Habler ln da Je skočil iz vlaka m«<i Brežicami in ZagTebom. V njegovem kovčegu so našli 110.000 nežieosan!b stokronskih bankovcev, t. J. 11.000.000 kron.
— Težka nesreča v Zatifflni. Da
nes ob 9.46 so pripeljali s doienjskiir vlakom v Ljubljano težko ranjenega, doslej se ne agnosciranega. okoli let starega kmetica malo postave. Na železniški postaji Zatičini so ga danee okoli 6. ure zjutraj zapazili železniški uslužbenci na tiru pri skladišču popolnoma nezavestnega. Iz ufees mu Je lila kri, kar je bilo znamenje, da ima težke notranje poškodbe v glavi. Kmet jim je bil nepoznan. Sklepajo da se je hotel s prvim jutranjim vlnkom odpeljati v VISnJo goro. Ko je vlak odhajal, Je najbrže padel s vlaka na tir. Poškodba je smrtno nevarna.
— Šentjakobska napredna knjižnica, VoŽarski pot, koncem FloriJanske ulice, električno postajališče izposoja vsak delavnik od pol 6. do pol 8. zvečer najlepše slovenske, srbohrvaške fceške. nemfcke, italijanske, francoske in angleške knjige. Kupujejo se knjige po najvišji ceni. k
— Smrtna kosa.   V  Ljubljani ie umrla ga. Marila R e k a r roj. Bizjak Bodi jI blag spomini
Izpred sodISCa.
— f>r. Lesko var ca. dr. Irgoliču. Tz Maribora poročajo: Dr. Leskovar Izpred kratkim tožil dr. Irgollča radi mariborske meetne hranilnice. Ker mu namreč ni hotel dr. Irgolič izročiti takoj po<=le ko je prišla na krmilo klerikalna stran' a, ga Je dr. Leekovar kot vladni komis^ar denunciral. da obstoja nevarnost, da se iz mestne hranilnice dvigne 6 mili'onov kron. Nato Je dr. Irgolič izjavil da Je to grda laž. Za to izjavo ga je dr. Leskova r tožil, a Je sodišče dr. Irgollča oprostilo. Dr. Lee kovar je priiavil viklir in je bil dr. Irgolič pri današnji veklicni razpravi obsojen na 50 K globe, ker Je smatralo vzklično sodišče celo zadevo za privatno ne pa kakor prvo sodišče kot uradno zadevo.
— Ustavljena kazenska preiskava. Državno pravdnistvo je ustavilo kazensko preiskavo proti petnemu računskemu uradniku I^assbacherju ml., ki je bil svoj^časno ovaden da si je ob priliki sprejetja uradniških mesečnih plač sa računski oddelek na podlagi ponarejenih računskih izkazov hotel prilastiti svoto 10.000 K. Tekom preiskave se Je dognala njegova popolna nedolžnost. Vsekakor Je zagonetno, kdo Je zelo nerodno ponaredil računske izkaze plač.
— Porotne razprave se prično pri deželnem sodiSču v LJubljani v ponedeljek dne 2L februarja 192L Na prve dneve so razpisane sledeče razprave in sicer: na ponedeliek dne 21. februarja 1921 zoper Terezijo Capljevo zaradi tatvine iz navade zoper Antona Veglja in Antona Vranisiča zaradi tat-tntvine, dslje zoper Matevža Benedi-Čiča zaradi tatvine, goljufije in vlaču-ganja in so por Karla Pupana zaradi tatvine; na torek dne 22. februarja zoper Nikolaja Lukarica zaradi tatvine in napačne zglasitve, zoper Ivana Vag-uerja zaradi poneverbe in Marijo Ra-kosevo zaradi delefnosti na poneverbi,
i zoper Antona Benegalijo zaridi ubola in
zoper Vlncenca Horvata in Franceta LuznerJA saradi tatvine; na siedo dne
23. fsbroarja zoper Franceta Kožuha i-.i Franceta Kometa zaradi tatvine in pa zoper Ignacija Mačka zaradi tatvine; na četrtek dne 2L februarja zoper Josipa Sepira zaradi goljufijo zoper Ferdinanda Kučero in Franceta Zakotnika zavadi ropa in zoper Matijo Dcmaniko-ta zaradi tatvine; na petek dne 26 februarja zoper Anama P&ppa in Izidora A''tala ja zaradi goljufijo pol milijona kron. Izvršene na Jadranski bnnki. in zoper Henrika Cndna zaradi goljuf
— Ppomladan^ko porotno zasedanje. Sklepajoč na dosedaj razpisano razprave bo spomladansko porotno zasedanje izvanredno kratko. Doslej je razpisanih okoli osem raznmv, pO VB-člni uame običajne tatvino. Ljubljanski >poštarji< no pridejo Se pr*d poroto v tem zasedanju, tudi drugi seuzačaj nalili slučaji ne.
Turistlka In spor?.
— »Sport« St. 8 prinaša sledečo vsebino: ?anka<ke tekme* v BnhlnPi. .NMiOt k poročilu na<ih odposlancev pri Olvmpia horse shaw v Londonu 1920 Na*a bod >čno«.t. Ju_ zo«.lovan*ki nozometnl savez. IfJasIMrlra-n|e umetnega drsanja in prez'ed s^ortnera gibanja. Lht izhaja vsak pctfk BOpotdno, Prina.la krasne slike In mu le cena v na- v nlni 4 K. Priporočamo ca v^tm.
— PdlovlCno vožnjo Pri «-rmT«k! In drsalni tekrrj v Bofifnfa v nedeljo 20 t. m. Je razumeti tako. da se kup! v IJublJan! cela varta za vrfrjo v BoMnJ. kl «e na v BoN-nju ne odda. tsmveč se oporabl Karfa ra vožnjo nazaj, z legitimacijo, katero Izdaja »športna zve^a«, LJubljana. Varodnl dom do snhote zvečer do 6 rrs. Po sk'epu do-selmjJh prijav obeti|o biti tekme nadvse Interesantne, fzletnfkl. k! «e odpelle'i v nr-deMo dopoldne, bodi mogli pr^ostvovotl vsem srnuisini tekmam, on! pa, kl se peljejo v soboto zvečer, pa rudi drsaJnl tekmi, kl začne že ob 8. url zjutraj.
— ir Carina  na  zlato v ItalllL
Uradni listi objavljajo naredbo, po kateri se carina na zlato ola^ule neposredno pri carinskih oblastih z državnimi ln aii bančnimi vrednostni-
eami s 300% doklado.
—g Predpis o procokollranja firm. Kdor )b po določilih trgovinskeca zakonika trgovea je dolžan, da protoko-lira svojo firmo, ako plača po postavnih predpisih določeno vsoto pridobni-ne brez doklad. Za mesta od 10.000 do 100.000 prebivalcev Je po ces, naredbi iz leta 199S merodajen zneeek K 80. V krajih, ki imajo prebivalcev manj nego 10.000, Jo odločilen znesek K 60. Ker je cbčna pridobnina po finančnem zakonu za 1. 1920/21 zvišana na stirikrat-ri znesek ter Je vrhutega plačati se državni pribitek v vishJ 170, odnosno 130%, sta zneska 60 in 80 K v današnjih pridobitnih davčnih ln denarnih razmerah odločno prenizka za nase razmero. Po'fcnost protokollranja firme bi sicer zadela osebe. ka*erih tako po njih strokovni Izobrazbi kakor po obsegu njihovega obratovanja ne gre siliti, da postanejo protokolir.ir.i trgovci. S tem vprašanjem so se pretekli četrtek pečali zastopniki indu« tri jalnih, trgovskih in obrtnih organizacij na posvetovanju ki ga je sklicala trgovsko in obrtniška zbornica v LjubljanL Vsled eofflasn^ea sklepa teh zastopnikov je trgovska In obrtniška ibornlm zaprosila poverjenifttvo za pravosodje* da, vpoštevajoč povišanje pridobitnino, izproraeni veljavno določbe za proto-koliranje firm tor zviša morodajne zneske.
—g fcivlnskl semenj. Na včernjA^j* živinski sem-nj so kmetje pripeljali zelo lepo pi^no živino. Vsa živina Je bila mnhoma od izvozničarjev pokupljena. Cene živemu blagu so zopet znatno poskočila. Plačevali so 20 do 25 K iive težo.
— Z Naredba ministra financ o prijavljanju Imovine, podložne pristojbe-nemu ekvivalentu, in odmerjanju ln plačevanju te naklade za o*mo desetletno periodo 1921—1930 v Dalmaciji ln Sio-vcnifl objavljajo Službene Novine broj 35. Naredba je obSima ln so ii pridelani potrebni formularji. PrlstojbnlSki ekvivalent je tndl   ena nadležnih sne-
cia!it;t. ki nam je osttia 12 avstrijske zapuščine.
—g Hrana potrebna za hranitev živine, k! se eksnortlra Iz drŽavo, Privredno-flnancijski odbor Je odločil, da se sme pri vsakem izvozu sivine izvoziti brez plačila carine in brez osiiruranja valute potrebna živalska hrana in to kot Jednodnevni obrok: za eno svinio en kj? koruze, za eno ovco en kar sena ln pol kjr mekinj. za ene<ra vola štiri kg sena in en kg mekinj (otrobov), toda Je v tem slučaju, ako se ta hrana izvozi pri transportu živine in za hranitev naštete živine. Za transport v države, ki meje na naSo drŽavo, se sme izvažati potrebno hrano za deset dni, v ostale države pa klajo za 15 dni, računjeno od dneva, kc krene transport z uaSe meje.
—g Fnzije bank v 8ara|evu. Sarajevo, 17. febr. Te dni je pričela tu akcija za fuzijo srbske centralne banke, srbske prldobitvene banke ln zemaljsko banko v eno banko ki bi nosila ime zemaljska banka. — V tej zadevi sicer nl sklenjenega ničesar definitivnoga, vendar so pogajanja v polnpni teku. Za generalnega ravnatelja pri tej banki bi bil po zatrdilu gotovih krogov imenovan bivgi bosanski deželni predsednik, dr. Milan Sr&kU.
41. štev.
.SLOVENSKNI AROD*, c-ne 20. februarje 1921.
b. c,ran.
Borze.
— d Zagreb, 18. febr. Devize (vezano): Berlin izplačilu 250.50—252, Itali a izplačilo 540—543. London Izplačilo 570—580, Newyork kabel 147 do 148, Ne\vyork ček 145—147. Pariz 1032— 109U, Praga 192.25—193. Švica 2400—0, Dunaj 21.50—21.65. Valute; dolarji 142—143.50. avstr. krone 0—23, carski rubljl 60—65, franc. franki 1030—0, napoleonder 470—480. nemške marke 240—248, rom. leji 196 do 198, ital, lire 524—527. bolg. levi 170 do 175, češkoslovaške krone 175—180.
d Beograd. 18. febr. Devize: Pariz 269—271, London 143—144, Newyork 0—^6, Dunaj 5.40—5.47. Pra*a 4S đo 4S.50, Rim 134.50—135. Solun 275 do 280. Ženeva 605—616. Berlin 63—63.50. Valute: angl. funti 141 — 142. franc franki 267—269, dolarji 35.80 —35.90. Ital. lire 132—134, bolg. levi 43.50—44. rom. leji 49—49.50. nemške marke 61.25—61.75. čeSkoslovaSke krone 0 do 45, avstr. krone 5.80—6.20, napoleonder 120—121.
—d Cnrih. 18. fcbruarla Deviz«. JWlin 0.97 in pol, Holandiia 207 70 Ne*vork 604. London 23.51 Pariz 43.54. Pariz 43.f>5. Milan 22.05, flrnselj 45.50 Kodanj 110, Stockholm 135, Kri slijaniia 105, Madrid £4.75, Buenos Al-res 210 Praga 7S0. Varava 0.80. Zagreb 425. rndlmpešta 1.15 Bnakrešta o40, Dunaj 1.35. avstrliske krone 1.
—d Dunaj. 18 febr. Devize. Zagreb 461—465. BeocTad 1842—18r<2 Budimpešta 134 50— 136.50, Berlin 1179 do 1185, Bukarešta 962.50—972 50, London 2760—27-0 Milan 2G05—2625 Pariz 5167.50—5207.50. Prapa do 80-». gofila 845—855. Vars*va 80 50 do 82.50. Curib 11725—11725 NWvork 705—709 Amsterdam 243 2.5—214 25. Valute: Dolnrii 701—705, bolgarski levi 820—8S0, nemške marke 1177—1188 anele£ki fnnti 27 j n—2760, franeoski franki 5142 50—5182 50. italijanske lire 2602.50— 2622.50 dinarji 1841 —1861, polfeke marke 82.10—£4.10 romunski Ic;i 945—955, Švicarski franki 11.712.50 do 11.762.50, rV*ke krone 886.50 do 60290. madžarske krone 1S3—135, carski rubijl 310—816.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljnbljani.
Drama.
Sobota 19 febr.: Goltata, red E.
Nedelja. 20. febr.: Pen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih cenah. Izven.
Ponedeljek, 21. febr.: Mlsfi Hobbs, red A. Opera:
Bnbofa. 19 febr.- Thais. red C.
Nedelja, 21. febr.: Sen kresne noči, dramska p-edstava, Izven.
Ponedeliok 21. febr.: zaprto.
— Gostovanje mslcega baleta. V sredo dne 23., v četrtek 24. in v petek 25. februarja bo gostoval v opernem gledališču našemu občinstvu že znani ruski balet: prima balerina bivšega imperatorekega moskovskega bal sta Margarita Fromanova (Klasični plesi) in znamenita karakterna plesauta Julija Bekefijeva s sodelovanjem solista bivšega Imperatorskega gledališkega baleta Maksa Fromana in plesalk baletne studije Margarita Fromanove, d«m Ar.e Pod love. Natalije MiklaSev-Bke, Valentine Bjelove In Olge Orlove. Vstopnice se bodo dobivale od ponedeljka, 21. t. m. dalje v predprodnji pri dnevni blagajni opernega gledaliftča proti 100% po višku ob navadnih urah. Ker se bodo proizvajale po večini skoro samo nove točke bo publiko gostovanje znamenitega baleta gotovo zelo zar Imalo.
— Marljonetno gledališče igra v nedeljo 20. t m. ob 3. in 5 in pol popoldne Poccijevo burko v treh dejanjih: >Začarani prlnec in pa enodejanko iGašperček slikar«.
— Pevsko dmšrvo »LJublfanski Zvon«. Vaja Ženskega zbora v ponedeljek ob 6edmih, moškega v četrtek ob polosmih zvečer. Vsi in točno! Oodbor
— Na koncerta »Ljubljane« v ponedeljek, 21. februarja ob 8. uri zvečer v >Unionu< se bodo pele doslej v Ljubljani nelzvajane skladbe Adamiča, Dvofaka, Gerbiča, Ipavca, Kimove«. Kreka, Lbotke, Premrla. R. Savina Žganca. Posebej opozarjamo na medju-murske in prekmurske narodno.
— Vstopnice za koncert »LJubljane« se bodo prodajale ▼ Unionovi trafiki tudi v nedeljo dopoldne do 11. ure. Dobiva se tudi bosedilo. k
— Pevsko društvo »TTlaho!« v Pragi proslavi letos 601etnico svojega obstanka s tem, da priredi Izlet in koncerte v vseh večjih mestih v Jugoslaviji, kakor v LJubljani, Zagrebu. Varaždinu, Novem Sadu Beosradu in na povratku v Mariboru. V Ljubljani se vrši koncert dne 15. maja t 1. — Praski »HlahoU je eno izmed največjih in naiuirledneiMh čeških pevskih društev. I?leta se i leleži nad 150 pevk in pevcev. k
— Natečaj: Odbor >Jugoslovenske Matiee< vabi vse nase umetnike, da se udeleže tečaja za napravo društvene diplome ln obrambnega olka. Osnutke je poslati na naslov »Jugoslovanske Mntire«. Ltublfana Pražakova ulica 5t 3/L. do 15. marca t. 1. Juri. ki prisoja nacrrado, bo sestavljen iz Štirih umetnikov in iz zastopnika »Jugoslovenske Matice«. Diploma »Jugoslovcn*ke Matice«: Velikost 40 X 80 cm oblika vodoravna ali pokončna. Imeti mora nekaj praznega prostora za tisk. Prva nagrada 600 K dmera 400 K. Za diplomo naj se pošljejo kolikor mogoče natančni osnutki, delo se izroči potem onemu, ki dobi prvo nagrado in se posebej nagradi. Obrambni   kolek    »Jug oslov enaka
Matice«: Izročiti ga Je popolnoma izdelanega. Nagradi 500 in 300 K.
— Gasilska knjižnica 1. in 2. zvezek sta ravnokar dotiakana in sta v zalogi »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Vsebina L zvezka: Poslovnik. Kroj, oprava in označba dostojanstev. Proste vaje. Redovne vaje. — Vsebina 2. zvezka: Vaje l orodjem. Nauk o znamenjih. Prvi zvezek 110 drugi zvezek 92 strani Razložil Fran Barle, Oba zvezka vezana v eno knjigo, 25 K, s posto poštnino več. Knjiga se naroča pri tajništvu Jugoelovan&ke gasilske zveze v Ljubljani.
— Kaj bi le poslal sa ptrhe? Tvrdka M. Tičar v Ljubljani (6elenbur-gova ulica) je te dni za bližnje velikonočne praznike izdala serijo nenavadno okusnih razglednic, na katerih so v dvo in večbarvni izvedbi vpodobljeni vzorci dolenjskih, gorenjskih in notranjskih pirhov ter zaradi svoje po-fcebne lepote slovitih belokranjskih pi-sanic. Barve na teh razglednicah ki jih je z veščo uporabo narodnih motivov narisal zaslužni raziskovalec in obnavljalec slovenske narodne umetno-
sti prof. Albert 8 i č, bo s tenkočutno miselnostjo, s katero so ob izumljanju domačih lepotnin ravnale nase žene in dekleta, ubrane v toliko 6kladnoet da sta jih vesela oko in srce. Ker nam jedo lega, da se končno osvobodimo tudi nepotrebnega vplivanja tujinstva na naše lepotno občutevanje in med nami zopet oživimo šiloma zamorjeni zmisel za narodno umetnost izpregovorimo o teh Sičevih razglednicah prihodnjič kaj več. Za danes bi le opozorili nanje in naše trgovce na debele in preprodajalce pozvali naj si jih v pravi čas naroča. Da jih bodo n4M ljudje in prav tako tujci z veseljem odjemali in za pir-he razpošiljali njej in njemu širom »Slovenije in nič manj ne Hrvat-ki in Srbiji kakor tudi po tu-iri, o tena spričo njih ličnosti ne more hiti nol>ene dvojbe, in s tem bo že mnogo storjeno za sloves narodne naše umetnostne bitnosti. Če^ka, zlasti pa slovaška narodna umetnost je daleč preko meja njih domovine zaslovela zl*-s?i potem razglednic. Naj naslovi tuli na4a, ki ji je vredna posestrima 1
Šefe ustavnega odseku
Kraljevina SHS
—d Deozrad, 18, februarja. Podrobna debata o načrtu ustave, kl ua je predložila vlada, se je pričela danes na 13. seji Ustavnega odseka, ki se ie pričela ob šestnajstih. Otvoril jo je predsednik ustavnega odseka, dr. Momčilo Nlnčić. Tajnik Bo š k o v i ć ic prečital prvi del načrta. Dr. Laza Markovič predlaga, naj se člen I. razstavi v dva dela: Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, parlamentarna in nasledstvena monarhi a. Službeno ime države je »Kraljevina Srbov, Hrvatov ln Slovencev«. Prosi, nai se po poslovniku glnsuie o vsakem delu posebej. Posl. Jovan G jonović (republikanec) pravi, da je početkoma samo sumarično razložil starce republikanske stranke, ker je mislil, da ea bodo njegovi tovariši razumeli. Največja zmota je trditev, da ima republikanski pokret protidržaven značaj. Ugovarja proti temu, da bi se država Imenovala »Kraljevina Srbov Hrvatov ln Slovencev«, ker to kaže. da smo tako zelo različni, da ne moremo ustvariti edinstvene države Treba je drŽavo nazvati »Jugoslavijo«, kar bi odgovarjalo njenemu zemljepisnemu in etnološkemu položau. Treba je v ustavo nujno ustaviti odredbo, da se ozemlia države ne smelo oddaiati ali zamenia-vati, ne da bi narod dovolil. To naj bi stalo na tretjem mestu. Na drugem me-stvu nai bi se uredMo vpra^anfe, kako naj se imenujejo državna ozemlja posamezno. Že v začetku je treba nairlasiti, da se ie narod ujedinil na svo"o lastno iniciiativo in po svoji volji sestavil suvereno državo.
Radikalec Milorad Vujičič meni, da prvi oddelek ne vsebuic vsejja one-jra. kar bi moralo imeti splošen značaj, in predlajra. naj se v snlošni del ostavi: L naziv drŽave in oblika vladavine. 2. grb in zastava. 3. državne oblasti. 4. razde'itev državnih oblasti. 5. službeni iezik in službena abeceda. 6. državna vera. Nadalie zahteva, da ie treba v ustavi predvideti za državno abecedo cirilico in latinico. Z ozlrom na predlog dr. Laze Markovlča prosi za dopolnila, no katerih bi se prvi č"Ten ustave glasil takole: »Država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki 1o tvoriio zie-dinjene zemlie Srbov, Hrvatov in Slovencev, je ustavna in nasledstvena monarhija«.
Nato povzame besedo dr. Janko § f m r a k (Jngoslov. klub), ki iziavl, da stol niegov kb'b na atatiScu narodnests edl"stva in nredTa<ra k prvemu Členu, nai se ustavi vani tudi skrnno ime. ker bi sicer ime države bilo nekakn seoara-tlstlčno. Prvi člen nai se ebsi: »Jmro-slaviia, država Srbov, Hrvntnv in Slovencev. |e ustavna ln na*!cd*tver<n mo-narhi'a.« Nnto jrovori o mnnarhHi in cifra pokolnesra dr. K^eka. ki le of*™. voril na vpra*an*e. ali bo<xe monarhrTo
ali Jugoslavija.
ali republiko: »Meni e vse eno! V srcu sem republikanec, ali ee pride pri nas do monarhije, mora to biti republikanska monarhija, kakor na Norveškem, kjer je kralj samo nasledstveni predsednik republike in njun reprezentant na zunaj, ker nima pravice sankcije.e Tri e principi morajo voditi naš tro-Imenskl narod: En narod, ena država ln mnogo svobode. To je najboljše stališče v tem vprašanju.
Dr. Vošnjak (zemljoradnik) pravi, da je imela krfska deklaracija prav, ko je proglasila monarhijo. Treba jc enotne države. Ker ie naša država pravna država, sc ni treba bati monarhije.
Zemljoradnik Avramovlć zahteva, nnj se v prvi člen ustavi tudi tc. da je naša država gospodarska in kulturna država. Predlasra. naj se prične ustava takole: »Zedinien v enotno državo, si je dal troimenski narod Srbov, Hrvatov in Slovencev v popolni svobodi tole ustavo: Cien 1. Jugoslavija, država Srbov, Hrvatov in Slovencev, je politična, gospodarska in kulturna enota. Na čelu ji stoji kralj, ki vlada po volji naroda in po določbah ustave. Člen 2. Kot politična enota je država osnovana na načelih svobode. Iz teca načela morajo izhajati zakoni o ureditvi političnega življenja. Člen 3. Kot gospodarska enota ie država zasnovana na zadružnem načelu, kakor tudi na načelu gospodarske pravičnosti. Od tega nače'a izhajajo vsi zakoni, ki urejajo njeno gospodarsko Življenje . Člen 4. Kot kulturna država ie država osnovana na načelih rmrnega razvoja in Širjenja presvete. Iz tega nače!a izhajajo vsi zakoni, ki urejajo nieno kulturno Življenje. Nadalje predlaga ooslanec, naj ima hrvatski e^b v edinstvenem grbu 25 poH. Jezik naj bo srbo-hrvatsko-slovenski.
Dr. Laza Markovič zahteva, da se v ta člen ustavi beseda »Jugoslavija«. #
Dr. L a g i n j a meni. da zaMeva Narodn klub. da «e v prvem Členu ustave naglasi, da je Jugoslavija kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Poslanec Nedellko Divac (socialni demokrat) i' i p vi. da je za republikanski sistem vladavine. Če imamo d"nes dobrega kra?fa. ni eotovo. da bo tak tudi n.e^ov naslednik. Če bi nam ne bil v^cč, bi la?ie zamen ali predsednika republike, knkor kralja. Socialna demokraclia Je nroti monarbističnemu sistemu v'ada^'ne, ker ta sistem izključuje ozkost. Zahteva naslov: »Država Jugoslavija« ali »RenubHka Jngnsla-vita«. Pn;em Srb. Hrvat aH Slovenec nal ^e rabi v Istem smislu, kakor n rr Dalrnatfnec ali Istran itd. VpraSanJe narodnih mnniSIn r*?»i «?e "redi po zakonu. Prfboduja sela bo jutri ob petnajstih ln rob
nnret:
TR?A*KT <*KOF PPFPOVrnal m. OO^I OVFNSKTM D*WOVN1KO*| V ISTRI VSAKO IAVNO ppjvAT-NO POLITrKO.
— Trst, 18. febniarja. Pred dnevi Je poslal Ikol Partolomasi Iuko-slovenskim dtihovnikom v Istri pismo, v katerem nravi, da ie izvedel da so fašisti sklenili, da Jih preženeio. Nasvetuie duhovnikom, nai se vzdr-že vsake javne in privatne poetike: samo v tem sfi'č^hi i'li bo branil pred nasilstvi. Skof Rartolornasi je bil izdal za 6. t. m., dan ancksiiskc proslave, ukaz duhovščini, da mora peti po maši »Te Peurn« v zahval^, »da se ie vrnil mir*. Palli-nski du hovniki v Istri razvijalo strastno politično Konjo proti Jugoslovenski duhovščini in proti jueo<lovenskemu ljudstvu ter so tako najboljši pomoč-n ki fašistom.
DELEGACIJA KFMALISTOV V RIMU.
— Rim, 18. febr. Na potu v London se je ustavila tu delegacija ke-malistov. V razgovorih z novinari! je iziavil Bekir Samv Bev, da bo Turčija zahtevala v Londonu pravico, da eksistira in živi svobodno kakir vsi drujrl narodi. To pravico lej od-reka aevjeika pogodba in zato se ie
TnrCIJa vzhnnila. Tnra?a f*rfrada Turkom in coaoo<farsko se Je ne sme z^došiM. To Je tnrsTcl nr^^ram. Kko v Londrrm ne doseže tc^a, bo Turčija .motno r^dafjevala boj.
230 A1ILIJONOV DOLARJEV 7\
4vsrffija
— Dntrrl, i9, februarfa. Av««tr IJ-^ki kancelar Wavr odootnje te dni v London. »VViener v^itt. Zeitune-' r-o-rnča. da |e bila Francija prinravliena. dovoHti Avstrili posniilo 2b0 milijonov dolarjev ali Ancrliia se re temu odločno uprla. Mavr se potrudi, pripraviti angleško vlado do tega. da bi se sprijaznila s francosko odločitvijo.
NEMCI UPAJO NA AMERIŠKO POMOČ.
— Pariz, 13. febr. Zedinjene države na londonski konferenci ne bodo zastopane. Konferenca se vrši baš v dneh nastopa novega ameriškega predsednika Hardintra. Kakor se zaeotovlia, bo oden prvih njegovih činov izjava o vrnitvi mirovnega | stania mod Zedirjenimi državami in Nemčijo. To ie pač važno za mednarodne odn^šaie sploh, zlasti pa za razmerje med entento in Nemčijo, kar bo brezdvomno vplivalo tudi na '
potek in mogoče tudi na sklepe londonske konference.
AIAD2ARI MOLIJO ZA KRALJA KARLA.
— Duiiai, 18. februarja. Službeni katoliški list prinaša ukaz madžarskim duhovnikom, sklicujoč se na dispozicije Svete stolice, da morajo pri mašah moliti za kralja Karla, ki se nl odpovedal prestolu in ni nihče odvezan zvestobe do njega.
POSVETOVANJA Z ZEMLJORAD-MKI.
—d Beograd. 13. februarja. Danes ie imel ministrski predsedi.ik sestanek z zemljoradnik!. S strani zeml oradni-kov sta b la delegirana dr. Lazil in Pticel?. Zern^oradniki so pojasnili | r> samezne točke svojega načrta ustave. Za jutri popoldne je tudi določen sestanek, katerega se bo v in>ctu demokratske stranke udeležil Ljuba f'uvi-dovič.
ITALIJANI 7APlT$ČAJO DALMACIJO.
—d Split 18 februarja. Iz Knna Javljajo, da bodo Italijani d j 24. fel r ■ arja popolnoma evakuirali Zajrorje, kier bo prevzelo nadzorstvo Jueoslo-vensko orožni^tvo. Obenem lodo Italijani prodali naši upravi železnico Split* Knln.
NASILNOSTI PPOTI NAŠIM LJUDEM.
—d Split. 18. februnrja. V Lastovu so karabinjeri odsmall dva mlada fanta, kl sta prepevala hrvatske pesmi, ukle-njena v Zader k vo aškem usodišču.
FRANCOSKI MORNARJI ZAPUSTE KOTOR.
—d Pariz, 18. februarja. Na v!e-raišnil seji poslaniške konference se Je sklenilo, odnokllcati francoski mornariški oddeTek iz Kotora. T?ešitev vprašanja razdelitve pmmehcea materijala Avsirlie se ie odstopila pododseku strokovnjakov.
DEŽELNO OLPrULIŠČE V PRAGI.
—d Prasa. 18 februarja. Kakor favPa »Večer*, se svoj čas zanlenje^o deželno srledališče vrne Nemcem. Za če<ko umetnost se zaradi novo eledali-ško poslopje na Pevoluci^skem trj^u.
SrKST BOIT^BONSKI. —d Pariz, 18. febmaria. Kakor znano. Je Hafflanska vlada sklen'la Iz-trratl nrinca Siksta Bourbonskejra iz Ita-liie. Dosedaj na Itali anska rx">Mciia prnca ni moela nafti, da bi mu br^Jila poveže za izzon. Kakor poroča »Liber-te«. se nabala princ v Parizu ln so jra v^eral videli v restavraciji v bližini Madelain^ke cerlrve,
Solioistuo.
— Bratle Pokoli! V nedHto 20 februarja 1921 ob pol 16 Fe vrči v Do-1 repoltah ustanovitev Sokola. Proplmo vlhidno za bratski obi»k tega izrecnega pojava.
— Pre^ttmre - Dobre pol 5e. Na
svatbi po«se*tnika Franceta Lohkarja, F.e ie nabrnlo za Sokola, ki se ustanovi 20, febmarja t 1.. znesek 5? K 40 v. Živela novoporočenca in avatjo darovalci.
— Redni občni zbor Sokolske Župe v LjnMlani se vrsi v nedello 20. februarja t. 1. ob 9. dopoldne v Narodnem domu na galeriii telovadnice. k
— Dramatični odsek Sokola Vič ronovi v nedeljo dne 20. febr. 1921 ob 1 ol S uri zvečer v Sokolskem domu na Viču burko »Nebesa na zemlji*. K obilni vdelržh! vabi Odbor,
— Sokol I. je imel januarja v dvorani Mcptnecra doma svoj redni ob^nl zl or. kl le bil dobro obi<kan ln na katerem so podali društveni funkHjonflrjl i7rrnno sliko o intenzivnem društvenem delovanju v preteklem letu Zlasti tainUko, blacainiSko in načelnlsko po-roMlo je 7bnjalo si^lo^no pozornost Pri volitvah ie bil Izvoljen soelasno per tirclamation^m sledeči odbor: starosta br. dr. Pavel Pestotnik. I, namestnik staroste br. Ljubo Perm^lj narnestnira staroste sestra Leni ftebkova, načelnik br. St^ne Vidmar, načelnica sestra Ela Hrovatova; tajnik br. Iv. Ažman računovodja br. Draso LundeT. blagajnik br. Polde Zupančič, jroapodar br. R. Turk, mntrikar br. Jos. Oorjanc. tiskovni poročevalci br. Bojan Drenik. br. Nandp SvetHČ ln br. Dra«« Potrato namestnik tajnika br. Avg. Levlč-nik arhivar br. Loi^^ TurSJČ. namestnik jroppodnria br. Fr Vrečar, gaplsnl-karica sestra Jožica Mobarieva, name-rtnira računovodie sestra Mara N'ovo-hradskijevm knjižnicarica sestra Fan-či ^frrePeva, odborniki br.: Janko Smrckar. Jože Tratar in Jože Cobal.
— Namestniki br.: ^f. Urbnr, Fr. Ur-lep E. Čeme. Fr. Medic. «eFtra M. Ker-žetova, br.: P. Porman, Tone Menritrer in Miroslav Gresrorka — Pregledniki računov br.: J. Jcretina. Fc^. T^ovsin in I Potočnik. — Prede«nlkl odsekov: ženski odsek sestra fieliakova, izobraževalni odsek br. Fr. Slflirflh, vesello-iii odsek br. B. Vodeb. drnmatični odsek br. J. Tratar pevski odsek br. D. Pinter, orkestralni odsek br. Avg. Arcetlo ln Lojze Počivalnik, Gregorčičeva kuUžnica br. JanVo Smr^kar ln LjnHo Ocrmelj. — N-»d-.l|e se je raspravljalo o druStvenem proračunu za tekoče leto ki Izkazuje ogromne potrebščine, tako da bo potrebno Intenzivno sodelovanje vseh članov in čli-rlc, katerih ie preko 1*00, da se bo znmoslo pokriti te stroške. Glavno in skoraj edino točko proračuna tvorijo izdatki za zgradbo letneera telovadlšča,
— Članarina se je dočila na letno 36
vpisnina na 4 R in pri=r> l-
limacijo na 2 K. — 01*čnl i> >r J )
lepo uspel in je upati , društvo v tekočem len.
in da dosege vsa] prvi a.u. llj — letno telovadi§če ZJrivol
inimai m\ laprteiiil
— Klub »Soča« na t bo f soboto dne 10. t. m. ob & sv< \r v restavraciji Zlatorog nadaljeval g. prof. dr. C a de ž svoje predavanje: jO n.a-
lih avetovibe
— TasnfcaraJEke druitvo »Triglav« Ima svoj redni občni z^<>r jutri v n- -v ljo dne 20. t. m. ob pol 3. uri popoldia na Rimski certi v costilni | ri >Rusu<. Vri omi, ki se zanimajo za to društva in hočejo pristopiti kot člani so vabijo na obvjni zl or. k
— Podporno f-.VŠtvo žrlezni;\ili n^lu fcl.cncev g] lime za. v nođe] c t .o 27. t. m. ob 8. zjutraj v nrosterih dltiat* va >Slavec< v Narodnem donu v LjUO» Jjnni ob('ni zlor z običajnim dnevnim redom.
— XXXVIII. redfd obrni zbor pevskega društva »Slavec vrSJ v so-U to dne 12 m.^rca t. i. oh B zvečer v društvenih rr°^°rih v Narodnem domu z običajnim r.nevnim re-1 • 1 k
— Strokovna organizacija natakarjev v LTnblJani 6e tem p; tom za-hvaliuje vse*n. ki so s svojo priaotno« Ktjo ali z denarnimi priapevkl pri PO* mocrli k tako lepemu uspebu prireditve dne 4 t. m. — Veseličnl odbor. Ic
— Pini'to ■InSatelJev |i» idične fa-knltcte v Ljnbljnni si dovoHuje t^m potom izreči nnii-krenAi^ lahvalo vpcn onim ki so ob priliki pleza 7. trn. z ve!;kodusnini darili, oziroma oseb" r.im sodelovTn'^m \7\ \zn}\ corenjonm društvu ?voio naklon^^noct in nm s t* m priporne^if e]c* lenega en otne Ta napona.
— I'ripmvJfaJni odlor zadme« klo-parJev. in«»talaterlrv. koiar'ev in krov* cev prosi vse Biojstre teh itrok v Sloveniji, da v •volom la*tnem interesu
prijavijo Kvofe nat^n^ne naslove na naslov: J. Babn.k, Liubli.Lnak l'o.j'Jn.'-ka cc=ta St. S. _ _k
• Ponesrečen aviiatlk. Letr.Tn, kl jra ie vodil stotn?k Boria. ie 16. fe-fru^r/a padlo na streho sredi mesta v Rimu. Stotnik Borla je pri tein našel smrt.
• Potopljen parntk. »CM^ro Trfbnne«
jav!ja tx Mootroala: fraaeoekl rarnik »VlrtorleiT«. kl je dne 2. lobroarni Odphsl p-Dtt Cadliu, »a je rotopll. Posadko Je ra. 61 pamIH »Frankftirt«.
• Kopenickiada. Dne 17. t m. se Jo pomočilo kriminalni policiji prijeti trgovskega nameščenca Arturja Loeff» lerja ki je dre £3. januarju t. 1. v uniformi porotnika državna brambi s pe-zar^icno legitimacijo vej* Iki spravi izvabil ček za en milijon kron. katere Je potem dvisrnil v avstro • ogrski banki.
Darila.
ITpravl ra*cra lista Je odial za: Ciril - Metodovo družbo Joabj
Maček, trgovec v LlnblianJ 200 K v spomin prijatelja M. Kjiiclu mesto cvetja ra nj?cnvo krsto.
Srčna hvrla!_
PoJzosdb«!.
— tzgublfen! Kdo ve kaj? Od dne IZ. Juntla leta Iti S. Je tzirttbljen enoletr! pro. «tovo!jnl desetnik Fmanuel TVIssnekr od Hribov, itrelneja po^ka flt. 1, 4. atomi««, Poljska posta 646 blizu Feltre ob Tijavt Prijatelji kateri 60 b!!1 rrl Istem polku la atotnlji pod nad poro "ni^orn Rohracber. *• prosijo, naj blagov, lijo Javiti, V:a< se Je tpo. čV.o t mojim sinom r.a žalujočo mater. Wora Arcallta ^churatin. lansbraa, Ina. raln 40 n   Stroekl se radov^'.Jno povrnejo
— Dotično damo. ki Je bila v ponedeljek. 7. t. r; ob 13. uri v zi^ito Kospodi^ni na carinski ekspozituri JuZ-neza kolodvora, sc olndno naproša za cenjeni naslov. Blagovoli naj istesra poslati na i:prr.vni§tvj *S!ov. Naroda« pod C. A 12JS.
Iz Rusie doS:o vo'nc ujetnika prosim poročila o Martinu VričaJi ki je do oktobra 1017 bival kot ujetnik v Samarkandu. Pozneje ni bilo več pr'asu o niem. Stroške povrnem z. veliko hvaležnostjo. Ivan VrsČaJ. Maribor, Vil-harj. 2.
— Rozalijn Oale v LJnbrJand Ptro-llska ulica 2, orosi ponvvM ud evojee;a brata Ivana Arko ln od bratranceo Jakoba. Karla. Antona Franca in Ivana Comika iz Makoše. ki so vsi v Ameriki, In od moža Antona Gale iz Tur* Jaka ki j? nd*el leta 1*91. v Ameriko,
Glavni urednik: Rasto Pustoslcm^ck. Odgovorni urednik:
Božidar Vodcb.
Ženske boleinl: Profesor BrcI-bky v Prap;?. odlični ženski zdravnik, izpriC:;je, da grenčica »Franz -Josef« Izborno učinkuie tudi nrt daljni rabi ln pogosto že v majhnih množinah.
— Dober dani In nikaklh bolečhl ne bođete imeli, čs vnorabljati F*»Mer» Jev Elsa fluid ln Flsa kroijljice. 6 dvoj-nntih ali 2 Ipecijaln! steklenici Elaa fluida 12 — K. « skatljie Blsa-krogljlo 10— K. fdeal Voeb sreri-tev ta ne-povanie lepote so Feilpriev« cbr.i7na f.omada močnejše vr^te IV— K F"ller-jevo pravo BOtHrlmtlno 1111 io mleftat milo z znamko >Ll-a< lJT— K. F«-ller» jeva Tsnokina pomada za rast bat veliki lonček 15'— K. — Tu.!i vsi druži Elsa izdelki tvrdke Eurcn V. Feller v Donji Stubiei. El^rg st. 2^ na Hrvatskem, so vaeekoz zanesljivi in priporočljivi. Uo-iuj
6. stran
»SLOVENSKI NAROD-, đne 20. februarja 1921.
Rev.'41.
Pozdrav iz starih tatov
Je. ie od nekdaj to! najbolj*« pftoaass 1« f*aiat«ft«ao, pravo
Schichiovo milo"
z znamko MJcieii-'#
pvmtanl vso *r*d Ui vso ,; r. pri pramX> d*»ae tako dras>au p*HU.   Mtto a »J MLINOM" detora ac v pMt, ie*wabi sasBSSsal v u**;*.; dth rcu^inh;
V. *s *o#tao% £-d»*u. V« *tf * «ava*z;
Zastepatvo t* Slovenijo ima jgjfcj J. OTobotVIV in G3iigf v L/lbljoiif.
Mm trgovec
verziran tudi v gospodarskem rolju, i večletno prakso, zmožen vseh psar-niskih del, z nanjem slov., hrv.( nemSk. ter itali anskega jezika, bivajoč v zase' denem ozemlju, se 2e!l preseliti v Slovenji ali Hrvatsko, kjer bi p'cvze! kako saupno mesto, bodisi pri kaki trgovski bl3l ali pri kakem dragem večjem podjetju. Vstopil bi meseca maja t. 1. Cenj tlopisl do 1&/3, 1921, pod .Zasedeno ozemlje'1246* na upravn'Stvo Slovenac.
Kaioda.
1.45
estavracija
v Ljubljani, KonJuSna ul. 12, zelo okn-sro preurejena   Za dobra jedila in pi-
1'ačo ter solidno in tečno postrežbo jam-'ita z velespoštovanjem 1207 Josip fn rsnl Ivane.
v velikosti 47X65 cm priporoča
ImiE immi i LilIiM
Cena K 24-—.
ftilt PUMlil
s 6 (n pot orati najboljšega vinograda, v lepem zdravem kraju bllru iehezmee, se a vsem inventar tom rad« boie.vl ugodno proda ab tndi sam^nla aa maniso hlso z zdravem kraja. — Pojasnila pri Ivaec, L'Obljaaa, KenfaSaa al. |t. 20o
(0   Selil   BMIBffci Dufkopp. •C   Crld   18 HP, za Stlri osebe, novi gumi jI. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1208
lllm proti nagradi sobo
za eno osebo takoj s §tedrtnrkom al' pa brez njega. Vzamem tud; mesečno sobo. Ponudbe pod .Ena soba 1196* na upravo Slov. Naroda. 1146
ta konte in krave proda Jotts Kesler, &eleaberrova slici I afl ofkrdalStTO v kisih la na
Barja. 1247
Seno
Ranim tartlrta iMata nlld. pu
'de in predale sa moko. Predam vinske sode po 1*50 1. Ponudbe pod .Tr-raHaa 100/1195" na upravniJtvo Slov. Naroda. 1196
Samsko kolo s: ceno prod
i mol, Oilaoe 3, v tov, VofBovio A Ole. ii9i
ji na povoFib DitetE jmI
od $l,t rail sa kućom i gospo' darskom zgradom, susto.eči se lz oranice, livade, vočnjaka te Jume. sve a jednom komadu, ležrc" 10 min. od postaje Šmarje pri JelSah pcblije B Flageraat, L brv. iiedlonic*. Bjele*»r
1252
2i
Trmikl nMl SKE-IE
sedaj laven Ljubljane, ISfce sluZbe v kaki večji trgovini z želeimno v Ljubljani. Cenjene ponudbe se prosijo pod .Trgov tal sotradalk 21* postu.-* lei. Ljubljana !.
fatja za sirene izdelale !s podala
na debelo m drobno m* po K 4 80 pri vcCjih naročilih znaten pepuet. Stetner Anton, l a6iisf»s Jeraoova al. 13, Traote.
N
Prodata se
v   Novem   mesta 1 hifl, enonadslrop-d
kojth esa Je v sredini, diuga na periferiji mesta s 4 krasnimi stanovanji in iS pa vila s hlevom tu zentl)*sčem Natančneje   pove   Trsa  Petka v Lola
__1256
SeJalnl strol
10 redov na j nove-Si sle lam. železen pktg
in ktdelr.a iaiezna brsna (I« taka) vse skoro novo se proda. Dftaal lereaNv fiausualfs. vioa
fina fn ftekb, ^flB
dela s« spsenaeta pel »r. S. (Urba v Kaamtko. 1201
Fre!ia]eva!nica mesnine
popolnoma opremi jena sc • stroji fn nventarjem vred tako) proda Zaradi p;?»*l'tvč v N*m*k» Avstrijo *e lokah dak) v najem. Vprašanj« na Frsbajeval-alca (Ssmcref) Stadenec, SlomsioTa nt 19. Karibar. 120/
Tužnfrn a^cem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nam je kruta
bila danes našo dobro, ljubljeno taščo in babico
sorodnikom * usoda ugra'
in skrbno siater,
Spreme se popolnoma iz-veibaH nehanik £S
ter  en  monter ia dva ufenca. Kupijo sc različne feransmftfje. T. Bailel« ' [v> lpaaa, fft-rl trt       (kolesa, motorji tvarni stroji i t 4.) 12%
Učitelj h srbsko-hrv2hkega jezika $aje ure 1370* nTapravo
Siovenakeea Naroda. 12/0
lite se titanisier pharmstils ia Sls-
ffOHill *^a9,ov pove upravniCtvo Sto-illlllj". venskega Mat oda.
1 i/i
Ha pred«! je v Sp. shki, lenejeva »s
DRAGO BESEUAK
LIUBLJANA. Cankarjevo nabr. 5.
inTORMarrin zavoo
TttffOS 423 itUFvM 424
(plugi, brane, elsttlnik za IHto) in dr. i «k*i    »larr.t  In ca. 3 m* hrnsiortb blrdov. Ogloda se t pedalj« 90 t n< tstotam. I.'lt
Javna dražba
2 sob pohištva m drugih predmetov bo 23 ičbrusrja 1921 ob 9. dopoldne v
Sv. FlarHaiia Sin 19.1. nfttr.
Kupim
v(>d»*.o Saa^o z en«m »ti dvema vene j.m> sklma jarmoma kompletno, koio bi poslal v Oosnu aH spejmem mojatfa ki le sposoben napraviti i odno fago Naaiov/ Gnfeč it Pctravtć, Saiarevo, Aleksandrova $0 i069
v trgovino mešane stroke zeli vstopa najra)« v Llobtiant   de^ek 14  Jet star, z defete, kateri je dovrftl' IftJdsktj solo z odliko. Ponudbe rod .Tr*av*kl ?a 1241* wa upravo Slov. Naroda. 1241
zanealflva, vajena otrok, sc sarelme pod dobrimi pogoji k *> letne n dedta ln novorojenčku    Ponudbe r M!ko je vpo | slati na naaiov   Gfare  Valjak, ilarfbar I šolska abca 1 1. naatr. 1?'
Tovarna uaaja Itec spretne^m
Potnlbe odn. hralcvne
zastopnice
za Ljubltano, Zagreb, Belgrad In S»rA-fevo za parirnato blago, m fni i«voml papfr, vreče »z pnpirja, Drttvc .foUngen-opcavo »n hišne optet'r m teleza \Mz ilirfolt Snobtoch, CzoOrt. lirpor' v Cslavcm. Nam A»siriii». t577
Ugodna prilika!
Lepo posestvo oa PleSu se z vsem potrebnim g«.ep<.d«rs - lm   p' alopiem
in m entarjem tvno proda VpraS. Z pf'io'eno zremko n < dR0»c: p<d ,R 47* rra Aaea. savo4 Drago Btseijak, LjabUaaa I -' -
goatflna v LltJbbtni aH Sp. Sliki. Vprs-fsnla pod ,R 50* na A"on'n! zavod Drarjo B«aeljnki L|nM|aaa. 127>
Deklica,
stara 16 let, želi vstopiti v kako trgovino, najraje kje na deželi, šolska odpustnic* zelo dobra. Naslov pove Anori. Jav. DRAGO BESCLJAK, Ljubljana. 1284
Akordant
Z dehvci. kateH znajo apno igar«, se sprejme pod jako uo'dim! pofla|l. Pon jdbe }e poa'rt: na T»oroico apca d đ Zajreb  It ajskl trg St. I?
proda se krava s teletom, 13obra mtckarlCL i^UW-
j IfSMsiUi oaata 39. 1242
Wa Junice na OBrsuIiItEJTi proda m nI 18?rei!ii
120
oženjen, katei! }e
po dolgotrajni mučni bolerai r 67. letn njenega ♦ru-dapolnega življenja.
Pogreb blage pokojnice ae bo vrifl v nedeljo, 20 svečana 1921 ob 4. uri popoldne iz hifte žalosti v
Kapiteljski ulici it. 11.
LJUBLJANA, 18. feruarja 1921.
RođUlne: faHofora, dr.      hi Se?ef]en
ter slaka ia Mlaka B«kar.
Zahvala.
Ker ml nI mogoče se vsakemu posebej zahvaliti za vse dokaze blagodejnega sočutja ob smrti mojega iskrenoljubljenega soproga, ozir očeta
Avgusta Ouaiser
izrekam tem potom najlskrenejlo zahvalo vsem onim, ki so preblagoga pokojnika v tako obiiem številu spremili na njegovi zadnji poti.
VEVČE, dne 16. svečana 1921.
Fan! Qnalser.
Zahvala.
Vsem onim, ki so nam stali ob strani v Času bolezni in smrti našega predragega, nepozabnega so-proga, očeta itd., gospoda
Matije Kunca
vsem, ki so ga spremili za zadnji poti k večnem« počitku, da mu dokažejo, da so znali ceniti njegovo prijateljstvo in delo, kakor vsem, kl so mn postali vence in cvetje, mu zapeli ob slovesu ganljive ialo-stinke, bodi tem potom izrečena na§a najiskrenejša zahvala. Zahvaljujemo se posebno gosp. primariju dr. Jenku za njegovo požrtvovalnost in čast. gosp. župniku Finlgerju za njegovo tolažbo dragemu pokojniku.
LJUBLJANA, dne 19. svečana 1921.
Elifto MnftB \m\nr. Ml TA Im'ii
frazi se poštena djevojka
za ktrčsl posao. ko4a nešto razumije u jenostavno kuhanje.   FTača prema spo sobnostlma 1'0 K. do 7C- ■ K.   Liga za zaJtttu djece, Seblu e. t, Zagreb. 127?
Mi n Im $m%i krapn-lu immi pa Mi vt M jjjg 78, tom I. 1304
proda s? mlad pes pedel. Kolodvorska nllca 7. ,267
froda se moško kolo, dva vtroška vozička In banja.
Poizit k:  PottUMka tetin Stev. 7 v
trgovini. 1245
poMJIvo, posoda fld. se pro-
K + im od ti. do 2o\ februarja vsak dan "411 od 2.-5. popoldne Oftakarjave naliratle 7, Zl. zsadatr. 1362
samca pod ugodnimi po tro Ji. Ponndbo z referencami pod .Monter 127©" ns upravo Slov. Naroda. 1276*
■ a  *     uglatuia In
FelltePnvie.sr«:
proda se rrlRadsiropna hiša
z gostilno in 2 veliki  kleU, pripravno tudi  za  vinsko   n-fovtno  v  Ljubi >an( Naslw pove upravrnStvo Slovenskega Naroda. 1279
Elegantne moške Hshice,
dalje aatakarske listnice, damske torbice in denarnice iz prlma usnia Isdelujem po n»*kl ceni. Ugodno za trf?oyee. S re-jemAjo se tudi popr*Tl!a. M. Ifovak Llabl|aaav Jlolff.*- vrata 49. 1266
0 Llabljnnl noprodai
h na Starem trgu It 24 In travnik na Ušrjm PojaanJlA daj« dr. franc Prlan. Mlkleaieeva eesta it. 4. 1288
trtovsk! P9t0l%
ki redno potule po vsej JugosiavfJI v svoji relljl, \Kc Se kakšno aasfop .tvo zmofnth tvrdk. Ponudbe pro5l takoj pod „Upeljan potnik- po« no ležeča Llub-liana. 12M5
Konforlsftnio,
zmožno slovtnlčlne in nemščine v besedi In pisavi ter nem I k- stenografije sprejme ob prosti preskrbi Marko Bosaoberfl, ttntomar. 1253
Izjava.
Podpisani nemantam, da ntsem nikakor odgovoren aa fine g. Božidarja Pateraosta. ki b! I«h vi Ul na račun mojega pravega sUia Viadi-mirfa.
f ran Patarsioat, hotelir v a*seta|aJ.
Potre&Bleni spretnega krojla
za moke obleke s pralno Štirih ali več let N*st-p takoj, me*to ».talno. P: nud-be z zali?evo plače na Bata tatiavtčj, siejaia, Raez Mldajloia II, Btagraa. IZoO
m
arodna
knjigarna
v £jnb!)ani
Prešernova nllca štev. 7.
1  priporoma 1"'
Enoflru2lnsKfl mio
v najbližji okolici LjuWJflnex Z vrtom in vsemi priMklinami, se po ugodni cen! proda. Ponudbe na Anončni zav DPSAOO BESEUAK, Ljubljana, 1274
proda se Yel rabljenih šivalnih strojev J^^oi^
dobro pnevmatiko, 3 motorji F, Bo tel, Llnbljjna, ^arlovika o. 4. 1280
Ha znamk
evropelskih, rrfbl. 1000 komadov ae proda Na ogled v nedeljo, 70 t. m. od 9. —11. dopoldne, Bolel »W!LS0N< sobarica. 1273
Zamenla se
za mantlo hišo v Ljabljanl majhno, v bližini Laikih toplic ležeče posestvo z veliko, ta gostilno s<l drugo obrt prt' pravno bl*o P hanlla v pisarni, Po-Maasaa oata $9. 1237
Htalajča
vedno srcfa, ima v ralogi Bd« SuppanK, Pristava, SIovenl|a
Proda se:
; 400 metrov pod^emelisliaga kablja za
Ivisoaa napetost do 5<K>° voltov, baker j 3 X 10 m/m* po jako kulantnl ceaL
kanccl!|skt \umc*vW pisemski, orihii  libimni papir,
imtit s nfsniiktni Morjem.
v vseh vafllrnat b, ^rtan« i eno ali s dvema kolonam«, vezane) v papir, platno ali poinsnje.
(»icmalae teflllce » ™£rAh Zaloja lalskfli zvezkov.
Zavitki za wrik t ^ vcuT^atui -Velita Izber —
«TtaftaJkov, para«, peraenikev, ftidirk,   kavtaokov, tabllo. črnilu Itd.
— « «k
Jarve ca lola m unetnlke.
— Razjklhrice ——
pokra]in5lsa, umetniška In narodne i. t d.
•flbtnri n zlita ta Bejrtsfllce, -Poezllske knjige. —
OkvirCU zi azjleluice in slike.
Eisalne Seske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tule, topite.
aaj
JfcUsi ia tintniki.
DruSabnik
, s primern;m premolenjem (tudi mlalla S ^roč) se ISČe za žc obstoječo trgovino z devinim! p ldelVcl n« Dolemakem Prednost Imato vsa} neki»tlko veiCl lesne stroke !n eksport«. Prtjizne ponudbe na .Lesna trgovina 100* Ljubljana postno ležeče. 1140
SfBlini(li)Mpai.i!ariii!io
NMaUl M, Id MMtiA
ss^r novci *w
med temi: dva ilatnRca, več srebra^ rimskih srebrn kel'elsM, rb<n tolar dubro«nlSke IJudovlad'«, vatikanski novci, tolar mebikan^kega cesarja Maksa itd , 2 starinski bonbonleri, sa orrtda. Na og»ed «amo resnim refleklantom! Potir, Stsrl tig 32, L nadstr. levo, cd 3. do 6. ure rop. 1281
Objava.
Gospod A d srn losi p Satrta« ar-
hltakt v Ljubljani, R<*sljrva ceata bil 30, bode postavljen rod kuratvlo. Valed *ega se vsakdo v las'nem lntert su opo-rarja, da mu ne da nikakega roaojiin, da od njega nl'esar ne kupuje in d<< i njim ne aklera nfkakt*nrh pogodb, akosehoče obvezovati morebitne Ikode.
L|abl|aaa, dne 16. febrnarja 1921 Pavi« Koalo. a. r. la Fetl'ra To miš a. r.  kamaoaaSkl mojster Maaijaaa, Baaljava o. SO. 1277
Ekonom, idal v večletni
Diflkei m se pe*i t vsem, kar te tiče g apodavstva, ttjen t »osdovl. Žago jtd želi   premen-t!   sti-Žbo.   Naslov pove uprava Slo-.-. Naroda. 12 0
Inienfr
Za veliko ju gosi ova a t; ko industrijsko podjetje se iSJe smoien Inženir, kateri mora biti p'ed vstm spreten In dobei riaar. Potreboval se bo tudi pri kurilnih polakusih, merieaj'i voefe, eeodeti-čnft »crejeman Ih In polekualh kuri'nlh ptraov in mora bi« xnan v eit^trotrh-atkL Oa'rato se bo samo na samske gospode. Ponudbe s prepisi spričeval in s itko se piosijo ra sprav. Sloven-<^/a Naroda noo .HS".
ukanče
vezalke, otroške sesalke ter glav- • «— nike za česanje priporoča tvrdka       apHKS* I Ts3ls1IK
^1^1    «nAnW^c^  ] •Iakfro4sh«ilaaa   podjelo, lr|«k OSVSlfl    DOuOICh > Maa»>      ytrs OSata 15. 1223
Vabllrai, 9v* Jfikoba trrj 9. j     »Vsdam dva IiHiIiim
konia
konj krven angiež. Izborno ujahan, kobila sa lahek voz. Oba skopaj ovo-ena v psr. Prodaš*a ac p«»«amerno ali skopaj, eventualno »a-ne« ■ ta z dvema te£W|ma kon»ema Ogleda tet pretskusl se jfh pri Ivan Meirusarjo, Kropa, Gorenjsko. Dfdaiu as mom v arlvatas rcic.
KreMTllrijo,
Jorfevo, Cipolln ter Brdat, nadalje mast sa čevlj« ln IJfllo (biks) nudi po najnižjih cenah tvrdka
Osoald Dobelc,
L|nbl|ana, Sv. Jakoba trg 0.
Razpoinin
>ako lepe suhe htuSke (tepke) In prvovrstne bele orehe od 50 kg narzH In jlce* hruSke po 7 K in orehe ro 12*50 K •s kg v vajlh vrečah franko Novomeato Jatlp Krevs, trgovec, Breialco pri Merera mesta. 1186
Velelndustrltsko pod>etje Jugoslavije   itče  starejšega, Izkušenega
elektrotehnika
za čimprejšnji vstop. 13111 mora sposoben, da predsroja veliki kombinirani napravi sa vsoto In nizko napetost sile, ter mora raiumstl ravnania pri generatorjih, motorjih In transformatorjih kakor tudi vsa n|ih popravila ter mora biti dober elcktromomnef Doplai pod .PV.1233' na uprav. SlovensKe-ga Naroda. 1233
estvo
Trgovec, kateri valed svo;e obrti ne more opravljati semlj iča, proda v prijaznem kraju na Sp. Staje ikem posest .n iker: lepa b la s srednje veikim,
dobro ure je I ti vlnog adom, celenjadnl vrt, ve(|e, moderno u rjtno (tbelaratvo in zraven pripadauil kavtatsf (Vinska posode za 110 hI). Cena zelo nizka. Naslov povs uptu.ii J'.vj Slovenske«.* Naroda. 125»
liil. mmi stenice. Soli
ln vss sjelaastt mora poginiti, ako
porablute moja najbolje pro zk u lena n splošno hvaljena sredstva, kot proti
pol|sklm m'Sim K 10, aa poduane ln m I SI K 13; aa s-«rtte posebno mn-čas vrsta K 20; tinktura za s entee K 12; uničevalec ssol'ev K P; pralek prti nerčasona K 10 In 20; mazilo
-oti osam pri Mndfth K 5—12; ma žilo ra ali p I tlvlal »)-'n  pial k
a aii v obiski In parila K 10 In 20; M-ktura proti aarfraaoaa na aadm in iaisa|aaU (unltev. raattki) K 10. Prašek rrnti saratllsm K 10. Mx proti gartam K 14. — Po-llja po pov-. * i i Zavod za eksport M Jatkar, PatrlBjaka si S. Zagreb II. Trgovcea prt ?«c,«o oajeaia aeeasL
M7
9
41. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 2o. februarja 1921.
7. stran.
? ujni vzamem fMro idile gostiln
na prometnem kraju. Ponudbe pod Os stilna Ste?. 48-, po&too icicce L;nbhana
1170
L, MlkuS
Ljubljane, Mestni trg St 13. pr-poroča svojo zalogo
dežnikov ln solnčnlkov ter sprehajalnih palic
Pooravlls se lzrršulsjo tolno la soMno.
Ueliha zaloga
no*!h dvokolea, r? zlčne rnevmatike, to di za otroške vozičke, šivalni atrnjl ln vsakovrstni de'i po ceni pri Bitjelo L|nb1fana. Stari tr? 28 Spr« Jsrnajo se v popravo dvokole^a otroSkl voričkl Šivalni stro i i.t.d. tVTehan'ćna delavnica Karlovaca cetia st. 4. 813
ERJAVEC 6 TUHK
triovlno z železnlno
Mprl Zlati lopati1*
(prej Hammerschmldi)
114
LjuMlane. Valvazorjev trg 7
nasproti krltevniske cerkve. Zalega cementa.
Mio ii jItbII ia M?lo?a!!l8 par-
kot 'J 302 m* parket v različnih dl-Ibldif, menzij, parni ko*el 800 mm pre-niera, 3 m dolg, niha:oč> parni kotel (Pendelkesse ). ios. Stadler. Sodna alica II. 1115
______
Iz trdega lesa, Ier»o politir-ine. prodala na d;"bno in debelo, tvrdka A. S ad-ler A V. Tratnik, fcjcbijana, Sv. Petra cesta 25. 1099
5!ii7ta i5r_» v le8ni stroki dobr* laie   zurjena mo_, kot pre
jerra'ec m odd»5^lec pri večjem lesnem
podjetju za  takojšnji  nastop. Ponudbe
pod »A. R« poštno ležeče Ljubi >ana
1102
Po usodni ceniproda
večja množina vin?k«h hramnih in nekaj t ansporrnlh sodov, kakor tudi neka: malih od ca 25 do 6 1 I. Sodi so Iz hrastovega lesa v najboljšem stanju. Jos Stadler,  Ljubljana   Sodna  alica II
1098
KnJigovodjaf
popolno samostojna moč, želi premeniti službo. Ponudbe pod .Premena službe
• 166* na u ravo Slov. Naroda. 1166
NalstarelAa ilovonaka
pleskorsbn In litanka
delavnica
i¥AN BBicsu, Danalsaa cea. 10,
»* pi »poroča,   U vi Site v  točna cene
zmerne. J2~0
Proda ae v Ljubljani sredi mesta, r»a najpromctnejaem  kiaju   ležeča dobro
ohranjena
Zelo prikladna za prodajalno in aktasasta. "ojasnila pri lat. Radtfl Trco, Ooapoavet-*ka e    12, 11.  aadstr. v Ljoaljani »d 12 do IS are. 1232
^rave^^Jn ANT.ĆERNE^*
IJUBLJAJVA
rraafro
nogaolce
z znamko .ključ*   ln   brez nje
}ri   Tvornici  čaraoa,   S arajevo >amo na veliko!  Cenik zastonj 3ar nogavic znamke .kl}uč* tra ja kakor 4 pare drugih.
Velika perzif. preproga
'n dve majhni se feno prodajo tu, Sodaa al.  II, L  »id.tr.  »_vo. 1116
Proda)
surovoga alata, srebra amalga na,   platina  v tehnične namtoe
L Hugustifi
Llsblana, Dana aka e. 30. 1189
Razprodam
nad 300 hI vlnak- roaode v 0<-ltcrM. Kana-. Vpiti, se J Aa*a.tlo, Dana!-k* cesta H 1190
mi. Mtnl
Nudim suhe slive a K 14.50 kg suhe hruške . m 7 — • orehe , . 15 — . Iz letine 1920 zajamčeno zdravo blago, postavljeno v Liubliano. Naročila pod .G. L. 200/1120* na uprav. Slov. Naroda. 1120
Pozor,trgo.c;sft!QM!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprr mam v veliki satogl; tudi lere velonrne klobuke.   Prsato C*rar, tovarnnr v S'ohn, poŠt« Domiale.   Tovarna je
rddaliena 7 minut od postaje Domžale. Cene primerno nlzk.. postrežba točna
vac a glaablli Ljubljana VVolfova ul. 12
Sledilnih
ze!o Ispo In H: 10 liaelan, prlrae* ren za vcčio po»ti no al hotel, je ceno na rodai. — V /_!• ei ma"t tui vsa-ki v i nt _tedlnike laataao" Izdelka,
b eJne in bdi  ro  solidnih crvh
Franc    t o?.m č,   k! nrtavr ć «r - ;
***o |'Cr, L .j i'_.].'.   Je:  n ■  a ot. S 997
Prost Izvor! Prost iznosi
Šivalne stroja ln mlinu Kolesu
najfinejše izvršitve razpoSilia zopet po vsej Jugoslaviji A. Wels*t_erg, Wien, I1.9 Unttre Bmistrasu 23 s. Hrvatska korespondenca. Cenovniki zastonj.
zobi, (oves) mrkinje graba, (fižol) bralna (moka) lamo na vagona dobije se jeftino kod A   Serrano,    Zagreb,  Jiui&ićeva 0
Đvrrisre, Teh fon 3—03-
Oglase ra y7u8
Jfeue frcie Presse*
jreozlmaj« sv! aaoniat izvodi I generalno tastspatva ia Jasjaslavl a' Blookncrov anonćnl aeavod, Zagreb, Jur-avafca ulloa 31. Telaf. 21 §9.
P:af!a » lesa skorai nova oprava sesa ia Q55iniie ^.ztrči?
sns blaga;nn srednja s pultom, pisalni stroj Continental, dobro ohranjen in drugo rez ično vporabno za trgovino ali pisarno. Vpraša- se v uprav, jjl v Naroda a!i Cele, poŠta! predli 18
Proda n m\mi um oprava iz
mah-ffnnPa pa:aa sobanaifneJ^e
niOl! Plil.d, de o, edini vzorec — po-p Ina z tin niki, umivalnikom in ps ho ter 2 dragoceni, stari perzij.ki preprogi. Naslov pove upravnlltvo Slovenske^ Narodi. 120
Proda se
leno pospatvo na hribih, obstoječe lz 64 oralov go.da, njiv, travniKov in pa •
nikov. Njive so posejane. Pri hdn je vse orodje, vse, kar spada- k posestvu. Polave se ni Podobniku, Novi Vod-mat 145, gostilna _ '065
Hiša En ona & g,n,e;hi
ob Tržaški cesti z g- snociarsVIml po-Slr>p|: in vrtovi se skupai aii posamezno zamenja za primeri.o hišo aH vilo v Ijanl v bll'inl sredi "ča m«*a ?li za ma'o g a!člno proll primernemu doplačilu z ene aH druge strani. — Ponudbe na lastnika  Joa. Tr feać, Istotam
1056
imm 'm trgovine 'jSS^
nakupovanju   gozdov,   izdelovanju surovega lesa, Izvozu, mini tiladji, rre jema< ju m oddaji, ve*č slov., nemSk ln Ital. ježka v govoru In pisavi, iščr trajne slu2b<? za 15. maj t L Naslov: I. aiodlO, Domftalo. 118«°
liesnpanion
z okoH 800.000 K se ISČe v dobro ido-o veliko trgovino rr.eSanepa blaga v lepem kraju na deželi brez konku renče in z lepim zaslužkom. Samake osebe imajo prednost. Ponudbe pod .Izvrstna trgovina 12W na upravo Slov. Naroda 1214
inir. Si.
Llnbllana, HJilerlev?
Specialno atavbe-ao oođjetl© za betonsko, taloaobo-betonsko In vodno —    zgradbe. —
~ Izraba
modnih sil«
nI. 7.
prodaja in raknp posesten posojila.— Irgovske izravnave. #n?riškc zadeve. fioTfD-
.aritaptornD'.li.feni«. llijaEa Hlk!8ii[eia [Bita 8. It!. 37.
1224
Bwgirad Zagreli
len
PMnfiii ce osvll-iati blagovi.
Velika  ?aloga  ' seh vrst
EOUARD 7.UNSTAĐT Wien, I    Fleschniariit 2«
poleg hotela Pest
Prva duna aka v.etržnica
za s"Uo.
l
71H
l JVlluL I
anillnsVe barve za vse obrt!, sprostim Izvozom, izborna m;rov-na kakovost najlepših nians in boga*e izbire. Zajamčen — Naročila na: ADOLF KRAUS, Praga I, Kolodvorski 5, Anilinfarben,
D. B.
kao
neka posjećuje ssmo i.naUlnokazallSta. u koj ma se nr kazuj«!   .3 »snaf'lmovi-
Najnovija   filmska   dlela    .Bosni V
ž liialalgfiHl.i'r.itM
jaroga svifgig ss ^ ^
u 8 sjajnih i sensacijonal-nih opohah,
filmsko umiftničko dlejo sa Paul VVegcner,
m garalo tBliBnflTB
S-_a________B__B-_-_---BB_M_BB_V^___BB--_BS----___.V
Svi  ovi  Vinovi jesu:
,111-Fliifl'
sb v
v Be'jaku tik državnega ko odvor1*, ? dobro Idočo restavracijo d onadstio, na, Sezidana v letu 1^14. in
posestvo
v Poiktošfru (Arno'dsteln), rb«tojr<7e Iz 'li^e s trgovino z mc?an'ra bla^o-n po-letr k ■! »dvora In ghvnc ceste, go^^o-.arskfli poslopij — v^e v najboli.em imanju — ln vrč zemi Iskih parcel v skupni izmeri 59 ha, od tega 44 h» GO~da, <e
pro. i ali zame ja
'a Mšo ali o->sestvo v Jugoshvii. Pi^-m n?  ponudbe  do   I.   marca  ti.  p d H -a   in   nosestvo'1221"   na uprav. Slov. Naroda. 1221
u L n br* M n
zni-ticr. 2n
ifrSiEENIK L J UD L JFINF.
Cospcsku al. iS.
40,52/60 k. s. izdelana 1910;
B z Abndie slalo Vila Velebita Ter I Sjort
sortiranu   u ku'liama (škatijah) raza^iijc
Wm 6 Zafrel. iMIa
n 3—98.
im'to ZAGRE
Podružnice:
Zagreb,      ulica 6. Cnbliana. ^leksarOrova c 1 Jftaribor, gosposka n!. 7. pecuh, Kraljevska ulica 19.
najlepši In
naisenzacijonalnejši
prldsjo!
Hsnny Porfen,
Gospodarica soefa z Ulia ITIay
u 8 sijajnih in senzacionalnih epohaji,
K&tto Je Golen prlSel oa sod
filmsko  umetniško delo s Paul VVegenerjem,
Malo pros!i(ko veličanstvo.
Vsi ti filmi so:
ff
SO
L M
4i
kukuruz, činkvantin, zob, (oves) i ine plodine cz najnižje dnevne cijene. Vreče iz jute, tekstilite i papira nove i  rabljene  prodaje:
sestra, trgovinsko dioničarsko društvo u Zagrebu.
Prvevrstaa
h K 24"— za kg v pločevinastih škatijah razpošilja najmanj 5 ke; po povzetju J. "'rh r9 tvom!ca kom. tehn« ixđelhov Taoon pri Llubl'anl. Pri večjem odjemu popust.
j:
K. & E. KEMZGAK
ccbosflktirstvo in pleskarsvo
Ko'odvorrka ul. 18.    LMJ3UUM    Čopova cssta 10.
SpecijalsB terrt^a sa fi*dran<e lasi, kakor taall t* na|moder-
rr \->   *j■■i,e snh.
P.odam na Vrh alfcl veliko o^ionadatropod
s skladi.čem in dvoriščem, na najlepšem, pet minut od kolodvora oddaljenem kraju trga. Naslov se izve v upravi Slov. Nar. 1117
Nudim za takoj
aemiko, ćliio, bolo, drobno, w pravih ■ovfli (ntaitlh vrečah, pri vodjam odloma: po K 6-10 kg. Franjo vrečo, Iraelro kolodvor Ljabljana.  — I. PERDAN
Transformator na olje!
T. T. 0. I.
15 K. VV. A.  ^gj voltov
1'78 amp. 39 31 amp. 1
50 period, SieaBOB* & Scbno'tert skoro nov, oo proda ta-
kol. M. O.ama, Coija-
44 65/85 konj. sil izdelana leta
Obe 12 atm., najmodernejša naprava, malo rabljeni posebno pri« pravni za lesno industrijo. 800 zabo'ev češkga plošča. s!o'i« la 4. 120 vagonov 1^ d^lmatlns^ioiia portlanrl coiicntp^
ima na razpolago .PROMET", tehnično industrijsko poJjctje, 'ar.
z om. zav. Ljubljana.
Velebanka išče za svoje žefesnin* sko- trgovsko podleti a v Sarajevu izurjenega in zanesljivega
STROKOVNJAKA
za nadzorovanje vodstva podjetja. Ponudbe na 1. B. Ljubljana, glavna pošta, poltni predal Štev. 15.
r
I
i Ufe M$*& t^kr^ssssf
iV-..**kV4' ' -.^-»sr     r*-  r-. iftastL iiv aafi aj. vaBBBaB
Platile Ii. Uaisi ndidi
29. svečana do 8. sušca 1921.)
Izredna prilika za navezanje trgovskih odno^ajev z najbolj industrialno državo srednje Evrope. N.id 4000 rastavljalcev. L ^ata ekspozicija Čehoslovaikib in inostransicih iz de. ko v v 18 glavnik skupinah.
I. Stavbena industrija.
II. Kovinarska industrija.
III Elektrotehnika, mehanika, optika.
IV. Lesna industrija.
V. Tekstilna industrija. VI. Oblačilna industrija.
VII Galanterija in sorodna industrija. VIII. Kože.
IX. Steklo, porcelan in druga keramika.
X. Kemija in zdravstvenost.
XI. Umetniška industrija.
XII. Živila in poljedelski pridelki.
XIII. Godala (godbeni instrurueuli).
XIV. Igrače in lutke.
XV. Športne potrebščine.
XVI. Grafika, papir, šolske in pisarniške potrebščine.
XVII. Draguljarstvo, zlatnina, srebrnina, urarstvo.
XVIII. Skupina raznoterosti.
Izborna želez, zveza. Udeleženci veletrga imajo na izkaz legitimacije in odznaka 50% popusta na železnicah v Čehoalovaški, kraljevini SHS., in Avstriji posebni vlaki iz tujine o tarifi m pustom. Ha i« a »ovalni oa atauovan| Preskrbljevanje vstopnic v g e-dišča, muzeje, koncerte in pod. Pospešeno reševanje pssovnih zadev in popust pristojbin pri vidiranjU.
Veletržne pristojbine in legitimacije preskrbe inostransk:m interesentom zastopniki konzularni uradi čehoslovaške republike in oficijalni zastopniki praških vzorkarskih veletrgov. Na eventualna vprašanja odgovarja veletrŽna pisarna v Pragi. Staromčstka' radnice.
Cena odznakov (z legitimacijo) 20 dinarjev SHS.
Poselite Prago, eno izmed najkrasnejših mest svetal
07
373A
5970
97
49
MY
8. stran.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 20. februarja 1921.
4 1. «*ev.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
rane Cerar
tovarnar v Stobu posta Domsale
Prevzemalo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
sprejemanje v sredo in soboto.
Edina tovarniška zaloga Siv, strojev aa rodbinsko in obrtno rabo, f vseh opremah, mater-
jal   predvojni. Dalje igle,  olje, posamezni deli  za   vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
Ljubljana, So. Petra nasip it. 7.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo.
madž. dri. žel. 32 H P off. kupljen 1. 1918
K 220.000
Slolor ca mM pila Jslra kompl. na kolesih montiran
Molor m iralul pilo firme Lanoen 8 M Liofflflla ScnDlleworfb (Verlracdinastnini!) Motor na sirovo olje (Wcnanka & [o. BpKii)
kompl. 80 H P off. K 180.000
15 H P z dvema clllnoroma kompL.....K 120 000
24 H P kompl. K 125.000 Stroji so v najboljšem stan t, ter se morrjs ta*© j sta riti v pogon Resnim refltktantom priporočam, da se radi Informael.e pri meni iglase.      Lekarna WACHA, Metlika.
Sveča, vosek, polvosek - lojevino in parafin -
trden cereslo 6370° B 47-—. la. dstill. lojevi-na R 80*— dobavlja Iraabo obmejsa postaja.
J. VLADYKA & SIN, tovarna sveč,
Lltomgf.ee, Č S. R.
13 lili
najboljši za poljedelstvo, rokodelstvo, Obrt in industrijo.
Stalna velika zstoga motorjev  In elek*romaterl!aia.
In&tslaeFo.
I
olektrotebaldec podjetje oddolek elektro-strolf.
Ljubljana-Maribor
Najnižje cene!
Modna trgovina
1. III BftL
Ljubljana Mestni trg štev. 19.
Točna postrežba.
Priporoča veliko izbiro perila za dame, gospode in novorojenčke.
Pletene jopice, rokavice, nogavice.
Kravate, svila, stezniki.
Toaletne potreb-šflrre.
Galanterija.
Vse potrebščine za šivilje In krojače.
I Štiri milijone kron
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec drž. razr.
loterije.
Novo žrebanje
se vrši že 7. in 8. marca. Kdor v drugem razredu nI zadel, mora zamenjati srečke D. razreda za nove srečke in. razreda vsaj do 2 marca. Nova srečka stane kolikor stara: cela K 192*—, polovica K 96*—. četrt. K 48*—, osminka K 24*—. Kdor doslej Se ni igral, a hoče igrati v tretjem razredu, mora plačati srečko prvega, drugega in tretjega razreda, torej trikratni iznos. Zadnja prilika! Nekaj srečk ima Se na razpolago
v LJubljani« Dunajska costa 33,1.
Pfaff šivalni
OO oajpopoluelsi I Največja za-1| fLi
lo-ja sa vsakovrstno obn od nu- 11 ^| j^g vadnih   do   najfinejših   oprem. L. ...
Toaletna garancija.      ILjUDIjaiia,
v sredi Maribora z veliko trgovino in stanovanjem se takoj proda Dopisi pod „Btđkn priti ta" na anonćno ekspedicijo AL. MA-
TELIC, Ljubljana.
Na veliko in malo po-trebščineza šivilje, krojače, Čevljarj* in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, toaMne potrebščin*, modno blago, pletenine  i. t. d.
asam
Veliko zaloao
oeiikonočfilb
ta dragih
razglednic
po seto nizki ceni ptipo* rofca tvrdka
Ivan Bonač* Ljubljana.
Isdelovalnica perila
i delnjo opreme sa novoate in noforofenftko
ter ara j oo ta gospođo po mori- — Priporoča se:
bina Bogataš • Sitar,
židovska ulica Štev. 1., II. rtadsir.
Jugoslavenski Lloyd d. d.
Beorrrsd
Brz. adresa JTJOOLLOTD
S46
i
Brankova n. 12
Teloton br. 18 38 t
\X2l lilorajesno sa tačnim rokom liferovanja:
elektrotehnični materi! si, poljoprivredne mašine, mašinerijo sa svaku ^otrebe, sve rc a Sicer ta ta tr.at-inciju tadnstrtjtkth preduzooa. — H«? i platne ponnr*e kso I atrrjćal sastnpctci stoja ——————————   na Bi'ati. -
Jagodic
i« Sandrin.
Vukovar CSrsm)
Ha   aa!UadalUčii   ponujava   vsako mnoitad
krompirjeve moke, sirupa In druge lectarske robe,
PV Pri vc6jib aaročllik znaten popust.
LJubljana
Velika z«?ao3& asesasklsaj
vsakovrsUt&aa U«a*t*JC3
kož, podplatov, gonil. * nlh Jermenov In boksa
na debelo.
Mestni trg 6.
Tovarna
Modni salon
Slilj-iie
LJubljana
Židovska ulica štev« 3. Dvorski trg 5tev. 1«
Priporoča
naiiie izkn
spomladanskih klobokov in oop!c.
Popravila so točno izvršujejo,
Žalni klobuki v zalogi.
Barva vsakovrstno blago,.
Kemično  Usti obleke
Svctlollka ovratnike, za-
~ j,   . ,      & ■   u ,     ,     pesmice in srajce.
Podrotnicp : Selečo urno v« siten 4. ■
PODRUŽNICE:      MAHISOB      H0V0 MESTO KOČEVJE Sosooska al. 38.        Glavni trg stav. 30.
S. REICH
L|nblfanai Poljanski našlo st. 4
Jugoslavenski Llayd d. d.
Beograd
8a adresa iTSOlLOTD
Mfl
Brankova u. 12
Tslsfoa br, 10-3?
Mi lUerajemo kao fcedjaiifef Iz naSe v0mi fabrike:
Odela sa rasna potiva svaka vrsta sa radarska redenika, sa rasna   oadlestva   1   lacrnatrljstna   pradnzeda,   maska svečana ————— odela,  dscljs odals. ———— Parao ns veliko I  Besplatno salteato mustra t svog saainpnlka.
Zopet nekaj z
Muči II Vas glavobol? Trganje po udfh? Olht In revma-tlzem? Prehlajenje? Nespa-van]e? Nervoznost?
Poizvnaite tuši V! r«H«rt*« p«*« »•* PTuld Čudili M boStta In knrtl'M Peti vrit- Blza Fln>a k*t ćrthnj* pHii«*l|t v hućlh čjtlh ! 6 dvojaattS »'i 2 velik« »r^fj*^« vteklenlc« i2-— R. Rcvmi prti«k Ib Ubfct« zoper revma lt>— K. Atrtrln praški la>— K.
Ali ka$l]ate?
m kalali tolafl Z»gor*%l prsiri sok V. H»fa plo^lc* fpiw« pe*tilj« sopar - 7-SO K. Bonbon« it tlada in tr
rtca od »— K aaf>raj. Pnni t»i proti kalifi; - K. Piakerak« prah a— %. Ouajakol .Irap aa zdrav. ptaSpU 40— K. Lipov ca) a.— K.
Glavobol ?
Ravno teka prtprav.a, •«»** c-   ' i-, v »porabi Je PfDar|av mantotnl ertalk ,E?sa- 12 K Prei-lt sopar gUvokal IS.— K. Kinin prasak, praiek sopar nrrsll*o SO*— K.
Zobobol ?
Zobne kaplfiea S*— K. Iafaao o!)a SL Oceana voda tr— K.
Srbečica, garje.
MasTlo nper farf. I?- - K. Naphiolno tnasflo I«-— h W>— \. ^-eptjano marilo K. Vaa ostala maati« kakor Zfnko^o m . t ••• balo s - ir. mattto, fomatlino masRo, v. ■•.-->■ •• mazilo v IkafTJah pa S*—, i'— Srn lr— K. MasHo s* rane la>— K. OlraM« n»*sUo In kafrnl evel ir In eS— R. Marilo sopar osebttao iSr— K. EM-talon obllf. repni obit* In 4*— K. Cvat In natrio sa volio ' »• ■ K
Zdravila za Živino.
Živinski prah t Ihavrfa +y K. MarHo m koale Vt— K. Arnlka 0-— ta STr— K. Oranka sol S"— K. Kraolln IS-— K. Tarpantinor'O olje e- (a 30- K. Ooalt »«rpentln 5 - In JO— K MazHo sopar  i: a-- la iT - K.
Pri vpraSanJu
na] aa pritofa poftne sn.mka ss odgovor.
AH Vam želodec nI v redu? Težka prebava? Nimate teka?
"m kako biMoTetUi ca poiskaatta Fćtlcrjava prava PJaa kroplloa! Ta ao roarl-{no d.br.r 9 UitJjIc 18*— K. Sagvada Pa' ber ir— K. Zale da« okrapdnfo^a Ivedtka i<nkt-jrra SO— K. Balami in Zlvltenski aatfN S"— K- Pravi Seehofertev bai-«a*n tS-— K.
Za prebavo t
Prebavni pr*£«k 4-— K. Sada Mas^bonfca 8 K.
• s'|a]oda lelodfna ani S* - K. KarfsN.dav« »ol S*— K, Raeanaroi rnamka .Hera-fls'o-logUks »oll po prof. Nsuaiar-Ja) l Ikstlja ?.v. K. Najfloellc rfelnovo olja r>- in 80- K. Tamarlndcn pactflj« >50 K Caj ta cicanje p - K. SanaablHar I a Mutcrbletar od S aro«* napraj.
Slabokrvnost ?
TekftO feUsnl skafrakt Sfw K Zrfasrri al-bumlnal 4(V— S. Ns *4r»vn!ikl predpU Arso-ferrinteatolettas is lakarna k <v. Dubo ns Duri jn 86*- K. Ht-fsferrl*" 4*— K. Apoeni Icletal ifrup 30- K. Bltadtektoiettes IS* Pravo najfinejša rfbja olfa .Elaa*
družba z omejeno zavezo
MAR3SOR
Inženirska pisarna In stavtMMto podjetje
Sredstvo zoper gliste!
GlM {listovi atadkorfl  1  vreJk«.  750 K, fladkano ali ■?!**- gliatovno aame na tehtaico od 4'— K napraj.
Proljev, dlareja?
Rastiarjrve kolera keptfice IS*— K. KrCne kapljice 10— K. Cimetova ksplilee. Melisov cvet, KsmiKne kspl)lce. Kml-ve kapiMea, Promlncevs k.nljc«. Baldrt.n kapljice, Hot»-tnsrtove kapljic« m*la itefclenica 6 — K, velika 30— K. Bobrova kapl|t«e (Blbergeil-tropfen) >a žen« SO— K.
Državna trošarina
a« račun« prt alkoholntU preparatih poaebTJO, ampak efimo po lastnem atrulko.
Omot in poltnlna
t* rakuna posebna, toda Ba)ccn«|a. Pr1poro6i ,i ve* naenkrat naročiti, kajti atrolki na ve£ roba razdeljeni, manj znašajo.
H. Naročila se adresirajo na:
EUOEN V. FELLER, lekarna,
Stubka donia, Elaa trg 238, Hrvatska.
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih In žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile Itd. — Presoje in nasvetovanja. — Dobav.
vsegs gn-adbertega, industrijskega in tehničnega blaga, železnlne, orodja, nosilcev^ betonskega železa, tračnic In materijala za ozkotirne Železn., elektoteh. materijal, cement, gips, lepenkai, L d! U
Naslov sa brzojavko i
„JIP" - MARIBOR.
--,r=-if=
olff Pevec
trgovec v Moziriu9
je otvori! svojo podružnico v Befki, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovSkim In banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v BeSki, Srem. Naslovi: Pevec, BeSka, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča
Rudolfi Peuec* prua sfouenska turdka v Sremu*
Telefon Itev. SOS.
Stav. poli. lokov, itrasla SHS 12.051
Obrtna banka v Ljubljani
Kongresni trg Itev. 4, ■ar* fzorSnle osa o basCna stroka spadaktCa dela kar satkatasfiiBla. "Sss
Otrrestnle uloge sa tekoCI račen s
0
od dne vlogo do dne dviga.
BU
H+A
595