Kaj je treba danes našemu obrtniku?
Sistem dela v duhu novega časa
Med naše obrtnike se je zanesla borba za ločene zbornice. V času krize smo in razumljivo je, ako se take krilatice mečejo v svet kol od-rešljive. In obrtniški stan je v veliki stiski, pa bi tudi rad našel izhod iz nje. In kaj more danes pomagati obrtniku? Sam6 razumevanje da-uašnje dobe in prilagoditev nje zahtevani!
Da pa se losamezne panoge obrti prilagode novemu času, ni potrebna samo običajna vzgoja naraščaja za mojstre, ampak predvsem temeljito pripravljalno šolanje tako v tehničnem, kakor tudi v splošnem izobraževalnem oziru. Današnji obrtnik mora temeljito poznati razvoj naše dobe in novosti, ki jih ona prinaša. Na ta način bomo prišli do kvalitetnih obrtnih izdelkov, po katerih bo vedno vladalo povpraševanje, lcajti izvrstno, brezhibno ročno delo, (bo vedno zmagalo nad serijskim, tovarniškim delom, zlasti ker se serijsko delo v vseh obrtniških panogah ne bo moglo obnesti. In nobenega dvoma ni, da ne bo samo dolžnost sotnoohrane, ampak da bo tudi lepe sadove rodilo, če se bomo potrudili za proizvodnjo kvalitetnih obrtnih izdelkov. Da ho izdelek dober, se pa zahteva: kvaliteta v osnutku, kvaliteta v materijalu in kvaliteta v tehniki.
To so tri temeljne zahteve. Da bo pa naše obrtništvo zmoglo tako pojmovanje, mu je potrebno širše znanje. Zato vidimo, da se v drugih naprednih državah obrtniški naraščaj ne poučuje samo v posameznih strokah, ampak tudi v umetnostni in splošni zgodovini, narodnem gospodarstvu, obrtni zakonodaji, socijalni politiki, o pomenu obrtništva za človeško družbo, torej v Vsem, kar ustvari sodobnega modernega človeka in mu da potrebno poznavanje preteklosti in bister pogled za bodočnost. In to je potrebno tudi našim obrtnikom.
Samo veseli nas lahko, da se je to delo pred par leti začelo smotreno vršiti baš pri naši skupni ljubljanski zbornici, ki je v svojem okrilju ustanovila zavod za pospeševanje obrti ter s tem jasno dokumentirala, da si je v svesti Svoje naloge. V vseh strokah obrti se izobražuje naš obrtniški naraščaj na slovitih inozemskih obrtnih šolah, tu pri nas pa se prirejajo strokovni tečaji. To so stopinje, po katerih je treba iti, ako hočemo doseči gori omenjeni cilj.
Iu kaj danes vidimo? Da se vodi borba za ločene zbornice med našimi obrtniki samimi. To 'Pa ni v duhu časa!
V času splošne gospodarske krize ni treba postavljati posebnih gospodarskih front, ampak enotno strnjeno gospodarsko fronto. Onim gospodom, ki se v tej borbi najbolj odlikujejo,'je treba povedati, da današnja doba zahteva manj ffovorenja, a več stvarnosti. Ne sistem ločenih *hornic, ampak sistem dela, sistem »motrenega Udejstvovanja v okrilju Zbornice iu zavoda la obrt, to naj bo geslo onim obrtnikom, ki hočejo obrtništvu res pomagati. Organiziranje ločenih obrtnih zbornic ho vzelo veliko časa in več let ho trajalo, predno bodo uspešuo začele delati. Hitrost današnjega časa in njega resnost i>a ne dovoljujeta tako dolgih pavz in zastojev. Slabo spričevalo za naše obrtnike je, da se zbornica, ki izdaja tako ogromne vsote za napredek obrtništva, napada s tako neumestnimi argumenti kot je sledeči primer: Na Češkoslovaškem, v Nemški Avstriji, na Madžarskem, prav nikjer SB ni napadlo trgovskih in obrtnih zbornic radi Bate. Tildi na zborovanju v Beogradu se to ni *«odilo. Samo med slovenskimi obrtniki se je Pa dobilo takih, ki so ob tej priliki na neosno-van način napadli institucijo, ki je gotovo storila vse, kar je bilo v njenih inočeh.
In nikdo med obrtniki na zborovanju se ni našel, ki bi proti takim izpadom nastopil. Ja, »Obrtni Vestnik« je to celo z debelimi črkami priobčil. To pa* ne more biti v čast našemu obrtništvu, še bolj pa to dokazuje, da borba Proti ljubljanski zbornici ni stvarna. In ne more biti stvarna. Ljudje, ki apelirajo na skupnost, da mora narod pomagati obrtniku, da mora narod ščititi obrtnika, ne bi smeli v isti sapi govoriti za ločene zbornice. Ako je treba skup-
a ne sistem ločenih zbornic
nosti, pot^m je obrtniku mesto v skupni zbornici. In zakaj naj bi bili proti skupni zbornici? Ker da so interesi posameznih gospodarskih grup različni? To pa nikakor ni res! Interesi vseh gospodarskih panog so si v velikih linijaii tako glede davkov, glede olajšav prometa in splošne gospodarske politike, docela identični. Zalo spadajo vsi gospodarski stanovi skupaj. Moti se pa, kdor misli, da v ločeni zbornici ne bo nobenih nasprotij. Dokaz nam je ravno dejstvo, da se v eni in isti majhni strokovni zadrugi glede vprašanja oddaje del, večina malih obrtnikov ni strinjala s stališčem manjšega števila večjih obrtnikov. Nestvarnost borbe ilustrira še sledeči primer: Pred kratkim je javnost z zadovoljstvom vzela na znanje, da sta se obe poprej nasprotni struji obrtnikov v skupni zbornici združili in na isti spomenici skupno podpisali za sistem skupnih zbornic. In grdo je, ako se sedaj agilira proti skupnim zbornicam, češ da držita poprej nasprotni struji v zbornici skupaj. Taka nestvarna agitacija je proti duhu jugoslovanske misli, ki zahteva složnosti.
Ako hočejo obrtniki imeti podporo vseh slojev, potem se morajo prav orijentirati v celoti, katere del so oni sami. V naši banovini je skupna zbornica pokazala, da zna biti institucija, ki se zaveda svojih dolžnosti do vseli panog gospodarstva in iz tega širšega stališča jo moramo vsi presojati. Ako pa objektiven obrtnik bere letna poročila zborniee, bo videl, da je obrtništvo zavzemalo v tej zbornici najodličnejše mesto iu njeno najnovejše delo dokazuje, da bo zavzemalo v njej še odličnejši položaj. Treba je sistematičnega dela v okrilju tega, kar že imamo in nič drugega.
lug. Franc Štajuar.
Udeležencem pri odkritju spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja
Vozne olajšave
Na prošnjo odbora za postavitev spomenika kralju Petru X. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, je prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem iz Dravske banovine četrtinsko vožnjo na podlagi legitimacij, ki jih izdaja odbor. Olajšava velja za čas od vštetega 5. do vštetega 8. septembra na vseh progah zapadno Zagreba in Karlovca. Udeleženci kupijo na podlagi legitimacij pri železniških blagajnah polovično vozovnico do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek, če bo na legitimaciji od odbora potrjena udeležba pri odkritju. Da pa bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da z ozirom na veliki državni in nacionalni pomen te slavnosti prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij.
Zato naj se vsi reflektanti na legitimacije za četrtinsko vožnjo k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta sporočiti odboru število potrebnih legitimacij, katere se bodo potem takoj odposlale posameznim občinam radi izdaje, proti plačilu nabavne cene 2 Din.
Opozarjamo ob tej priliki, da za pravočasno rešitev naknadnih prijav ali prošenj za pripo-slanje nadaljnjih legitimacij odbor ne prevzema nobenega jamstva.
Podroben program svečanosti bo objavljen v časopisih.
Ker je z ozirom na veliki narodni pomen te slavnosti pričakovati ogromnega navala občinstva v Ljubljano, bo seveda tudi pri prevozu na železnicah velika težkoča, ako se ne bo vsak posameznik ravnal po tozadevnih navodilih. Morebitne nerednosti moremo le na ta način preprečiti, če se vsakdo pravočasno prijavi svoji občini radi legitimacije in če bo tudi pravočasno isti sporočil eventualno spremembo, tako da bo vsaka občina v stanju, da najkasneje^do 1. septembra zjutraj prijavi železniški postaji, na kateri nameravajo udeleženci vstopiti, točno število istih. Seveda bodo še izdana točnejša navodila po 1. septembru, s katerimi vlaki naj udeleženci iz določenih krajev potujejo, katerih navodil se bodo morali v lastnem interesu udeleženci točno držati, ker bo sicer naval samo
v/
Štirje rodovi ga poznajo
&
Štirje rodovi že poznajo čisto milo „Jelen". Že več ko 80 let pe« rejo izkušene gospodinje najrajši s tem izdatnim milom — kar priča, kako je dobro!
SCHICHTovo
MILO JELEN
vedno tako kakor prejx vedno enako dobro
SCH J1
na določen vlak, ki bo seveda prenapolnjen In ne bo mogel nadaljnjih potnikov prevzeti.
Opozarjamo že danes udeležene^ prav posebno na določilo, da sl morajo dati legitimacije v Ljubljani potrditi od podpisanega odbora, ker sicer Izgube veljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6. septembra ves dan na krajih, ki bodo še objavljeni v časopisju.
Udeležba organizacij pri odkritju spomenika..
Ponovno opozarjamo, da je neobhodno potrebno, da vsa društva, organizacije, zveze, udruženja, korporacije Itd. javijo podpisanemu odboru svojo udeležbo pri odkritju spomenika s tem, da mu sporočijo: Imena svojih predsta-viteljev na slavnostnem prostoru (največ po 8 osebe), če nameravajo počastiti spomin kralja Petra I. s poklonitvijo venca, če nastopi članstvo pri mimohodu v krojih in s praporom ali z zastavo ln na kateri naslov naj se pošljejo izkaznice za predstavitelje na slavnostnem prostoru.
Vse priprave so v teku, sestavlja se že podroben spored, ker nas le malo časa še loči od slavnostnega dneva.
Zato pa naj vsako društvo, udruženje, vsaka organizacija, zveza, korporacija itd. čimpreje izvrši svojo prijavo najkasneje do 27. avgusta, ker sicer odboru ne bo mogoče vpoštevatl posameznih naknadnih prijav pri zasedbi razpoložljivega prostora pred magistratom.
Poslovne ure odborove pisarne so vsak delavnik od 18. do pol 20. ure.
Prijave za udeležbo
Nekatera društva, organizacije itd. prijavljajo odboru deputacije brez navedbe imen delegatov.
Zato se ponovno opozarjajo vse organizacije, društva itd., da označijo v svojih prijavah polna imena (največ po 3 osebe) z navedbo naslova, kamor naj se te legitimacije odpošljejo odnosno vroče. Izkaznice za udeležbo deputacij na slavnostnem prostoru se morajo namreč glasiti na ime.
Doslej nepravilno Izvršene prijave naj se takoj obnove.
Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I.
Velikemu Osvoboditelju
v Ljubljani, Kongresni trg 1-H.
Jesenice
Smrt starčka. V petek zjutraj je zatisnil svoj« blage oči občinski sluga g. Lovro Dežman, vpo-kojeni železničar. Svoječasno je služboval kot železničar v Škofji Loki, potem pa je bil prestavljen na jeseniško postajo, kjer Je služboval dolgo vrsto let.
Gorenjski zimsko-sportni podsaves namerava prirediti pod Možakljo v Kurji vasi na novo urejenem športnem igrišču veliko športno veselico 6. septembra.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah ja v zadnjem času sprejela večje število delavcev v delo.
Claude Anet:
žhpijcmcL
24
Roman ruske deklice.
Konstantini Mihaela je ta pogovor silno zabaval, toda Se večje je bilo njegovo začudenje. Kdo neki Je bila ta mlada, trmasta deklica, ki je s svojo iskrečo se duhovitostjo in živahno bistroumnostjo tako silno prekašala svoje vrstnice? Poznala je življenje kakor zrela ženska, trenutkoma pa se je pojavil na njenem obličju izraz resnobnega razmišljanja, ki se ni podajal njeni mladosti, čelo je izdajalo trmo in vendar tudi zamišljenost. Včasih pa je bila videti komaj šestnajstletno dekle, kakor tedaj ko je zlezla v svoj plašč hi si nadela črni klobuk, ki ga je imela pri predavanjih.
»Iz južnih krajev prihaja,« si je dejal, »pa če tamošnja dekleta še tako zgodaj dozore, vendar je ta deklica potrebovala dolgoletnih izkušenj, da je zbrala toliko živi jenske modrosti, ki Jo s tako bahavostjo ^eni razodeva.«
Ko je prišel do te točke svojega razmišljanja, je Prekinil miselni tok in naglo vprašal.
»Koliko let pa vam je?« »Kako ste prišli na to?« ga je začudeno vprašala, ?akal njegove besede se niso prav nič ujemale s tem, ar Je ravnokar pripovedovala.
Odgovoril je:
»Ko vas tako gledam, se mi zdi, da vam je komaj šestnajst let, če pa vas poslušam, tedaj vam Jih dajem trideset in dobro uporabljenih trideset let. Zato ne morem razumeti —«
»Ali je patreba žensko razumeti? Moški hočejo žensko imeti, to je vendar preprosta reč!«
Obnemenel je in je nekaj časa začudeno gledal. Nato je prilagodil glas njeni nagli opazki0ter Ji razložil, da je bil takoj spočetka v dvomu glede njene starosti. Podobna je nedorasli deklici in istočasno zreli ženski, ki je vse doživela.
še vedno se je ironično smehljala, in šele potem ko je končal, ga je pogledala s pogledom spoznavalca, presojajočega redko stvar, ter rekla.
»To ni slabo.
»No torej? Stavil bi, da Jih imate šestnajst ali pa petindvajset.«
»Kakor vedno je resnica med obojim.«
In govor je prešel v drugo smer.
Ko so pozneje skozi steno uhajali zvoki ciganske melodije, se je Konstantin sklonil k njej, jo objel okrog mehkega života in pritegnil k sebi. Ni se mu branila. Ko pa Je približal svoje ustne njenim, je okrenila glavo ln njegov poljub se Je dotaknil njenega hladnega vratu tam, kjer se začenja uho, blizu las.
Trda in nepremična je ostala v njegovem objemu, da jo je končno sam izpustil.
»Kakšno vonjavo uporabljate? Krasno diši.« Arijana ga je začudeno pogledala in odgovorila
samo:
»Tudi to je moja tajna.«
Nastopil je molk.
Konstantin ga je odločno prerušil; njegov sklep je bil trden. Z docela drugačnim glasom, kakor se Je do zdaj z njo pogovarjal, je izjavil, da je zagrizen prijatelj odkritosrčnosti. Preprosto in jasno pove, kar misli. Ta odkristost mu je do zdaj najbolj koristila, zato namerava biti tudi zdaj odkrit, in če bi moral vse tvegati. Prepričan pa je tudi, da ga bo ona pravilno razumela, ker je razumna in brez predsodkov, za kar jo on ceni, morda pa mu bo celo hvaležna.
»Stvar je namreč ta, da bi vas rad imel . . . Priznavam to brez ovinkov. Kako naj to dosežem? Ali naj pri vas uporabljam sredstva, s katerimi moški običajno ženske zapeljujejo? Ali naj morda vam pripovedujem, da ste prva ženska, pred katero klečim? — V obraz bi se mi smejali! Vzemimo stvar, kakršna je. Meni ste silno všeč Morda sem tudi jaz vam nekoliko, ker ste vendar tu. Ne morem si misliti, da bi se v vaši navzočnosti dolgočasil. To je edino, česar se bojim. Zato bi vas rad videl pogostoma in dlje časa in vsak dan.«
edino, česar se bojim. Zato bi vas rad videl pogostoma in dlje časa in vsa kdan.«
.. Umolknil je. Arijana ni nič rekla. Nekoliko negotov je rekel:
Jz ‘Dravske banovine
<1 Dr. Kado Kušej novi predsednik CMD. Na
/julni sejd za blago pokojnim predsednikom CMD notarjem Hudovernikom je bil na Hudoverni-kovo poslednjo željo, ki jo je sporočil navzočim blagajnik CMD dr Janko Kersnik, izvoljen za novega predsednika vseučiliški profesor dr. Rado Kušej. Na isti seji je bilo sklenjeno, da se osnuje v trajni spomin na pokojnika Hudovernikov sklad.
d Poziv slovenskemu gasilstvu! Predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana je prejelo od odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani povabilo k sodelovanju dne 6. septembra t. 1. Pozivamo s tem vse gasilske župe ,da zberejo in odpošljejo 6im večje število slov. gasilstva na ta veliki zgodovinski in patrijotični praznik, vršeč se ob desetletnici vladanja Njega Veličanstva kralja Aleksanrda I. Gasilske župe v neposredni bližini Ljubljane in ob železniških progah naj pripeljejo članstvo korporativno, do-čim pričakujemo od oddaljenih krajev zanesljive manjše deputacije. Vožnja tja in nazaj je četrtinska. Legitimacije je naročati pri JGZ Ljubljana najkasneje do 31. avgusta ter javiti hkratu število udeležencev. Zbirališče članstva bo pred Mestnim domom na Krekovem trgu v nedeljo, 6. septembra ob pol 9. uri zjutraj. Podrobna pojasnila prejme članstvo pri župnih načelnikih.
d Natečaj za sreske poljedelske referente. Kr. uprava vrbaeke banovine je razpisala natečaj za tri mesta' sreskih poljedelskih referentov. Prošnje je treba vložiti do 15. septembra 1.1.
d Ostavke na državno službo. Minister financ je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sprejel ostavko na državno službo, ki so jo dali Franc Vidic in Janko Savinšek, carinika osme skupine pri carinarnici v Kotoribi, in Al. Urdih, pomožni carinik 9. skupine v Mariboru.
d Svečanosti Jadranske Straže v Zagrebu. V zvezi e svečanostmi Jadranske Straže 5. in 6. septembra v Zagrebu je bil generalni tajnik oblastnega odbora in tajnik krajevnega odbora Jadranske straže Ante M. Matijaševič sprejet od prometnega ministra, ki mu je dal zagotovilo, da bodo o priliki zagrebških slavnosti vozili posebni vlaki za člane Jadranske straže, na katerih bodo posebne ugodnosti. Prav tako je za udeležence poskrbljeno, da bodo dobili za svojega bivanja v Zagrebu primerna prenočišča. Vozne ugodnosti bodo veljale od 4. do vštetega 8. septembra.
d Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma, ki traja od 29. avgusta do 9. septembra je dovoljena na parobrodih Jadranske plo-vidbe in Dubrovačke plovidbe ugodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Na parabrodih brodarskega društva »Boka« pa imajo 50% popust. Te ugodnosti daje samo sejmska legitimacija od 20. avgusta do 20. septembra.
d Razstava poštne uprave na jesenskem ver lesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. Oddelek direkcije pošte in brzojava na tujsko-prometni razstavi bo po svoji aktualnosti zadivil obiskovalca. Poštna uprava namei. rava postaviti v obrat razne stroje, prav tako pa tudi podati našemu občinstvu nekaj praktičnih migljajev, kaj je treba za brzo odpravljanje pošte. Občinstvo bo nazorno videlo delovanje modernih brzojavnih strojev, metodo modernega markiranja, odpravo pisem v vsem razvoju in slično. Tu bo šele razumelo ves notranji komplicirani ustroj poštnega poslovanja ter se bo čudilo preciznosti, s katero danes že ta ustroj deluje. S to razstavo bo obenem razstavilo tudi filatelistično društvo po svojih članih bogate zbirke svojih znamk.
d Sokolsko društvo Vače priredi 23. t. m. ob
15.	uri javni telovadni nastop. Po telovadbi bode javna veselica, kjer bo za staro in mlado prav dobro preskrbljeno. Od vsakega vlaka iz Litije bodo vozili avtobusi, kakor tudi zvečer nazaj, po zelo znižanih cenah. Zatorej prijatelji sokolske misli in prijatelji narave, ne pozabite prihiteti v nedeljo na Vače, kjer bodete v naravi, ob sladkih zvokih moravške godbe prav lahko pozabili na vse, kar Vam lare dušo in srce! Nasvidenje! Zdravo! 1871 d Noben hotel ali penzijon, ki je navezan na letoviščarje, ne sme pogrešati Radenske mineralne vode.	1352a
d Zobni zdravnik dr. Ivan Oblak zopet redno ordinira.	1874
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Za iec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v ve-ikii (zbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana. Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	BOO
d Šolska kuhinja N j. Vel. kraljice Marije«, idset Atene, obvešča dijažtvo, ki se vozi z vlakom v šolo in reflektira na kosilo, da vloži ■i&jkesneje do 6. septembra prošnje edinole na oiski polikliniki v Ljubljani Resljeva cesta 10. Cend kosilu 5'— Din. Za polovična in brezplačna mesta naj prosijo samo resnično revni di-aki oziroma dijankinje, ker se bo samo slednje upoštevalo. Prošnji za znižano ceno je pri-ožiti ubožno spričevalo s točnimi rodbinskimi n premoženjskim podatki in navesti uspeh v •-oli. Šolska kuhinja bo letos izdajala kosilo in ečerjo tudi tistim dijakom, ki so nastanjeni v Vjubljani, a samo proti polnem plačilu Din 8-— 'nevno Tudi te prošnje je vlagati na šolsko nolikliniko.
d Izlet »Jugoslovenskega Turing Kluba« na Kajmakčalan in v Južno Srbijo. »Jugoslovenski Turing Klub« v Beogradu, priredi od 12. do '8. septembra t 1. veliki nacijonalni izlet na Kajinakčalan in v Južno Srbijo. Udeležniki bodo obiskali poleg Kajmakčalana, Skoplje, Bi-tolj, Prilep, Gradako ia Stebi (znana izkopnt*
d Velesejmske legitimacije za inozemstvo naj
se naročajo samo pri uradu velesejma. Marsikdo kupi legitimacijo in jo pošlje svojim znancem v inozemstvo. Navadna legitimacija, ki je zunaj v prodaji, pa nima za izkoriščanje železniških ugodnosti v ČSR in Avstriji predpisanih vložkov, takozvanega Zahlblata. Take legitimacije se dobe samo v dotičnih državah in pa v uradu velesejma po ceni 30 Din kakor navadne legitimacije. Legitimacij za iltalijanske posetnike pa velesejem ne prodaja, temveč se dobe samo potom našega zastopnika v Trstu Giuseppe Čehovin, Trieste, Piazza della Borsa 5/1. ; za madjarske pa pri Jugosl. madjarski gospodarski komori, Bupadest VI., Andrassy ut. 2. Letošnji jesenski velesejem se vrši od 29. avgusta do 9. septembra.
JEjubljanski
d Absolventi trgovske šole iz leta 1920 21.
Vse tovarišice in tovariše, ki so absolvirali državno trgovsko šolo v Ljubljani leta 1920/21, prosim, da se po svoječasnem dogovoru javijo radi proslave desetletnice na Mali šmaren dne 8. septembra na naslov: Čolnar Otmar, Kranj, ne). Informacije daje glavna poslovalnica Jugoslovenskega Turing Kluba v Beogradu, Kralja Milana 15, kakor tudi vse bilje-arnice Put-nika.
Velesejem
d Sokolsko društvo Prevalje uprizori v nedeljo dne 30. t. m. v letovišču »Rimski vrelec« pri Guštanju šaloigro »Avtomobilist«. Začetek ob 10.30 pop. Ker so ugodne vlakovne zveze, vljudno vabimo vse Guštanjčane in Prevaljča-ne, da se prireditve udeleže v čim večjem številu.
otvoritev
d Polovična vožnja za udeležence CM skupščine dne 13. septembra v Laškem dovoljena.
Popust velja na vseh progah jugoslovenskih drz. železnic od 11. do 15. septembra v II. ali III. razredu vseh vlakov, razen ekspresnih. — Udeleženci kupijo na odhodnih slanicah cele vozne karte, ki veljajo za brezplačni povratek v zvezi s potrdilom vodstva družbe o udeležbi na skupščino.
29. avgusta
d Obvešča se vse gospodarje in gospodinje, gospe in gospode, da ima Poselska zveza na razpolago za delo vsakovrstnih deklet in sicer: starejše samostojne gospodinje, kuharice, vzgojiteljice, sobarice, perice, pripravna dekleta za vsa hišna dela in tudi za kmetske posle. Obračajte se na Poselsko zvezo, Miklošičeva cesta 22, Delavska zbornica.
Nabavite legitimacijo za polovično vožnjo
d Začetek šolskega leta na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vpisovanje v I. letnike vseh oddelko (odsekov tehniške srednje šole, delo-vodskih in strokovno-obrtnih šol) se bo vršilo od 1. do 5. septembra. V višje letnike se bodo vpisovali v ponedeljek, dne 7. septembra. Sprejemni izpit (samo na ženski obrtni šoli) se bo vršil v ponedeljek, dne 7. septembra. Ponavljalni izpiti se bodo pričeli dne 2. septembra. Red izpitov je objavljen na razglasni deski. Na geometrskem odseku in na Mizarski in stru-garski delovodski šoli ne bo prvega letni k a._
d Na meščanski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili ponavljalni izpiti v soboto, dne 29. avgusta, vpisovanje še ne vpisanih učencev v vse štiri razrede pa bo dne 30. in 31. avgusta od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni. V I. razred se še sprejemajo učenci, ki so do-šili IV. razred odnosno iV. šolsko leto brez reda slabo, iz V. razreda odnosno iz V. šol. leta p? tudi učenci z redom slabo. Ubožmi učenci dobijo na šoli učne knjige breplačno. Otvoritvena služba božja se bo vršila v sredo, dne 2. avgusta ob 8., v četrtek, dne 3. avgusta pa je redni pouk.
Hjubljaptu
Nedelja, 23. avgusta 1931: Filip. Pravoslavni, 10. avgusta: Lov renti je
Ponedeljek, 24 avgusta 1931: Jernej. Pravoslavni, 11. avgusta: Avila.
Nočno službo imajo v nedeljo lekarne B a h o-v e c na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Sp. šiški; v ponedeljek pa Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Pred otvoritvijo desnega frančiškanskega mostu. Včeraj dopoldne so razopažili desni most ljubljanskega tromostovja. Komisiji za preiskavo materijala je predsedoval naš znani strokovnjak in vodja instituta za preiskavo materijala na ljubljanski univerzi prof. dr. A. Kr&l, kateremu je pomagal pri merjenju poseda njegov asistent ing. Srečko Pust. Najnovejši in najpreciznejši aparati so pokazali, da se je most nad vse dobro obnesel. Posed je bil največji v sredini in sicer je znašal 0-7 mm. Razopaženju so prieo-stfbvali za ljubljansko občino podžttpan prof. Jare, direktor terensko tehnične sekcije ing.
.Zbrizaj, ravnatelj mestnega gradbenega urada ing. Prelovšek in ing. Pogačnik, ki je vodil vsa nadziralna dela. Uspeh preiskave je nad vse časten tako za naše inženerje, kakor tudi za podjetje. Čestitamo.
Med. univ.
dr. Robert Hlava4y
zobozdravnik je začel ordinirati
na Aleksandrovi cesti 4-11
(palača Viktorija) od 10. do 1. in od 3. do 7.
■ Zadnja pot profesorja Voduška. Včeraj popoldne je nastopil nestor vseh slovenskih kulturnih delavcev prof. Matej Vodušek zadnjo pot. Skromen, kakor je bil pokojnik, je bil tudi pogreb , ki so se ga udeležili poleg sorodnikov mnogi Voduškovi učenci, ki zavzemajo danes ugledna mesta. V žalnem sprevodu je korakalo tudi mnogo duhovščine in nun.
■ »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je neizprosna smrt že zopet — šestič v tem mesecu — posegla v njegove vrste. V Badenu pri Dunaju je preminul brat dr. Valentin Krisper, ki je bil skoro štiri desetletja včlanjen v društvu. Odposlanstvo društva ga spremi na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruži v čim večjem številu. Zbirališče pred hišo žalosti kralja Petra trg; dan in ura pogreba, bo objavljena pravočasno v časopisih. Obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin. Zdravo! Odbor.
■ Jezdili odsek »Ljubljanskega Sokola: vabi vse svoje člane na važen sestanek ki bo v po-endeljek 24. t. m. ob 547 zvečer v društveni sobi v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste). Zdravo!
■ Zatvoritev poti. Prehod skozi Lattermanov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarne Union, bo v času od 24. t. m. do vključno 14. septembra vsled pireditve velesejma zaprt.
■ Prestopki cestno-policijskega reda. Policija je prejela 18 poročil prestopkov avtopredpisov in 41 porodil prestopkov cestno-policijskega reda, ki jih imajo na vesti večinoma kolesarji. Med njimj so taki, ki so bili že ponovno kaznovani. Seveda bodo plačali dvojno kazen.
■ Na I. drž. dekliški meščanski šoli v Ljubljani so popravni izpiti dne 24. in 25. avgusta. Vpisovanje je 1. in 2. septembra .
■ Promenadni koncert. Drevi ob 8. uri zvečer promenadni koncert delavske godbe »Zarja« v Spodnji šiški na trgu pred gasilnim domom.
■V pofaščenje spomina pok. gospoda Aleksandra Hudovernika, predsednika CMD, so darovali družbi po 200 Din: Franja dr. Tavčarjeva; dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani; dr. Josip Krevl, notar v Litiji; po 100 Din: Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani; Emanuel Josin, ravnatelj v Ljubljani; Ante Grom, carinski uradnik v Ljubljani; Jože Zupančič v Ljubljani. Iskrena hvala!	1876
■ Poučni izlet prijavljenih mojstrov in vajencev zadruge kovinskih obrtov za Ljubljano in okolico v Ljubljani bo 25. t. m. z avtobusi v vsakem vremenu. Zbirališče točno ob 6. na Dunajski cesti pred gostilno Figovec. Vodstvu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se najlepše zahvaljujemo za dovoljenje pregleda v obratih.	Odbor.
V poletni vročini kuhajte
s plinom !	468
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo VaS muhe, kuha se prijetno in poceni
I Vrtna veselica. V nedeljo 23. avgusta ob 16. uri bo vrtna veselica delavske godbe »Zarja« v hotelu Bellevue. Bogat srečolov. Šaljiva pošta s 3 lepimi darili za tiste, ki dobe največ razglednic. Prvo darilo živo jagnje, drugo gugalni konj, tretji zlati medaljon. Ples.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1476
■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Vse barve, lake, firnež najceneje pri »Lustra«, Gosposvetska cesta 12.	1480
■ Glasbena šola Nar. železničarskega glasbe, nega društva Sloga. Vpisovanje gojencev se vrši dne 9., 10. in 11 septembra t. 1. dnevno od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru, Pra-žakova ulica. V soboto, dne 12. septembra ob
16.	uri razdelitev učnih ur ter v ponedeljek, dne 14. septembra 1931 pričetek rednega šolskega pouka v vseh oddelkih. Pogoji glede vpisovanja so razvidni iz oglasa, ki je nabit na deski v vestibulu glasbene dvorane pred Sloginimi šolskimi prostori.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
685____________tovarna J os. Reich.
■ Prometna nezgoda. Čevljarski pomočnik Josip V. je podrl na vogalu Prešernove in Wolfove ulice Avgusta Delkota, stanujočega v Strossmayerjevi ul. 3, na tla tako da je zado-bil Delkot pni padcu kožne praske na desni roki Nezgodo je pripisati slučaju, ker je V. pravilno vozil.
Dr. Valentin Krisper f
Na željo pokojnika se bo vršil pogreb na Dunaju.
■ Dekleta, ki nameravate iti služit ali že služite v mestu, naročajte se na Vaše strokovno glasilo »Gospodinjska pomočnica«, ki je edini list, ki vam pospešuje vašo stanovsko zavest. Naroča se pri Darinki Vdovič, Erjavčeva cesta št. 2. Stane celoletno 12 Din.
■ Zobovje mu je izbil. Pleskarski pomočnik Ivan Konič je prijavil policiji, da ga je krojaški mojster Franc C. na Celovški cesti tako močno udaril z roko po čeljusti, da mu je zdrobil umetno zobovje in mu povzročil 200 dinarjev škode.
■ 36 zlatnikov je ukradla. Policija je aretirala 301etno služkinjo Terezijo C., ki je ukradla svojemu službodajalcu 36 zlatnikov v vrednosti 6000 Din. Terezija je zlatnike poprodala v raznih menjalnicah in trgovinah in je tatvino tako spretno prikrivala, da je sum popolnoma odvrnila od sebe in bi bili skoro osumljeni neprizadeti, če je ne bi vzela na muho policija in jo aretirala. Terezija bo za svoje grehe dobila pokoro na sodišču.
Za splošno ključavničarstvo se priporoča Ivan Kralj, Gregorčičeva ulica 5.
1801
■ Aretacija treh kvartopircev. Včeraj ob 3. zjutraj so bili aretirani na Masarykovi cesti dva brezposelna delavca Franc B. in Ivan B. in čevljar Stanko K., ker so se pretepali. Stepli so se, ker so se sprli pri kvartanju, pri katerem so drug drugega goljufali.
. —      — , ........ .    ;"■*
V slučaju zastrupljenja, povzročenega po ža-strupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staro-preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinh.
Dr. FRANICE HRIBAR
zobozdravnik v Krškem 1350
se preseli v Sevnico
kjer začne ordinirati 2. septembra
Radovljica
Brezobzirni kolesarji. Čeprav so ceste v okolici Radovljice prav močno frekventirane in je torej možnost karambolov izredna, se vendar kolesarji kaj malo zmenijo za cestno-policijske predpise. Redki so kolesarji, ki bi imeli ponoči luč — dobe se celo taki vozači, ki nimajo niti zvonca in kar s svojim glasom opozarjajo nase. Menimo, da bi bilo prav, da se kolesarji tudi ravnajo po obstoječih predpisih.
Kriza. Nedavno se je vršil v Radovljici sejem za živino. Kmetje okoliških vasi so prignali dokaj živali v prodajo. Kupčija je bila zaradi pomanjkanja denarja zelo slaba. V celem sta bili prodani le glavi goveje živine.
Gradnja poslopja za sresko načelstvo. Rado-veljčanl so pridno na delu, da oskrbe sreskemu načelstvu nove uradne prostore, ker sedanji v grajščini ne zadoščajo več. Po sedanjih načrtih se bo zgradila ob gornjem robu grajščinskega vrta reprezentativna trinadstropna palača za sresko načelstvo in druge urade, ki so sedaj potaknjeni križem po mestu. V pritličju novega poslopja bo pisarna mestne občine, sedež orožniške postaje in finančne kontrole, prvo nad-stopje je pa v celoti namenjeno za sresjco načelstvo. Drugo in tretje nadstropje se ptirabi v stanovanjske svrhe uradništva in drugih interesentov.
Pomanjkanje uslužbencev na radovljiški pošti.
Kljub temu, da je promet na radovljiški pošti osobito v poletnih mesecih izredno močan, visi ogromno delo na maloštevilnem osebju, ki vzdržuje obsežni aparat s hvalevredno požrtvovalnostjo. Z raznašanjem pisemskih pošiljk sta zaposlena le dva uslužbenca, ki si delita izredno velike okolice. Razumljivo je, da je pošti nemogoče dostavljati pošiljke dnevno vsem vasem, ker je posla preveč. In tako se dogaja, da niti občinski uradi, šolska upravlteljstva, župni uradi itd. ne prejemajo pošiljk, kakor bi bilo želeti. V dobro razbremenitvi nastavljencev ln hitrejši dostavi pošiljk bi bilo, da se število uradništva ln osobja poviša do zadovoljive mere — in to čimpreje.
r
‘Gako morate jemati kopeli na traku in solncu /
»olnčenjem, loda ne na mokrem telesu, vdrgnlte tvoje telo ČTtllo i
NIVEA-CREME NIVEA-OLJE
olje za kožo in masažo
Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-crema vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da morete tudi za dobo nepri-prijetnib poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi.
1811 Nivea-creme: Din 5-— do Din 22'—. Nivea-olje Din 25'— do Din 35’—.
Izdeluje Jugosl. P. Beiersdor! & Comp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica St. 24. j
18 let nepretrgoma župan
Kdor ve, koliko dela in idealizma je treba našim podeželskim županom, da premagajo vse zapreke, bo znal ceniti trud g. Ivana Pauloviča, ki je 16. t. m .praznoval 181etnico županovanja v občini Armeško, srez Brežice. Paulovič, ki je danes star 67 let. pa ni bil ves čas samo župan.
temveč je tudi opravljal vse tajniške posle, Ml član okrajnega zastopa v Sevnici, član okrajnega šolskega sveta v Rajhenburgu in član načelstva posjilnice istotam. Za njegove dolgoletne zasluge ga je leta 1929 odlikoval tudi Nj. Vel. kralj z redom sv. Save.
Ob njegovi 181etnici želimo tudi mi možu, ki je bil vedno odločno jugoslovanskega mišljenja, naj je bil obtožen leta 1915 srbofilstva in ki je vzgojil v zavednem narodnem duhu 18 otrok, od katerih so trije sinovi padli v vojni, še mnogo srečnih let županovanja v prid njegove občine in domovine.
Mestna počitniška kolonija v Mednem
Vsi Ljubljančan!, ki bodo pohiteli danes v Medno, se bodo lahko na lastne oči prepričali, kako se imajo otročički, ki jih je tjakaj poslala na počitnice ljubljanska mestna občina.
Otroci so nastanjeni v mestnem kopališču, ki *e je tako najboljše vporabilo. Vstajajo zjutraj ob pol 7, zajtrkujejo, telovadijo, potem pa sledi prosta zabava: kopanje, razne igre in manjše izlete. Otroci postanejo pri tem seveda lačni, zato dobe okoli desete ure obilno malico z marmelado, ob dvanajstih pa imajo prvovrstno skupno kosilo, kakor ga marsikdo ni navajen niti doma.
V koloniji se vrše večkrat razne prireditve, tako se bo ista vršila n. pr. danes z bogatim sporedom, katerega naj naši izletniki nikar ne zamude. Malenkostna vstopnina se bo pobirala v prid kolonije, zato upamo, da se je ne bo nihče ustrašil.
Kolonijo, katero je omogočil socialni oddelek ljubljanske občine, upravljajo popolnoma brezplačno s čistega idealizma g. učitelji Hinko Klavora in dva njegova tovariša. Pomaga Jim pa pri tem s pravo materinsko ljubeznijo gospa Klavora.
Prepričani smo, da bo naša Javnost znala ceniti pomen takih kolonij, ki omogočajo revnejšim otrokom tako potreben oddih, ki naj jih usposobi za nadaljno uspešno učenje v novem Šolskem letu.
Svarilo 1
Zavrnite ponudb© z goljufivim namenom. Tovarniško nov pisalni stroj
»IDEAL« in »ERIKA«
dobite samo pri glavnem zastopstvu
1HE REX CO.
specijalna trgovina za pisarniške potrebščine, Ljubljana, Gradišče št. 10 Telefon št. 22-68
Silen vihar nad Trebnjem
Vihar je preobračal kozolce, metal raz streh opeko in povzročil mnogo škode
Trebnje, 21. avgusta.
Danes dopoldne se je nad Trebnjem nenadoma zbrala gruča temno-črnih oblakov, ki niso obetali nič dobrega. Stemnilo se je in ljudstvo Je prestrašeno pričakovalo, kaj bo. Zazvonilo je plat zvona, kar je opozarjalo na bližajočo se nevarnost. Naenkrat je potegnil silen piš in nastal je vihar, kakršnega ne pomnijo najstarejši Trebanjci. Silen ciklon je dvigal oblake prahu in povzročil strašen piš. Raz streh se je vsula opeka, zažvenketalo je steklo odprtih oken in padala so raz hiše tudi lesena okna (polkna). V Trebnjem je podrlo dva kozolca, ki sta stala na samem in je posamezne dele neslo proč kakor perje. Občutno škodo je vihar povzročil na sadnem drevju. Tudi v sobah, kjer so bila odprta okna, je povzročil vihar mnogo škode. Vihar je nanesel prahu in smeti ter zaprašil vsak kot. Ciklon je divjal na srečo le nekaj minut. Škodo trpe skoro vsi lastniki hiš, katerim je pometalo raz strehe opeko in odtrgalo žlebove. Občutna škoda je na sadnem drevju in pa na gospodarskih poslopjih, ki imajo slamnate strehe. Slamo je vihar dvignil in pokazala so se gola rebra streh. Pogled po Trebnjem po viharju je bil strašen. Kupi strešne opeke pred vsako hišo, tu in tam na tleh okno, kupi slame in vej, in pa potoki vode, katere niso mogli vsled močnega naliva požirali kanali. Cim se je polegel vihar, si skoro na vsaki strehi opazil par moških, ki so nameščali novo °Peko. Kakor nam poročajo iz drugih krajev, Je v okolici Čateža istočasno klestila huda toča, ki je uničila dobesedno vse. Ljudje v naših krajih so obupani. Oškodovana in opustošena so Hm bila polja po toči, zagospodarila je huda suša, ki je uničila še to, kar je pustila toča in
zopet ta vihar, ki je klestil sadno drevje in prizadejal to razdejanje. Obiskale so nas vse elementarne nesreče in s skrbjo gledamo v bodočnost.
Počitniška kolonija na Rakitni
Letošnje leto biva na Rakitni v prostorih šolske poliklinike že druga kolonija bolehnih in okrepitve potrebnih šolskih otrok. Med drugo kolonijo, ki je odšla na Rakitno 3. avgusta 1931, je med 40 otroci 33 otrok, katere vzdržuje Osrednja protituberkulozna liga iz Ljubljane in krajevne lige iz Hrastnika, Logatca in Zagorja'. 'J Osrednja protituberkulozna liga sama vzdržuje 26 otrok. Kolonijo vodijo pod zdravniškim nadzorstvom zaščitne sestre drž. šolske poliklinike, katera je dala na razpolago tudi svoje barake. Gostoljubno streho imajo kolonisti tudi v Prosvetnem domu, kjer služi dvorana za obednico in dnevno bivanje. Radio, ping-pong in še cela vrsta zabavnih iger, skrbe za zabavo, če je vreme kislo in morajo odpasti izleti, solnčenje in kopanje. Sicer pa dolgčas v koloniji ni nikoli. Ves dan, od jutra do večera je izpolnjen z »važnimi« posli: gimnastične vaje, telovadba, solnčenje, ležalne kure, popoldanski počitek, kopanje v novem bazenu, igre in sprehodi v krimske gozdove. Pa najvažnejših poslov za koloniste ne smemo pozabiti: petkrat na dan se zberd v jedilnici, brez izjeme vsi in teh točk dnevnega reda ne prezre nobeden. Svež zrak in celodnevno gibanje otrok na prostem povzročajo kuharicam dovolj dela, pa tudi dober tek poskrbi za to, da nič ne ostaja.
Le škoda, da bo mesec prekmalu minul in potem za marsikaterega ne bo več domačega pšeničnega kruha, medu in marmelade.
Liga je s to kolonijo, ki jo prireja že v drugem letu svojega obstoja, dokazala svojo upravičenost ter po pravici pričakuje naklonjenosti vse javnosti za svoja prizadevanja!
V znamenju časa in boja za kruh
Zagorje, 21. avgusta.
Ze nekaj tednov gradijo nov most čez banovinsko cesto, ki bo premostil potok Medijo in zraven ležeče rudniške naprave. Ker kopljejo in betonirajo sedaj že temelje, je zaposleno pri tem delu manjše število delavcev, med katerimi je le nekaj domačinov. Ker je pa pri nas precej delavoljnih brezposelnih rudarjev, ki so bili reducirani pri zadnji redukciji (večinoma sinovi manjših okoliških posestnikov), so se seveda ponudili gradbeni družbi v delo, kar Je pa ista odklonila, češ da jih ne rabi toliko. Videli so pa naši ljudje, da so zaposleni pri omenjenem delu večinoma Stranci, kar je spravilo brezposelne v nevoljo.
Tako so prišli v četrtek zvečer vprašat trijž mladi fantje polirja gradbene družbe za delo. Kakor poprej, tako je polir tudi sedaj odgovoril, da jih ne rabi. Fante je to tako razkačilo, da so vrgli polirja po tleh in ga začeli obdelavatl s pestmi in s palico. Polir se je končno rešil neprijetnih bunk ter je iskal pomoči pri orožnikih, ki bodo s krivci obračunali.
Nevaren vlomilec prijet
Litija, 29. avgusta. Naša kriminalna kronika je počivala več kot dva meseca, kar je bržkone dobra posledica gospodarske krize. Včeraj pa je obiskal naše kraje zopet tak tip-vlomilec.
B. Ernest, rodom iz Trsta, star še ne 23 let, je bil že pred meseci zasačen v Ljubljani v neki gostilni. Tu je skušal ponoči vlomiti in se je skril v ta namen pod posteljo. Zasačeni in kasneje obsojeni Ernest pa je pobegnil iz zapora in se neznanokje preoblekel v črno obleko, katere lastnik je še neznan.
Prišel je v Litijo, kjer se je dal zakleniti v klet v novih predilnišlcih stavbah, zjutraj pa je odnesel s seboj: delavcema Okornu hlače, Klopčiču pa kolo, s katerim se je odpeljal proti Savi. Avizirani orožniki so odšli na Savo, kjer so ga čakali v zasedi. Ker pa B.-ja ni hotelo bili od nikoder, so mu poslali naproti nekega železničarja, katerega pa je Ernest enostavno vrgel na tla in pobegnil v gozd. Po daljšem iskanju so ga iztaknili pod nekim grmovjem in Ernest je romal nazaj v Ljubljano.
Avtomobil zavozil v vpreženega konja
Trebnje, 21. avgusta. Brezvestni in brezobzirni šoferji, ki divjajo z svojimi vozili z največjo brzino posebno po podeželskih cestah, napravljajo ljudem dosti skrbi za varnost življenja. Upravičeno se čuje-jo pritožbe o vratolomnih vožnjah takih šoferjev po naših cestah, kar dokazuje tudi dejstvo, da se ravno na deželi pripeti razmeroma največ nesreč. Potnik ni več varen niti dovoljno zaščiten proti takim avtomobilistom. Saj ne pomagajo niti prošnje niti pritožbe o vratolomnih vožnjah takih šoferjev po naših cestah, kar dokazuje tudi dejstvo, da se ravno na deželi pripeti razmeroma največ nesreč. — Avtomobili drve	in	drve	naprej mimo	nas, pu-
ščajoč za sabo oblake prahu, kakor v zasmeh proti	vsem	zakonom in	predpisom.
In se ti nasmeje tak brezvestnež iz svojega udobnega vozila, češ požiraj prah, uboga para, ki pešačiš po teh prašnih cestah ali pa sedi doma in premišljaj o krivičnem današnjem svetu — ali pa, kakor se je neki tak divjak izrazil — pritoži se človeče na tramvaj-komando 1 Razburljiv slučaj se je včeraj pripetil v par minut oddaljeni vasi Stari trg pri Trebnjem. Posestnik Jože Miklič je s svojim enovprežnim vozom peljal tovor po cesti proti Trebnjem. Namenjen je bil v tovarno, kjer je imel opravek. Ko je prispel na kraj, kjer se od državne ceste odcepi pot v tovarno, je pognal na desno in hotel zaviti na to pot. V tem momentu pa je že privozil po vasi z velikansko brzino neki avtomobilist,	ki	je z	vso silo zavozil v zadnjo
levo nogo	konja. Posledice so bile	strahovite.
Odtrgal je konju kožo in meso iz noge do kosti, tako da je bilo konja potrebno takoj pokončati in ga izročiti konjaču. Nesrečo je zakrivil šofer sam, M ni vozil s predpisano brzino. Sreča
v nesreči, da se vozniku ni pripetila nobena nesreča in trpi samo izgubo na konju. Poklicana je bila takoj žandarmerijska patrola, ki je potnike legitimirala, nakar je bil avto puščen proti Ljubljani. Avtomobil je last nekega Ljubljan-
čana, ki bo seveda mora nastalo škodo povrniti. Nesreča, ki bi lahko zahtevala tudi človeško žrtev, je nesporno posledica prehitre vožnje, kar bo imelo za posledico, da bo povzročitelj plačal precej tisočakov!
40.000 Din. B., ki ima že 15 službenih let in je poročen, si gradi v okolici Litije hišico in je v svoj zagovor navajal, da je imel samo namen, ta denar si izposoditi, kasneje, ko bi dobil posojilo za dovršitev hiše, bi pa to »izposojeno« vsoto zopet vrnil v železniško blagajno. — Tukajšnje orožništvo je B. aretiralo in oddalo sodišču.
priznala projektu »Gostilna pod Šmarno goro«
1. nagrada 2000 Din, 2. nagrada se ne prisodi nobenemu projektu, temveč se prizna 2 tretji nagradi v znesku po 750 Din in sicer projektu »Savinjska dolina« (ing. arh. Krejnik Josip, Ljubljana), in projektu »Mir« (ing. arh. Mušič Marjan, Ljubljana).
Za načrte za ureditev sob za goste se je priznala projektu »Gostilna pod Šmarno goro« 1. nagrada 2000 Din, 2. nagrada se ne prizna nobenemu projektu, pač pa sta se priznali dve tretji nagradi v znesku po 750 Din in sicer projektu »Savinjska dolina* in projektu »Soba A« (dipl. tehnik M. Bohinec, Ljubljana).
Za vzorne načrte pohištva za tujske sobe in za gostilniške sobe se je priznala projektu »Gostilna pod Šmarno goro« 1. nagrada 2000 Din,
2. nagrada se ni priznala nobenemu projektu, pač pa sta se priznali 2 tretji nagradi po 750 Din in sicer projektu »Mir« in projektu »Savinjska dolina«.
Nadalje priporača žirija odkup načrtov »Gostiše na Gorenjskem«. Obenem se pozivata projektanta »Gostišče na Gorenjskem« in »111«, naj sporočita svoj naslov Tujsko-proinetnemu svetu kraljevske banske uprave, Ljubljana, Še-lenburgova ulica 7/1.
Za bivanje na morju imate dostikrat po* misleke baš radi pitne vode. Temu se lahko izognete s tem, da povsod pijete Radensko mineralno vodo, ki jo dobite v vsakem hotelu ali trgovini.	1352
VIKTOR MEDEN
veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač 916
LJUBLJANO, Celovika cesta O
■ -.....
Novo mesto
Sokolstvo dravske banovine se udeleži odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, v Ljubljani, dne 6. septembra t. 1. Prijave za Novo mesto sprejeina društveni tajnik do 23. avgusta. Vožnja četrtinska.
Nesreče. Ko se je 12 letni Alojzij Topolovec, kočarjev sin iz Vrhovca, občina št. Jernej, ple-zaje igral na hrastu, je po neprevidnosti padel z drevesa. Pri padcu si je Zlomil desno nogo pod kolenom. Pripeljan je bil v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Nogo si je izvinil, ko je hotel zjutraj naglo vstati iz postelje, 36-letni posestnik Anton Da-rovec iz Dobin dola, občina Dolenjske Toplice pri Straži.
Nož je pel. V moško bolnico v Kandijo so pripeljali 23-letnega Osterman Martina, posestnikovega sina, doma iz eJlše 4, občina št. Peter. Prišlo je do malega prepira, radi katerega ga je M. Franc, sin posestnika iz črešnjice, občina št. Peter, udaril po glavi. Rana je sicer dolga, a ni globoka in je upati, da bo okreval.
Slovo od Novega mesta sta vzela 66. očeta frančiškana p. Emerik Ladergott, prejSnji gvar-dijan, in p. Henrik Daniš. Prihodnji teden pa odide še p. Ladislav Pintar. Zelo prilubljenim gg. patrom želimo na njihovih novih mestih čimveč zadovoljstva.
Defravdacija pri železniški blagajni v Trbovljah
»Izposodil« si je 40.000 Din, da si sezida hišo
Preiskovalna komisija železniške policije je te dni razkrila pri tukajšnji postajni blagajni velik deficit. Ugotovila je, da si je železniški uradnik B., ki je vršil že dalj časa blagajniško službo pri izdajanju voznih listkov, prisvajal denar, prodane vozne listke v shrambi pa zamenjaval z drugimi. Preiskovalna komisija, katero je vodil inšpektor generalne direkcije državnih železnic iz Beograda, je ugotovila primanjkljaj preko
Kongres leta 1914./15. interniranih in sodno preganjanih Jugoslovanov
se bo vršil ob priliki odkritja spomenika kralja Petra Osvoboditelja dne 6. septembra t. 1. V soboto 5. septembra ob pol 21. bo prijateljski sestanek v hotelu Bellevue, v nedeljo 6. septembra bodo udeleženci kongresa prisostvovali odkritju spomenika kralja Petra in položili na spomenik po svoji deputaciji venec. Udeležili se bodo tudi slavnostnega sprevoda. Zbirališče bo na vrtu restavracije Zvezda ob pol 10. Popoldne ob pol 15. bo zborovanje: Pozdrav predsednika akcijskega odbora g. Rasta PustoSlemška, govor inicijatorja sestanka g. mag. Majnariča, referati in resolucije, ob 17. odkritje spominske plošče na ljubljanskem Gradu.
Pristop na kongres imajo vsi v letu 1914. in 1915. internirani, sodno preganjani ali obsojeni Jugoslovani, kar naj služi v odgovor vsem tistim, ki so se gledč tega z vprašanji obrnili na akcijski odbor.
Kdor izmed prijavljencev želi, da mu preskrbimo sobo v hotelu ali drugo prenočišče (privatno ali skupno), naj to sporoči akcijskemu odboru najkasneje do 1. septembra. Na kasnejše prijave se ne bo mogoče ozirati.
Četrtinska vožnja po železnicah je zagotovljena. Jadranska in Dubrovačka plovidba ste dovo’ 'i polovično vožnjo na vseh parnikih. Potrebne legitimacije dopošljemo prijavljencem pravočasno.
Javna zmanjševalna dražba
Mestno načelstvo v Ljubljani bo oddalo na javni zmanjševalni dražbi v nedeljo 30. avgusta 1931 v trebljenje sledeče obcestne jarke na Ljubljanskem barju:
1. Jarek ob Ižanski cesti od posestnika Vidmarja d« Volarja v približni dolžini 100 m.
2. Jarek ob Ižanski cesti od Curnovca do Išče v približni dolžini 3660 m.
3. Jarek ob Poti na Rakovo jelšo, med Cur-novcem in Lahovim grabnom v približni dolžini 450 m.
4. Jarek ob Lahovem štradonu med Peruzzijevo potjo in Potjo na Požaru v približni dolžini 850 m.
5. .larek ob Zeleni poti od Ceste v mestni log do Malega grabna v približni dolžini 690 m.
6. Jarek na vzhodni strani Izarske poti med Preprošco in potjo ob šoli v približni dolžini 100 m.
7. Jarek v Černivkah na obeh straneh Ceste na Rakovo jelšo v približni dolžini 800 m.
8. Jarek na obeh straneh ceste v Hauptmanco v približni dolžini 300 m.
Tozadevna zmanjševalna dražba se bo vršila določenega dne ob 14. uri v gostilni »Pri Koscu« na Poti v Rakovo jelšo.
Interesenti se vabijo, da se dražbe udeležijo.
Za vzorne podeželske gostilne
Uspeh natečaja tujsko-prometnega sveta kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani je končnoveljav-no ocenil prispevke načrtov vzornih podeželskih gostiln, gostilniških in tujskih sob ter njih opremo.
Žirija je poslovala dne 18., 19. in 21. avgusta 1931 ter ugotovila, da se je udeležilo natečaja 9 konkurentov.
Prva nagrada za načrt vzorne podeželske gostilne se ni priznala nobenemu načrtu, zato sta se pa priznali dve drugi povišani nagradi in sicer: Projektu »ABC« (g. dipl. tehnik Ku-glič Franjo, Ljubljana) 2.a nagrada 3000 Din; projektu »Pri buči« (g. dipl. tehnik Jovo Urek in g. dipl. tehnik Bohinec V., Ljubljana) 2b nagrada 2000 Din, projektu »555« (ista gospoda) 3. nagrada 1500 Din. Projekt »Gostilna pod Šmarno goro« za izletniško restavracijo (gg. ing. arh. Fatur-Kos-Platner) se je moral v tem delu razpisa izločiti iz konkurence, ker ni odgovarjal razpisu. Ker pa je v svojem programu vzorne izletniške restavracije pokazal visoko kvaliteto v praktičnem in umetniškem oziru, ga žirija priporoča v odkup.
Za načrte za ureditev gostilniških sob se je
Dtaribo v
m Prihod pariških politehnikov. V sredo popoldne pridejo z beograjskim vlakom absolvent-Je vojaške politehnične visoke šole v Parizu v Maribor. Vračajo se po večtedenskem študijskem potvanju po naši državi v svojo domovino, zavezniško Francijo, našo veliko prijateljico. Pokažimo jim pri sprejemu na postaji in v času njihovega bivanja v podravski prestolici našo neomajno ljubezen, ki jo gojimo do velike zaveznice.
m Program proslave gasilske 60-letnice. Prostovoljno gasilsko društvo v Mariboru bo dne 29. in 30. t. m. slavilo 60-letnico svojega obstoja. po programu, ki je bil te dni sestavljen. V soboto dne 28. bo v gasilskem domu na Koroški cesti slavnosten komerz, na katerem bodo izročili častnim članom diplome in zaslužnim gasilcem odlikovanja. V nedeljo, dne 30. t. m. ob 7'30 bodo položili vence na grobove svojih zaslužnih pokojnikov. Ob 8'30 bo maša zadušnlca za umrle gasilce, nato blagoslovitev nove Magl-rusove lestve, detilacija in razhod. Ob 10. uri bo starosta jugoslovanske gasilske zveze Josip Turk iz Ljubljane izročil nekaterim članom odlikovanja. Ob 11. bodo na Slomškovem trgu velike gasilske vaje na stolnici in na stolpu. Ob 15. uri bo skupen izlet z Glavnega trga v Stu-deniški gozd, kjer bo velika ljudska veselica.
m Proslava 10-letnice gasilskega društva v Studencih. Prostovoljno gasilno društvo v Studencih pri Mariboru bo slavilo dne 30. t. m. 10 let svojega delovanja. Proslave se bo udeležil tudi starosta jugoslovanske gasilske zveze g. Josip Turk iz Ljubljane.
LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst. m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9	14®2
m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: 3. Antloga, Maribor, Trg svobode 1.
m Iv. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. Izdeluje glinaste peči. štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
Xtfl. zagrcbžtei »eleseiem
od 29. avgusta do 7. »aptantbra 1931
SPL0SNI MEDNARODNI VZROČNI VELESEJEM
s »pecijalnimi sejmi:
Stavbarstvo
Hotel-Hiša-Kuhinja
Industrija živil
Kmetijstvo
Mala domača obrt
Razstava in sejem volne in prediva Tekstilno blago Krzno in koža Papir
Higijenska razstava
S. in 6. saptembra 1931 RAZSTAVA DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKE PLEMENSKE ŽIVINE
Pri vnaprej kupljeni oelesejemski legitimaciji na jugoslovanskih železnicah in Iodranskih parobrodih 50 “/». •> sosednih državah 25—SOVo popusta
Celje
* Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju 7,a člane trgovce v gornjegrajskem srezu se vrši v torek, dne 25. avgusta t. 1. in sicer od 9. do 12. ure predpoldne v Gornjemgradu v posebni sobi gostilne g. Šarb in od 14. do IH. ure popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri poštic. Načelstvo.
* Sreski gremij trgovcev v Celju sklicuje za v sredo 26. t. ni. sestanek sadnih trgovcev članov gremija. Ta sestanek se vrši v klubovi sobi botela »Evrope* v Celju ob 8. uri predpoldne. Vabljeni so vsi člani, ki se bavijo s sadno trgovino, da se tega sestanka zanesljivo udeležijo Načelstvo.
* Državna dekliška meščanska šola. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 27. t. m., nakar pričnejo končni izpiti. Izpiti za privatistinje bodo v petek 28. ter v soboto 29. avgusta, s pričetkom vsakokrat ob 8. Vpisovanje bo 30. ter 31. avgusta od 8. do 12. ter se zaključi v torek 1. septembra. V sredo 2. septembra bo otvoritvena služba božja.
* Borza dela v Celju išče 4 krojače, po 2 mi zarja in sodarja, po 1 pastirja, hlapca h konjem, oženjenega majarja brez otrok, kovača, čevljarja, peka, pleskarja, 3 mizarske, 2 mesarska ter po 1 kamnoseškega, kovaškega, krojaškega vajenca, 16 kmetskih dekel, 5 služkinj, 3 orožniške kuharice, po 2 gostilniški kuharici tovarniški delavki, kuharici, po 1 kmetsko va ruško, likarico, natakarico, trgovsko pomočnico, varuško, šiviljsko ter kuharsko vajenko.
* Zagrebški Hajduk v Celju. Danes popoldan bo na igrišču Atletikov pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Hajdukom in celjskimi Atletiki. Začetek ob 1530 ter ne ob 17., kakor je bilo prvotno javljeno. Za igro vlada veliko zanimanje.
* Izguba. 19. t. m. je bil na Bregu izgubljen zlat poročni prstan, vreden 200 Din. Najditelj naj ga odda na predstojništvu mestne policije-
* 8K Celje nogometna sekcija javlja, da bo odslej odgovarjala samo na dopise, naslovljene na načelnika sekcije g. Hobacherja, kolodvorska restavracija Celje.
* Kolesarsko dirko priredi Klub slovenskih kolesarjev v Celju danes dopoldan. Dirka se vrši na krožni progi Celje-Teharje-Ljubečno-Arclin-Celje. Proga, ki znaša 19 km, se bo prevozila trikrat, tako da znaša celokupna proga 57 km. Startalo se bo ob 9. dopoldne kakor običajno izpred trgovine Gams v Gaberju, kjer je tudi cilj.
* T. K. Skala priredi v nedeljo 30. t. m. izlet v Logarsko dolino. Odhod iz Celja v soboto ob 8., prihod v Celje v nedeljo ob 22. Ker je še nekaj mest prostih, sprejme prijave g. Tomc MiroS pri ekspozituri OUZD ali pa g. Jančigar Julče v drogeriji »Sanitasc, kjer se dobijo na-
Samomor nesrečne žene
Ptuj, 22. avgusta.
V Grajski ulici se je v petek okrog 18. ure s samokresom ustrelila v glavo bivša Sfiletna učiteljica Leo Majer iz Mozirja. Ljudje, ki so opazili njeno dejanje, so takoi pozvali zdravnika g. dr. Breška, ki je ugotovil, da je Majerjeva im Iva in da je vsaka pomoč izključena. Odiedil je, naj njeno iruplo odnesejo v mrtvašnico. Lea Ma.erjeva se ie pred leti ločila od svojega moža, ki je med tem že umrl. Nameščena je bila v Ftuju, pozneje pa se je izselila v Francijo, od koder se je pred dnevi vrnila. Zakaj ss je umorila, ni točno znano.
Planina pri Sevnici
Običajni vsakoletni »Angelski sejem« se vrši dne 29. avgusta.
Smil. Na praznik Marijinega vnebovzetja Je tu preminul g. Adolf Kolman, dolgoletni občinski odbornik in finančni podpreglednik V pokoju
Kočevje
Nesreča pri Leobnu. Prišla je vest, da sta ponesrečili pri železniški nesreči blizu Leobna tudi dve Kočevarici. Smrt je našla ga. Ana Stalzer, težko pa je bila ranjena njena sestra ga. Elza Perz.
Smrtna nesreča. Pred dnevi je lovil kovač in posestnik Ivan Jonke tz Kočevske Reke svojega ubeglega konja. Pri tem ga je konj udaril s kopitom in 60-letni starček Je na dobljenih poškodbah umrl.
Opekarno podirajo. Prostor bivše opekarne z vsemi poslopji vred je kupil g. J. Ilc. V opekarni že par let niso več delali in novi lastnik je sklenil podreti vsa poslopja ter vporabiti prostor v druge svrhe.
Novo poslopje. Novo enonadstropno hišo z obsežno delavnico si je zgradil kleparski mojster g. Handler.
Sevnica
Delo na vodovodu. V bližini cerkvice Sv. Roka delavci že izvršujejo prva dela za novi vodovod; delo je prevzela tvrdka Ciuha iz Trbovelj. Rov, po katerem teče voda za bodoči vodovod, je preiskan že na 70 metrov dolžine. —
Na zadnji — slavnostni — seji občinskega sveta pa so sklenili na predlog župana g. Kruleja, da zaprosi občina na najvišjem mestu za dovoljenje, da bi se smel imenovati novi vodovod »Vodovod kralja Aleksandra I.«
Ustanovitev Streljačke družine. Pri nas se je ustanovila Streljačka družina. Na občnem zboru so sklenili, da se pridružimo Savezu stre-ljačkih družin. — V začasnim odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Krulej Ernest, posestnik in župan v Sevnici kot predsednik, Merc Jože, podpredsednik, Cumak Niko, blagajnik: Zert Marcelj, tajnik. Odborniki: Gorjanc Ivo, Senica Jože, Senica Maks in Senica Vinko, Ti-hole Avgust ter Lamper Avgust.
Trbovlje
Na meščanski šoli v Trbovljah se bodo vršili ponavljalni in privatni izpiti dne 27., 28. in 29. avgusta. Podrobnosti so objavljene v šolski veži na oglasni deski. Vpisovanje bo 31. avgusta, otvoritvena služba božja pa 3. septembra.
Romarji na Brezje. Tukajšnji župnijski urad je tudi letos organiziral romanje Iz rudarskih revirjev na Brezje. Ker se Je prijavilo zadostno število udeležencev, Je železniška uprava dovolila polovično vožnjo in posebni vlak.
Hrastnik
Temelj za novo šolo v Hrastniku so kopali
skoro tik do rudniške stanovanjske hiše, kar je povzročilo, da je dobila hiša na enem oglu nekaj razpok. Zelja gotovih ljudi, da bo radi' tega ustavljeno zidanje šole, se seveda ne bo uresničila, ker ni vzroka. Rudnik bo dotični vo gal enostavno podzldal, pa bo zadeva rešena.
Delo pri vodovodu napreduje. Cevi do ceste v Bobnu so od studenca pri Potrati položene, zbiralnik v Studencih Je gotov, nad Rošem ga te dni betonirajo. Neprijeten vtis naredi na človeka dejstvo, da ima podjetje zaposlene paznike in lnženjerje, — sicer jako ljubeznive ljudi ki ne razumejo našega jezika.
Kemična tovarna stavi na nekdaj Riickelno-vem posestvu tretjo moderno apnenico, tako da bo imela dovolj apna na razpolago, obenem namerava poglobiti potok nad steklarskim jezom. Prav tako nujno potrebno je tudi poglobljenje potoka poleg delavskega konzuma ter v okolišu Lukmarjevega mlina.
Dekliška šola je dobila lepo betonirano ograjo okrog vsega poslopja.
Na Dolu so blagoslavljali preteklo nedeljo novo motorno brizgalno in gasilski dom, za katerega so prav praktično preuredili staro šolsko poslopje. Brizgalni Je kumovala županja ga. Drakslerjeva, domu pa štirje uglednejši dolski posestniki. Slavnost bi bila potekla še dosti si jajneje, da Je ni motilo popoldansko slabo vreme. Pa že v soboto večer je dolskim gasilcem ponagajalo. Ves dan so tl seveda pripravljali novo brizgalno. Kmalu potem, ko so legli spat, se je pa vnela stara zidanica nad Drakslerjevo gostilno, in hočešnočeš, je morala nastopiti brizgalna Se pred blagoslovom svojo službo. Kako je ogenj nastal, se ne ve, ugibljejo najbolj, da Je hotel napraviti kak fantalin poseben »hec«. Zidanica je bila baje zavarovana za celo vrednost.
Litija
Nesreča z vozom. G. Medica, posestnik In lastnik sosednjega gradu črni potok, si Je nabavil dva lepa in dobra konja tekača. 2 njima napravi večkrat izlete v okolico. V četrtek se je pripeljal na postajo, kočirala pa je gdč. Mi-riam. Ob cesti, ki se pri postaji zavije v ostrem loku, stoji precej velik obcestni kamen, v ka terega se je voz zadel, tako da se je skoraj prekucnil. Pri tem je padla gdč. Miriam in si močno pretresla možgane. Začasno so jo pre nesli h postajenačelniku g. Turku na dom.
Epidemija davice. Pred dnevi je izbruhnila v našem okraju davlca. Več otrok Je obolelo, mestoma v nekaterih hišah vsi. V Zavrstniku Je obolelo 9 otrok, v Gradcu pa trije. Rešilni avto iz Ljubljane Je bil naš stalni gost. Delavcu g. Kolencu, stanujočega »Za Savo« je ta teden odpeljal četrtega otroka. Odrejeni so vsi varnostni ukrepi, da se omeji ta nevarna bolezen.
Občni zbor »Olepševalnega društva na Vrhniki
Eno najstarejših društev našega trga je to društvo, saj je bilo ustanovljeno že pred tridesetimi leti. Lahko je ponosno na številne uspehe, ki jih je dozdaj doseglo. Društvu moremo biti hvaležni za vso krasoto, ki nam jo danes nudi prijetna in vedno vabljiva Sv. Trojica — Cankarjeva ljubljanka. Vsi nasadi, lepo oskrbovana sprehajališča, spomenik Ivanu Grudnu, vse to je delo društva. Poleg vsega drugega dela naj omenimo samo še Močilnik, kjer je društvo oskrbelo klopi, uredilo pot ter opremilo z mostovi, postavilo uto in prijeten vzvišen kotiček sv. Antonu Puščavniku, nad katerim je bil dolga leta zvon, s katerim so pozvanjala dekleta ln ženice ter prosile sv. Antona za možičke.
Mnogo zaslug za olepšavo Vrhnike in njene okolice imajo prvi in dolgoletni predsednik, pokojni Gabrijel Jelovšek, 26-letni tajnik Franc Jurca ter pokojni Franc Dolenc st., ki je še danes najbolj znan pod imenom »Mautovski ata«. Njega je bilo najlažje dobiti pri sv. Trojici, ko je snažil in urejeval pota in smrekove nasade.
Na občnem zboru v »Kmetski posojilnici« 14. t. m. Je predsednik g. Josip Lenarčič po pozdravu navzočih obrazložil pomen društva in smoter delovanja. Poročal je, da ima društvo 5000 Din gotovine in da je letos oskrbelo zboljšanje, oz. olepšanje vodnega zbiralnika ter vse leto urejevalo in čistilo pota pri sv. Trojici. Mnogo se je mislilo tudi na zgraditev Vrhniki tako potrebnega kopališča, vendar društvo samo radi prevelikih stroškov za enkrat tega dela ne zmore. Društveni tajnik g. Ivan Tišler poroča, da šteje društvo 95 članov — od katerih je bilo navzočih 25 — in da so se seje vršile po potrebi. Apelira na vse članstvo, naj s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo dokaže, da zna ceniti lepote domačega kraja, na katerega mora biti vsak Vrhničan ponosen. H koncu omenja, da je odbor dovolil ge. Mariji Jerina, da proti primerni odškodnini podre staro uto v Močilniku ln zgradi na Istem mestu novo.
Po tajnikovem poročilu je občni zbor prešel na najvažnejšo točko dnevnega reda: graditev kopališča. Gosp. Habič Peter je predlagal, naj stopi odbor v stike z oskrbništvom trga, s katerim naj se dogovori, na kak način in pod kakšnimi pogoji bi se lahko začelo resno misliti na graditev kopališča. V debato so posegli g Mihael Tomšič, ki je izjavil, da je pripravljen odstopiti primeren svet za kopališče proti neznatni odškodnini, dalje g. Ciril Malovašič, ki je upravičeno ožigosal malomarnost občanov, radi katerih ima škodo ves trg. Danes skušajo vsi kraji na ta ali oni način pridobiti čimveč tujcev v svojo sredo, pri nas pa se ne ganemo nikamor. Tajnik g. Tišler postavlja za vzgled Delenji Logatec, ki je postal iz navadne neznatne vasice prava krasota in ponos vse Dravske banovine. Res je sicer, da so bila ta dela združena z velikimi stroški, kar je povzročilo tu in tam godrnjanje, a prepričani bodimo, da bodo čez deset let vsi od prvega do zadnjega veseli in ponosni na to delo. Po krajši nadaljnl debati, v kateri se je sklenilo, da se stopi v stike z oskrbništvom, je bil izvoljen po večini stari odbor, je g. predsednik zaključil zanimivi občni zbor.
Nimamo namena otvarjati debate s komurkoli, vendar se nam zdi potrebno, da ugotovimo nekatera dejstva.
Večina našega ljudstva glasno in odločno po-
«
vdarja že leta in leta veliko potrebo kopališča. Teh misli se ni navzelo od drugih občin, ampak ljudstvo že davno občuti samo to potrebo, ki naj mu bo v razvedrilo .ln ohranitev ter utrjevanje zdravja, ki je eden glavnih činlteljev za moč vsega naroda, če smo dobili — največ po zaslugi g. denana Janeza Keteja — električno razsvetljavo, če so se gradile okoliške šole in če je g. Andrej Opeka z malimi stroški popravil in uredil vodovod, dasi so se mu stavljale zapreke in izražali pomisleki, bi menda občina tudi lahko posvetila malo več resne pažnje kopališču, saj je danes brez vsakega dolga in ima celo denar naložen, kakor se često čuje od merodajnih činiteljev. Pa pojdimo dalje. Koliko bi stala na primer lesena ali pa tudi kovinasta priprava za škropljenje cest. čisto gotovo je, da bi stal primeren škropilnik veliko manj, kakor se je žrtvovalo samo za renoviranje in preureditev bivše Kobalove hiše, katero je kupila »Občinska hranilnica na Vrhniki« ln od katere nimajo občani nobene koristi. Poleg drugih trških potreb, omenimo le še kanalizacijo. Po katerikoli cesti naj človek gre, povsod vidi ob cesti jarke, nepokrite in neurejene, da se ob deževju voda cele tedne v njih ustavlja in okužuje vse ozračje. Ob hudih nalivih je pa del Stare ceste stalno po več ur popolnoma pod vodo.
Upamo, da bo občinska uprava uvidela umestnost naših predlogov ter Jih tudi upoštevala, kakor se je v splošno zadovoljstvo že pobrigala za ubožno hišo.
Vojaška komisija za nakup hrane za živino posluje za Vrhniko in okolico v Ljubljani ln ne na Vrhniki, kakor Je bilo prvotno določeno. Kdor reflektira na prodajo živinske krme, naj pelje blago čimpreje v Ljubljano, dokler ne nastopi jesensko deževje. Slama se plačuje po 50 par za kg, cena senu pa ni točno določena, temveč zavisi od kvalitete.
Sresko načelstvo za Ljubljano-okollco odreja prepoved, s katero je zabranjeno kuriti v gozdu ali v bližini gozda do oddaljenosti 100 m, da se preprečijo v času suše in vetra gozdni požari. Zabranjeno je tudi zažiganje sečnih prostorov. Kadilci naj pazijo, da ne bodo odmetavali gorečih vžigalic ali ostankov cigaret. .Gozdovi ob žel. progi se morajo radi posebne požarne nevarnosti očistiti vse suhljadi.
Osebne vesti. G. kaplan Franc BJažič nas je te dni zapustil in odšel na svoje novo službeno mesto v Trebnje na Dolenjsko. Na njegovo mesto je prišel dosedanji kaplan v Sv. Petru pri Novem mestu g. Svelc Anton. Na svoje prvo službeno mesto v tržiško faro pa je bil nameščen lanski novomašnik g. Stanko Skarča.
Na tržnem prostoru se je nastanU za dva dni cirkus z vrtiljakom, Lastnik cirkusa Je 100“/.nl invalid ln zasluži, da se ga podpre z obiskom, saj itak živi s svojo številno družino dokaj borno brezdomovinsko življenje.
Hišni posestniki se opozarjajo, da morajo od hiše, od katere ne plačajo državnega davka, plačati banovinski davek, ki se odmerja po številu sob in sicer: za 1 sobo je plačati 10 Din, za 2 sobi 15 Din, za 3 sobe 20 Din, za 4 sobe 30 Din, za 5 sob 45 Din, za vsako nadaljno sobo pa po 20 Din. Ta davek mora biti plačan najkasneje do konca t. m. Posestniki naj tozadevne obveznosti čimpreje poravnajo v občinski pisarni. Zamudniki bodo morali plačati potem 10%> več. Vsak dobi pri vplačilu na občini potrdilo, katerega naj shrani.
Zagorje
Neurje s točo. V petek zjutraj se je proti deveti url nebo popolnoma stemnilo ln od daleč se je že čulo grozeče grmenje. Kmalu je počelo treskati in vlila se je ploha in nato srednje debela toča. Strašno neurje Je trajalo dobre četrt ure in je bila ploha tako silna, da je takoj zasula odvodne kanale in razjedla nekaj potov. Občutno Je pokvarjena ajda, kakor tudi sadje, ki ga Je skletila toča z drevja.
Novo trafiko so odprli blizu g. Korbarja in želimo, da bi se tudi takoj prodajal poleg drugih časopisov tudi »Jugoslovan«.
Jugoslovana dobite dnevno v trafiki pri pošti in v trafiki g. Jeršina pod Korbarjem, kakor tudi v kolportaži. Je to najcenejši dnevnik, ker stane samo 1 Din. Prinaša pa poleg domačih tudi vse zanimivosti iz drugih držav.
Neurje s točo. V petek dopldan je padala med dežjem precej debela toča, ki je po nekaterih krajih docela pobelila tla. Napravila pa je precej škode na povrtnini, sadju in ajdi.
Tržič
Most ua kolodvorski cesti v Tržiču je že v iz-podtiko vsakemu obiskovalcu Tržiča, saj postaja že prava sramota, povrh pa je še življensko opasen. Cujemo, da je fond za most že več let pripravljen, istotako načrti. Naj bi kr. banska uprava končno z vso energijo posegla vmes in odredila, da se takoj začne z zgradbo mostu. Promet je že več let zaprt za vozni promet nad 1500 kg, je pa edina zveza s kolodvorom. Nesrečno zavlačevanje zgradbe novega mostu je napravilo neštetim že ogromno škodo, ker dvo-vprežni voz ne suie čez most, še manj pa tovorni avto.	.
Brezposelnost v Tržiču se zadnje čase povečava, ker čevljarji ustavljajo obrate; tudi tovarna Mally & Demberger je popolnoma ustavila obrat. Delavci se obračajo na mestno županstvo za pomoč, ki pa jim seveda tudi ne more pomagati, kajti ustavitev in zmanjšanje obratov je tudi občini povzročilo zmanjšanje dohodkov. Deloma pa so krivi brezposelnosti tudi čevljarji sami, ker so premalo podjetni in moderni-Poleg tega pa bi si že davno lahko napravili prodajno zadrugo, pa bi na ta način takoj dosegli boljše cene. Zal pa manjka podjetnosti.
Gradbena sezona je letos v Tržiču še vedno zelo živahna. Nova vila ge. Debevčeve je že skoraj dokončana, mizar g. Štirn se je v svojo novo hišo v Zg. Preski že vselil čevljar g. Kramar dokončuje svojo novo stavbo pod Sv. Jožefom, tudi nova hiša g. Lovra Bogataja na Cegelčab je že dokončana. Čevljar g. Toinše bo novo hišo istotako v kratkem dogotovil. Vin-cencijeva konferenca preziduj« stavbo »Našega doma«, da ga združi s poslopjem na Skali. Pri-
dobljeni novi prostori bodo služili za dečje zavetišče. Tudi meščani prenavljajo lica svojih hiš. Na nekaj pa bo polagoma moral misliti tudi Tržič: trotoar ob hišah na Glavnem trgu je namreč edinstven, je namreč povsem »nemogoč«. Morda bi mestna občina mogla po uveljavljenju novega gradbenega zakona predvsem pristopiti k izboljšanju hodnikov? Bilo bi res potrebno in hvaležno delo.
Sv. Križ pri Litiji
V nedeljo 23. t. m. se poročita v tukajšnji farni cerkvi gospod Rajko Marin, mesarski moj--ster Iz Trbovelj, z gospodično Frido Rappl, hčerko ugledne tukajšnje trgovske družine, čestitamo.
Zdravje gospoda Antona Rappla, načelnika tukajšnje gasilnega društva, ki se Je na cvetno soboto ponesrečil pri požaru v Gabrovki, Je nekaj poslabšalo. Agilnemu gasilcu želimo skorajšnjega okrevanja.
Premeba posesti. Gospa Marija Mrhar je kupila hišo gospoda Janeza Zgonc v Moravškl gori.
Stavbeno gibanje. Lesna družba »Reka« Je zgradila v Reki pod Pustim Cerovcem veliko skladišče za žgano oglje, gospod Slane je pa popolnoma renoviral v Reki znani »Pustov mlin«.
Šmartno pri Litiji
Strašen naliv s točo. Nad Jablanško dolino Je bil v petek 21. t. m. okoli 9. ure dopoldne strašen naliv s točo. Toča Je to pot letos že tretjlC pustošila, zlasti v Gornji Jablanici, ajdo ln sadje.
Občinska seja tukajšnjega občinskega odbora se je vršila na praznik 15. t. m. Obravnavala so se največ šolske krajevne zadeve.
Glavno zalogo tobaka in monopolsklh predmetov je zdražll g. Hinko Lebinger, župan iz Litije.
Loke pri Zagorju
Roko si je zlomila rudarjeva žena Marija Zupančič iz Kisovca. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik dr. Slavo Grum
Vozniki se pritožujejo, ker ni na daljavi nad 8 kilometrov nikakih napajalnih korit. Ker od g. Antona Rozine na Podlipovci, pa do Veter-nika v Zagorju ni primernih korit za napajanje živine, ali pa so v takem stanju, da živina vode ne pije, je skrajna potreba, da se ob cesti od Izlak proti Zagorju napravi par napajalnih korit in na ta način od pomore, da živina ne bo trpela že^je.
Umesten sklep. Občina Ržiše je na svoji sen dne 8. t. m. sklenila, da pristopi k Krajevni protifuberkulozni ligi v Zagorju kot ustanovni Mam 'in plada l>m 1000*—. Žetati je, da najde mnogo poanemovaioev.