Leto 1885.
221
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 4. julija 1885.
95.
Državna pogodba od 14. marcija 1885,
med Avstro Ogerskim in nemškim cesarstvom o več ieleznocestnih stikih na avstro-prnski
deželni meji.
(Sklenena v Berlinu dne 14. marcija i885, po Njegovem e. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena v Schönbrunnu dne 1!). maja 1885, v pritrdilih izmenjana v Berlinu dne S. junija 1885.)
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki. dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo:
Bodoč da je med Našimi in med pooblaščenci Njegovega Veličanstva Nemškega cesarja in kralja pruskega o napravi železnocestnih zvez od Mittelsteine v Ottendorf (Braunau), od llannsdorfa na Lindewiese v Ziegenhals, od Lindewiese na Barzdorf (lleinersdorf) v Olmahov in od Ratibora v Opavo, bila dne 14. marcija 1(885 v Berlinu podpisana pogodba, slovoča od besede (b> besede tako:
(ölovonlae’ .)	48
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski, in
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj praski, v imenu nemškega cesarstva,
želeč, raztegniti železnocestne zveze med obojostranskima državama, imenovala sta zarad dotične domembe za pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski :
Svojega skrivnega svetovalca, kamernika in izrednega ter pooblaščenega poročnika pri Njegovem Veličanstvu nemškem cesarji, pruskem kralji, grofa Mirko Széchényi de Sârvâri Felso-Vidék,
Svojega sekcije načelnika v c. kr. ministerstvu za trgovino Ludovika Vrba,
Svojega vladnega svetovalca v c. kr. ministerstvu za trgovino Dr. Emilija Lange pl. Burgenkron,
Svojega ministerijalnega svetovalca v c. kr. ministerstvu za financije Jožefa Schuck;
Njegovo Veličanstvo nemški cesar, pruski kralj:
Svojega državnega podtajnika v uradu vnanjih reči, pravega skrivnega lega-cije svetovalca Dr. Klementa Avgusta Busch,
Svojega skrivnega legacije svetovalca Pavla Reichardt,
Svojega skrivnega višega finančnega svetovalca Julija Rathjen,
Svojega skrivnega finančnega svetovalca Gustava Schmidt,
Svojega skrivnega vladnega svetovalca Dr. Pavla Micke, kateri so, podavši drug drugemu in vzajemno priznavši svoja pooblastila, poH pridržkom pritrditve, dogovorili in sklenili naslednjo pogodbo.
ölen I.
Cesarsko-kraljevska avstrijska in kraljevsko-pruska vlada sta se domenili, da hočeta dopustiti in dodelati ter odpreti v rokovih, povedanih v členu II, lit in IV železnocestne zveze:
1.	Od Mittelsteine v Ottendorf (Braunau),
2.	od Hannsdorfa čez Lindewiese v Ziegenhals,
3.	od Lindewiese na Barzdorf (Heinersdorf) v Otmahov ali do katere druge blizu ležeče točke proge Kamenica-Nisa,
4.	od Ratibora ali od druge blizu ležeče točke železnice Ratibor-Ljubšiea v Opavo.
Ölen II.
Kraljevsko-pruska vlada izvedo progo na svojem ozomlji ležečo železnice v členu I pod številko 1 omenjene od Mittelsteine v Ottendorf (Braunau ali Brunov) na svoj lasten račun, čim dotičniki izpolnijo uvete, od katerih delo te proge sè strani države po pruskem zakonu od 21. maja 1883 (Zbirka zakonov stran 85) zavisi. Ona tedaj le-to priobči cesarsko-kraljevska avstrijski vladi ter pové ob enem, do kdaj bode pruski kos popolnem za dolovršbo dodelan, kar je čim «e k«>li more pospešiti in najdalje v dveh letih storiti.
Cesarsko-kraljevska avstrijska vlada bode sè svoje strani — prejevši to priobčilo — primorala privilegirano avstro-ogersko družbo državne železnice, kateri je bila uže pod njeno poprejšnjo trdko ali firmo „C. kr. privilegirana avstrijska družba državne železnice“, dne 14. septembra 1872 podeljena dopustitev za delo in rabo na avstrijskem državnem ozemlji ležečega kosa železnice, da avstrijski mejni kos dodela in v javno službo izroči istodobno z dovrsbo pruskega kosa in z izročitvijo istega v javno službo.
Člen III.
Za železnico imenovano v členu I pod številko 2 od Hannsdorfa čez Lindewiese v Ziegenhals, podelila je cesarsko-kraljevska avstrijska vlada gledé kosa na njenem ozemlji ležečega dne 5. marcija 1885 dopustitev delničarski družbi v Pragi obstoječi pod trdko „avstrijska družba lokalnih železnic“ ter naložila koncesijonarju dolžnost, kos od Hannsdorfa do obojostranske državne meje proti Ziegenhalsu najdalje v poltretjem letu, računeč od dne podeljene koncesije, dodelati in v delovrŠbo izročiti.
Nasproti bode kraljevsko-pruska vlada — čim se bode dalo — prej imenovanemu koncesijonarju avstrijskega kosa železnice Hannsdorf-Ziegenhals podelila koncesijo za delo in vršbo na pruskem državnem ozemlji ležečega kosa od obojostranske državne meje do Ziegenhalsa pod uveti, ki so na Pruskem navadni, in kolikor bode v njeni moči, držeč se roka, kateri je za avskrijski kos te železnice postavljen gledé dovršbe, ter dâ le-to na znanje cesarsko-kraljevski zvstrij-ski vladi.
Člen IV.
Kraljevsko-pruska vlada izrekuje, da je jo volja na njenem ozemlji ležeča kosa v členu I pod številko 3 in 4 imenovanih prog Lindenwiese-Otmahov in Patibor-Opava na svoj račun izvesti, čim zadobode zakonito pooblastitev v to ter bode zagotovljena izpolnitev onih uvetov, od katerih bi gradnja teh prog morda utegnila zakonito biti zavisna.
Ona priobči svojo odloko, potegniti se za zakonito pooblaščenje v delo na Pruskem ležečih kosov obeh imenovanih prog, cesarsko-kraljevski avstrijski vladi, in le-ta naznani po tem takoj in zadnji čas v treh mesecih kraljevsko-pruski vladi, bode li koncesijo za gradnjo avstrijskega kosa proge Ratibor-Opava avstrijskemu podjetniku podelila ali pa kraljevsko-pruski vladi dala pravico, zdelati ta kos ter vršiti poslove na njem. V poslednjem slučaji naj se za gradnjo in poslovršbo uporabljajo določila pričujoče pogodbe in pa na Avstrijskem tist čas veljajoči zakoni in ukazi s tem pristavkom, da ne bodi manj ugodnih uvetov, nego so v navadi zastran železnic, ki se podimljejo brez državnega poroštva.
Čim bode zagotovljeno, da kraljevsko-pruska vlada zdela na Pruskem ležeča kosa prog Lindewiese Otraahov in Katibor-Opava, priobči ista le-to cesarsko-kraljevski avstrijski vladi ter jej pové ob enem čas, do kdaj bosta pruska kosa dodelana tako, da bode moči voziti po njih, in to naj se kar je kolikor mogoče pospeši.
Prejevši to priobčilo cesarsko-kraljevska avstrijska vlada podeli, držeč se 'lomembe nkrenene v odstavku 2 pričujočo pogodbe, koncesijo za gradnjo avstrij-
skega obmejnega kosa proge Ratibor-Opava, odnosno dâ kraljevsko-pruski vladi pravico zdelati ga in poslove vršiti na istem.
Gledé avstrijskega kosa proge Lindewiese-Otmahov pridržuje se cesarsko-kraljevski avstrijski vladi pravica, da podeli koncesijo kakemu avstrijskemu podjetniku.
Člen V.
Podrobna ustanovitev železnocestnih prog, in vseskupnega črteža za gradnjo in posamičnih načrtov gradnje, sosebno tudi naprav, o katerih bi se menilo, da jih je v vojaškem interesu potreba, pridržuje se vsaki izmed obeh vlad za svoje ozemlje.
Ona mesta, kjer bodo železnice prestopale obojostransko državno mejo, naj se na temelji projektov, ki jih sestavijo dotične železnocestne uprave, ako bi treba bilo po tehničnih komisarjih tanje določijo.
Ölen VI.
Železnice iz nova narediti se imajoče (člen I) naj bodo za zdaj imele samo eno kolotečnico skoz in skoz. Kadar bode potreba napraviti drugo kolotečnico, bosta visoki vladi zarad domembe o tem začele nadaljšnjo razpravo ali pogajanje.
Zarad pridobitve zemljišč potrebnih v napravo železnic naj se podjetnikom v enem kakor drugem iz obeh državnih ozemljij podeli razsvojilna pravica po veljajočih ondukaj tist čas zakonitih določilih. Medkolesna širina kolotečnic naj iznaša po P435 meter svetlega prostora med šiuami v soglasji sè stičnimi železnicami. Tudi v ostalem naj bodo razmeri konstrukcije železnic, ki se imajo napraviti, in dotičnih vozil urejeni po enakomernih načelih takö, da bode na obojestranskih železnocestnih kosih mogoča sovpadna poslovršba, sosebno tudi da bodo vozila sè železnice na železnico lahko brez ovire prehajala, odnosno vzajemno rabila se.
Vozila, ki jih ena izmed visokih vlad preskusi, bodo se brez vnovičnega preskusa pripuščala tudi na železnocestnem kosu, kateri leži na ozemlji druge.
Člen VII.
Obe visoki vladi jemljeta na se dolžnost, pripuščati in ukazovati, da se železnice, kar se jih na novo napravi, na svojih koncih spravijo v primerno, prehod vozil dopuščajočo zvezo po šinali z onimi stičnimi železnicami, kar jih zdaj biva.
Člen VIII.
Polna deželna vrhovnost (torej tudi zvrševanje pravosodne in policijske oblasti) ostaje v oziru na železnocestne kose, ki prestopajo obojostransko državno mejo, na vsakem izmed obojega ozemlja izključno pridržana dotični teritori-jalni vladi.
Člen IX.
Visoki vladi si pridržujeta tor hočeta v zvrševanje vrhovnostnih in nadzornih pravic, ki jima pristojé nad želoznocestnimi kosi v njunem ozemlji in nad
dotično poslovršbo, postavljati komisarje, katerih delo bode, zastopati odnošaje svojih vlad do železnocestnih upravništev v vseh onih slučajih, ki niso takšni, da bi se pristojna deželna oblastva na ravnost v sodnem ali policijskem oziru vme-sevala.
Člen X.
Xe krateč vrhovnostne in nadzorne pravice visokih strank pogodnic nad železnocestnimi kosi, kateri ležč v njunih ozemljih, in nad dotično poslovršbo, ostaja v obče zvrševanje višjega nadzora nad železnocestnimi družbami ali upravami, vodečimi poslovršbo, onej vladi, v katere ozemlji iste stolujejo.
Člen XI.
Železnocestno policijo bodo v prvi vrsti vršili železnocestne uprave uradniki pod nadzorom v to na vsakem ozemlji pristojnih oblastev po propisih in načelih, ki veljajo za vsako ozemlje.
Ölen XII.
V kolikor avstrijski podjetnik na pruskem ozemlji ali pruski podjetnik znotraj avstrijskega ozemlja celoma ali deloma prevzame ali bi v bodoče prevzel gradnjo, odnosno poslovršbo železnic, ki so predmet tej pogodbi, dolžan je gledé vsake odškodbe, ki bi jo iskal iz naprave in odnosno poslovršbe železnične, podvreči se zakonom in sodstvu one države, v kateri se mu je škoda storila, kolikor se iskovina odškodbe ne izvaja iz nakladnega ali tovornega posla, sklenenega 8 železnocestno upravo, katera vodi poslovršbo, ali s katero izmed ostalih pri do-hčni vožnji udeleženih železnic.
Člen XIII.
Državljani ene izmed visokih strank pogodnic, ki jih železnocestne uprave pri poslovršbi na kosih ležečih v ozemlji druge stranke namestijo v službo, ne izstopajo vsled tega iz podložništva svoje domovinske dežele.
A službe pomestnih (lokalnih) uradnikov razven kolodvornih načelnikov, telegrafskih in onih uradnikov, ki jim je izročeno pobiranje novcev, treba je — kolikor je le megoče — zastavljati z domačimi državljani.
Vsi uradniki so brez razločka v oziru na kraj, kjer je kdo nameščen pri železnici, gledč disciplinarnega postopanja podvrženi edino oblastvu, katero jih je '‘arnestilo, a v ostalem zakonom in oblastvom one države, v kateri stanujejo.
Člen XIV.
Ustanavljanje in odobravanje voznih črtežev in tarif pridržuje se oni vladi, v katere ozemlji stol uje železm mestna uprava, vodeča poslovršbo. Vendar naj se tarife za one kosove novih železnic;, ki ležč med obojostranskimi obmejnimi
postajami in na katerih ena in ista uprava poslove vodi, po enakih načelih ustanavljajo.
Člen XV.
Pogodbena določila, katera — mereč na olajševanje vzajemnega železno-cestnega prometa — obstojé med nemškim cesarstvom in Avstro-Ogerskem, torej zlasti določila členov 15 do vštevno 18 trgovinske pogodbe od 23. maja 1881, dokler ista veljâ, uporabljajo se tudi na železnocestne stike, ki jih pričujoča pogodba zagotavlja.
Obe visoki stranki pogodnici bosta po imenu skrbeli za to,
1.	da se na vsaki izmed železnic, o katerih je tu govorjenje, kolikor je moči stikoma z vlaki meječih železnocestnih prog uredi za prevažanje ljudi najmanj po dvoje vlakov vsak dan v obojno mer, a za vožnjo blaga po toliko vlakov, kolikor jih bode potreba da se ista zmore, in pa da se druga vršbena ukazila zahtevom prometa primerno uravnajo;
2.	da se vvedenju direktne ekspedicije pri vožnji ljudi in blaga med vsako izmed onih železnic, ki so predmet te pogodbe in med meječimi obojostranskimi železnocestnimi kosi, ako bi obe visoki vladi izrekli, da bi za promet dobro bilo vvesti jo, ne bodo upirale poslovršbo vodeče uprave onih železnic, kolikor so one udeležene pri tem.
Člen XVI.
Poslovršbena mena bodi :
a)	Gledé železnice od Mittelsteine v Ottendorf (Braunau) v postaji Mittelsteine dozdanje pruske železnocestne proge Dittershach-Kladsko (Glatz);
b)	gledé železnice od Hannsdorfa na Lindewiese v Ziegenhals v zdanji pruski postaji Ziegenhals ki;
c)	gledč železnice od Lindewiese v Otmahov v prehodni postaji, katera se ne-posrednje tik obojostranske državne meje iznova napravi pri Barzdorfu ah Heinersdorfu ;
d)	gledé železnice od Ratibora v Opavo v zdanji postaji Opavski moravsko-sleške osrednje železnice.
V ta smoter je dogovorjeno tako:
K a): Kraljevsko-pruska vlada prepusti priv. avstro-ogerski družbi državne železnice poslovršbo na kosu od obojostranske meje do menjalne postaje Mittel* steine ter dovoli soporabo te postaje menjalnice. (Člen XVIL in XVIII.)
K b): Avstrijskemu podjetniku železnice Hannsdorf-Ziegenhals podeli kraljevsko-pruska uprava državne železnice pravico soporabe dozdanje postaje Zie* genhalske.
K c) : Po tem kakor se prehodna postaja napravi na pruskem državnem ozemlji pri Heinersdorfu ali pa na avstrijskem ozemlji pri Barzdorfu, naj se podjetniku avstrijskega kosa soporaba prehodne postaje Heinersdorfske, odnosno pruski državno-železniški upravi soporaba Barzdorfske prehodne postaje podeli-
K d) : Cesarsko-kraljevska avstrijska vlada bode primorala upravo morav-sko-sleško železnice, da dopusti kraljevsko-prnski upravi državnih železnic sop°' rabo svoje zdanje postaje Opavske in morebiti tudi zvezne železnice od te
postaje na kolodvor izklj. priv. cesar-Ferdinandove severne železnice pri Opavi. Takisto bode, ako bi se gradnja železnocestnega kosa od Opave do obojostranske državne železnice ne prepustila kraljevsko-pruski vladi, nego dopustila kakemu zasebnemu podjetniku (člen IV), le-temu cesarsko-kraljevska avstrijska vlada naložila dolžnost, poslovršbo na tem železno cestnem kosu oddati za ves čas koncesije kraljevsko-pruski upravi državnih železnic.
Uredba gradnje in poslovršbe, konstrukcija vrbnega dela in signalov od obojostranske meje do prej imenovanih menjalnih železnic, slučajno do stika z Opavsko zvezno železnico bodi v skladu z onimi uredbami, ki se odobrijo za kose teh železnic, ležeče na sosednem ozemlji. Za napravo in opremo menjalnih postaj merodavna so ona načela, kakor veljajo v državi, v katere ozemlji te postaje ležč.
Ölen XVII.
Uveti, pod katerimi se poslovršba na pruskem kosu proge Mittelsteine-Ottendorf prepusti, pridržujejo se domembi med kraljevsko-prusko upravo državnih železnic in priv. avstro-ogersko družbo državne železnice.
če se domemba ne napravi, bode železnocestnima upravama podvreči se ukazilom obeh visokih vlad, gledé katerih se poprej vkupno pogodita.
Vsekakor pa naj cesarsko-kraljevska avstrijska vlada družbo poslove vršečo zaveže z dolžnostjo, pravoredno vzdrževanje kosa danega jej v poslovršbo, z vso pritiklino vred in z obnovami, kakeršnih bode po pruskih upravstvenih načelih potreba, o svojem trošku prevzeti ter kraljevsko-pruski vladi napravno glavnico, ki jo je na dotični kos izkazno potrošila, ne vŠtevaje vendar nikakih troškov od dobave novcev niti izgub pri kursu, s petimi odstotki obrestovati.
Po istih načelih bode se postopalo z nadaljšnimi železnocestnimi napravami, katere bi se kraljevsko-pruski vladi zdele potrebne za promet čez prvotne Naprave.
Določila tega člena uporabljajo se zmislu primerno tudi na avstrijski kos Železnice Iiatibor-Opava v tem slučaji, ko bi ta kos kak zaseben podjetnik zdelal h*r kraljevsko-pruski upravi državnih železnic v poslovršbo prepustil.
Člen XVIII.
Zarad soporabe kolodvorov in kolodvornih naredeb pri Mittelsteine, Barz-dorfu, oziroma Heinersdorfu, in pa pri Opavi, in zarad posebne odškodbe, ki jo kodo za to dajati lastnikom, naj se obojostranski železnocestni upravi pod pridržkom odobrenja svojih vlad tudi poprej domenita med sabo, in ako ne bi se teogli domeniti, bode jima se podvreči ukazilom obeh-visokih vlad, gledé katerih Se oni poprej vkupno pobogata.
Pri le-tem naj troškove za one nove naredbe, prezidovanja in prizidovanja R(‘ stavbinami za carinsko, poštno, telegrafsko in policijsko upravo, katere bi resnična potreba zahtevala na kolodvorih v tem členu s kraja imenovanih za to, ker bodo nove železnice va-nje vvedene, železnocestne uprave, v soporabi teh kolodvorov stoječe, lastnikom s petimi odstotki obrestujejo.
Člen XIX.
Na mejnih postajah Mittelsteine, Barzdorf, odnosno Heinersdorf in Opava ustanovi se v dosego namena povedanega v členu 8 trgovinske pogodbe od 28. maja 1881 z vsake strani po ena mejna colnija (carinski urad) z odpravnimi pravicami, kakersne ustrezajo razmerom prometa.
Poleg tega naj na postaji Braunau, po meri potrebe, ki se soglasno poizvé in na predlog ene izmed obeh visokih vlad vsak čas na novo v čisto dene, obojostranski carinski upravi uredita, kar je potrebno za carinsko-uradno obravnavanje in odpravljanje ondukajšnjega pomestnega blaga, kar ga prihaja v promet.
Za to v Braunau potrebne stavbinske uredbe naj priv. avstro-ogerska družba državne železnice brezodplatno omisli in vzdržuje, dajoč uradnikom obojostranskih carinskih upravstev prosto (brezplatno) vožnjo na železnocestnem kosu od Halbstadti do Mittelsteine, da bodo svoje uradne poslove zvrševali.
Carinsko-uradno pregledovanje in odpravljanje potne prtljage in blaga, ki čez obojostransko državno mejo pri Ziegenhalsu na železnici Hannsdorf-Ziegen-hals prihaja in odhaja, bosta oskrbovali obojostranski colniji, kateri na zadnji postaji Ziegenhalski uže pogodbama obstojita.
Visoki vladi pogodnici izrekujeta svojo voljo, da radi raztegneta pravice prej imenovanih colnij, čim in kolikor bi večji promet kaj tacega zahteval.
Ölen XX.
Formalitete carinsko-uradnega pregledovanja in odpravljanja zvežnjev ah prtljage popotnikov in pa blaga vhajajočega in izhajajočega, in tako tudi carinsko-uradnega nadziranja provoznega promena, ki ga ima na misli člen 18, odstavek 2 in 3 trgovinske pogodbe od 23. maja 1881, naj se vsak čas po obojostranskih komisarjih še tanje dogovoré.
Člen XXI.
Določila, katera v oziru na zvrševanje policije tičoče se popotnih listov in tujcev v železnocestnem prometu mod obema vladama uže obstojč ali se še kdaj dogovoré, naj se uporabljajo na železnocestne zveze, o katerih gre tukaj beseda.
O uradnih oblastih onih policijskih uradnikov, katere bi ena od obeh visokih vlad postavila na mejnih kolodvorih, ležečih v sosedni državi, napravi se poseben dogovor. Dotično pogajanje naj se začne najmanj tri mesece, predno se dotična železnica dâ v javno službo, ter kolikor bode moči popolnem dožene, predno se odprè poslovršba.
Člen XXI1.
Uravnava poštnih in telegrafskih poslov pridržuje so posebni domenitvi med obojostranskiina poštnima in telegrafskima upravama.
Za ta slučaj, ko bi po le-tom pri žoleznocestnih zvezah Mittelsteine-Otten-dorf (Braunau) in Hanns lorf-Ziegcnhals mena poslovršbe bila tudi za poštne
poslove na istih mestih, katerr so po členu XVI za železnocestno meno poslovršbe v misel vzeta, naj železnocestne uprave, katere vodijo poslovrsbo, prevzamejo dolžnost, na kosih med obojostransko mejo in kolodvoroma pri Mittelsteine in Ziegenhalsu opravljati na korist cesarsko-kraljevske avstrijske poštne uprave vse ono' kar jim je za železnocestne kose ležeče na avstrijskih tleh v dopustnem pismu naloženo.
Člen XXIII.
Nobena izmed obeh visokih vlad ne bode na poslovrsbo na uje ozemlji ležečih železnocestnih kosov, kolikor in dokler jo vodi kaka železnocestna uprava druge dežele, nalagala drugih ali večjih davščin nego ondukaj železnocestno poslovršbo vnanjih železnocestnih uprav sploh zadevajo.
Člen XXIV.
Kraljevsko-pruska vlada si pridržuje pravico, na njenem ozemlji ležeči kos železnice Hannsdorf-Ziegenhals z vso pritiklino vsak čas, računeč od dne začete poslovrŠbe, pridobiti za se po napovedi, ki se mora najmanj pol leta poprej storiti. Ako se poprime te pravice, dolžna bode povrniti lastnici izkazno potrošeni na gradnjo kapital, s stavbinskimi obrestmi po 4‘/2 od sto, in pa iznos, kateri bi se bil med tem za kake izboljšice izdal, odbivši kako izgubo na vrednosti, ki bi bila nastala vsled kake pohujšice (deterijoracije). Iznos, katerega bode odbijati za pohujšice, naj se poizvé po veščakih, katera imenujeta obe stranki, vsaka po enega. Ako se oba veščaka ne moreta zediniti, naj vsaka obeh visokih vlad odbere po enega nepristranskega, nobeni izmed obeh držav ne pripadajočega veščaka v ta konec, da eden teh dveh veščakov, katerega žreb določi, obema drugima veščakoma kot tretji pristopi. Ti trije veščaki razločajo po tem po večini glasov.
Takisto je cesarsko-kraljevski avstrijski vladi pridržana pravica, na avstrijskih tleh ležeči kos železnice Ratibor-Opava, ako bi pruska vlada tudi to progo na svoj račun napravila, od dneva začete poslovršbe računeč, vsak čas odkupiti pod uveti, ki so zgoraj za pruski kos železnice Hannsdorf-Ziegenhals postavljeni.
Tudi si pridržuje kraljevsko-pruska vlada gledé kosa proge Hannsdorf-Ziegenhals ležečega na njenem ozemlji pravico pripada v zmislu avstrijskega zakona o dopuščanji železnic od 24. septembra 1884 (Drž. zak. št. 238) na ta način, da ji pripade po izteČaji 90 let, računeč od dne podeljene koncesije za pruski kos.
Takisto je cesarsko-kraljevski avstrijski vladi pridržana pravica pripada gledé železnocestnega kosa od obojostranske državne meje do Opave po meri prej omenjenih zakonitih določil.
Ölen XXV.
Kadar bi se lastninski razmeri železnic, katere so predmet tej pogodbi, kako ‘spremenili vsled odkupa ali pripada njihovih kosov, to naj se med visokima vladama ukrene poseben dogovor, ki bo ustrezal prometu in obojostranskim koristim.
(Slovonlich.;
40
V ostalem naj bode tudi v teh slučajih poslovrŠba dotičnih kosov z ene strani od obojostranske državne meje do Mittelsteine in Ziegenhals vršbovodniku stičnih avstrijskih kosov, z druge strani od obojostranske državne meje do Opave vršbovodniku stičnega pruskega kosa prepuščena. Tanji uveti te«.'a prepuščenja pridržujejo se dogovoru obojostranskih železnocestnih uprav, vendar naj se v domembi dotični uporabljajo ista načela, katera so zarad prepuščenja poslo-vršbe pruskega stičnega kosa železnice Mittelsteine-Ottendorf priv. avstro-oger-skej družbi državne železnice in zarad soporabe kolodvorov Mittelsteine, odnosno Ziegenhals in Opave v tej pogodbi dogovorjena.
Ako bi cesarsko-kraljevska avstrijska vlada sama prevzela poslovršbo železnic Hannsdorf-Ziegenhals odnosno Lindewiese — državna meja, ne pri-dobivši si lastnine teh železnic, ostanejo ves ta čas, dokler bi ta prevzeta pošlo-vršba v njeni roki ostala, veljavna dotična določila pričujoče pogodbe.
Kraljevsko-pru8ki vladi bodi na voljo, predjati na nemško cesarstvo one pravice in dolžnosti, ki za-njo izhajajo iz te pogodbe.
Člen XXVI.
Pričujoča pogodba naj se z obeh strani predloži v najvišje odobrenje in o tem izdani pritrdilni listini naj se izmenjata v Berlinu čim prej se bode moglo.
V poverilo tega so jo pooblaščenci podpisali in podpečatili.
Tako storjeno v Berlinu dne 14. marcija 1885.
(L. S.) Szécliényi 8. r.
(L. S.) Vrba s. r.
(L. S.) Dr. Laiige-Burgeiikron s. r. (L. S.) Schuck s. r.
(L. S.) Busch s. r.
(L. S.) Reichardt s. r. (L S.j Ratlijen s. r. (L. S.) Schmidt s. r. (L. S.) Dr. Micke s. r.
To smo pretehtavši vse člene te pogodbe pritrdili jo in odobrili ter obetamo tudi sè Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Sebe in Svoje naslednike, da jo bodemo po vsej nje vsebini zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dali.
V potrdbo tega Smo pričujočo listino svojeročno podpisali in veleli* udariti na-njo Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno v Schöubrunnu dne 19. maja v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto pet in osemdesetem, Našega cesarjevanja sedem in tridesetem.
Franc Jožef s. r.
Grof Gustav Kâlnoky s. r.
Po Najvišjem nalogu Njegovega cesarskega in kraljevsko-apostolskega Veličanstva :
Adolf pl. Plason s. r.,
c. in kr. sekcije svetovalec.
Zgornja državna pogodba razglašuje se ter bode valjala za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru.
Na Dunaja dne 23. junija 188o.
Taafte s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
96.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 10. junija
1885,
s katero se postavlja tara pri zacolovanji mesovnih izlečkov.
Z odnosom na prilogo A k §. 12 zvršitvenega propisa k čolni tarifi od 25. maja 1882, o tarah k tej tarifi (Drž. zak. od 1. 1882 št. 49) povišuje se v porazumu z udeleženima kralj, ogerskima ministerstvoma tara za „mesovne izleČke ali ekstrakte“ v sodih in zabojih od 24% na 30% kosmate teže.
Dunajewski s. r.	Pino s. r.
99.
Ukaz ininisterstva za finance od 10. junija 1885,
o izmeri davkovnega povračila za žganje, katero se potroša v narejo svinčnega enkra.
V porazumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance določuje se z delovito premeno § 3, točke 3 v razpisu od 14. julija 1884 v zvršbo zakonitih določil
o zadavkovanji žganjarskega dela in združenega s tem delanja stisnenih droži (Drž. zak. št. 114), da se davkovno povračilo na narejo od vsakih 100 kilogramov svinčnega čakra za 33 hektolitrov alkohola največ dodeljuje.
Diwajewski s. r.
98.
Razglas luinisterstva za fiuauce od 17. junija 1885,
da je mali colniji I. razreda na Moldavskem kolodvora dana oblast na izvozu odpravljati čaker,
pivo in žganje.
Mali colniji I. razreda na železnocestnem kolodvoru v Moldavi na Češkem daje se oblast odpravljati v zmislu obstoječih propisov cuker, pivo in vsakoršno žganje, ki se s pridržkom povračila pristojbine čez colno mejo na železnici izvaža.
Duuajewski s. r.