KUPUJTE KPJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v lem listu so uspešni ICTORY *'NITEo: ■T*TM JVAR ONDS ^ xxvin._LETo xxvm. ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FO ^ICTORY Slovene Daily M BUY in Ohio gyg UNITED ★ w WAR Best Advertising u gMV STAMPS Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 177 cleveland, ohio, tuesday (torek), JULY 31, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 177 aponsko JE mrtvo ako izjavlja admiral alsey. Mesto blizu °kija bombardirano GUAM, 6: milj južnozapadno od in bombardirali mesto Konferenca v Potsdamu odgodena za dva dni Zadnja plenarna seja velikih treh se je vršila v soboto; Poljaki obiskali konferenco ški Z;?'. julija. - Ameri-2^0 ^ 80 danes zjutraj dr-zaliva v notranjost Suruga 'iinizi, H ko je zračna ^ ^>500 ameriških in brit-^ala strahovito bombardi-'^tii 4qq instalacije v dolži- Nimitz je naznanil, ipadov letala tekom na- vprizorili na ^ciia^ RR ^ v ponedeljek, uni-pi Hill 73 ^^^''^žnih letal, nadalj-0 ^ topila poškodovala, ter po-ladij, 53 pa jih po- . ral ti-i ' ^0- julija. — Admi-ie jan danes izjavil, da mornarica za vse (jjio svrhe mrtva, medtem ^ Dgeij^ _®'lovita ofenziva, sipajoč smrt na Japonsko, na- , POTSDAM, 30. julija — Nocoj se je zvedelo, da se je zadnja plenarna seja velikih treh vršila v soboto zvečer, nakar je bila odgodena do tprka, ko se zopet snidejo predsednik Truman, premier Stalin in ministrski predsednik Attlee in nadaljujejo z delom za končni sporazum. Eno poročilo pravi, da je bi-*- "3 in "iuje silo. 2 neprestano stopnjujo- 4 je odgovor Amerike ia d odklonitev ultimate, pa pričaku-ftje, zadene popolno uniče- ^ovi grobovi »^OHN TIŠLAR la završitev konference odložena radi nepričakovanega, pojava nekega novega razvitja, čigar značaj pa ni znan. Kratka formalna naznanila, ki so bila dana časnikarjem preje tekom dneva, so napravila napačen vtis, da so se veliki trije posvetovali brez prekinje-nja od sobote dalje, ko sta prišla v Berlin novi britski premier Attlee in zunanji minister Be vin. Uradna poročila ne dajejo nikakega namiga, kdaj bo konferenca zaključila svoje delo, akoravno obstoji vtis, da se jo bo skušalo završiti enkrat sredi tedna ali nekoliko pozneje. Poljaki za mejo od Stettina do Odre in Neisse BERLIN, 28. julija. — Tukaj obstoji vtis, da se je prošli teden mudila na konferenci velikih treh delegacija poljske vlade, katera je vključevala pod-premierja Mikolajczyka in de- ^rl in mučni bolezni je tni bolnišnici John fUzin'i let, stanujoč pri !il jg ^^nigar, 1141 E. 66 St. in tukaj ne zapu-° ^ikov, v starem kraju mater Anno Tišlar v P" Črnomlju, o Žlan ^ 7 Pittsburghu in je ^nštva Ilirska bistrica ^°Sreb se bo vršil sjjjQ . ^jntraj iz Josip Žele '2 St ni ^°B[rebnega zavoda, lavskega ministra Stanczyka in ki je izrazila željo, da se določi zapadna meja Poljske, katera naj bi šla od Stettina, ki naj bi spadal k Poljski, dalje proti jugu ob črti, ki jo tvorita reki Odra in Neisse. Uradno je bilo naznanjeno, da sta novi britski premier Attlee in novi zunanji minister Be vin po formalnem obišku predsednika Trumana in držav nega tajnika Byrnesa ter mini strskega predsednika Stalina in 'zunanjega komisarja Molotova prisostvovala prvi plenarni seji velikih treh. Ker je novi premier Attlee prisostvoval vsem sejam velikih treh in videl vse dokumente, ki so bili v pretresu, predno je bil naznačen izid volitev v Angliji, se ga nikakor ne more smatrati za novodošleca na konferenci. Vsled tega se tudi ne pričakuje, da se bosta Churchill in Eden vrnila na konferenco, akoravno bi ju Attlee povabil. DANES SE VRŠIJO PRIMARNE VOLITVE! , Danes se v Clevelandu in več predmestnih občinah vršijo občinske primarne volitve, pri katerih bodo no-minlrani kandidati za župana in občinske zbornice. Volišča bodo odprta do 7:30 zvečer. Ako še niste volili, ko citate te vrste, tedaj storit« to brez odlašanja. Gen. De Gaulle utegne položiti resignacijo PARIZ, 30. julija — Politični opazovalci sodijo, da utegne general De Gaulle odstopiti kot načelnik provizorične vlade, ker mu je posvetovalni svet, ki vrši funkcijo parlamenta, snoči dal oster ukor. De Gaulle je namreč zahteval, da se pri volitvah v oktobru ljudstvu da na glasovanje, da-li želi ponovno uveljavljenje francoske ustave iz leta 1875. Posvetovalni svet pa je s 186 glasovi proti 45 sklenil, da se izvoli suverena zakonodaja, oziroma ustavodajna zbornica v kateri bodo imeli sedeže tudi zastopniki francoskih kolonij. Prof. Laski razlaga izid volitev v Angliji kot "revolucijo s privoljenjem ljudstva" AMERIŠKI KOMUNISTI POSTANEJO ZOPET POLITIČNO AKTIVNI NEW YORK, 30. julija — V soboto se je tukaj zaključila konvencija komunistične politične zveze, katera je odstavila Earla Browderja kot predsednika organizacije ter sklenila, da se zveza, ki je pod ^Browderje-vim vodstvom postala "izobraževalna" ustanova, zopet pretvori v borbeno politično stranko. Proti Browderju je bila naper- Naslednji članek je napisal za ONA profesor HAROLD J. LASKI, predsednik britanske Labor Party, ki je bil tekom volilne kampanje tarča strupenih napadov od strani torijev. Slikan jb bil kot "zli duh" delavske stranke, podobno kot je bil Sidney Hillman tekom zadnje predsedniške kampanje v Zed. državah. Ako bo zmagalo delavstvo, so trdili torij i, bo Anglija zaradi njegovega vpliva v Labor Party postala "boljševiška država," narod bo teroriziral delavski "Gestapo" in zatrta bo vsa osebna svoboda. * * v Ko pišem te vrstice, je še nejasno, kolikšen bo obseg socialistične zm5ge — katere si še ni mogoče v polni meri predočiti. Nikdo v glavnem stanu naše stranke si ni upal misliti na tako masivno in jasno ter tako popolno zmago. Nič manj kot 26 Churchillovih ministrov je izgubilo svoje se- jena obtožba, da je gibanju po- Liberalna stranka se je sesula. Niti Sir Archibald vzrocil veliko škode, ko je trdil, , . ... . , , _ ^ Smclair niti Sir William Beveriage nista dobila sedeža v parlamentu. .......... da ameriški komunisti lahko delajo roka v roki s kapitalističnimi strankami. Na njegovo mesto je bil izvoljen William Z. Foster. Medtem ko konvencija Browderja ni izobčila, pa je bil tako-rekoč dan na preizkušnjo, od katere je odvisno, ako se ga bo pozneje zopet sprejelo v notranji krog organizacije. Clai r Ave, I SXeve ®°boto koren 1. uri popoldne je - h star 56 I '"en bolnišnici Steve Nadaljna odkritja o ropanju in spletkah ameriških fašistov Stranka nacionalistov bivšega senatorja Roberta R. Reynoldsa in Geralda L. K. Smitha si prizadeva dobiti v roke kontrolo nad 12 milijoni veteranov, ki so izurjeni v rabi strelnega orožja — to zatrjuje zadnji članek Scripps-Howardove serije o organizacijah nacionalistov. Njih postopek je naslednji seja krožka št. 3 pro-gresivnih slovenk Redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se bo vršila v sredo, 1. avgusta ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Rechsr Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo polnoštevilno. let, stanujoč na iPnije rj, Doma je bil iz ^ Prekmurju, rCok. Ano in pet ' Di-i j® dolgo vrsto let ' ' druž" • - ^3. Pogreb se bo vršil Matija Kavas, % ga zavoda. kozlevcar ^lir^eljQ poročali, je v dniv, zjutraj umrl na to ^če > Kozlevčar, S2 ^andkov Francel, V?vZ%ont' "^^Noč na 1439 kn^^«ova o jG bil iz jorica pri Zatični ^ je prt- % P'^ed 33 leti. Bil ik Kras št. 8 SDZ 142 SNPJ. roje? soprogo ^^VretT podo- fžiis in ]vr„ l^čere: ^ Genevieve Ker- j ob sNfeb ' Sa> Uri ,i "^^šil v četrtek A, iz pogrebne- ;,ql52. ^tp.8vekk,478 by Hd sv. Pavla na ^ °PaiigvJ^ nato na Calva- Ustanovili so dvoje veteranskih organizacij, katerih prva se imenuje "Nationalist Vetferans of World War II., druga pa "Committee of the Veterans of World War II". Obe organizaciji je ustanovil Gerald L. K. Smith. Zamisel je, da je treba odvrniti vračajoče se vojake od pravih in dobrih veteranskih organizacij z najrazličnejšimi obljubami, češ, da jih je ljudstvo doma zanemarjalo. Reynolds in Smith nočeta, da bi vojni veterani postali zopet miroljubni civilisti. Kar hočeta, je, da bi bili nezadovoljni, da bi imeli občutek, da so ogoljufani, tako da bi povzročali težave in bili poslušno orodje njih kampanje mržnje. V spominu jima je ostalo, kaj je Hitler uspel storiti z razbito nemško armado koncem zadnje vojne. Iz armade vrženi slepar na čelu organizacije Toda Smith je napravil zmoto. Postavil je namreč na čelo svojih veteranskih organizacij čedne ljudi. George Vose je prvak organizacije Nationalist Veterans of World War II. Kdo je George Vose? Bil je v armadi in je ustanovil čeden in sočen racket iz prodaje vojaških dobav vojakom v Camp McCoy, Wisconsin. Končno ga je vojska ujela, postavila pred preki sod, ter ga dne 3, maja 1943 obso- CITALNICA S. D. D, Jutri večer ob osmih se vrši seja Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Nadzorni odbor se prosi, da pride pol ure preje, da pregleda račune. Odbor želi, da bi članstvo in čitalničarji v splošnem prisostvovali seji v kolikor mogoče velikem številu. dila na šest mesecev prisilnega dela in na denarno globo. Ta bivši kaznjenec je zdaj na čelu Smithove skupine veteranov. Pridno potuje okrog po deželi in drži govore pred gildo nacionalnih farmarjev, te tako-zvane farmarske podružnice na-cijonalistov. George Vose je poskusil dobiti veterane iz skupine United Sons of America naslednika Ku-Klux-Klana, da bi se mu pridružili. Toda ti združeni sinovi so prefrigrani. Nočejo, da bi šlo vse najboljše v Vose-jevo malho, in v malho njegovega sponsorja Smitha. Nekaj mora ostati tudi zanje — začeli so torej graditi sami svojo veteransko organizacijo. Od Japoncev plačani agent v službi nacijonalistov Mož, katerega je postavil L. K. Smith na čelo svoje druge veteranske organizacije — the Committee of Veterans of World War II — je Frederic Ki-ster Chicago. Kister ja je najlažje poznati po njegovih prijateljih. Dolgo časa je bil prijatelj in so-trudnik Ralph Townsend-a, ki je mnogo pisal in govoril v prid Japoncev, ne da bi povedal, da mu Japonci za to propagando dobro plačajo. Vlada ga je končno dala aretirati, ker se ni bil prijavil kot plačani agent Japonske. Bil je sojen in kaznovan z ječo. .(Nadaljevanje na 2. strani). VILE ROJENICE Pri družini Frank Galich, 1393 E. 63 St., so se zadnji petek zglasile vile rojenice in pustile v spomin krfepkega sinčka, prvorojenca, ki je ob rojstvu tehtal 10 funtov. Mati in dete se nahajata v Huron Rd. bolnišnici. Mati je hči družine Mr. in Mrs. Victor Hočevar, E. 53 St.; oče se pa nah&ja z marini na Pacifiku. Čestitke! POZDRAVI Pozdrave iz Ely, Minn., kjer se nahajajo na pol-let. seji glav nega odbora Ameriške bratske zveze, pošiljajo: Janko N. Rogelj, John H. Tomažič, John Kumše, Anzelc, Frank Okoren in Frank Vraničar. OPERACIJI V Charity bolnišnico je bil odpeljan dobro poznani Peter Zupin, 1204 E. 60 St., in sicer v svrho operacije, katero je srečno prestal. Nahaja se v sobi št. 228, kjer ga prijatelji lahko obiščejo od 2:30 do 3:30 ure Kratke vesti POL-IAKI DRŽIJO PET VASI NA ČEŠKEM LONDON, 30. julija. — Iz Pilsna se poroča, da 1500 oboroženih Poljakov profašistične podtalne, armade dejansko kontrolira pet vasi v bližini omenjenega mesta, katerih prebivalstvo sestoji iz Nemcev. RUSIJA NE PRIZNAVA, DA JE HITLER MRTEV BERLIN, 30. julija. — Gen. Gerbatov je rekel danes, da še vedno ni definitivnih dokazov, da je Adolf Hitler mrtev, in da se nadaljuje s preiskavo, v poizkusu, da se dožene, ako je morda živ. Gorbatov je ruski predstavnik medzavezniške komande v Berlinu. BRITSKA OSMA ARMADA V ITALIJI RAZPUŠSiCENA RIM, 30. julija. — Britska osma armada, katera se je borila v Severni Afriki, na Siciliji in Italiji, je bila včeraj formalno razpuščena. NEMCI SO IMELI V VOJNI 3,625,354 IZGUB BERLIN, 30. julija. — Iz najdenih nemških uradnih rekordov je razvidno, da so skupne nacijske! izgube v vojni znašale 3,625, 354 ubitih, pogrešanih in ujetih. Mrtvih je bilo 1,911, 300. FRANCOZI SO DOBIIJ SEKTOR V BERLINU BERLIN, 30. julija—Zavezniški kontrolni svet je danes na svoji prvi seji določil sektor nemške prestolnice, ki bo prišel pod okupacij^francoskih čet. Odkar je bil leta 1906 poražen Balfour, se angleški volilci niso nikdar več izjavili s toliko jasnostjo. Delavska stranka prihaja zdaj na vlado ne več kot stranka industrije, temveč je postala zares predstavnica volje vsega naroda. Stranka bo tudi mnogo mlajša. Mnoge naših, zmag so bile izvojevane od čisto mladih ljudi, katerih vnem in navdušenje nam daje sliko razpoloženja volilcev. Mnogo znamenitih torijev bo vsaj začasno izginilo iz našega javnega življenja. Zakaj je bil Churchill tako izredno težko poražen? Ravno ko je bil na višku svoje sile in slave? Danes vidimo, da je naredil pravi politični samomor. Churcliill je podcenjeval , zrelost britskega ljudstva Kureininarji aretirani Včeraj je bilo na zahtevo OPA urada izdanih šest zapornih povelj za trgovce s kokoši, ki so popoldne in od 7:30 do 8:30 zve- odjemalcem računali nepostav-čer. želimo mu .skorajšnje po- cene. polno okrevanje! Odpuščen iz armade častno je bil odpuščen včeraj iz armade Pfc. Edward J. Až-man, sin znane Ažmanove družine na 650) St. Clair Ave., ki je po aktivni službi preko morja zadnji čas opravljal v Clevelandu posel vojaške policije. KLUB LJUBLJANA člane kluba Ljubljana se opozarja, da se nocoj ob osmih vrši redna mesečna seja, na katero se prijazno vabi na polnoštevilno udeležbo. Seja se vrši v nk-vadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Pred vsem se je globoko motil glede pameti in politične zrelosti angleškega naroda. Nekako po "firersko'* je poskušal iz teh naših splošnih narodnih volitev napraviti osebni plebiscit za zaupanje v njegovo osebnost. Svojo volilno kampanjo je zgradil na udarcih in napadih, ki so bili nevredni njegove veličine, in so sramotili narod. Prepričal je ljudstvo, da ni pravi mož za naloge rekonstrukcije. Morda še bolj presenetljivo pa je, da je bil človek, ki nas je vodil tako izvrstno v vojni, tako popolnoma nesposoben razumeti, kaj so njegovi vojaki mislili. Ponovil je največje zmote in zablode David Lloyd George-a iz leta 1918. Postal je torijski ari stokrat, ki misli, da mu je oblast prirojena za vedno in smatra, da je kritika opozicije žalitev. Zahteval je, da vsi mislijo, da je ravno on nenadomestljiv. Pozabil je, da v demokraciji nikdo ne more postati nenadomestljiv. Zdaj, ko je delavstvo prvič dobilo svojo večino, se odpira na Angleškem nova faza zgodovine. Nikdo ne' misli, da utegne biti vladanje v teh težkih časih drugačno ' kot težko. Dati moramo svoj polni prispevek k porazu Japonske. Pomagati moramo Evropi, da se zopet postavi na svoje noge. Gledati moramo na to, da bo plamen kulture v osrčju civilizacije znova zagorel. Za nezlomljivo prijateljstvo Z.Ameriko in Rusijo Prizadevali si bomo zgraditi nezlomljivo prijateljstvo z Ze-dinjenimi državami m s Sovjetsko unijo. Ravno tako jasno pa si bomo tudi prizadevali pokazati, da smatramo, da so vlade ljudi kot Franco in Salazar ne- varne vrste grožnje za svetovni mir. Naša želja je, da takoj, po naših najboljših močeh pomagamo Franciji. Nehali bomo podpirati zastarale monarhije in gnile socialne sisteme, za katere je gojil Churchill tako presenetljivo toplo naklonjenost. Delavska stranka stoji pred gigantičnimi nalogami Doma pa nas čaka gigantič-na naloga preustvarjanja, da iz kapitalistične družbe napravimo socialistično, in to še v času, ko se moramo lotiti nujnih problemov, kot vprašanje stanovanj in demobiliza^cije, ki se tičejo skoro vseh panog narodnega življenja. Ne bom poskušal prorokova-ti, kako se bo izteklo. To je čas, ki bo priča vitalno važne preizkušnje demokratičnih načel, ki bo tudi pokazal, kaj so ta načela vredna v očeh onega razreda, ki je vladal Anglijo cd revolucija iz leta 1688 naprej. To je velik eksperiment. To je začetek gradnje socijalističnih temeljev v strukturi kapitalistične družbe. Nikjer tega še ni nikdar noben narod poskusil izvesti. Delavska stranka stremi za tem, da izvede kar je prav za prav revolucija "s privoljenjem". Naša dolžnost je, da gremo nanrej, kajti jasno nam je, da je že odbila ura, ko so bile polovičarske mere zadosti. Naši fan+je-vojaki Dne 28. julija je bil častno odpuščen iz vojaške službe Pvt. John Grozdina, sin Mr. in Mrs. John Grozdina, 1087 E. 64 St. Star je 28 let in pri vojakih se je nahajal od leta 1940. Preko morja v Južnem Pacifiku se je nahajal 38 mesecev in bil je dvakrat ranjen. S svojo ženo Mary sta se sedaj podala na kratko potovanje, nakar se bosta nastanila na 14200 Thames Ave. Pittsburgh, Pa.—Dne 2. julija je po štirih mesecih bolezni umrl na svojem domu Jakob Debelak, star 68 let in doma iz Rovt pri Logatcu, odkoder je prišel drugič v Ameriko leta 1923. Živel je stalno v tem mestu. Zapu-pušča ženo in dva sinova. 8ač/: MeMire/:/ mMORETHANBEFOjiEl --/ STkAN 2 ENAKOPRAVNOST 31. julija, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by IHK AMEBICAIT JOQOBLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-11 Issued Every Day Except Biindayi and Holiday# SUBSCRIPTION RATES.#CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by MaU Out of Toto: (Po raznačalcu v Cleveland In po poitl Izven metta): Por One Year — (Za celo leto) —...... .t-------W-50 Por Half Year — (Za pd leta)------»ao Por 3 Month! — (Za • meie«e)----------------2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) - Por Half Year — (Za pol leta) - Por 9 Month« — (Za # meeec«) - _«7JiO _ 4.00 _ »JS For Europe, Boutb America and Other Foreign Oountrlec: (Za Evropo, Julno Ameriko in druge tnozemmke driav«): Por One Year — (Za celo leto)--- Por Half Year — (Za pol leta)------------------------- -4t.00 _ 4.60 entered aa Second Clasi Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870. no bijejo obsežne bitke, v katerih sodelujejo celi korpusi, katerih delovanje je povezano z delovanjem artilerije, tan-kovskih oddelkov itd. Takšen razvoj naše vojske, kot tudi postopno izpopolnjevanje razvijanja taktike, nam je dal vodilne kadre, ki so prešli vse stopnje naše borbe in se obogati z veliko operativno izkušnjo. Naš kader je popolnoma zrasel z našo vojsko. Takšna je bila osnovna linija genialnega poveljnika maršala Tita, ki je prinesel naši Narodno osvobodilni vojski in vsem našim narodom tako velike zmage. Tretje dejstvo, ki je bilo odločilnega pomena v razmahu narodno-osvobodilnega gibanja, je njegov značaj in njegova notranja zgradba. Rekli smo že, da je naše osvobodilno gibanje — vsenarodno gibanje, zgrajeno na narodno osvobodilni osnovi. Toda to gibanje ima nekoliko posebnih lastnosti, ki so mu v prvi vrsti prinesli zmago. Pot Nove Jugoslavije v. Pismo iz Lokavca Omahljivci so se poleg zgornjih trditev sklicevali tudi na razne "zgodovinske teorije," ki so vse kazale na to, da partizanski boj še nikdar ni sam po'sebi prinesel kakemu narodu svobode. V nasprotju s to "teorijo" pa-je narodno osvobodilno gibanje v Jugoslaviji neprestano zmagovalo in še dalje zmaguje. Kako je bilo mogoče, da se je iz prvih, malih partizanskih grupic, sestavljenih v glavnem iz delavcev in intelektualcev, razvila tako silna oborožena moč naših narodov ob tako splošni udeležbi naroda? Brez dvoma je, da bi bili naši uspehi nemogoči, če bi zanje ne bilo dovolj objektivnih pogojev v splošni mednarodni situaciji. Toda te pogoje je ustvarila sedanja vojna, v prvi vrsti zmagovita aktivnost Rdeče armade kot tudi perspektiva dveh ali več zavezniških front v Evropi. Vezanje osnovnih vojaških sil fašističnih imperialistov na velike zavezniške fronte pomeni, da za narod, enoten in odločen v borbi za svojo svobodo, nastopa možnost, da z razvijanjem partizanske vojne, povezane s splošnim narodnim uporom, doseže odločujoče rezultate v borbi za svojo neodvisnost. Sovražniki narodno-osvobodilnega gibanja nam pogosto očitajo, da se je začela partizanska vojna šele po Hit-lierjervem napiiclu rua' 1355. TTo t)i riaj p()rnenil(), cla v()dk:tv() narodno-osvobodilne borbe ni imelo iskreno patriotskih temveč druge namene. ^ . . Točno je, pravi narodni upor se je pričel šele po juniju 1941 in naravno je, da je bilo tako vreči narode v upor _dokler Hitlerjeve osnovne sile še niso bile zaposlene niti na eni fronti — bi pomenilo voditi avanturistično poli-t%ko. V ostalem ljudske množice niso bile pripravljene, da bi se bojevale pod takšnimi pogoji. Zaposlitev Hitlerjevih sil na vzhodni fronti je ustvarila tudi za nas ugodne pogoje oboroženega odpora proti okupatorju. Kar je najvažnejše, samo dejstvo, da se nahaja Sovjetska zveza v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji, je vlilo v naše ljudske množice trdno vero v zmago in pripravljenost za borbo. Šele v teh okoliščinah je mogel tov. Tito, ki je vodil ze prej formirane nelegalne vojne komitete, ki so pripravljali oboroženo akcijo, dati povelje za prehod na partizanske akcije v vseh naših deželah s ciljam, da se te akcije razvijejo v smeri dviganja splošnega narodnega odpora. Objektivni mednarodni, vojni in politični pogoji so bili prvi faktor naših zmag. Naši narodi to vedb, zato je njihova hvaležnost in ljubezen do slavne Rdeče armade brezmejna. Drugi faktor naših zmag je pravilno vodstvo partizanske vojne. Narodi Jugoslavije so našli v maršalu Titu ne samo svojega političnega voditelja, temveč tudi vojskovodjo, kije razporejal naše borbene sile na takšen način, da so bila borbena sredstva vedno do viška izkoriščena in da je vsaka večja zmaga dvigala našo vojsko na višjo stopnjo. Osnovna linija našega vojnega vodstva je bila: razvijati male partizanske akcije v vsenarodni upor, držati enote v neprestani akciji, krepiti jih v -borbi, iz borbe dvigati vodeče kadre, razvijati iz partizanskih odredov močna jedra regularne vojske in ,— s stalnim večanjem in krepi j en jem regularne.vojske — pripraviti pogoje za končno uničenje okupatorja v naši domovini in zavarovati pridobitve, ki so jih naši narodi priborili v svoji borbi. To je dejansko tudi linija razvoja Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Naše vojno vodstvo je pokazalo enako težnjo tudi v pogledu taktike; da bi jo dvignilo na višjo stopnjo. Taktika naših vojnih enot je bila vedno po eni strani v skladu s sovražnikovo močjo in taktiko, po drugi strani pa s silo in stopnjo razvoja naših lastnih oboroženih sil. Odtod tudi linija razvoja 04 najpreprostejših partizanskih akcij, učinkovitih radi svoje mijogoštevilnosti, pa do svojevrstne kombinacije partizanske taktike in obsežnih frontalnih borb, v katerih je. NOVJ dobila značaj redne vojske. Ta razvoj pa so še neprestano nadaljuje. Se vedno nastajajo in rastejo majhni partizanski odredi, ki prehajajo skozi osnovne oblike partizanskega boja, medtem ko se istočas- Mr. Steve Lokar, z 19701 Nau-mann Ave., je pred nedavnim prejel pismo od svojega prijatelja Franca Sobana, ki se glasi: "Dragi kolega Stifko! "Dragi tovariši, sprejmite najlepše pozdrave od tovariša Soban Franca, Urbančkovega iz Lokavca. "Jaz se nahajam v sredi Nemčije, v Muehlhausen. Tam pri nas v .Vipavski dolini so nas bili Nemci pobrali od 16. do 60. leta, skoraj vse, in en del postre-lili. Vse je požgano in ljudi so pobijali. "Tukaj se nas nahaja več domačinov. Lokar Štefan, tvoj oče, je v Leipzigu, Lokar Leopold, Jenkov Alfonz, Skril Frederik, Černigoj Janez z Rovt, Vidmarjev Stani, Žuletovi so vsi skupaj v Leipzigu, in za tebe mi je povedal neki amerikanski vojak. Je tukaj v Muehlhausenu in on tebe pozna. Je doma iz št. Petra na Krasu. "Te pozdravljam in vse skupaj, Vidmarja, Toneta, Feliksa in vse domačine. Enak pozdrav od Milota Ivankovega. "Franc Soban." begunce. Kdor ima v svojem srcu le še količkaj človeškega in narodnega čuta, ne bo dal niti ficka za tiste "uboge" izdajalske begunce. Vi pa, ki nimate več človeškega in narodnega čuta, si napljuvajte v roke in si s tistimi pljunki namažite obraz, ker niste vredni pljunka poštenega človeka. Steve Lokar. tili s cepci kot v starem kraju, bi naši farmerji ogromnega enoletnega žitnega pridelka ne mogli pospraviti v desetih letih. Seveda, obdelovanje s stroji se izplača le na velikih kompleksih. In ameriške pšenične farme so razsežne, posebno na zapadu in severozapadu. V North Dakoti, na primer, se pšenična farma pod tisoč akrov smatra za maj-no. Letošnji pridelek pšenice v Zedinjenih državh bo eden največjih v zgodovini. To se mora pripisati dejstvu, da je bilo več zemlje obsejane s pšenico kot običajno, nekaj pa tudi obilici snega v pretekli zimi, ki je preprečil, da pšenične rastline niso pozeble, in je obenem dobro namočil zemljo. Pšenični kruh za lačno evropsko prebivalstvo torej v obilici zori na ameriških poljih in deloma je že pospravljen v skladiščih. Glavno skrb povzročajo zdaj pomanjkanja skladišč za žito in pa pomanjkanje železniških voz za odvažanje zlate pšenice. daja tudi list "Gentile News" in sledi korak za korakom vsem poskusom nacijonalistov Geral-da L. K. Smitha, takozvanih "materinskih" skupin in Citizens of the USA Committee-ja,. ki so vsi V zvezi z Flitcraftom. DAROVI ZA POMOČ ZA V STARI KRAJ Društvo "Ribnica" st. 12 SDZ je darovalo $7.00 namesto venca za umrlim članom Rudy Novak, za takojšnjo pomoč na izrecno željo pokojnikove žene Mrs. Albine Novak. Predsednik društva "Ribnica" je daroval $3.00, skupaj $10.00. Mr. in Mrs. F. Suhadolnik, 979 E. 14T) St., sta darovala $5.00, ker se nista mogla vde-ležiti SANSove proslave 8. julija. Iskrena hvala darovalcem! J. Tavčar. Nadaljna odkritja o rovanju in spletkah ameriških fašistov (Nadaljevanje s 1. strani) Pridelek naših žitnih polj Pripomba: Gornje pismo je kratko, toda pove mnogo, kakor marsikatero poročilo, ki je že prišlo od naših nesrečnih, toda hrabrih in .požrtvovalnih ljudi, ki jih je naci-fašizem pognal na pot Kalvarije. Na vsako tako pismo, na vsako žalostno poročilo smo sočustvovali z njimi in bili presunjeni do srca, ter jim skušali pomagati na vse mogoče načine. Kakor je že v človeški naravi, z vsako nesrečo svojega bližnjega sočustvujemo, toda kadar je človek sam ranjen, takrat šele občuti v polni meri bolečino svoje lastne rane. Tako je tudi z nami, kateri smo prejeli poročila, da kako je. z našimi dragimi, z našimi najbližnjimi, kako so jim vse požgali, kako so jim vse podrli, kako so jih pregnali, kako so jih trpinčili in nazadnje jih še mnogo pomorili, obsodili na strašne zverinske smrti. Mi, ki smo dobili taka poročila o svojih dragih, smo zadeti naravnost v sredino srca, kakor bi bili presunjeni z najhujšo ostrino noža. Ko tako premišljujemo o trpljenju naših ljudi, se mi dviga v srcu vihar, vihar, ki tako strašno tuli iri daja vsAovrstne glasove od sebe, toda le enega se sliši razločno in ta je maščevanje, maščevanje in maščevanje, pa čeprav ga ne bi rad slišal, se oglaša zopet in zopet—maščevanje, maščevanje, pošteno maščevanje, oko za oko, zob za zob. Kakor da ne bi bilo dovolj krutosti od tujca-razbojnika, so se dobili pa še domači izdajalci, na čelu jim ljubljanska izdajica, ki je silila domače ljudi, da naj prisegajo zvestobo krvniku Hitlerju, da bodo vdano in še groz-nejše morili naš narod. Ko so postala domača tla prevroča, je pobegnil proti Rimu on in nekaj njegovih izdajalskih bratcev. Tukaj v Ameriki so pa začeli denar kolektati za tiste "uboge" V Zedinjenih državah se pridela ogromne količine žita, predvsem pšenice. Pridelujejo se tudi druga žita; kot rž, koruza, ječmen, oves, ajda in proso, toda zastavo nosi pšenica. Tudi za ljudsko prehrano se v glavnem rabi pšenica oziroma pšenični izdelki. Koruza se v glavnem porablja za izdelavo alkohola ter za krmo živine in prašičev; isto velja za rž in druga žita. Druga žita, z izjemo pšefiice, se le v primeroma mali meri porabljajo za direktno ljudsko hrano. Letošnji pridelek pšenice v Zedinjenih državah se računa na en bilijon bušljev. Lanske pšenice je še v skladiščih okrog 400 mil. bušljev. Za porabo v Zedinjenih državah se računa okrog 700 mil. bušljev pšenice na leto. To pomeni, da bo okrog 700, mil. bušljev pšenice na razpolago za izvoz, kar bo nedvomno v veliko pomoč po vojni iz-črpanim državam Evrope. Prebivalstvo Evrope ni tako navezano na meso, slanino in surovo maslo, kot so povprečni Američani. Ako dobi primerne količine pšenice za kruh in druga močna-ta jedila, ne bo stradalo, posebno pri dodatku doma pridelane zelenjave, krompirja, sadja in zelenjave. Da se bo velike količine pšenice izvozilo iz Amerike v Evropo, ni dvoma; glavni zadržek pri tem bo v transporta-ciji. Mnogo naših ladij je in bo zaradi vojne z Japonsko zaposlenih na Pacifiku. Žetev pšenice se v Zedinjenih državah, in- sicer na jugu, prične že v maju, nakar se polagoma pomika proti severu, ter se v North Dakoti in Montani konča v avgustu. Ogromna pšenična polja se večinoma obdelujejo s stroji, vse od oranja in setve, do žetve in mlačve. Tako ena oseba s strojem lahko opravi več dela kot stotine ročnih delavcev. Ako bi tu pšenico želi s srpi in mla- To sta torej dečka, katera'je L. K. Smith, in nacijonahsti, postavil na čeld organizacij, da z njimi o'sedla veterane. Zveza z hujskači je krasna. Tako na primer je Committee of Veterans priredil shod v La Salle hotelu v Chicagu, dne 22. aprila t. 1. Kister je bil prfedsednik, govornika pa sta bila Gerald Ls K. Smith in Carl Moto. Trdila sta, da bosta preskrbela vsakemu veteranu po $1,000 za vsako leto vojaške službe. Toda Joe McWilliams, bivši vodja krščanskih mobilizatorjev, je prekosil Smitha. On je trdil, da bo pre-skrbel vsakemu vojaku po $7,800 od vlade. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da se bodo vsi pošteni veterani, čim bodo spožnali, kajti hujskači prav za prav nameravajo^ s studom odvrnili od njihovega neameriškega početja. Iskanje denarnih kontribucij za propagando sovraštva Nacijonahsti imajo še drugo puščico v rezervi. Dočim se poslužujejo McWilliamsa, Malone-ja in drugih, da bi pridobili na svojo stran veliki biznes za težke kontribucije, si prizadevajo obenem tudi nabirati pristašev v krogih malih podjetnikov. V San Antonio, Tex., se nahaja Joseph E. Kamp, ki širi versko in rasno sovraštvo s pamfleti in sodeluje s Smithom. Kamp je organiziral takozvani "Fight for free Enteiprise", ter postavil na Čelo te organizacije nekega William Walkerja. Ta skupina ščuva malo podjetništvo proti delavcem, proti vladi in proti vsake vrste orga.nizacijam za svetovni mir. Druga organizacija iste vrste je Christian American Association iz Houston, Tex. Na čelu sta Vance Muso in S. Valentine Urey, ki je prijatelj obenem Smithov in Gerald B. Winrbdov. Ta zadnji je kot znano obtožen zarote. Precej je tudi drugih skupin, ki pravijo, da se zanimajo za težave malega podjetništva, ki pa menijo v resnici le podpirati zakone, naperjene proti delavcem in tujerodnim Amerikan-cem. Najhujša med njimi je Gentile Cooperative League of Chicago. Deluje čisto na nacističnih metodah.^ Na čelu stoji Eugene Flitcraft. Ta liga je organizirala bojkot proti židovSkim trgovinam in profesionalcem z geslom: "Buy Gentile only". Iz- Fašiste je lahko spoznati po skupnih potezah V kratkih besedah povedana je vsebina cele serije člankov naslednja: Reynolds, Smith in njihovi pajdaši si prizadevajo strniti v eno samo skupino vse organizacije mržnje, vse hujskače, vse sovražnike demokracije. Ta skupni, združeni pokret naj nosi ime stranka nacijonalistov. Te skupine se raztezajo od "mladinskih" organizacij preko "materinskih" klubov do zvez za vračajoče se vojne veterane. Vsi imajo nekatere skupne poteze: protidelavske, proti tujerodne, proti-židovske, proti-katoliške, sovražne črncem, vladi, Angležem, Rusom in Zedinjenim narodom. Med nacijonahsti je najti pretepače, gangsterje, bivše kaznjence, postopače in propalice. Obenem pa so prefrigrani in zviti spletkači med njimi kot Reynolds in Smith, ki poznajo vse stare zvijače za vzbujanje nemirov in mržnje v svrho pridobivanja oblasti. Dodali so še nekaj novih sredstev. Ne smejte se nacijonalistom, Nevarni so. Uspelo jim bo se-ceda le, ako bo ameriški narod brezbrižen in jih omalovaževal, ah pa se dal zapeljati, da sledi njihovim geslom. Ako se bo javnost dvignila, jih bo ustavila in pregnala mržnjo, katero skušajo širiti. Ne poslušajte njihove strupene propagande. Misli te, delajte, glasujte in govorite le za demokracijo — v tem slučaju Amerike ne bodo mogli ogrožati vsi spletkarji in hujskači sveta. Na Sati o k( pripade odgovornost za mir Pacifiku. Danes je otok malo pod' nekdanjemu Guamu. Ima pristanišča in letališča, bol nice, skladišča, okrevališča, milj cest in sploh vse, kar buje • velika, izredno ameriška mornariška ba#; vojnem času. Vse to je iz^ na zaspanem pacifičnem ameriška vojna aktivnost ^ T^Sa g brih desetih mesecih. je Domači prebivalci otok^^ .., Čamori, deloma pomešani s'pbe p tajci, Japonci, MehikaB^h Mart Španci. Na splošno je preb'^setn, stvo inteligentno, prijazno,?: ^agodljivo in komodno. Z 9#^ ško upravo od leta 1898 do so bili domačini zadovoljil bili vsi srečni, ko so se ni leta 1944 spet vrnili. vojne, posebno, ko so ponovno zavzeli Guam, so čini utrpeli precej matef; Di škode, in naš kongres je no dovolil 15 milijonov jev v poravnavo iste. new; % dof P' SEZNAM S KOM MORETE POMAOA'^ < ZMAGI L ★ J^ekt MAŠČOBE IN MASTNI Prodajte vašemu mesari" ^ i trg* KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaSl mestni il* L SHRANITE STARE CASOP*^! Pokličite PR. 6100 za odpre' ★ KOSITRNE SKATUIC* — Operite Jih — Strlte jih — Shranite Jih — Oddajte Jih na pristojna mesta za pobU ★ Pobiranje v Cleveland"' na vzhodni strani: . prvo nedeljo v mesecu! na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecU Ameriška baza na Guamu Dan za dnem slišimo na radio iz otoka Guama o razvojih vojne na Pacifiku. Otok Guam je zdaj naša prednja baza za operacije proti Japonski, ker je mnogo bližje Japonske kot je Havaj, kjer je bila naša prednja baza prva tri leta vojne na Pacifiku. Tam ima ima zdaj glavni stan admiral mornarice, Chester W. Nimitz, in mnogo drugih višjih mornariških častnikov. Tam se delajo strategični načrti ameriških operacij proti Japonski, tam so velika pristanišča, tam so razsežna letališča, tam so bolnišnice in okrevališča, tam so ogromne zaloge najrazličnejših vojnih potrebščin in tam je tudi glavni vir čiste pitne vod6 za našo vojn6 mornarico. Guam je primeroma majhen otok, ki meri le 210 kvadratnih milj površine, in je imel pred vojno kakih 20,000 prebivalcev. V ameriško posest je prišel otok Guam leta 1898 po vojni s Španijo. Na vojno z Japonsko je bil otok Guam malo pripravljen. Še malo mesecev pred japonskim napadom na Pearl Harbor je naš zvezni kongres odklonil priporočijo pokojnega predsednika Roosevelta, da se dovoli osem milijonov dolarjev za neke izboljšave vojaškega značaja v Guamu. V decembru leta 1941 so otok okupirali Japonci, ki ga pa tudi v vojaškem oziru niso dosti izboljšali. V avgustu leta 1944 so otok spet osvojili Američani, ki so ga z vfeliko naglico pričeli iz-preminjati v veliko mornariško bazo na Pacifiku. Ko se je nekaj mesecev pozneje admiral Nimitz s svojim štabom preselil tja, je izjavil, da bo v bodoče baza naše pacifične mornarice na Guamu, če nam je všeč ali ne, ker nam v BLAG SP O M PRVE OBLETNICE SMRT^ ,, , LJUBLJENEGA IN POZABLJENEGA SINA BRATA Pvt. August Bf' ki ic dal svoje mlado domovino dne 29. julija ■ Hyj Eno leto v tuji zemlji že ^0 ljubi sin in brat predrag'' ■ isne. zdaj bivaš vrh višave kjer ni trpljenja ne vojsK^jP-f ^ tam solne? sreč Tel ne ker tam vlada presrečni Žalujoči ostali: MARGARET BIZIL, nji''' WHERE THE FUEl^^ % ati; H: BRATJE in SEsi^®' / .. #1% Cleveland, O., 31. julija, i _ S. "3" be • Ok (lic v '«1, AN ARMY,TRANSP^'' "Mart, studiš se jai.Mart!'> Oh, tep nebi g. tega ne bi mogli; :• I" ipa! m gospa, oh, j^govi 1 ®ti se spet premak- po svetu dobra pesem!- Mart vstane in vzame lopato. Splazi se v noč na travnik, kjer žalujejo pohojene cvetice in letajo čuki v tropah. Nočni veter tuli, rumena, medla mesečina osvetljuje travnik . . . Kako se vse v gozdu giblje! ... Tu udari nekaj kakor drobno srce, tam švigne in zašumi, in veje se premikajo, kakor bi nekdo mahal z njimi. Če bo le pomagalo! Toda mora pomagati! In čeprav bi se podzemeljski vrgli nanj, da bi moral sam bežati do konca sveta, samo da bi se rešil prekletstva. To je najhujše med zemljo in nebom. V leskovem grmu ureže dve vejici in ju v sredini zveže, da nastane majhen križ. Tu je mesto ob robu, kjer je zakopal s krvjo pomazan zavitek. Na vrh je naložil mahu, da se nič ne vidi. Mesec mu pomaga. Poklekne in zatakne križec globoko v tla. In potem ga spet premaga bolečina. Umreti bo morala gospa grofica! Naj govore drugi, kar hočejo, on pa je to videl v njenih očeh. On, ki je imel za vse učenje tako obupno trdo glavo, si je zapomnil tele besede: Tja daleč proti domu ubral bom svojo pot, lu: iCU ..,1 s;; [Oh, -še prst k njenemu 3*^ tam. Kakor bi ^es lHapi Res cas "satio. ^ bc čakala njega, tako tiive po svetu . . . ^kč 'Usojeno mi ni. Suojo --• ubral bom %e Vot, gospod. Da, tja pojde gospa, ljuba gospa ... in za njo bosta gledala mladi in stari gospod . . . On, Mart žfe kleči ob njenem grobu . . . Tedaj mora izginiti vsa njegova besnost, vsa divjost. In poslednji ostanek prekletstva mora izginiti. "Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom!" Glasno in rezko done te besede nad travnikom, ki se koplje v mesečini, pohojene cvetice žalujejo in čuki se izpreletavajo med drevjem . . . ŠTIRIDESETO POGLAVJE Pogovori Po viharnih, hladnih, deževnih dneh, ki so v Thorsteinovih višavah kaj občutni, je naposled spet zagospodarilo toplo solnce. šipek že cvete v vseh mejah in bezek pritiska svoje bele klobuke tako ljubko ob vse zidove fn vogale. V Dušičinem \'rtu cveto najlepše vrtnice, bele plezalke se prepletajo v lokih in obokih, pritlikavke pa lezejo med iskrečo se travo, ki jo vsako ju- tro obsujejo s svojimi nežnimi listi. Danes leži Rožamarija prvič vse jutro na vrtu. Ležalni stol so ji prinesli pod brajdo, kjer cveto na pristojni strani vrtnice. Zlati madeži solnca ližejo s peskom posuto stezo, ki se vleče ob vsej podolžni strani vrta. Tu hodi lahko človek v senci, a vendar ni tako zatohlo kakor v pravi uti. In smehljajoče se barve vrta si jejo še enkrat tako prijazno odprte zelene oboke. Tako lepo tiho je, le včasih se iz daljave zasliši, kako se Henrik zasmeje ali zavrešči, in gozd šumi do svetlega cvetja. Rožamarija je malo zaspala. Zdaj se je zbudila in pogledala za svojo zvesto strežnico. Toda te ni tu. Na mestu nje sliši samo tih korak za sabo . . . Har-ro . . . Oh, če le ne bi srce zahtevalo za vsako veselje od nje tolikšnega plačila. "Ali si čisto sama? To je pa res sreča. Kje pa je tvoj ljubeznivi zmaj?" "Ne vem. O, Harro, kako je lepo, da si prišel." Poklekne zraven nje in objame njen stol. Nje same ne sme vzeti v svoje močne roke. "Ljubica . Nazadnje sva le sama! Onemogel sem, čisto onemogel. Kaj sem moral od tiste ga dne vse prenesti v svoji duši!" Z nežno, bledo roko mu seže čez čelo in reče žalostno: "Ljubi moji rjavi kodri . . . vsak dan jih je manj in manj." "Gospod stari, ali ne? ... . Zmerom sem ti pravil, Rožamarija, da hočeš imeti starega moža ... in zdaj ga imaš." "Sama sem kriva ..." je rekla in mu pogledala žalostno, zaupno v oči. Oh, tako lepo je, da sta lah- ko spet skupaj! Kaj vse jima je težilo srce, zdaj pa molčita oba in sta zadovoljna, da sta lahko drug ob drugem.' Tedaj rečp Harro: "Danes te bom slikal. Gospodu profesorju sern obljubil osnutek . . . Da, že davno bi mu ga bil moral poslati. No, mi bo že odpustil. Svetloba sili danes tako lepo skozi listje in tvoja obleka je kakor nalašč za slikanje. Samo še drugo bliazino ti moram prinesti. Toda čisto mirna ne smeš biti." "O, Harro, tisto pa bom. Za mir je že poskrbljeno, še preveč mirna sem," mu reče in se otožno nasmehne. Ljubeznivo je božal njeno roko: "Dušica, moja uboga . . . Bolje je, da ... " Roža je molčala . . . Harro pa ni šel po svoje slikarske priprave. Potem je potožil: "Roža, uka-ži mi, naj kaj delam. Hodim okoli, premetavam svoje reči in jih potem spet pustim v miru. Nemir, hud nemir čutim vselej in povsod. Kostanje z belimi cveti, ki si jih ti vselej tako rada gledala, sem, čisto zgrešil. Sam ne vem, kaj je postalo iz njih. Zdaj se pa ničesar več ne upam. Vse, kar sem začel, se mi zdi tako tuje. In če bi zdaj pokvaril še tvoj osnutek. Ne upam se. Nemiren sem. Ne vem, kaj je z Martom. Ali si z njim govorila? Temu je skrb zate tako premotila butico, da vidi povsod strahove. In skoraj bi bil še jaz od njega kaj nalezel. Takšna blaznost mora biti nalezljiva. Še jaz. Martu pa je menda že bolje." "Harro", je rekla "v svoji pesmarici je našel lepo pesem, ki mu je bila v tolažbo. In rekel je, da je ta pesem zanj in za naju. Še nikoli ni Mart toliko govoril z menoj. Kar vrelo je iz njega. Potem je šel po pesmarico svoje matere :— njegova je zame 'predivja* ... — in mi jo pokazal ..." "Da se ukvarja Mart s poezijo, je najčudovitejše, kar sem,, pri njem doživel! Mart in pesem! Saj še bere le s težavo, če je moral pri vojakih kdaj brati, je tulila vsa stotnija, in to je bilo zanj najhujše trpljenje. Siromak . . . Saj je hudo, če kdo ve, da se vsi iz njega norčujejo. To sem občutil na lastni koži. Zdaj mi pa daj mojstrovino, ki je Marta tako pretresla, da jo preberem." "Dejal je, da je v njej vse o Thorsteinu. O strašni noči in jutru. In da se ni treba obesiti, je tudi v njej ... Jaz tega nisem našla. Sicer pa je tako lepa, tolažilna pesem, Harro. Kakor mati vzame srce v roke in ga potolaži. Popotna pesem. In vidi se lepi cilj. Človek čuti iz nje ubogi svet, ki jo je spesnil. Požgane vasi,« podrte cerkve, sirote in uboge vdove v zapuščenih izbah." Harro strmi v njene lepo oblikovane ustnice, ki so spet rdeče in ki se tako ljubko gibljejo, če govori . . . Rožamarija mu pomoli knjigo, on pa strmi nekaj časa vanjo. Potem reče: "Kako je mogoče pesmi tiskati? To je kar sramotno. Rajši mi povej kakšno na pamet. Iz tvojih ust so najlepše." "O domotožju je, Harro, o domotožju po nebeškem domu . . . 'Tja daleč proti domu ubral bom svojo pot' . . . 'Ves svet sem že obšel, in truden sem tako hudo.' " Harro ji je segel v besedo; "Oh, to so bili tisti trudni ljudje iz da,vnih dni . . . Uboge duše. Jaz pa še nisem preveč utrujen, da bi ves svet obhodil. Dokler je še lep."' Rožamarija se je nasmehnila in pobesila roko s knjigo: "Ne, ljubi Harro, nisi še utrujen." "Tudi ti ne. Roža." "Ne, toda zdi se mi, da bi utegnila postati." "Ali si otožna, Roža? Ali po-vešaš svoje lepe, svilene liste?" "Ne, oh, še dolgo ne... Zelo pogumna sem ... in vsako Real Short Timer Isigny Cows Return to Fields tli + zate. Mart? ri '■* f kdo tako po- ^ Jr ki .i ' • • • in pre-'CGni oop zakopal, in iz-Has ®ni koledar » ' Uv sne. 2 Š. D. Z Sloven!^''^ Doma zapad-**cev, 68ig ur jiiif' .,, 9 4 6 RUsta " - Društvo priredi LU T^rwv-. _ Vence »GdeUa. .__ ],ro. fice društva "Ve- V Do encev, 681& lehit" ^NPj v Domu ' *:!» JvLf"°vencev, 6818 IDe- ~~ Društvo Podnd:. jgK . ^'^Roldav, . pro- p^močr/^' oO^l^a A^y domovini v ^^^8kem domu #s,'»'Co '>1" zbor It« etr, - 10" driištvft v Sloven-4% '"% domu Opomini glede raci-joniranja Meso, sir, maslo, Konzervirane ribe In mleko Rdeče znamke K-2 do E-1 so Veljavne vsaka za 10 pointov. Procesirana jedila Modre znamke T-2 do N-1 so veljavne vsaka za 10 pointov. Sladkor Sladkorna znamka štev. 36 za 5 funtov sladkorja je veljavna do 31, avgusta. Čevlji Znamke št, 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. Prihodnja znamka stopi v veljavo s 1. avgustom. Gasolin Znamka A-16 je veljavna za šest galonov gasolina. Znamke B-7, B-8, C-7 in C-8 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu vsakega kupona mora biti napisano ime države in licenčna številka. Pri prošnji za dodatno količino gasolina je treba navesti rekord, prevoženih milj. Kurilno olje Znamke štev. 1, 2, 3, 4 in 5, so sedaj veljavne, vsaka za 10 galonov. Žganje na 25. perijoda za žganje se konča 21. julija. VUiAMJU uro iznova moram biti,.» Veš, hud boj je, hud boj ... " ^ "Vse je boj." V "Oh, najdražji, boj z .ubogim srcem ..." "Ali še zmerom zelo trpiš zaradi njega?" "Sestra Ivana meni, da se"m zelo nestrpna in da preveč zahtevam sama od sebe. Ne, ne glej me tako žalostno. Drugače bom jutri našla še več sivih las, ki se bodo posrebrili po moji krivdi." "Glej, zdaj pa prihaja naj-krotkejši zmaj. Sestra Ivana, ali moram izginiti izpred vaših oči?" "Ne, gospod grof! Samo mleko z medom prinašam." "O, sestra," je dejal šaljivo Harro, "kaj bi počeli brez vas?" "Visokost bo res morala nekoga dobiti, gospod grof, ko pojdem jaz stran." (Dalje prihodnjič) DRUGA IZDAJA english-slovene dictionary (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Forty-two-year-old Sgt. Joseph A-Lowe of Atlanta, Ga., aircraft groundcrewman with the 7th AAF Fighters in the Okinawas, whose age makes him eligible to return home, takes no chalices with fate. He is protected against everything but direct hit. Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibp pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newburško in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 Sf. Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John S+ebloj, 1145 E. 169 St., IVonhoe 4680 As if they knew that the bells of peace have rung In Europe, and it is time they had their grazing fields to themselves again, these cows wander idly into an ammunition dump on the road near Isigny, France. Thousands of head of cattle, driven away by Germans and battles, left to shift for themselves, are being divided among the farmers of France. BUTLER UNIVERSIT/S DISTANCE RUNNING STAR, IS A FORMER A A.U.CROSSCOUNTRY STAR AND ONE-TIME HOLDER OP THE AMERICAN 2-MILE RECORD AT 9:074 Buy WAR bonds RAY IS SERVING WITH THE U.S. MARINE CORPS now/ U\ S. Treasury Department "This little book firesents a few facts and figures on what a undetstand why the Slav peoples are so determined not tlie Nazis did to the Slav peoples, and what they intended to permit this to happen again. Only so can we in America to do. It also presents a few hints of the Slav peoples' epic ^ strive with due resolve to have America underwrite fully struggle against the Nazi enslavers, which contributed so all steps necessary to assure that it shall never happen much towards saving the world from Hitlerism. ... ij ''' again... "Only if we are sharply awste of these facts can we fully lOUIS ADAMIC in bis Pftfate ;cr copy Bundle Orders.. per copy UtutO by Slav Congress X I I I I 1 - - - - - TEAR OFF AND MAIL TO: - AMERICAN SLAV CONGRESS 205 U%i 42nd S»r*«» New York 17. N. Y. ^__ PI##*# «#nd mOw. ^«opI#i of "SLAV PEOPLES' VOW . , NEVER AGAINl" for ' my ch«cV (money order] for |_ , It #mdiowd. Clfy- _Zon# Now -.5uU- Org«n!z#tion STRAN 1 ENAKOPRAVNOST julijy shs'iliiyiiwIiilalHliliilBliilaliiwIiilwiililiilaliiwIiilaliilaliilaliilBliilBliilaliiMliilwiililiiMiilaliilaliilalir Pomladni sen i ROMAN IZ ŽIVLJENJA lAr - 1 Priredil I. H. \ ■ ■ Eg (Nadaljevanje) Ponosno gre Gabrijela dalje z nasmehom in zadovoljno neči-murnostjo na svojih ustih. Toliko ljudi jo je že videlo skupaj z lepim Wolfom in vedela je, da BO bile s tem zvezane mnoge sumnje. Kako ga je ljubila — morala je postati gospa pl. Wol-fova in naj jo velja, kar hoče! Da bi saj imel mnogo dolgov — toda je bil vedno tako skrben in trezen — kako lepo bi to bilo, ako bi ga mogla osrečiti s svojimi milijoni! Za danes je bila zadovoljna; saj ga je videla in ž njim govorila — jutri bo prišel na zajtrk in kdo ve, koliko časa bo še vzelo, da bo dosegla svoj cilj. Mladega elegantnega častnika je ljubila z ono trdovratno ljubeznijo, ki jo nosijo v svojem srcu trmoglavi otroci, ki hočejo imeti, česar ne morejo dobiti, ali pa le z velikimi zaprekami. Ob njegovi strani bi zavzemala povsem drugo stališče, kot pa sedaj. 'Wolf je imel velik ugled on je bil zelo priljubljen, kavalir od nog do glave, pri tem lep in razumen — in tako nepopisno ljubeznjiv. Premišlja, kaj naj stori, da bi ga navezala na sebe. Moral bi imeti kako skrivno ljubimko, kakor je poročnik Brener omenil. Toda tako ima vsak mlad človek — kaj bi bilo to! Samo ko bi vedela, katera ? — Od onega večera v gledališču je imela na sumu Marijo Winterjevo. Da, imela je ostre oči; natančno je vedela, da je govoril ž njo, da-si samo mimogrede in četudi taji — mogoče je bil to začetek! Slednjič je vseeno; to. je hotela in tudi mora izvedeti. O tem je ni skrbelo. Z denarjem se vse doseže. In denarja je imela dovolj — on pa ni imel ničesar! Da bi vsaj igral, mogoče bi se dal k temu napeljati. In belila si je glavo, kako bi ga mogla najbolj ujeti. Wolf ni bil nič posebno dobro razpoložen. Kaj si je morala Marija misliti! Ako pa ji vse okolščine razloži, mora izpre-videti, da se je moral ozirati tudi na druge. Saj je bila vendar razumno dekle. Kako je Gabrijela opravljivo govorila o njej, s katero se ne more niti najmanj primerjati v čistoti in neomadeževanem značaju; Gabrijela s plitvo površnostjo in brezbrižnostjo! Ali je navzlic veliki tajnosti prodrla kaka vest med svetom o njihovih sestankih? Prav gotovo bi bilo boljše, da gre iz mesta. Toda kako je mogel živeti brez nje? Pred 15. julijem ni mogel pustiti svoje službe. Kam naj tedaj gre? Ko pomisli na svojo rodbino, se mu v bridkosti skrči srcc. Oče mu ni pisal, za njega ni bil več živ. Samo Ervin, njegov razposajeni brat, se ga je včasih spomnil s par vrsticami. Wolf pa je imel veliko smisel za družino; pa komaj je spoznal žensko bitje, so se mu proti združitvi ž njo pokazale tako velike težkoče. Imel je samo majhno premoženje, toda bil je že na tem, da postane stotnik in vsa zadeva ni izgledala tako slabo. Toda Marija; o njej ni vedel mnogo. Od onega večera nista več govorila o tem. Rahločuten, kot je bil, je ni nikdar vprašal o njeni preteklosti. Pustolovka ni bila — ni mogla biti, — za kaj takega je bila prenedolžna in neizkušena — dvomiti nad njeno odkritosrčnostjo bi bil greh. Te oči in ustnice niso mogle lagati, pa naj reče Stranski kar hoče. V duhu mu stopi njen obraz pred oči; navda ga vroče hrepe- pri Viljemu. Pozneje pa bi te še no jo norite in mislite na mene nenje, da bi v njenem objemu pozabil ves nemir, vse mučne misli. Toda potrpeti je moral do jutri, kar se mu je zdelo cela večnost. Kaj bi šele bilo, ako bi bila popolnoma ločena med seboj? — Kako veliko moč je dobila ljubezen nad njim; tega ne bi bil nikdar verjel. Vse drugo mu je bilo brezpomembno — kaj je sedaj vprašal za priznanje in odlikovanje ? Vsega je napolnjevala samo ona. Pogosto se ga je lotila nespametna bojazen, da bi mu je kdo odtujil. Misel na to mu je težila srce. Mir je dobil zopet šele v njeni navzočnosti, ki ga je osrečavala in mamila. Tiha, čarobno lepa noč; tako gorek in priliznjen zrak, tako nasičen z vonjem cvetlic in omamljivega cvetja akacij; tako skrivnostna tišina, katero je motilo samo ihteče in koprneče slavčevo petje; vse tako tajin-stveno, da je moralo biti konec vsaki tugi in da ni bilo niti mogoče misliti v bodočnost! — Dva dni te nisem videla! O, moj dragi, kako počasi je potekal čas, — šepeče Marija in se mu nasloni na prsi. Kot vedno, sta sedela pod veliko lipo, kjer je bilo tako prijetno v tihem mraku. — In kako sem jaz hrepenel po tebi, mi ni treba šele povedati, — odgovori Wolf in jo gleda z ljubečimi očmi. — Kako lepa si zopet danes! — Priliznjenec, — se mu smeje, — nikar me ne napravi oholo! — In zopet se poljubita. — Wolf, ali si prinesel sliko za Bergerjeve? Obljubila sva jim 30. — Seveda, srce moje! Nikdar ne pozabim, kadar sem kaj rekel. ' — Potem jo nesiva tja, tudi jaz sem prinesla svojo. — Vendar počakaj za pozneje; ali ne bova še nekoliko uživala lepega večera? Saj je vendar tako krasno. Tudi navzlic temu bova še lahko. Gospej Bergerjevi bi še rada dala neko malenkost. Tudi ni rada sama; njen mož je rada nek^j vprašala. — Tedaj pa pojdiva! Toda tam se ne bova dolgo zadržala, kajti tudi meni leži nekaj na srcu — zaradi pred kratkim — Vzame ji majhen zavitek in gresta h gospej Bergerjevi, ki ju je pozdravila z velikim veseljem. — Čakala sem že; tako čudno mi je. Berger je šel danes k Viljemu. Rekel je, da bo ob desetih nazaj. — Tako pozno pa še dolgo ni, gospa Berger, — pravi Wolf. — Sedite, prosim, gospica Marija. Ali želite kozarec limonade? — Medtem, ko je stara žena hitela iz ene sobe v drugo, da postreže svojima gostoma, je Marija razvila zavitek in vzame iz njega lepo stkano čepico in svojo sliko. — Kaj pomeni to? — vpraša Wolf. — Samo pazi. Wolf, kako bo vesela, čepico sem sinoči stkala in pri tem mislila na tebe, kako si se zabaval v kazini. — Kako lepo od tebe! — E, in tvoja slika! — Hrepeneče jo gleda in jo pritisne na svoje ustnice. — Kaj pa delaš. Wolf? Saj imaš vendar mene! — Pri tem se dvigne na prste in mu ponudi ustnice v poljub. — Zdaj pa hitro tvojo sliko, Wolf. Gospa Bergerjeva vstopi z limonado. — Za gospoda poročnika imam steklenico piva, katerega se gotovo ne bo branil. Videti je bilo, kako je bila vesela, da je mogla pogostiti svoja gosta. — To je prav, mati, — pravi prijazno Wolf, ravno sem žejen, voda pa je tako tenka. — Mama Berger, poglejte saj — zakliče veselo Marija. — Starka pristopi k mizi. Najprej zagleda slike. — Jo j, jo j — kaj takega — in tako podobni, kot bi bili izrezani. — In izmenoma opazuje enkrat eno, enkrat drugo sliko. — Kaj pa te čepice ne vidite, ki vam jo je prinesla moja Ma rija? — vpraša Wolf. Tedaj pa zagleda stara žena njej prinešeni dar. — Kaj to naj imam jaz? Pre lepa je za mene, — in solze gi njenosti ji teko po licih, ko ogleduje čepico od vseh strani. — Ne, mati Berger, ta še dolgo ni dovolj dobra za vas. Ved- — stkala sem jo iz hvaležnosti do vas. In te slike naj vas vedno spominjajo na naju, ko nas več ne bo tu. — Dobra otroka! Da se vsaj kaj kmalu izpolni vajina želja, — pravi gospa Bergerjeva vsa ginj'3na, — da sta kmalu mož in žena! Wolf in Marija 'si pogledata globoko v oči. Saj je to bila njih iskrena želja. Kmalu nato se poslovita in odideta. Hvaležne besede gospe Bergerjeve so ju spremljale. Roko v roki sta korakala v tiho noč. — Kaj si me hotela vprašati? — prične Wolf. — Včeraj opoldne sem te vi-dfela z gospodično Ulrihovo, — o, tako hudo mi je bilo! — Marija, menda nisi ljubosumna ! Glej, moj stan je zvezan z mnogimi družabnimi obveznostmi, katerim se nikakor ne morem odtegniti. Občujem v Ulrihovi hiši, pogostokrat sem tja povabljen in zaradi tega gospodične ne morem kar tako pustiti,' dasi ne čutim prav nobene naklonjenosti do nje. — Res, Wolf — in v njenih besedah je tičalo veliko vprašanje. — Da, Marija. Bolj brezsrčnega, bolj površnega bitja še nisem nikdar poznal. — In vendar govore in že dolgo, da se nameravaš z njo zaročiti. Lepa je in bogata. Vedno kupuje pri nas najdražje klobuke in je tako sitna in tako malo priljubljena, da se vsakdo boji ji postreči. In mene vedno zadene ta naloga.. Gospa Gunde me vedno pošlje k nji; tudi sama ise je boji. — Rad verjamem, tak utis napravi vedno. Ako se ji do sedaj ni posrečilo dobiti mojega srca, je sedaj popolnoma nemogoče, da bi mpgla iz njega pregnati mojo Marijo. Ali si sedaj zadovoljna? — je vpraša in jo Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. za kuhinjsko pomoč f otroški kempi v od sedaj pa do praznika. Dobra plac^' Zglasite se v • CAMP WISE 13512 Kinsman Rd. KUHINJSKE PEČI Imamo lepo izbero Grand, Roper in Quality kuhinjskih peči na plin. Nudimo vam tudi električne kuhinjske peči. Miza in 4 stoli (breakfast set) od 24.S5 naprej. Pri nas dobite tudi druge predmete za vaš dom NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK pogleda V njene nežne, jasne oči. — Da, Wolf, — pravi mirno. — Samo zelo resne misli me mučijo, ako ti nisem v napotju glede tvoje bodočnosti. Ko ne boš več vojak, ali bi ti bila po volji služba pri policiji ali davkariji? Mislim, da ne. Oh, jaz sem samo navadno dekle, brez stanu in imena — ti pa — nikjer ti ne bi bilo treba zastonj potrkati in če bi tudi hotel iskati svojo tovarišico v najvišjih krogih. — Toda, Marija — — Pusti me, da povem, Wolf! In tedaj si mislim, morda bi bilo boljše, da se midva ne bi nikdar videla. — Marija, — jo prekine vznemirjen in ji krčevito stisne roke, — Marija, ako me v resnici ljubiš, tedaj ne reci tega nikdar več. Ali se pa mogoče že kesaš, da si ljubica ubogega častnika? Tvoja lepota bi ti mogla mnogo prinesti — denar in moč in slavo, česar ti jaz ne morem dati! In tedaj se ozre nanj z nepopisnim pogledom, vsled česar ni hotel več dalje govoriti. Razumela sta se. Oba molčita; mesečna noč ju objame s svojo čarobnostjo — zdelo se jifna je kot bi bilo vse razUto v najlepšem svitu in si- jaju. Brez vsake namere gresta po ozki stezi, ki je bila od obeh straneh obraščena z gostimi drevesi, katerih veje so se med seboj stikale, tako, da ni mo gel skozi nje predreti noben svetlobni žarek in bilo je temno kot v rogu. Boječe se Marija stisne k Wolfu. — Ali te je strah ? — jo vpraša tiho, kot bi' se bal z glasno besedo pregnati čarobnost, ki ju je objemala. Mesto odgovora samo zmaje z glavo in ga smeje pogleda Ni sicer mogel videti, toda čutil je, da so ga njene oči iskale in Wolf se pripogne in ji poljubi rožnate ustnice. (Dalje prihodnjič) Shoots 'Round Curve Za delavci M p S| iz i OHIJSKO $2.50 gal.—Prve n EMERY'S m 961 Addison j Odprto do 2.3^ Izreden 2 krasni hiši, vsaka z® žino; na novo barvanCi 8 sobami; nahajajoči' sell Ave., od E. 68 St. Ave. Nenavaden nakup $8900. Požurite se in S® J Zal kajti ta posebnost ne Kj z ] dolgo. Pokličite GL 3^ šk( ear" Navy Floating Dock in Service J ak (ij Si] §a A completed floating: dry dock shows eight sections which have been welded together, after having been towed separately for thousands of miles to an advance base. Complete with crane and other necessary facilities, this dock will afford rapid repairs to battle-damaged ships now in the Pacific waters. Hundreds of ships will be mended on the spot by this dock. Stanovanje s® 3 ali 4 sobe za zakonsk'J ^ "a. otrok. Okrog E. 18^ Collinwoodu. Če mog" avgusta. Sporočite Neff Rd. ali pa PIVO V ZABW.,,; VEČ VBSt bri EMERY'S 961 Addison B. J. RADIO 1363 E. 45 St. Prvovrstna popravi^* vrst radio ' Captain Sharpe of ordnance headquarters in London inspects a German secret weapon, used to shoot around corners. It is more terrifying than accurate, despite special sights. WAR BONDS VSE KARN% potrebuje se od zobo bodi izvlečenje zob, , zob in enako lahko d še polno zadovoljst^ Župniku, ne da bi ^ ? dosti časa. Vse delo j® J I#! kadar vam ni naslov: čas Signal Corps Photo Mindanao Ruins. U. S. 47th Div. infantrymen advance on house that was shattered by shells War Bonds helped to supply. Action at Zam-boanga, Mindanao. U. S. Treasurif Department