251. številka. Ljubljana, v petek 2. novembra. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOD.
t"j>fj- ,s*k d*n laimti nedelje in prasmlr-, ter velja po pošti prejeman ia ava tr o-o gersk e dežele sa vse leto 16 gld., «a pol leta 8 gld., za. Četrt leta 4 gld., ea jedea
■•■ec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., ia četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ta Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. -—s* Za osna ni 1 a plačuje m od Četiri stopne petit-mte po 6 kr., če m oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat a1r*veckrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi m ne vračajo. — Dredniitvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgn it. 12. uprsvniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ruski car -J-.
Včeraj popoludne ob V* na 3. uro je v Livadiji ruski car Al ek sa nd er III. umrl.
Navzočna je bila vsa carska rodovina.
Car je umrl lahko in pri popolni zavesti.
Dolga in huda bolezen ga je bila tako izmučila, da sc ni s smrtjo nič boril.
Po carjevi smrti ob 4. uri popoludne so v Livadiji navzočni veliki knezi in državni funkcijonarji prisegli novemu carju Nikolaju Aleksandroviču zvestobo.
Danes se je truplo carja Aleksandra prepeljalo iz Livadije v Odeso, od koder se popelje v Peterburg, kjer se položi v carsko rakev v Peter-Pavelski trdnjavi.
Izpolnila se je tragična usoda. Najmogočnejši vladar naše dobe je v najlepši moški dobi po kratki, a grozni bolezni izdihnil dušo svojo.
Rodil se je Aleksander III. dnč 10. marca 1845. 1. kot drugi sin carja Aleksandra II. Po smrti Btarejštga brata Nikolaja je postal prestolonaslednik in se je poročil z bratovo nevesto dansko princezinjo Dagmar.
Vzgojen je bil za vojaka, pokazal se v rusko-turški vojni hrabrega junaka in bil kot car zaščitnik evropskega miru.
Po siloviti smrti očetovi dne" 13. marca 1881. 1. je zasedel ruski prestol.
Bilje prvi rusko-narodni car, imet Slovan, kateremu ni bila pri srci samo moč države in slava njegova, ampak v prvi vrsti sreča, duševno in gmotno blagostanje ruskega naroda.
Trinajst let je trajala vlada njegova. Omejil je nihilistično gibanje, uvedel zdrave reforme in pridobil Rusiji v celem svetu tak ugled in tako veljavo, kakersne ni prej imela nikdar.
Vsa njegova zunanja in notranja politika je bila specifično ruska.
Zato je bil tudi popularen in priljubljen, kakor pred njim samo Peter veliki, — pridobil si je priimek ,Aleksander pravični".
„Jaz sem car kmetov. Samo dva vladarja pozna zgodovina, ki sta tunela svojo na-
LISTEK.
Lady Hilda.
i Komun, angluAUi spisala Ouid».)
XI.
(Dalje)
— Kaj misliš delati a tem človekom ? ponovi lurd Cl&irvaux svečano odiuaknivši bvoj krožnik. Vse to je jako lepo, jaz vem — Romeo in lunin Bvit iu poezija in vse te bedariie; Talijani ho vražji ljudje in spretni za kaj takega, a da se tebi kaj tacega ljubi, ue bi bil nikdar mislil. Razun tega, ti veš, da to ne more tako dalje biti. On je poštenjak, tega ne tajim, a tako mi sulnea, dandanašnji to je nekaj kadar stvarjauao take prostote — tri Skandala pri kvartanju v klubu to zimo — a ti ved, da to ne more tako dalje biti; nemogoče, da ozbiljno mislid, toraj ? ali znabiti ?
Na ustnah lady Hilde Be je pojavil oni lahki prezirni posmeh, ki je njenega brata zmerom porazil, ki ga pa della Rocca nikoli videl ni.
— Jaz ne mislim, korigirati srečo pri kvartanju, kaj šel Moj drugi Miroslav, ti moraš reči, kaj mislid — ali malo jasneje, prosim te. Kako je to, da ti tvoji Angleži govore tako smešno brez
logo: Henrik IV, kralj francoski, ki je hotel vsakemu kmetu zagotoviti nedeljsko pečenko in jaz, ki hočem ruskemu kmetu zagotoviti vsakdanji kruh". — To je bil rajnega carja program. Spomin njegov bode velik v svetovni zgodovini, sosebno drag pa ruskemu narodu in ž njim vsem Slovanom.   Vječnaja mu pamjat!
Državni zbor.
Na Dunaj i, 31. oktobra. Narodnostno vprašanje, katero je bila koalična večina odstavila z dnevnega reda, si je z elemen tarno silo odprlo pot v parlament. Vse te dni je bilo izključni predmet splošno pozornosti. Vse drugo je bilo pozabljeno. Za kazenski zakon, za volilno reformo in za druge take reci Be ni nihče brigal. Primorsko vprašanje je bilo postalo akutno vprašanje za obstanek koalicije in je Be vedno tako, d a b i za m o g lo po s t a t i nevarno.
Ustrezajo prošnjam svojih italijanskih somišljenikov se je bil povrnil grof Franc Gor o ni ni na Dunaj. Pozabil je, da ne zastopa samo Italijanov ampak tudi Slovence in se z vso gorečnostjo zagoal v boj za lahonBke interese. Vpliv njegov je velik in vesta svoj vpliv je porabil zoper Slovence. Goriški Slovenci naj tega ne pozabijo, kadar bo prilika z grofom Francem Coroninijem obračunati.
Italijanski člani Coronin>jevega kluba so hoteli izstopiti. Coronini je naprosil predsednika Chlumec-kega, naj gre ž njim in z iBterskima poslancema Bartolijem in Rizzijem k ministrom. Chlumecki je to storil. Ko je VVindischgraetz to deputacijo vzprejel, sta bila navzočna tudi ministra Bscquehtm in Schbaborn. Vlada ie deputaciji rekla, da ni imela namena storiti Italijanom krivico in da bo njih želje upoštevala. Italijani niso bili s tem odgovorom zadovoljni ia Bartoli in Rizzi sta izjavila, da izstopita iz kluba. Franc Coronini je šel Be jedenkrat k VVindischgraetzu ia mu prigovarjal, pa zaman.
V tem se je pa »ituvacija hkrati preroeoila. Levičarji bo se sešli BI klubovo sejo. Cblumecky in Plener sta pojasnjevala celo vprašanje, a levičarji
repa in glave? Nemara zato, ker se niso v Eltonu nikoli slovn:ce učili.
— Pustimo to, jaz bom povedal bolj jasno, odvrne Clairvaux malo zlovoljen. Mila mi je rekla, da se kaj rada gledata ti in ta Italijan, ki je vedno za tabo in pri tebi. Je li to resnica? in kaj bodeš ž njim začela? Na, zdaj sem ti povedal svojo.
On se je jako tresel dokler je govoril, ali kar je mislil, je bila njegova dolžnoBt, da misli in smatral je za svojo dolžnost, izreči te misli. Lady Hlldi šine vsa kri v lice, nosnice so ae ji širile od silne razburjenosti, ustnice so obledele od jeze.
— Mila je ničla! pravi jako srdito ali skoro se zopet malo umiri. Mila je zlobna neumnica! — pristavi trpko in zaničljivo — a kako me moreš tako ponižati a tem, da poslušaš to neumno besedičenja in mu verjameš? V oBtalem, kaj mi hočeta vidva? Nisem vajena, da mi se kaj diktira ali očita.
— O ne, jaz vem, odgovori brat ponižno, odpusti mi, tako je brez dvoma — samo mi povej, kako bode to končalo?
— Kaj kako se bode končalo?
— Ta tvoja ljubezen. Ladi Hilda zopet prebledi.
— Moj dragi brat, pravi mu hladna kakor led, ti nial moj varuh, niti soprog, niti kaj druzega,
se s temi pojasnili niso zadovoljili in se tako auga-ževali za Italijane. Vsled tega je postalo vprašanje pereče.
Pred današnjo sejo se je zopet Bešel mini-aterski svet, na kateri je 'bil povabljen tudi baron Chlumeckv, ob iBtem Času pa je imel sejo tudi Co-roninijev klub. V klubu so nemški člani grof Adolf Dubsky, baron Rollsberg in baron Ludwigatorf se izrekli, da po vladni izjavi, da se bo postopalo na Primorskem po faktični potrebi, Italijani nimajo povoda biti vznemirjeni. Tem Nemcem so se pridružili tudi poslanci Tržaški S ta 11 i t z, Luzzatto in Burgstaller, a isterska poslanca se niBta dala pregovoriti. Coronini je šel zopet k VVindischgraetzu in mu obrazložil, da bi eksodus isterskih poslancev razbil njegov klub. Na to je miniaterski svet sklenil naslednjo izjavo :
.Naredba glede dvojezičnih napi-bov ni splošna. Tam, kjer so so napisi že napravili tam ostanejo, napravijo se tudi v Piranu, glede drugih sodišč pa se bodo napravili dvojezični napisi z ozirom na krajevne razmere."
S tem sklepom se je vlada umaknila s svojega stališča, 8 tem je kapitulirala pred italijanskima poslancema. Italijani bodo to po vtBj pravici zmatrali za zmago svojega revolucijonarnega gibanja.
Tudi ta vladna izjava ni zadovoljila isterskih italijanskih poslancev, slovenske koalirance pa je presenetila kaj neagodno. Z vladno izjavo se je sicer rešil Coroninijev klub pretečega razpada, zajedno pa je oškodovan vladni ugled in užaljeni so Slovenci in Hrvati.
Slovenski koaliranci se s tem popuščanjem niso, ne morejo in ne smejo zadovoljiti.
V tem, ko se je vse to pletlo za kulisami, razširjala se je po kuloarjib govorica, da sta Scbon-born in Plener odstopila
Zanimanje za razprave o kaz. zakonu je bilo jako majhno in šele ko je dr. G r e g o r e c prijel predsednika Cblumeckega zaradi njegovega pristranskega postopanja, vreli so poslanci v zbornico. Leti si mi jedino pooblaščenec in upravitelj mojega premoženja — a jaz ne vem, da te to pooblašča, da si nesramen. Ti rnvno tako govoriš, kakor da imaš pred sabo hčer svojega gozdarja, „ki je zašla s prave poti." Kar della Rocca za me čuti, ni druzega, nego simpatija nazorov in ukusa. Pa ko bi bilo tudi kaj druzega, kaj to koga briga?
Lord Clairvaux se nasmeje.
— Da, ti si baš žena, s katero bi moški mogel samo prijateljevati — ali ne govoriva o tem dalje, Hilda. Znabiti nimam pravice, da ti povem kakšno besedo, ti ai sama gospodarica in vse to, nobenemu na svetu odgovorna. A moreš li vender zanikati, da sem tvoj brat?
— Nikoli nisem lega zanikal«, tako mi je pa skoro žal, da Bi mi brat.
— To je zlobno, jako zlobno, izpregovori patetično. A ti se nemara nočeš pravdati, za pravdanje potrebna 8ta dva, a jaz se ne bodem pravdal. Bila sva vedno dobra prijatelja, še več ko to — jas mislim — da sem jaz jedini človek na svetu, ki te J6 istinito ljubil . . .
— I, kakor vsak drugi, in ti misliš, da te to pooblašča, da si tako nesramen, odvrne sestra pogledavši ga jezno, a ta nje pogled je bil tak, da bi ga javeljne kdo prenašati mogel.       (Dalje prih.)
vičarji io Italijani ao Chlumeckemu živahno pritrjevali, burno pa so jim ugovarjali v jedno falango združeni konservativni in slovanski poslanci. Pod utisom tega viharnega prizora ae je zaključila seja.
Začetkom seje predloži minister notraajib del zakonski načrt glede roka za vlaganje pritožb zoper razsodbe deželnih političnih oblastev, potem pa je domobranski miniatur VVelsersheimb odgovoril na interpelacijo Sokolovo glede ravnanja z učitelji pri vojaških vajah in zahteval, naj se mu naznanijo imena, ker sicer da je vestna preiskava nemogoča.
Potem ae je nadaljevala razprava o novem kazenskem zakonu.
Predsednik je naznanil, da predlaga posl. Pernerstorf e r, naj se načrt kazenskega zakona odkloni. Za slučaj, da bi ta predlog ne obveljal, predlaga, naj se načrt odkaže kazenskemu odseku, da o njem novic poroča, če pa bi tudi to ne obveljalo, predloži 357 preminjevaluib in že zadostno podprtih predlogov.
PubI. dr. Nitsche se je izrekel za načrt, češ, da je v primeri s sedanjim kaz. zakonom doBti boljši in da Be posamični nedoBtatki lahko premene po posebnih novelah, česar bo potrebne zlasti do* ločbe glede porot in glede Časopisja.
Posl. Purghart je obžaloval, da se ni zajedno s kaz. zakonom predložil tudi zakonski načrt o izvrševanju kazoij, ter zahteval, naj se s političnimi kaznienci drugače postopa, kakor sedaj.
Posl. dr. Bareuther je rekel, da se boji za načrt, ker ima toliko nasprotnkov. Ko bi se reforma preprečila, bi ostala Avstriji žalostna slava, da ima izvzemši Turčijo najreakeijonarnejši kazenski zakon v Evropi. Govornik polemizuje potem b posameznimi njegovimi predgovorniki zlasti s Schornum in Treu-infelsom, rekši, da je nasprotatvo mej njima in svobodomiselnimi poslanci nepremostno. Bog ne potrebuje mkakega varstva, ie verska čutila je potrebujejo, na to varstvo imajo pravico vse državnopriznane religije. Kritiko pa ni Brneti uničiti. Nravnost ni odvisna od vere, to je šele pred kratkim priznal neki nadškof. Govornik se je potem bavil s posamičnimi uačrtovimi določbami ter končno rekel, da je slabo obiskovanje zborničnih sej nedostojno avstrij akega parlamenta.
Posl. dr. Scheicher se je izjavil zoper zakon, češ, da so vsi zakoni nesrečn-, pri katerih sodelujejo samo pravniki, grajal posamične določbe načrtove in se bavil z Bateutberjevimi izvajanji o veri. Priznal je, da more biti kdo nraven, ne da bi imel kaj vere, ali višja nravnost izvira samo iz vere. Tudi to ni resnično, iU so dogme v kakem nasprotju z znanostjo. Cesar Jožef je rekel, da tistega, ki taji B >ga, ni zapreti, ampak vtakuiti v blazoico. To naj se zgodi, ne pa, da se bogotajci razglasijo kot ti'ozofi in učenjaki. Govornik se je bavil tudi s kaznimi, se izrekel zoper palico, pa zahteval, naj se kaznjenci porabijo v kolonizacijske namene.
Ko Bta še govorila posl. Czajkovvski in dr. Schorn, se je razprava zaključila in na vrsto so prišle interpelacije.
Posl. grof Afred Coronini in tovariši so interpetirali ministra notranjih del zaradi postopanja Goriškega župana s slovenskimi strankami.
PobI. S p i h r 11;, grof Alfred Coronini in tovariši bo interpelirali celokupno ministerstvo zaradi dogodb v Istri, zahtevajoč, naj po nepristranskih organih da vse dogodbe preiskati, zlasti tudi v koliko bo hujskanja italijanskih časopisov doprinesla k zadnjim izgredom, in naj na podlagi tako dobljenih podatkov stori kar treba, da se zakonu iu pravičnosti da zadoščenje.
Koncem seje je posl. dr. Gregorec vprašal predsednika Chlumeckega, ali je resnično poročilo nekaterih listov, da je Cblumeckv peljal italijansko deputacijo k ministerskemu predsedniku. Tako postopanje ne soglaša z obljubo Chlumeckega, da bo napram vnem strankam objektiven in vedno nepristransko postopat in je zato vznemirilo vedno z lojalnimi Bredstvi Be boreče in protiavstrijskih in protidinaBtičnib demonstracij nikdar prirejajočd Slovence.
Predsednik Cblumeckv je odgovoril, da izvršuje uvoje predsedniške dolžnosti objektivno, da pa zunaj zbornice dela, kar Be mu zdi prav.
Posl. dr. Gregorec je na ta izvajoči odgovor hotel takoj odgovoriti, pa predsednik mu tega ni dovolil, češ da o njegovih odgovorih na interpelacije ni dopustna nikaka debata.
Prihodnja Beja bo v pondeljek.
Politični razgled
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2. novembra. Celjsko vprašanje. Zoper ustanovitev nemško slovenske gimnazije v Celji so se do sedaj izrekle razen Celjskega in Graškega občiuskega sveta tndi mestni občini Ptuj in Gorenja Radgona, a Nemci agitujejo, da bi ae izrekle še druge občine. Tudi levičarsko društvo ia Gorenjo Avstrijska, ki je v aredo zborovalo v Lincu, se je potegnilo aa svoje Celjske brate in vzprejelo resolucijo, 8 kater« poaivlja levičarje, naj glaanjeio zoper dotično proračunsko postavko in eventuvalno izstopijo iz koalicije.
JPoljaki proti ravnopravnosti. LvoVBki „Przeglad" nadaljuje svoje perfidne članke zoper narodno ravnopravnost na Primorskem. Pravi, da bi si bil Klun pridobil zaslugo za koalicijo, ko bi bil opustil drugo svojo interpelacijo glede isterskih dogodb in nadaljuje potem: „Da goji italijansko prebivalstvo Istre simpatija za Italijo in kralja Umberta, je samo naravno. Manj razumevno paje, Če kličejo Slovenci in Hrvati „Živio car!" kočar ni ae Slovenec ne Hrvat niti zaveznik Avstrije. Kako je moči Italijanom zameriti, da se zoperstavljajo dvojezičnim napisom, ko so Slovenci v Ljubljani odpravili nemške ulične napise. Nemci v Liubljaoi imajo že dolgo časa dosti več ugleda kakor Slovenci n. pr. v Piranu, kjer so največ auadabeti in za katere bo slovenski napisi hijeroglifi Slovenci nikakor ne mo rejo zahtevati, naj koalici|a goni od sebe italijansko
prebivalstvo iu je puhne iredentizmu v roke....."
Tako piciarjenjc obuja le gnus. Na srečo je mej Po l|aki še mnogo elementov, ki ne soglašajo s tem katoliško konservativuo-židovskim listom, a katerim že noben poliski list več ne polemizuje in v zadoščenje nam je, da sta se lista „Kurjer Lvvovfski" in „Nuwa Refjrma* potegnila za nas in postavila na našo stran.
Koalicijske pojedine. Posredovanjem poBl. £xaeria so se koalirani poslanci dogovorili, prirediti vsak teden vkupoo pojedino. Prva taka pojedina se je vršila v eredo. M nietri izvzemši rVelsersheimba so prišli vsi, izmej poslancev pa največ levičarjev in Poljakov, konservativcev le malo, mej njimi seveda grof Hohenvvart. Zabava ni bila nič prida; politične dogodbe zadnjih dnij so uplivale na posamne stranka, da so Be gledale malo pisano.
Obviiislce volitve v JPragl. V sredo so se vršile v Pragi dopolnilne volitve v obft. svet Praski. Boj mej Staročehi in Mla-dočehi je bil srdit. Voliti je bilo 36 obč. svetnikov in Mladočehi so dobili 16 novih mandatov, tako da bodo sedaj imeli v obč. svetu 41 zastopnikov. Vseh obč. svetnikov je 90. Miadočehom manjkajo do polovice še štirje mandati. Prihodnje leto bodo torej imeli večino v obč. svetu glavnega mesta kraljevine Češke.
V ii a u i e države.
BoUjarsko sobranje. Sobranje zboruje šele nekaj dnii, a vender je bilo že več viharnih sej, zlasti pri ver Rkaaiji volitev. Opozdjonalni govorniki so pojasnjevali, kako nasilno in nezakonito je vlada postopala, prav kakor za časa Stambulova. Vlada je doalej še vsem nevarnostim srečno utekla, a trdne iu zanesljive večine nima in zato si jo hoče osnovati na ta način, da združi konservativce in zmerne rusohie v novo stranko, ki bo omejila svoje delovanje na notranje • politična vprašama in se zuperatavljala poskusu, spraviti v pogovor vprašanje o porazuinljeoju z Rusijo.
Francosko ministerstvo bo menda, kakor kažejo vsi znaki, kmalu odatopiio. V zbornici je imelo že nekaj hudih b< j-v prebiti in le slučaj je bil, da je ni zadel velik poraz. Prvi boj se je unel zaradi poneverjenj ravnatelja v trgovinskem miniBterntvu Favettea. Mož je zaračunil 21.000 frankov potnih troškov. Dokazalo se mu je, da bi bi moral celo leto noč in dan potovati po Franciji, da bi bil smel toliko zaračuniti, da pa dejanski še teden * I ti j ni bil na potovanju. Minister-utvo je Favettea zagovarjalo in opiralo, in ni hotelo pripustiti, da bi se proti njemu sodno postopalo, boječ se, da bi mož zamogel kompromitovati posamne ministre, a videvši, da zbornica neč« odnehati, je obl ubila sodno preiskavo, Bamo da ne pride do krize. Takisto hud boj Be je unel zaradi posl. Mi rmana. Ta je bil prej učitelj. Zavezal ae je bil službovati kot učitelj deset let, za kar ie bil po zakonu oproščen vojaškega službovanja. Predno pa je minulo teh deset let, ie bil Mirman voljen poslancem. Odpovedal se je zategadelj Blužbi in — vojni minister ga je pozval, da mora odslužiti tri leta. Debata o tej stvari je bila srdita, a vlada je zmagala samo zategadelj, ker je Mirman socijalist. Tretja debata bo te dni. Židovski topničarski stotnik Drevfus je važoe vojaške tajnosti prodal Italiji. Vlada ga je dala zapreti, a ni dvoma, da pride VBled tega v zbornici na razpravo židovsko vprašanje.
Kitajsko-japonska vojna. Japonci  napredujejo sicer počasi, ali uspehi njihovega vojskovanja b« trajni. Kitajsko prizadevanje, ni•      iJin tgoiijua i1ia ,riim/ toni iato il ,bšl
jim ubraniti prehod čez reko Jalu, ki je meja mej Korejsko in Kitajsko, se je izjalovilo. Japonska vojska je kitajsko premagala, zajedno pa se jo posek««« krdelo izkrcalo blizu Port Arturja. kateri hočejo Kitajci zavzeti, če ae jim to po »reč i, bodo gospcdarji zaliva Pečeli in odprta jim bo najkrajša pot v Peking.
Dopisi.
Iz Krikega, 30 oktobra. [Izv. dop ] (Trto-rejska zadruga.) V Krškem osnovala se je trto-rejaka zadruga „pepinjera", zadruga z omejeno zavezo. N*men zadruge je pospeševati trto- in vino-rejo v obče, posebno pa v krškem okraji a tem, da ustanovi pepiujere na primernih krajih, da vzgojuje, kupuje in prodaja ameriško ključe in bilfe in cep-liene ameriške trte. Pepinjera bode skrbela, da bo bodo jemal« najboljše ameriške trte za podloge ter da se bodo na nje cepile naižlahtniše evropejske trte. Zadruga obstoji vsaj 10 let. Zidružui deleži so ustanovljeni na 10 gld in daio 5% obresti, vrh tega pa se tudi izplača določeni del vsakoletnega dobička kut dividendu. Zadružniki imajo iahko po več deležev in dobivajo za svojo laatuo potrebo trte po 20% ceneje, kakor jih zadruga sploh prodaj«*. Svoje delovanje prične zadruga, ako je vplačanih vsaj 150 deležev. Odbor, kateri je že prosil za vpis zadruge v zadružni register, sestavljen je sledeče: 1. Ivan Knavn, župnik, predsednik ; 2 Kuri Ši-ner, župan io meščan, jirediedukov namestnik; 3. dr. Tomuž Romih, meščannke šole učitel;, tajnk in poslovodja; 4 Au on Livriušek, meščan in poseat-nik, blagajnik; 5. Fran Gregorič, m-ščau iu posestnik, in 6. Viljem Pfeifer, meščan iu poae&tuik, državni in deželni poslanec, odh.'rniua. Prvo leto namerava zadruga cepiti in v pepiujoro vložiti 100 000 ključev. Delo se bo vršilo po načinu, kakor se je delalo letos v prisilni delavu ci v L.ubjtui. Ako se prvi poskus dobro obnese, nadaljevalo se bode delo v priUodnj h ietih v veliko večji meri. Kar so tiče donosnosti podietja, n*j služijo Bledeče številke: Sodni okraj kiški ima 1387 ha vinogradov; ker gre na veak ha 10 000 trt, potreba je samo za sodni okraj krški 13 870 000 trt. Afco bi torej pridelala pepinjera vsako leto 100 000 trt, imela bi Hi', m o za sodni okraj krški 138 let dela. Pepinjera pa bode razširila svoje delovunie tudi na okraje izven Krškega io tuli izven kranjske dežni*. Lahko bode torej ves pridelek prodala, in acer dobro prodala. Krški polit'čm okraj s 4521 ha vinogradov potrebuje 45,210 000 trt; KraujBMo z 11631 ha vinogradov 116,310 000 trt; Štajersko s 34 056 ha vinogradov 340 560 trt; cela Avstrija z 251 499 ha vinogradov 2 514.990.000 trt. Ako bi se torej ustanovila v vsaki kronoviut vaaj jedna pepinjera, v nekaterih tudi več, recimo v celi Avstriji 25, in bi vsaka pepinjera pridelala na leto 1,000 000 trt, pridelale bi v-m pepinjere šele v 100 let>h trte za celo Avstrijo. Razvidno je torui, da imajo pepiujere, kar ae tiče ujihove donosnosti, lepo prihodnjost, in da je prostora dovolj še ga veliko uličnih zadrug in tudi zasebu;h pepinjer. Razvidno je pa tudi, da bodejo pepinjere tudi v narodno gospodarskem obzku velikega pomena. Ker le s tem, da bodejo posestniki lahko dobivali cepljene ameriške trte, iu sicer najboljše evropejske vrste cepljene na najboljših ameriških podlogah, bodemo se, ubranili preteči nezgodi. Namen teh vrstic je opozoriti širAe občmatvo na to najnovejšo zadrugo ter vabit' k pristopu. O-Ibor daie drage volje potrebna pojasnila in dopošilja na zahtevo tudi pravila.
Domače stvari.
— (Shod zaupnih mož v Ljubljani.) V sredo zvečer zbralo se je na povabilo osnovalnjga odbora veliko število tukajšnjih rodoljubov na pogovor o shodu zaupnih mož. Žvahno se je pritrjevalo nasvetu, da si skliče tak shod, kakor tudi predloženim resolucijam. Stavili so se ps od več Btrauij dopolnilni nasveti, katere bodo poročevalci na shodu uvaževali. Jednourno zborovanje se je zaključilo s povabilom, da se navzoči udeleže tudi shoda zaupnih mož samega, kateri je določen na 27. t. m. Povabila drugim zaupnim možem se razpošiljajo te dni.
— (Notranjska naša zmaga) Be je na mnogih krajih naše domovine veselo proslavljala, zlasti na dan volitve v večjih krajih Notraniake, koder bo celo kresovi goreli.
— (Osebne vesti.) Njega Veličanstvo cesar podelil je županu v Podgori  pri Gorici gospodu
^fkW Darje v prilogi.
idid on8'»ina otUJ ©tovob iSolnoA tfovJ h ah roJ
Priloga ^Slovenskemu Narodu44 št 251, dnč 2. novembra 1894.
Antonu Klan cicu v priznanje njegovega mnogoletnega in uspešnega javnega delovanja zlati križec za zasluge a krono. Kakor znano, je bil g. Klancič pri zadnji volitvi na Goriškem izvoljen deželnim poslancem. — Davčni praktikant Fran TJ kovic v Tratu je imenovan davčnim pristavom.
— (Umrl) je včeraj podravnatelj Ljubljanskega aemenišča g. Žga Bohinc.
— (Vojaške vesti.) Na mesto general majorja Morica Fuxa pl. Eicheaegga je imenovan poveljnikom 56. pebotne brigade polkovnik Anton S t erzi v 50. pešpolku.
— (Vernih duš dan) Le polagoma izgublja narava svoje zeleno krilo in se pripravlja za zimsko spanje. Izredna lepa jesen in krasni aolnčni dan izvabil je včeraj vso Ljubljano na pokopališče k sv. Krištofu. Saj ima skoro vsaka obitelj tam kako drago bitje, ki počiva v mirodvoru. Včerajšnji in današnji dan pa ae vsakdo še tem živeje epumiuja britke izgube onih, ki so še nedavno bivali v naši aredi. Grobovi so bili bogato nakičeni s cvetkami, venci in spominskimi trakovi, proti večeru pa je čarobno žarelo na tisoče in tisoCe lučic po širnem pokopališči. Posebno bogato okrašeni so bili tudi grobovi slovenskih pesnikov in pisateljev, rodo'jubov ia rodoljubkinj, katerih delovanja se hvaležno spominja slovenski narod. Pevski društvi „Ljubljana" In ,,Slavec" sta peli pri sokolovi piramidi in pri velikem križu na starem pokopališči vsako po tri žalostinke. Ganljivo petje je naredilo globok vtis na mnogobrojne obiskovalce pokopal.i!a. Tudi danes je romalo mnogo ža ujočih k av. Kristoiu, da okrasi grobove drazih v Bogu počivajočib, katerih ae še posebno tužno spominjamo, stoječ ob njih gomili.
— (Jutrišnja slovenska predstava) Zaradi bolezni gospice Tovvarniuke pl. Sasove morala se je na juteršnji dan določena operetna predstava »Mornarji na krovu odložiti. Ustrezajo runo-gostranskim željam ponovi se zbog svoje mična godbe zelo priljubljena spevoigra „Chonchon" z gospo An ć ;vo v naslovni ulogi. — Na to predstavo opozarjamo posobno prijatelje siovenakega gledališča na deželi.
— (Koncert .Glasbene Matice".) Prvi letošnji redni koncert nGlasbene Matice" bode v ponedeljek 12. novembra. P. n. abonentje naj Bi blago vole izbrati svoje sedeže v trgovini g. Zagor-jaua. Vzpored priobčimo prihodnjič.
— (Slovensko gledališče.) Raupachov „Mlinar" je že dobrih sedemdeset let star.   Će je napolnil včeraj naše gledališče do zadnjega kotička, dokaz nam je, da tiči v njem zdravo jedro, katerega čas ne more zamoriti.   S trdno roko obrisani značaji, vpleteni  za narodno  mišljenje karakteristični prizori,  nenavadni povod   katastrofi,   da se stari mlinar tako rekoč   počasi sam umori, in pa grčavi, kakor jesenov  les lepo pisani jezik  so vodoma ali nevedoma bolj omilili to ljudsko žaloigro, nego pa navada in prikazen duhov.   Sinočna predstava je imela tri posebnosti; prvič da stari Crno t ni pokašljeval, drugič da je Konrad videl duhove samo v sanjah, in tretjič da se občinstvo niti mlinarju niti duhovom ni smejalo. Gospod Iuemann je popolnem pravilno prispodobil Omota svoji postavi in trdosrČnega, nezaupnega, delavnega bahača ni predočil kot jetičnika nego kot nadušljivca, ki trpi in umre za srčno hibo.   ,,0n mre  za mislijo, da mora umreti", pravi Marijca.   Točnejše bi tega samoumora vsled autosuggestije noben Ibaen izraziti ne  mogel;   kakor tudi  za vidnega  stiskanja trdo zasluženega denarja in fizične   ljubezni do matere zemlje, ki znači pravega kmeta,  noben Balzac ali Zola ni bolje  izrazil, nego li Črnot z   besedami, s katerimi ogovarja  svoje  najljubše  prijatelje: „V črno zemljo morate. Ona me je redila vse moje življenje; ona naj vas ima po  moji smrti!'4 Gospod Inemann je bil v tej vlogi nov iu dovršen Gospića Slavčeva je bila tako dobra, kakor smo od nje pričakovali.   Na obrazu, glasu in kretanji se ji je od prizora do prizora videlo, kako ubogi trpinčeni Mariji gineva volja in zdravje, dokler tudi nje domišljija prezgodaj ne zamori. Igra je bila od prvega do zadnjega neprisiljena in priprosta; to je posebne pohvale vredno za  prizor  umiranja.   Samo glede kostuma smo se čudili,   da gospica  Slavčeva, ki sicer jako fino izbira prikladno toileto, ni zavrgla na našem odru običajne s hermelinom obrobljene čepice in jopiča. Gospoda Danila Konrad je znan kot jedna njegovih najboljših vlog. Tudi on je igral naravno brez nepotrebnega deklamovanja in pretiravanja.  Najbolj nam je ugajal na pokopališču, ko
ugleda v sanjah Črnota in Marijco, ter potem, ko se prnplasen vzbudi. Ta prizor nam jo dokaz, da se g. Danilo ne zadovolji s šablono, temuč išče vedno novih primernih efektov. K uspehu večera so veliko pripomogle gdč. N igri nova (županja), M. N igri no va (Pivkovka) in Kozjakova (Ko-renka), originalni grohokop (gosp. P od g raj s k i), gospoda Perdan (Pivek) in Lovšin. Igra je tekla gladko; uprizoritev je bila deloma nova, povse pa skrbna in točna. ,,Dramatičnemu društvu" priporočamo, naj ponovi „Mlinarja" kako nedeljo popoludne. Hvaležnih gledalcev mu ne bo nedostajalo. L.
— (Planinska flora) član planinskega društva prinesel nam je celo zbirko cvetk katere so nabrali nekateri izletniki včeraj pri Sv. Katarini in na Toškem čeiu, namreč: trobentice, teloh, vijolice, korček ia binkoštnice. Gotovo redka prikazen o vseb Svetih !
— (Dogodbe v Istri.) Zadnje dni se ni v isterskih mestih nič zgodilo, dusi so italijanski listi pridno hujskali Ljudje bo se menda [streznili, videč, da je ž 3 kakih 60 »rodoljubov" pod ključem. Okrajni glavar dr. Hochegger, ki je v Piranu tako čudno postopal, bo je vrnil v Trbt in na njegovo mesto je prišel iz Poreča namestntški svetnik Scbafhnhauer-N v-i Ker italijanski tficijelni, tficijozni in neodvisni tisti ta,e, da so imele demonstracije v Istri in v Kopru iredentističen značaj, je posl. Klun predložil vladi do k a ze.
— (Kaj je s slovenskimi paralel-kami na Goriški gimnaziji?) Ko ie ekBce • lenca Mad<y*ki stopil prvič kot naučni minister pred parlament, je slovesno izjavil, da bo učna uprava drage volje ustregla vsem tistim narodnostnim zahtevam, glede katerih se zjedinijo zastopniki obeh, v dotični kronovini prebivajoč h narodov. Nikjer se ni prebivalstvo te ministrove obljube bolj oveB^lilo kakor na Goriškem. Narodnostni boj je tam omejen na mesto Gorico   n na nekatere  druge občine, a razmere na ondotni gimnaziji so tako neznosne, da bo se vzlic vsem nasprotstvom slovenski in Italijan skl poslanci zjedinili ter zahtevali, naj se vsaj na spodnji gimnaziji ustanovć slovenske in italijanske paralelke.  Letos na spomlad so šli vsi goriški poslanci z grotom Francem Coroninijem na čelu in mu sporočili to svojo ieljo. Človek bo mislil, da jej bo minister z veseljem ustregel, tembolj, ker se da prav lahko izvršiti.   Minister je sicer obljubil, da bo to prošnjo uvaževal, a storil ni drugega nič, kakor da je poslal v Gorico nekaj  nemških  profesorjev, ki niso zmotni ne slovenskega ne italijanskega jezika. Sedaj se nam z Dunaja javlja, da namerava učno miniateratvo začetkom prihodnjega šolskega leta na Goriški gimnaziji ustanoviti take pripravljalne tečaje, kakeršen je na Oljski gimnaziji.  Vsled te dobrote bi bilo goriškim dijakom nanr.esto osem kar devet let študirati.   Sodimo, da se bodo goriški Slovenci ia Italijani za to uredbo visokemu naučnomu mini-steratvu prav lepo zahvalili, ker bi na ta način iz dežja prišli pod kap.
— (Tržaško namestništvo) je pred kratkim ustavilo sklep občinskega sveta Tržaškega, da je v okoličanakih šolah odstraniti zemljevide, ki se sedaj rabijo, io je nadomeatiti z zemljevidi z italijanskimi imeni. Ta famozni sklep je nameBtništvo sedaj razveljavilo češ, da spada nadzorstvo šol v njegovo kompetenco.
— (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Prvačini) priredi doe 4. novembra t. I. v proslavo petdesetletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča slavnostno veselico z jako zanimivim vzporedom. Po veselici prosta zabava. Vstopnina k veselici 20 kr. Sedež 10 kr. Radodarnouti se ne stavijo meje. Začetek veselice ob polu 6. uri zvečer.
— (Novo poštuo in brzojavno poslopje v Trstu) se je slovesno odprlo minulo nedeljo ob 1. nri popoludne in izročilo prometu. Včeraj bo se pa preselili glavni uradi za poŠto, brzojav in telefon v novo zgradbo. V prekrasni palači pa zaman iščeš napisa v slovenščini, jezik velikega dela prebivalstva ni našel prostora aa domačih Bvojih tleh. Od vseh strani) videti je le italijanske in nemške napise. Saj Slovenec je krotka in potrpežljiva duša!
— (Drzen roparski napad.) V torek malo pred poludnem je šetala učiteljica ženskega liceja v Trstu gdčna. Incontrera s dvema prijateljicama na „Acquedotto prolonguto", ko se ji je približal neznan človek, jo zgrabil za vrat in ji odtrgal zlato verižico, potem pa pobegnil. Drznega napadalca
pa sta na begu ostavila nek sprehajalec in rtdar, ki ga je odvel v zapor. Zločinec je 21 letni nabiralec cunj Anton Barut.
— (Nesreča na morji.) Blizu Pulja pri Brioniškib otokih sta trčila v noči od torka na sredo ogerski parobrod BVeneziauin avstrijski parobrod , Arrigo". Poslednji se je potopil, ker se je raz-letel parni kotel. Moštvo potopljenega parnika se je rešilo.
— (Edisonov fonograf.) v prizemlji fil harmoniškega poslopja si je poslednje dni pomnožil svoj obsežni in zanimivi repertoir z nekatermi novimi bI o venskimi toč ami (Ji ni i zdrava domovina", „Naprej", „Teharski plemiči" itd ) Razstavljen je samo še danes do 10 ure zvečer in v soboto in nedeljo ob navadnih urah.
			
			
	r i i  Slovenci iu Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 L J		
			
1 I
Davila s
Uredništvu našega liata je poslal: Za družbo sv. Cirila  in Metoda: G. S tisk o vi o v Velikih LiŠčab 10 kron. —
Zivio!
Trst 2. novembra.   Piranski župan dr. Fragiacomo je demisijoniral.
Dunaj 2. novembra. Isterska poslanca, ki sta nameravala izstopiti iz Coroninijevega kluba, se še nista odločila. Vlada ju je zago tovila, da se dvojezični napisi ne napravijo v nobenem mestu, kjer imajo Italijani večino. Tudi v Kopru in v Piranu se napravijo le provizorno in se zopet snamejo ter nadomeste s sainoitalijaiiskimi, čim se prebivalstvo umiri. Slovenski poslanci so vsled vladnega odnehanja silno razburjeni in bodo v ponedeljek novic interpelovali. Ministerstvo dela z vso silo na to, da uduši istersko vprašanje.
Dunaj 2. novembra. Obe zbornici državnega zbora sta izrazili sožalje na smrti ruskega carja.
Dunaj 2. novembra. Danes popoludne je bila v ruski cerkvi maša zadušnica za ruskega carja.
Dunaj 2. novembra. Glavni dobitek srečk iz I. 1860. v znesku 300.000 gld. je zadela srečka serija 7204, št. 6.
Peterburg 2. novembra. Smrt carja Aleksandra se je stolnemu mestu naznanila s streljanjem iz topov. Car je bil pri popolni zavesti do smrti. Ob 10. uri dopoludue je prejel sv. obhajilo.
Peterburg 2. novembra. Car Nikolaj je razglasil manifest, s katerim poživlja ruski narod, naj bo jedin in složen s svojim vladarjem. Pri spominu svojega očeta iu pred Bogom obeča, da bode jedini smoter vsemu njegovemu delovanju mirni razvoj ruskega pre bivalstva, moč in slava Rusije, sreča in blagostanje naroda. Veliki knez Jurij ostane prestolonaslednik, dokler Bog ne blagoslovi carjevega zakona.
Pariz 2. novembra. Predsednik je kon doliral carju Nikolaju in poslal generala Saus-sierja, da ga zastopa pri pogrebu. S hiš vihra brez števila Črnih zastav. Madame Adam or-ganizuje žensko deputacijo, da pojde v Pe-terburg.
Berolin 2. novembra. Cesar Viljem pojde osebno k pogrebu  ruskega carja v Peterburg.
Začetek ob '/i S. ori lvoJer.
štev. ie.    Deželno gledališče v Ljubljani. pr.pr.eoa
V Moboto, duć 8. novembra 1H91.
Matopin blagoslov
ali
nova Chonchon.
Igra b petjem v petili dejanjih.   Preložil Jos. (Jiinpormiui.
Režiser g. Dragutin Freudenroich-Veselie. Za to igro jo „Dram. društvo'1 preskrbelo izvirno godbo A. MtlllerJH.
Začetek toćno ob 7«S- uri, konce po 10. uri zvečer. Pri predstavi svim orkester slav. c. in kr. pešpolku St. y7. Vstopnino glej na gleduliškein listu. Prihodnja produtava bo v torek, dne ti. novembra t. 1. Blagajna      odpre ob 7. url zvečer.
C. in kr. državno vojno ministerstvo.
K oddelku 13., štev. 2122 iz leta 1894.
i
Državno vojno ministerstvo namerava v priloženem seznamu A navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki reprezentujejo četrtino normalne potrebščine za 1. 1895., dobivati od malih obrtnikov.
Kot. pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe:
1. ) Ponudbe za prevzetje take dajatve smejo se vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro - Ogerski, in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševati in ki dotične pred* mele izdelujejo faktično v lastni svoji delavnici.
2. ) Vsak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, kakor ga je volja, bodisi namostalno bodisi kot udjzaveze. V prvem slučaji ima sam vložiti ponudbo, sestavljeno po obrazcu A, ki je zadej razviden.
Mali obrtniki, ki se združujejo v jedno zadrugo, da dajatev preskrbujejo, izheru naj si najprej pooblaščenca, od katerega je potem ponudba sestavljena po omenjenem obrazcu s popisom po njemu zastopanih malih obrtnikov vposlati. Obrazec k temu popisu je pod B takisto priložen.
3. ) Potrdilo na ponudbi, oziroma seznamu, o pravici samostojnega izvrševanja dotične obrti dobi se v mestih, kjer je obrtna oblast, pri le - tt-j oblasti, v drugih mestih pri občinskem predstojnistvu.
Na ponudbe (seznami), v katerih ni tega potrdila, se ne bode oziralo.
Ce pooblaščenec zastopa zadrugo čevljarskih mojstrov ali pa zadrugo jermenarskih, sedlarskih i. t. d. mojstrov, potem ima tako za čevljarske, kakor za ostale mojstre vložiti posebno ponudbo o seznamu.
4. ) Mali obrtniki, ki pripadajo kaki zavezi kot članovi, ne smejo tudi hkrati posamezno oferirati. Isto tako ne sme noben mali obrtnik pripadati dvema ali celo več zavezam.
5. ) Ponudbe, previđene s kolkom 50 kr., naj  se vpošljejo najkasneje
do  2 3. decembra   18 9 4. leta
intendanciji onega vojaško - teritorialnega  področja,  v katerem bivajo mali obrtniki (odnosno pooblaščenec zaveze). Te intendancije so:
intendancij	a 1.	voja	v Krakov u,
71	o.	n	na Dunaj 1,
D	8.	n	v Gradcu,
»	4.	»	p Budimpešti
n	5.	n	„ Požunn,
jt	6,	n	„ Košicah,
n	7.	n	„ Temešvaru,
n	8.	»	n P^gi,
n	9.	n	„ Jozefovem,
a	10.	n	„ Przemvslu,
b	11.	n	„ Lvovu,
M	12.	n	„ Sibinju,
JI	13.	n	„ Zagrebu,
n	14.    „    „ Inomostu,		
vojnega poveljništva v Zadrn. Na  ponudbe,   ki  prepozno   prihajajo,  ali ki se pošljejo telegrafičnim potom, se ne bode ozir jemal.
6. ) Uzorcev za poskušnjo ni treba pošiljati, niti ni treba jamčevine (kavcije) polagati.
7. ) Denarna vrednost dajatvene partije se ima ravnati po broju v razmerji k razpisani vkupni dajatveni količini.
Pri obutalu si državno vojno ministerstvo pridržuje v soglasji z besedilom obrazca ponudbe, določevati vrste in velikostno razrede obutal, ki jih imajo oddajati pojedini mali obrtniki (zaveze),   in  sicer  pri   naročevanju samem
Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom odkazali, kateri v ponudbi specijelno izjavljajo, da tudi te vrste obutalo vsprejmo v dajatev.
8. ) Vrste, ki se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, katerim se je dajatev naročila, v lastni delavnice.
Odstop (cesija) dajatve, ki se je koma naročila, drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljen in bi imel za posled-o, da se dotične vrste popolnoma izključijo od prevzetja.
9. ) Za orijentovanje o razmerah glede cen naj služi spodajšnji seznani B, iz koega so razvidne cene, ki so zdaj veljavne za dobavljalue družbe vojskine.   Višje cene kot tu navedene se ne mogo nikomur dovoliti.
10. ) Oddaljeni kraji in oddaljeni termini za naročene vrste naznanijo se takrat, ko se bode prisodila komu dajatev, to bode mes* ca januvarija 1895. I
Načelno je oddajalno mesto ono montnrno zalagališče, ki je najbližje pr«'bivališču dotičnega zalagatelja.
Oddajalni roki padejo v čas od 1. maja do 31, julija 1S95. leta.
Da se oddajanje kolikor možno olajša, ustanovile se bodo, ako bi kazalo, za male obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od monturnega zalaga -lišča, bliže ležeča mesta.
11. ) Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materijala, kakor glede oblike dimenzij, teže in konfekcije popolnoma odgovarjati eraričnim uzorcera, ki leže pri monturnih upravnih zavodih.
Ti uzorci z opisom in črtežem, in k obuta lom tudi prikrojevalne patrone so vsakomur na vpogled pri monturnih zalagalifičih štev. 1 v Brnu, štev. 2 v Budimpešti, štev. 3 v Gradci in štev. 4 v Kaiser Ebersdorfu, oziroma se lahko od tam na roče' proti plačilu.
Gledč materijala (Rohrplattenstoff) za telečake iz telečje kože in za na hoj njače se opozarja špecijelno na dotično opazko v seznamu A.
Čevljarski mojstri jednega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgotavljanji vojaških obuval po uzorcih, lahko iz svoje srede jednega mojstra odpošljejo v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotične potrebne informacije.
12. ) Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaji pa morajo biti obuvala vseskozi šivana.
13 ) Glede vizitacije oddanih obutal se opomni, da se najpreje notranja kakovost preiskuje na ta način, da se razpori jeden odstotek (najmanj jeden par) vsake oddajalne partije od častnika, ki jo  bode prevzel.
če se ni pri tej preiskavi nič pomanjkljivega pokazalo, preiskovala se bode vsa partija, ne da bi se dalje paralo. Ce bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz česar bi brezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem propi&om, potem se takoj vsa partija smatra za izmeček iu se odkloni. Če bi pri prvi preiskavi bilo kakega dvoma, dali odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem, preiskovalo se bode dvo.no, eventuelno trojno odstotno število (najmanj pa dva do tri pare čevljev).
Ce ni nikakih pomislekov proti vsprejetju, se razparjeni komadi na erarične stroške zopet popravijo. Inače se ti komadi razparjeni, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu potem ne pristoja pravica do odškodnine.
Vojaška in jahalna oprava  pregledovala se bode vsak komad posebe.
14) One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po uzorcih, ali katere so se doposlale stoprav potem, ko je potekel rok za oddajanje, se ne bodo vsprejemale.
15.) Ce misli kak mali obrtnik (zaveza), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen, prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14. dnevih od dneva odklonitve pri onem kornem poveljništvu, v katerega področji se nahaja monturno zalagališče (oddajalno mesto), ki je dotične vrste odklonilo.
Nepristranska komisija (razsodišče), ki jo ima sklicati omenjeno komo poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kot. predsednika; iz dveh stotnikov (ritmajstrov) vojske; iz jednega uradnika vojne intendancije in iz treh zvedencev civilnega stanu, od katerih jednega določi zalagatelj, jednega monturno zalagališče (odnosno korna intendancija, v katere področji leži dotična prevzemna postaja) in jednega trgovsko sodišče vsled prošnje kornega poveljništva.
Ce trgovskemu sodišču ni možno, imenovati zveđenca, onda ima korno poveljništvo naprositi dotično trgovsko in obrtniško zbornico, da deleguje zvedenca.
Sodba, katero izjavi večina vseh članov razsodišča glede* vsprejetja ali edklonitve vrst na temelju dajatvenih pogojev, se ima smatrati za konečno odločitev, proti kateri ni nobene pritožbe niti administrativnim, niti pravnim potom.
Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaji, če je komisija spoznala, da ni moči vseh njej predloženih vrst vsprejeti, zalagatelja, v protivnom slučaji, to se pravi, če se vse vrste vsprejmo, pa vojaški erar.
Če pa je bilo  spoznano,   da  samo  jeden del predloženih vrst ni za nobeno rabo, potem ima zalagatelj od vkupnili stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto kvoto, katera odgovarja  oddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede kojtk se je izreklo, da niso za vsprejetje. Na Dunaju  dne 10. oktobra 1894.
Kolek 60 kr.
Jaz N. N.
Obrazec A.
Intendanciji e. in kr. voja v
F^onuiclba..
stanujoč v......(mesto, ulica in hišna številka) na......(kronovina ,  pri ponudnikih iz Ogersko tudi   županija) izjavljam s
tem, da sem pripravljen, obuvala vsake vrste, številke in velikostnega razreda1) po cenah objavljenih v razglasu ari. Vojnega ministarstva z dne 10. oktobra 1894, oddelek 13, štev. 2122, v smislu določil tega razglasa, ki so mi v polnem obsegu znana in kojim se popolnoma podvrženi , sam izgofavljati in na lastni račun dajati.
Takisto vsprejemam pod istimi pogoji dajatev lahkih čevljev.")
Seznam (seznami) onih malih obrtnikov, v katerih imenu vlagam to ponudb », jo (so) priložen(i).3) V.......dne...... . 1894.
Da je gospod N. N. v N......obrtno pravico uživajoč samostojen čevljarski (jermonaraki i. t. d.) mojster, se s tem potrjuje:4)
Podpis
(krstno i im- in priimek, razločno napisan).
fobrtnekrajne), \ oblasti
•) Ponudniki vojaške in jahalno opravo imajo besedo „obutala vsakega razreda, Številke in velikostno vrsto" izpustiti, in mesto njih navesti Število in kakovost vrst, katere bi bili pripravljeni dajati.
'J) Ta stavek je vsprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli evontuolno tudi zalaganje lahkih covlji v sprejeti. "J Ta tretji stavok naj sprejmi« samo oni mali obrtniki v ponudbo, kateri ro zjedinijo v svrhu  izvrševanja zalaganja v zavezo. *) Samo ponudbo posameznih ponudnikov morajo biti previđeno s tem potrdilom.
Seznam A.  O dajatvenih vrstah.
T7" x s t e
Ponudbenikom iz
kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru
dežel ogerske krone
pridržane bo v oddajo
Gotovi
čevlji lahki škornji nizki škornji
fikornji za konjico
huzarske ftižme
		13.
6.	do	
		12.
Jermenov za hlače (novi vzorec**).....
Popolni telečaki z nosnim odrom M. 1888 *) . ,
Popolni telečaki brez nosilnega odra in brez tor-nisterske igle...........
Nosilni odri za tolečako
komadov
Tornistri za naboje*).....
Tornistri za spise*).....
Tornistri ca konjico brez nabojnjač
Tornistri za topništvo  broz  nabojnjač in brez jermenov za jedilno Šalice.......
Kratki jermeni za jedilne fialice k tornistrom Dolgi za tnpničarjo
Pasovi brez zaponk M. 1888 Pasovi z zaponki) ...
Tobolci za
sahljiua bodala k repertirkam suliljina bodala Ueriullorim puškam n peka
sabljo peitva......
s karahinsko zaponko
garnituri
Pasovi za
konjico      brez karahinsko zaponko**)
Nosilno priponke k pasu.........
Pasovi s karahinsko zaponko**) j za moštvo Tobolci za pijonirsko sablje k pasu   j  pri trenu
Jermeni za puško...........
"Jermeni za ropertirko karabinko   ....   . .
I konjico in moštvo trena za tehniška krdela
okonjeno brez konja
Plaščeni jermeni za
moštvo topništva
;>v»ur.r> 19168 25:18 4942 1375 49G0 2870
350 1313 26G0 14
B60
263 4:i8
28 3850 735 4865 700 24 5 805 147 123 210 "J 10 521") 718 118 280 1« 88
16457 5212 1087 2118 590 2100 1230
160 562 1140 6
240
112 187 19
1650 315 2085 300 106 346 88 52 90
90 2588 3o7 48 120 7 37
""v7" r s t e
Ponudbenikom iz
kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru
dežel ogerske krone
pridržane so v oddajo
Nabonjač za peštvo k 8 mm municiji brez držala
nabojev.............
Nabonjač za konjico k 8 mm municiji ....
Tobolci za revolverje /. oprtnicami.....
pasovi
Sabijeni Vodeki
! za konjico I ročni jermeni   | J
s tobolci za pijonirsko sablje .
tobolcev samih za pijonhske sablje
Oprtnico za bobnje okovane......
Preparat jermeni za bobnje......,
PodaedlJC« k sedlu z jakimi stranskimi listi Gorenje opasovnice...... . .
Spodnje  I brez podpon.......
pasovnice  j s podpono.......
Remeni okrog konjske glave.....
Klestićni remeni..........
Žvalne I T<Teslične| azde
Stremenski remeni.........
Sprednji..........
stranski
Zadnji
srednji
Hlevnih     bre« pripevnič»»») podponcev   s prlpevnioami . Opranega remenja ....
pritezalni jermeni
Tobolcev za podkve s pripevnirami   .    . .
Oprtalice ta a a konjic«* inovi vzorec i kuharsko poaodje   za tehniika krdela  . .
Obedov za infanterijske lopate.....
Tobolcev za orodje za peštvo.....
	3588	1537
	1068	457
	175	75
>	998	427
o	893	382
	385	165
	488	187
	53	22
	53	22
a	4."'5	195
	455	195
o	525	225
	1453	«22
	718	307
	735	315
	840	o«0
	928	397
parov	948	405
	1750	750
	2100	900
	928	397
o	1155	495
	1818	5»i2
cS	481	200
E	438	187
	385	105
o	18	7
M,	910	390
	25	10
Seznam B.  O dajatvenih cenah.
		I	m e		n o m a			Jednvtiii 1 cma		Z	besedam i :	
								irl.l.	kr.	.'»1'i i n ar.	k rajcarjev	
1						6.			13	pet	t rinajat	1 I
1						7.		6	n Ij	" pet	jedenajst	
1						8.~		6	06 |	pet	šest	1
1				Čevljev		9.		4	94	št in	štiriindevetdeset ]	T"
1						10		4	»ti	štiri	šesti niievet deset j	
1						11.		4	80	štiri	osemdeset	
1						12.		1	78	Miri	osem insedemdeset	
1						18.		1	72	Itiri	dvainsedemdeset	
1						š:			76J	tri	šest insedemdeset	i
1						7.		3	7o|	tri	petinsedemdeset !	i
1						8.	t)	8	71	tri	j. deninsedemdeset	
1		-C		nizkih		9.		3	65	tri	petinšestdeset	i
1				čevljev		10.	M	3	61	tri	štiri inšestdes*-t	t
1		-				11.		3	55	tri	pot inpetdeset	i
1						12.	>	3	52	t ri	dvainpetdeset	i
1	>	C				13.		3	50	tri	petdeset	i
r						6.		6	95	šest	petindevetdeset	i
i	o	»				7.		6	1)11	šest	devetdeset	
i						8.	R	Q~	86	šest	ftestinosemdeset	i
i	M	•—t		nizkih		" 9~	*J	6	59	šest	devetinpet deset	—
i				škornjev		10.	M	r.	58	šest	osemin pet deset	i
i		0i				11.	O	6	40	šest	devetinštirideset	l
i	Ou					12.	M	0	46	šest	Šest iiištirideset	~T~\
br						ia.			14	Šest	štiri i nštiri deset	i j
i		C«				6.		H	!>;>	osem	petindevetdeset |	
i						7.		8	;n	osem	jeden indovetdeset.	i
i		s	čevljev za			8.		B	Sli	osem	šestinosemdeset	i
i						9.	>	■s	57	osem	sedeinin petdeset	i
i				KU1IJ ItU		10.		8	56	osem	šestinp itdeset	i
i						11.		s	17	osem	sedeminStirideset.	i
i						12.		s	41	osem	štiri iiištirideset	i
i						6.		9	11	devet	jednnjst	i
i						7.		9	07	devet	sedem	i
t			li ii t n i-«., L i li			8.		5	08	devet	tri	i
i						9.		8	69	osem	devet infiestdeset	i
i				cizcm		10.		8	1 67	osem	sedemin šestdeset	i
i						11.		8	! 59	osem	devet noetdeset	i
i						12.		8	55	osem	pet Inpetdeset	i
i		Jermenov						• —	19	—r	de* otmijst	i
i	komad	Popolnih telečakov z nosilno pripravo						6	28	šest	osemindvajset	i
i		Popolnih telečakov brez  nosilne priprave in torniaterako igle .						i	93	štiri	triindevetdeset	i i
i	garnit.	Tornisterska no.ulna priprava .						l	3*	jedna	petintrideset.	i
i		Tornistrov						B	29	tri	devetindvajset.	i
i	>							4	• 9	Itiri	devet	
i					za konjico brez nabojnjač			7	51	sedem	jedoninpetdeset	i
i	o rt	Prtljažnih tornistrov			za artilerijo  brez nabojnjač in brez jermenov za jedilne Šalice ....			7	96	j sedem	fiestindevet deset	r i
i		Nabojnjač za konjico......						—	77	—	sodem insedemdeset	i i
i	S	Kratkih		jermenov za jedilne šalice				—	10	—	deset	
i	o	Dolgih		k prtljažnim tornistrom za				_	12	_	dvanajst	
i	J*			brez zaponk M. 1888 .   . .				—	47	—	sedeminštirideset	
1		i asov		z				—	52	I —	dvainpetdeset	
parov
				Je 1 notna		z	besedami:
Ime	n o m a			on ii			
				E-ld. kr.		roMlaar.	krajcarjev
Tobolcev za	sabljiiio hod repertirkam		do k puškinu	-!	21	_	jedenindvajset
	sabljino bodalo k \Vcrnd-lovim puškam za peštvo				24		štiriindvajset
	i nfanterijske		sablje .	—	26	—	pet indvajaet
_ Pasovi za	s karahinsko po Iponko .			—	72	i —	dvainsedenules t
konjico	brez karabinake ped pouke			—	62	—	dvainpetdeset
Nosilnih priponk k pasu.....				—	05	| —	pet
I'.i. ov s karahinsko pmi poi ko ...			J za moštvo	_	72		dvain • deindeset
Tobolcev   za pijonirsko sabljo k pasu     . .			j trena	_	30	—	trideset
					34	—	štiriintrideset
Jermenov za iepetirke-karabinke .				—	*;s	—	osemmšestdeset
Plašenih jermenov za	tehiliSU a	k	rdela .   . .	—	08	—	osom
	moštvo		okonjeno	—	09	—	devet
	artilerijo		brez konja	—	08	—	osem
Nabojnjač	za peštvo h 8 mm in n ničiji brea držaja, nabojev			1	27	jedna	sedemindvajset
	za konjicu li .s mm inimi-ciji........			_	50	—	petde t
Tobolcev   za revolverje jermenom     .   . .			z nosilnim	1	59	jedna	devotinpetdeset
Sabljinih	pasov ,		.....	—	86	—	Sest inbsemdeaet
	ročnih jermenov   .   . .			—	84	—	št iriintrideset
s tobolcem k pijonirski sablji				—	77	—	aedeminaedemdeset
Vodeki   toboleo sam			k pijonirski	_	24	—	štiriindvajset
Dobenskih	nos. jermenov okovanih			i		jedna	tri
	prepasnih jermenov .			—	32	—	d\ aintndeset
Podaedlic	.....		.....	0	08	Sest	tri
				1	7«;	jedna	Sestinueilemdeset
S|iodniih opasivnic brez			podpono .	i	52	jedna	d vainpetdeset
Spodnjeopasivničnih podpon     . .				—	nT	—	bedem i n šest deset
Krog konjske nlave |					94	—	Stiriin lev etdeset
Klestičnih             jermenov   . .				-		—	oseminštiridoset
Zvalni h	uzd .   . .			—	07	—	sedeniinSestdeset
Klest i enih			.....	—	,;i	-	jedeninšestdeset
Stremenakih reraenov......				i	8l	jedna	šestintrideset
Sprednjih			pritozalnih jermenov	—	28		triindvajset
Zadnjih	i stranskih			—	31		jedenint rideset
	srednjih				38	—	oatmintrideaet
Hlevnih	brez pripevnic ....			1	53	jedna	1ninpetdeset
povodcev	pripeviiic .		.....	—	56	—	šestinpetdeset
Opranega remenja......				i	44	jedna	štiri iiištirideset
Tobolcev za podkve h prijavnicami .				—	99		devet indevetdesot
Kuhalno  posodje   nosilnih jermenov				_	10	_	deset
Nosilnih jermenov ali		konjico . .			41	—	jedeninštirideset
opri ;ivnio za kuharsko posod je za			tehniška krdela		18	_	osemnajst
Obodov za	iufanterijske		lopata     . ,		73		triiusedemdeset
Usujatih predpasnikov za kovače .					10	1 Šest j	deset
*) Materijal, iz kojega se izdelujejo telečaki (RohrpiattenstofT), nabojnjače in tornistri za spise dobivajo ponudniki za ceno 38 kr. za garnituro k teleCaku, 54 kr. za tiituro k tornistrom za spise pri najbližjem monturnem zalngališči.
**) Od teh vrst je izdelati 5 odstotkov po 1. in 95 odstotkov po 2. velikostni vrsti. ***) Od teh vrat je izdelovati 60 odstotkov po 1. in polovica po 2. velikostni vrsti.
Obrazec
Seznam
B.
•rinili malih obrtnikov čevljarske (sedlarske, jermenarske i. t. d.) stroke iz mesta N.*)......, ki so pooblastili gospoda......(ime, značaj in bivališče)
vložiti ponudbo v njih imeni na dajatev razpisano od državnega vojnega ministerstva z razglasom odd. 13, štev. 2122, z dne 10. oktobra 1894, da vsprejme dotično narofilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasluženi znesek.
-----	1^	sv	1      i      Da.          o      To      r t	33.	i	It	o	•v
krstno ime in priimek	1		stanovanje	lastnoročni podpis				
	!		ulice                      I     hišna Številka					
N   .......   dne......1894.
Da so gori označene "**) osebe obrtno pravico uživajoči samostojni čevljarski (sedlarski, jurmenarski) mojstri, se s tem potrjuje.
N......dnć..... 1894.
i. t. d. i. t. d.
N. N **j kot pooblaščenec.
Pečat obrtne okrajne oblasti
Podpis oblasti.
) Ce obsega zadruga malih obrtnikov in več mest, potem je sestaviti za male obrtnik« vsakega kr*ja poseben seznam. **) Će je pooblaščenec sam mal obrtnik in Se želi tudi on, da »e mu naroči dajatev, naj so tudi njega ime vsprejme v seznam, in sicer na prvem mestu. ***) Tukoj je navesti Število malih obrtnikov, koliko jih je.
(1207)
Meteorologično poročilo.
Dan	UM opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
1. nov. h 31. okt	7. zjntraj 2. popol. 9.zvečer	73« 7 on. 78t> 6 ■■. 739 5««.	8 4° C 15 4» C 9 S1 C	brezv. si. jzh, si. vzh.	megla d. jas. jasno	0-OOm.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	744-1 mm. 746*6 mm. 747-5 mm.	5 2° C 9 2° C 5G° C	brezv. si. vzh. si. vzh.	megla jasno jasno	0 00 m.
Srednja temperatura 93" in 6"7°, za 18° nad in 0 6' pod normalouj,
Tužnegn srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in financam žalostno vest, da je Bog Vsegauiogočni našega iskreno ljubljenega oeeta, oziroma soproga, gospoda (1245
Jerneja Žebre-ta
meščana
pO dolgi in mučni bolezni, prejeiuši avetotajstva za umirajoče, dne M- oktobra 1894, v 71. letu svoje dobe, k sebi poklical.
Pogreb hode dne 2. novembra 1894 iz hiše žalosti v Križe v niskih ulicah št. 2.
V Ljubljani, dne SI.
oktobra 1894.
Jernej Zebre.
Marija Zebre, soproga.
'•   in  kr. nadporočnik v  65.  pešnolku Alojzij ŽebrO, c. kr. -vsknltant, sinova. — FranOtika Zebre, učiteljica, hči.
P
ovsod
se iščejo osebe, ki imajo obširne zveze in koneklije in bi bile \oljne, prevzeti majhno zastopstvo. — Ponudbe naj se pošljejo poti        Y.** tipravništvu ,8lov. Naroda". ll848~l)
^BiiSlIiKlnllHI illlllllln lil m ^\\\\\wwmfmm^ Wr
r|MBmM^ffiBm^i«^i«^H m ■ mm ■■■■■iflp w
vl     mM   Um   \SSSm mm w
w WWWWWWWWWWWWWWWW¥
Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V.
so se vselej sijajno osvedočile pri sabnNunji ^l«»«f'Nkegu tfleaa« »kazeneui ž«*lo«lcl, pomnu jknnjl »la«ti do Jecllj Ittl.
Ker tO zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s ti škat-ljicami ■ glil. tt kr.
Dobiva »e pri (123 M
I lialiln pl« Trnkoczj-ju
lekarnarju v Ljubljani.
1'oHlljtt n" b obralno poMto.
^j3H      Lekarna Trnk6czy v Gradci.
i
II
C. tr. glavno ravnaielisivo avsir drž, tetam.
Izvod iz voznega rrii
v»l)avnegra od  1. olKtoTora. l©©"i.
Nutopno omenjeni prthajal*i| In oihajalnl čaa. oanačenl io • arntn(«Mfrifufcci« rn*u. 8reduJearropikl eaa j* krajuemu iuu v I.Jtib-Ljuni aa 2 minuti naprej.
Odhod Ie LJubljane (juž. kol.).
Ob tU. uri S min. f>o **o<H otebui Tlak t Trhla, Pontabei, Beljak, Celovec, KruiivnifailD, Ljubno, ću Selathal t Atisaae, laohl, Orano, den, Holtmtiruil, Liond-Oaetain, Zeli m joanru, Stcvr, Lino, Hudejovlon, PUenJ, Marijin« vara, Ku<r, Karlova rare, Krmi en v« .re, Prago, Iiipaljo, O ti naj »in Airuttottrii.
<Wi fi. uri 7 min. tjiitrcf meiani vlak t Noto meito, Kočarje.
On 7. uri IO min. zjHfritf otnbni rl»k v Trblt, Pontabei, Holjak, 0»-loreo, FranaeDifealo, Ijjubno, Dunaj, odi Salathal ▼ Holno^rad, Dunaj ▼Ia Amstolten.
Ob 11. tiri -it mirt. tfnjiotmfnf meiitul Tlak t Novo meato, Kočavjo.
Ob 11. uri SO m(m. tlujtoluftntt oaabul vlak v Trhli, Poutabsl, HoLjak, Galoveo, Franaanafoat«, Lijubno, Solr.thal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. }>itf>ol>*>tHo oiobni vlak v Trbli, Baljak, OoIovpc, Ljubno, i-oa Snlzlhal v Holun^ra<l, Iinint-O&itoiu, /.ell na jaaeru, Ino-inpnt, Ur 'lhih!, Ourlh, Oonovo, Paria, Stojrr, I>lno, Omuuden, Iaohl, Budajariee, Pisanj, Marijina rare, Ki^er, Kraumirt Tare, Karlova Tara, Pravo, r.i|tiko, Dunaj »ia Ainntettou.
H. uri 80 min. ae*rr~r metani rlo.k t Noto meato, Koaarja.
Ob
Prihod v Iajnbljano (juž. kol.).
H
N ■
oŠ
Ob rt. ur* It3 min. *)utr<if oiabul Tlak s Dunaja via Amatolten, Itlp. •ije, Pr^fte, Franouvih Taror, Karlovih vaiov, Kgra, Manjiioli varov, Pl«uja, RiiclejeTlo, Solmifrrada, Ijinoa, Stovra, (»muintotia, Iaohla, Ana, aeaa,  /.<>!!»   na jeioru, Liond<Gaitelna, iijubnaga, (joluvoa, Beljaka*
Kr.ilizi'iiMf«Hl« Trl>lia Ob H. uri O iiiin. tiutrtif mniani vlak Ia Koderja, Norega meita. Oh II. m H SĆJ min. dojtoiuit h* itanhiit rlak a Dunaja via Amatntten,
Liipaije,   Prafia,   Vrancorlli  raror,   Karlovih  varov,  K^ra, Marijinih
v.iruv, Planja, itudajavio, Soluograda, Iiluoa, Htnyra, Paria«, Oeuere,
Ouriba, BraKuic«, Inonuil«, /.olla na jaaeru, Lend-tvaataioa, Ljubnoga,
OaloTca, Ijlenaa, Pontabtn, Trbiia Ob l'J uri 4H min. ppftoluttn* metani rlak Ia KooeTJa, Norega moata. Oh 4. uri 4tt min. jmpuluitn« aaabnl rlak a Dunaja, Ljubšega, H«l/.tliala,
Hi.li.k*, Celnroa, Vranaouafeate, Ponlabla, Trbiaa. Ob H. uri 34 min. mverer meaa.nl vlak ia Komarja, Norega Mimta. Ob 9. uri iti min. mv«r*r oaelinl  rla>k m Dunaja preko  Amatettena Id
LJubnega, Heljaka, Ooloroa, Pontabla, Trbiaa.
»
e. to.
Ob s.
on no to
Odhod ls LJubljane (dr*., kol./
Kamnik.
min. tj t* trn) „ fHtjmlufitm n tvrrnr
(alediijl r.ak le oktobra meseca ob nedeljah iu praaulkih.)
Prihod v Ljnblja.no (drz. kol.).
Mri nti mita. ijutrnj        Ia Kamnika IU      ,,      i/»;mlnrf»«   , ,, ,,    VO     ,,     »»*»«w ,,
„   rt/.     „     tvrrr „        ,     (alnilujl rlak le oktobra me-
seca ob nedeljah iu praanikih.
(4—248)
Mi lltlfffag
I Rojansko posojilno in tonsumno društvo
vpisana zadruga z omejenim pnroAtvom
ti- Rojanu pri Trstu
priporoča p. n. gg. rodoljubom, će. duhovščini, trgovcem, krCmarjem i. dr. na deželi svojo bogato preskrbljeno
prodajalnico jestvin v Trstu
lillcfs Helvcilere st. :i.
kjer se prodaja  kolonijalno blago  vsake  vrsto in po  najnižjih cenah,
kakor tudi svojo
zalogo raznih domačih, istrskih in laških vin
v It oj umi pri Vrstu.
Pošilja ne potom poite ln po želoznlol. — Oenlkl ln vzorol na zahtevanje poštnino prosto. — Postrežba točna.
flafT" Kdor mirnčiijn svoje potrebščine pri Tržaških laških trgovcih, naj bu rajši kaupno obrne do nnšegi slovenskega podjetJH, in overjen bodi, da bode tofitlO in dobro postrežen, znjedno pa bode izpolnil narodno svojo dolžnost, podpirajoč domače podjetje namesto tujcev.
Z odličnim spoštovanjem
(1212-2) zadružno p red stoj ni št vo.
se nalagajo glavnice
co ae kupujejo
4° o založnice galiskega zemljiško-kredittiega društva.
Into dom>fiajfi
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilame varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojsika ienltna kavolja; razen tega ju vsukih K'0 gld. založnic zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr.
Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
cr. a. iuzjk~Kmm"oT'U'
banka in menjalnica v Ljubljani. (568-47)
Iidajatolj ii odgoforii urediik: Josip Nolli.
Laitnini in tisk .Narodno Tiskarne'1.
73