Aktualno Podravje • Sanacija vodotokov: za ptujsko območje ena drobna kapljica
O Stran 3
v&ffl V središču "i- ' ■{
Slovenija • Žulji 23-milijonskega nakupa španskih letal za gašenje
O Strani 6 in 7
Štajerski
Ptuj, torek, 13. avgusta 2024
Letnik LXXVII • št. 63 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Aktualno Juršinci • Prva optika v občini
O Stran 2
Politika
Gorišnica • Občina brez volilne enote Zagojiči in Cunkovci
O Stran 4
Gospodarstvo Slovenija • Trgovine kljub nedeljskemu zaprtju poslujejo odlično
O Stran 5
Ljudje in dogodki Cirkulane •
Fotograf Danijel Turnšek -opazovalec in varuh narave
O Stran 11
Družba Podravje • Na
veliki šmaren na Ptujsko Goro več tisoč vernikov
O Stran 19
Podravje • S spremembami Zakona o ohranjanju narave nove in višje kazni
V Naturi 2000 prepoved vožnje s traktorji
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo spremembe Zakona o ohranjanju narave. Predlagali so strožje sankcije za kršitve voznikov motorjev v naravnem okolju in nekaj 10.000 evrov visoke kazni za kmete, ki bi pokosili
zaščiteno travinje. A to še ni vse. Več na strani 3.
V Markovce prihaja nov trgovec
Podeželske trgovin! v barvah Spara l
Zahtevno gašenje •
Z električnim avti®
po požaru
še v kontejner }
Videm
Ima občina že vnaprej izbranega izvajalca za nov vrtec?
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 13. avgusta 2024
Spodnje Podravje • Tuš se poslavlja, podeželske trgovine v barvah Spara
V Markovce prihaja nova trgovska veriga
Market Špic v Markovcih je bil ena prvih Tuševih franšiz v Sloveniji. Družinsko podjetje Han z omenjenim podjetjem uspešno sodeluje že od leta 2000. Letos so zaradi prodaje En-grotuša sprejeli odločitev, da poiščejo drugega franšizodajalca. Ker so v markovski občini že tri Mercatorjeve trgovine, so izbrali Spar.
Markovčani so se v zadnjem času vse pogosteje spraševali, kaj se bo zgodilo z marketom Špic, ki je med domačini že vrsto let zelo priljubljena lokacija za nakupovanje. Direktor Darko Plohl je pojasnil, da se trgovina ne zapira, ampak se samo selijo k drugemu poslovnemu partnerju. »Od oktobra naprej ne bomo več franšizna trgovina podjetja Tuš, ampak Spar. Temu primerno bomo prilagodili tako zunanjo kot notranjo podobo trgovine. Jeseni bomo na objekt namestili Sparove table. Kupci bodo lahko pri nas kupovali samo še Sparove izdelke in ne več Tuševih, na katere so bili do zdaj navajeni. Lastništvo našega podjetja pa ostaja enako. Nihče nas ne kupuje,« je razložil Darko Plohl in dodal, da bodo cene izdelkov enake kot v drugih Spa-rovih trgovinah, prav tako razne akcije in popusti. Nabor izdelkov bo večji in še bolj raznolik, ponudbo pa bodo povečali predvsem na področju zelenjave, pekovskih in mesnih izdelkov. S prometom so bili zelo zadovoljni že do zdaj, v prihodnje pa računajo na nove kupce, predvsem mlajše generacije. »V Sparu so že pripravili načrte glede razporeditve izdelkov v notranjosti trgovine, pri tem so upoštevali najnovejše trende. Pomagali so nam tudi pri programski opremi. Hladilna tehnika načeloma ostane enaka, bo pa nov delikatesni oddelek, prav tako bosta nova oddelka kruha ter sadja in zelenjave. Malo drugače bomo razporedili police. To bo sedaj res noviteta v naši vasi. Največji strah med ljudmi je bil, da se trgovina zapira, vendar to ne drži,« je povedal sogovornik.
Otvoritev nove trgovine oktobra
Otvoritev nove franšizne trgovine v Markovcih bo 3. oktobra, ko bodo obeležili tudi 30-letnico delovanja družinskega podjetja. »Moj pokojni oče je bil 30 let upravnik
Pri Tušu in Mercatorju molčijo
V zvezi s premiki v Tuševih franšiznih prodajalnah smo za pojasnilo zaprosili vodstvo Tuša. Vprašali smo jih, zakaj njihovi partnerji odhajajo k drugemu franšizodajalca. Zakaj ne počakajo do konca Mercatorjevega prevzemnega postopka? Odgovorili so, da to ni vprašanje zanje. Kakorkoli obrnemo, Tuš svoje poslovalnice, četudi kot franšize, eno za drugo izgublja, kar pomeni tudi manj prodanega blaga, ki ga bo v dobro obiskanih trgovinah v Markovcih in Zavrču od zdaj prodajal Spar.
Kako komentirajo odhod Tuševih trgovin h konkurenci, smo vprašali Mercator, ki bo najverjetneje postal lastnik Tuša. Zanimalo nas je, kako daleč je postopek nakupa Tuša in kaj bo s poslovalnicami ene in druge trgovske znamke po prevzemu. »Ker ta postopek še vedno obravnavajo regulativni organi, ga ne moremo in ne smemo komentirati,« so odgovorili.
Ali vidijo poslovno priložnost za širitev skozi Tuš (kot franšizo ali pa da bi katerega od poslovnih centrov odkupili), smo vprašali družino Jager. Tokrat so se zavili v molk in odgovora niso posredovali.
Darko Plohi uodi trgovino u Markoucih skupaj z ženo Mileno in sinom Tadejem, ki bo nadaljeval družinsko tradicijo.
Mercatorjeve blagovnice na Ptuju, nato pa se je odločil za samostojno pot. Leta 1993 smo začeli graditi trgovski objekt v Markovcih, otvoritev trgovine pa je bila leto dni kasneje. Na začetku ni bilo enostavno, veliko je bilo garanja, odrekanja,
vendar smo s skupnimi močmi in sodelovanjem uspeli,« se prvih začetkov spominja Darko Plohl. Sin Tadej že nekaj let pomaga v družinskem podjetju in namerava nadaljevati družinsko tradicijo. S to odločitvijo se odpira novo pog-
lavje, polno izzivov, priložnosti in nadaljnjih uspehov.
Spar osvaja podeželje
Spar je doslej v Sloveniji veljal za trgovca, ki je osvajal velika mesta, trgovine je imel predvsem v trgovskih centrih. Prva Sparova prodajalna na Ptuju je bila v poslovnem centru Drava. Druga je prišla v mesto z odprtjem Qlandije in tretja z izgradnjo manjšega trgovskega centra v Rabelčji vasi. Spar je lani v začetku leta trgovino na Osojniko-
Po sklenitvi jranšize bo imel Spar v Halozah tri prodajalne (Videm, Majšperk, Zavrč) in eno na spodnjem Ptujskem polju, v Markovcih.
vi cesti zaprl, hkrati pa presenetil z odločitvijo, da prihaja na podeželje. Franšizno prodajalno so odprli v trgovini Žerak na Vidmu. Od letos s svojo franšizo poslujejo tudi v Majšperku, v jesenskem času prihajajo še v Zavrč in Markovce.
Jeseni po Sloveniji 28 franšiz
Širitev imena Spar na slovensko podeželje je marsikoga presenetila, saj je doslej vsaj v Sloveniji veljal za trgovino, ki jo kupci v glavnem najdejo v nakupovalnih središčih. »Odločitev o vzpostavitvi partnerstva s samostojnimi trgovci smo sprejeli, da bi kupcem omogočili nakup naših izdelkov tudi v tistih krajih, kjer svojih trgovin še nimamo. Želimo, da kupci v franšiznih trgovinah najdejo kakovostne izdelke, ki ustrezajo visokim Spa-rovim standardom in zahtevam. Zanimanje za partnersko sodelovanje z našim podjetjem je veliko, vendar v želji po zagotavljanju kakovostnega in dolgoročnega sodelovanja izberemo le tistega partnerja, ki lahko uspešno uresniči naš model poslovanja in zadosti našim visokim standardom. Trenutno imamo 26 trgovin SPAR partner. Franšizne trgovine poslujejo pod samostojnim vodstvom partnerjev. Partnerjem omogo-
čamo uporabo blagovne znamke SPAR in zagotavljamo celovito in kakovostno ponudbo izdelkov neposredno iz Sparovega distribucijskega centra. Partnerji so deležni strokovnega svetovanja glede ureditve prodajnega programa in prodajnih prostorov, kako široka je oziroma bo njihova ponudba, pa je odvisno od velikosti same fran-šizne trgovine. Tudi letos načrtujemo odpiranje franšiznih trgovin SPAR partner v manjših slovenskih krajih,« so pojasnili v podjetju Spar Slovenija, ki je v Sloveniji prisotno od leta 1991.
Predlanski prihodki: milijarda evrov
Prva trgovina Spar je bila v Ljubljani, zaposlovali so 38 sodelavcev, danes jih je že krepko čez 5.000. V letu 2022 je slovenski del mednarodne trgovske verige ustvaril milijardo evrov prometa in 17 milijonov evrov dobička. Povprečno so dnevno v trgovinah Spar v Sloveniji našteli 180.000 kupcev. Na spletni strani Spar International lahko preberemo, da so z mrežo 13.900 prodajaln prisotni na štirih celinah in v okoli 50 državah. Njihove prodajalne vsak dan obišče skoraj 15 milijonov kupcev.
Mojca Zemljarič, Estera Korošec
Foto: EK
Foto: CG
Juršinci • Dolgo pričakovani začetek gradnje optike
Prva optika v občini
Podjetje Telekom bo v občini Juršinci gradilo optično omrežje. To bo sploh prva optika v juršinski občini. Leta in leta so čakali, da bi optiko zgradila družba Rune.
Zdaj bo dve naselji z optiko opremil državni Telekom, po besedah župana Roberta Horvata se nadejajo, da bi v prihodnje h gradnji pristopilo tudi podjetje Rune. »Telekom bo dela na terenu začel 19. avgusta. Na zvezi so z vzdrževalci komunalne in električne infrastrukture, da bodo imeli za gradnjo prosto pot oziroma da ne bi poškodovali napeljav, ki so v zemlji. Dela se bodo začela v Gabrniku, kjer nameravajo z optiko opremiti celotno naselje. Nadaljevali bodo v Juršincih, pred-
viden je večji del naselja. Moram reči, da so prisluhnili našim potrebam in bodo poskusili zgraditi čim več omrežja. Zadovoljni smo, da se dela začenjajo, saj v občini nimamo niti enega priključka na optično omrežje. Ko bo Telekom omrežje zgradil, se bodo občani v Juršincih in Gabrniku lahko priključili. Če bodo izvajalci gradnje na terenu potrebovali pomoč občine, jim bomo vsekakor šli naproti, na primer pri pridobivanju služnosti in podobno,« je povedal juršinski župan Robert Horvat.
Tudi v zvezi z Runami v Juršincih niso vrgli puške v koruzo. Računajo, da bo tudi ta ponudnik pri njih v prihodnosti gradil omrežje. »Sicer gre to počasi, a vendarle na nekaterih območjih gradijo. Pričakujem, da bomo tudi mi prišli na vrsto,« je dodal župan Horvat.
Optično omrežje omogoča številne prednosti pri uporabi komunikacijskih naprav, med drugim večje hitrosti interneta in zanesljivejše delovanje storitev, pa tudi najboljšo kakovost televizije.
MZ
Foto: MZ
V ponedeljek, 19. avgusta, bo podjetje GVO po naročilu Telekoma v Gabrniku začelo gradnjo optičnega omrežja.
torek • 13. avgusta 2024
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • S spremembami Zakona o ohranjanju narave nove in višje kazni
V Naturi 2000 bi vožnjo s traktorji prepovedali
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo spremembe Zakona o ohranjanju narave. Predlagali so strožje sankcije za kršitve voznikov motorjev v naravnem okolju in nekaj 10.000 evrov visoke kazni za kmete, ki bi pokosili zaščiteno travinje. Sprejetju zakona nasprotujejo kmetijske organizacije, tudi zato, ker so bile ponovno izključene iz pogovorov, zato predlagajo, da se napiše na novo.
V prvi vrsti opozarjajo na nesorazmerno visoke kazni glede na težo prekrška. Zakon predvideva, da če kmet prekrši predpisan varstveni režim, torej da pokosi zaščiteno travinje pred rokom in ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste, mu grozi kazen do 20.000 evrov. Do 50.000 evrov pa bo odštel, če ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za varstvo izjemnega osebka, populacije ali habitata. Kmetje se bojijo višine sankcij in posledic v primeru
nezmožnosti plačila. »Če ne boš poravnal kazni na podlagi pravnomočne odločbe, bodo pristojni vpisali dolg v zemljiško knjigo na nepremičnino,« je prepričan eden izmed kmetov. To sicer ni zapisano v zakonu, a kot pravi: »Kako pa bi država sicer terjala kazen, če ne tako, da se vpiše na nepremičnine, ali pa z rubeži.« Neki drugi kmet pa je ugotovil, da uradniki ne razumejo temeljev kmetijstva oz. kmetovanja. »Naravo smo desetletja, stoletja in še dlje ohranjali kmetje. Z Zakonom o ohranjanju narave pa se tudi skrb kmeta zna spremeniti,
saj zakon omejuje še osnovna opravila na kmetijskih zemljiščih. Vseh omejevanj in sankcioniranj ni moč zajeti, toda svojo nevednost snovalci potrjujejo s tem, ko so (med drugim) med sankcioniranja dodali, da je v prekršku tisti, ki je 'vozilo na motorni pogon vozil v naravnem okolju nad nadmorsko višino 1.000 m ali na zavarovanem območju ali na območju Natura 20001. Se pisci zavedajo, da je traktor vozilo na motorni pogon? Očitno izjeme vedno znova veljajo samo tam, kjer posameznikom ustreza, pri kmetu pa se nanje niti ne pomisli.«
Foto: Pixabay
Dosedanje merilo za zaseg vozila na motorni pogon je bila vožnja nad zgornjo gozdno mejo. Kot ugotavljajo pripravljavci sprememb, je ta pogoj nedoločljiv, zato ga nadomeščajo s kriterijem vožnje v naravnem okolju nad nadmorsko višino 1000 metrov. Dodaja se tudi obveznost zasega v primeru vožnje v naravnem okolju v vseh zavarovanih območjih, poleg tega pa tudi v območjih Natura 2000. Spomnimo, daje dobršen del Dravinjske doline na območju Nature 2000.
Foto: Pixabay
Kolesarji, ki se vozijo v naravnem okolju zunaj utrjenih poti, bi po novem zakonu lahko prejeli do 400 evrov kazni.
Sindikat kmetov na nogah
V Sindikatu kmetov Slovenije menijo, da predlog spremembe Zakona o ohranjanju narave v popolnosti tepta kmeta, ki je nosilec ohranjanja biodiverzitete in kulti-virane kulturne krajine. »Predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj krši vse dogovore, dosežene na lanskih pogajanjih s kmetijskim ministrstvom in ministrstvom za naravne vire in prostor.« Predsednik sindikata Anton Medved je še opozoril, da kmetom na njihovi zemlji režime in omejitve postavljajo uradniki, ob tem pa so že znane sankcije, medtem ko o morebitnih odškodninah sploh ni govora. »Gre za nacionalizacijo slovenskega kmetijstva.« Predlog zakona je bil objavljen v začetku julija,
rok za oddajo predlogov, pobud in komentarjev se je iztekel v petek, 9. avgusta. »Predlagali bomo, da se rok tudi zaradi dopustov podaljša za tri mesece, saj smo zahtevali sestanke z odgovornimi, a termina še nismo prejeli.«
Do 20-krat višja kazen za motokrosiste
Zakon predvideva tudi višje globe za vožnjo izven utrjenih poti. Na ministrstvu ugotavljajo, da se je v zadnjih desetih letih močno povečalo število ljubiteljev različnih oblik športa in rekreacije z motornimi vozili, ki omogočajo tudi vožnjo izven cest. Globe za kršitve v zvezi z vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju po obstoječem zakonu dosegajo zgolj 40 evrov za
posameznika, kar je celo nižje kot za vožnjo s kolesi izven urejenih poti (100 evrov). Posledično kazen ni bila učinkovita oz. vzgojna, so poročali naravovarstveni nadzorniki. Na pristojno ministrstvo so bile naslovljene tudi številne pobude civilne javnosti, naj se problematika glob in prekrškov za to področje ustrezno uredi. Oblastniki so pobudo sprejeli in zvišali globo za voznike motornih koles ter za kolesarje. Za slednje je ob vožnji izven utrjenih poti predvidena kazen v višini 400 evrov. Za voznike motornih vozil je višja. »Če posameznik vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju, je zagrožena kazen za posameznika od 800 do 1200 evrov.« Doslej je bila predvidena kazen od 40 do 100 evrov.
Mojca Vtič
Spodnje Podravje • Iz državnega programa za sanacijo vodotokov
Za ptujsko območje ena drobna kapljica
Do leta 2028 bo država za sanacijo škode po lanskoletnih poplavah predvidoma zagotovila 2,3 milijarde evrov. Od tega zneska bo za urejanje vodotokov v Spodnjem Podravju prišla dobesedno kapljica. Za dela na Dravi, Dravinji, Pesnici, Polskavi in nekaterih lokalnih potokih je vse skupaj predvidenih blizu pet milijonov evrov, kar pomeni 0,2 odstotka glede na skupna predvidena sredstva.
Drži, da škoda v Spodnjem Podravju ob zadnjih poplavah v primerjavi z drugimi regijami ni bila izstopajoča. Toda vsi se gotovo spomnimo, kakšno je bilo stanje leta 2012, ko praktično ni bilo vasi oz. občine, ki ni bila poplavljena.
Dejstvo je, da je stanje v Dravi in ob njej samo po sebi zatečeno in akutno, kar je posledica večdesetle-tnega nevzdrževanja vodotoka. 1,8 milijona evrov, kolikor jih je po programu za strugo Drave v Markovcih in Gorišnici predvidenih za letos, je resnično kaplja v morje, s tem denarjem se ne bo rešilo praktično nič. Če je sanacijski program naravnan trajnostno in predvideva odpornost na prihodnje vremenske ujme, z 1,8 milijona evrov struge Drave ne bodo rešili. Rana v okolju bo ostala, občutljivost na vremenske neprilike zaradi teh ukrepov ne bo nič manjša.
Za sanacijo posledic lanske ujme je za letos in naslednje leto za vodotoke na območju države rezerviranih 200 milijonov evrov, med letoma 2026 in 2028 pa vsako leto 374 milijonov. Kot je razbrati iz vsebine sanacijskega programa, bo šlo veliko denarja za doku-
mentacijo, raziskave terena, študije, strokovne podlage, inženirske nadzore in svetovanje.
Za celotno območje ob Dravi je v petletnem sanacijskem programu vodne infrastrukture predvidenih 278 milijonov evrov. Glavnina denarja gre na koroški konec, nekaj malega v Podravje, v Spodnje Podravje pa resnično malo, niti pet milijonov evrov (od 278).
S& J!
Poplave pred letom dni so povzročile za tri milijarde evrov
škode.
Za 1,8 milijona evrov bi letos iz dravske struge med Markovci in Zavrčem počistili naplavine, v občini Videm pa ob reki Psičini utrdili brežine, kar so ocenili na 60.000 evrov. Delovišče je predvideno še na pritoku Grajene v Štukih v ptujski občini. Stabilizirali bi dno vodotoka in profilirali strugo, dela so ocenili na 120.000 evrov. Sanirali bodo tudi jarek, ki se izliva v Pesnico (proti Ločiču), ta del naj bi veljal 185.000 evrov.
Naslednje leto Spodnjega Podravja ni v programu, nadaljevali bi v letu 2026. Za 600.000 evrov bodo naredili kakšno malenkost v dravski strugi med Ptujem in Staršami, nadaljevali dela na Psičini (120.000 evrov) in začeli prvo fazo sanacije brežin Dravinje v Šturmov-cih (350.000 evrov).
Dela na Dravinji bodo predvidoma nadaljevali še v letu 2027: v Šturmovcih v vrednosti 250.000 evrov in v občini Majšperk v vrednosti 410.000 evrov. V videmski občini bodo utrdili tudi brežine Polskave (130.000 evrov), enako nameravajo v Kidričevem, dela so ocenili na pol milijona evrov. Za nekaj deset tisočakov naj bi v Kidričevem uredili še del Framske-ga potoka. Nekaj manjših del z navezavo na reko Pesnico je v sanacijskem programu opredeljenih tudi v občini Trnovska vas. V Majšperku so za leto 2028 predvideli še dela na Jesenici, med Stogovci in Na-rapljami, v vrednosti 120.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
4 Štajerski
Podravje
torek • 13. avgusta 2024
Gorišnica • Občani bodo še naprej volili po večinskem sistemu
Občina brez volilne enote Zagojiči in Cunkovci
Volilni sistem v občini Gorišnica ostaja večinski. Tako so na zadnji seji odločili svetniki. Zakonodaji so morali prilagoditi volilne enote. Slednje morajo biti oblikovane tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Za občino Gorišnica, kjer je približno 3.300 volilnih upravičencev, bi torej moralo biti v vsaki volilni enoti okoli 300 volivcev na enega svetnika.
Gorišniški svetniki so na zadnji seji potrdili večinski sistem in pripojitev volilne enote Zagojiči - Cunkovci k volilni enoti Gorišnica.
Foto: EK
Volilna enota Zagojiči - Cunkovci tem pogojem ni zadostila, saj je na njenem območju samo 217 volilnih upravičencev. Po številnih pogovorih in matematičnih izračunih je župan Borut Kolar občinskemu svetu predlagal, da omenjeno volilno enoto priključijo gorišniški. »Pristojno ministrstvo nas je že v začetku leta opozorilo, da moramo volilne enote razporediti drugače, kot smo jih imeli do sedaj. Na voljo smo imeli dve rešitvi: ali uvedemo proporcionalni sistem ali pa ostanemo pri večinskem in spremenimo velikost volilnih enot,« je pojasnil Kolar, ki proporcionalnemu sistemu ni naklonjen, saj bi bila v tem primeru celotna občina ena volilna enota. Posledično se po županovih besedah ne bi vedelo, iz katerih vasi bodo posamezni svetniki. »Za našo občino je veliko bolj smiseln večinski volilni sistem. Če pa bi v prihodnje ugotovili, da je proporcionalni za nas boljši, pa lahko to tudi spremenimo. V tem trenutku tudi ne vidim nobene potrebe po tem, da bi število svetnikov povečevali,« je povedal Kolar. Volilni sistem v posamezni občini je odvisen od števila svetnikov. Če je teh med 7 in 11, so volitve večinske; če jih je med 12 in 45, pa so proporcionalne. Število članov v občinskem svetu se določi glede na število prebivalcev. Ker je slednjih v Gorišnici približno 4.200, bi glede na zakonodajo lahko imeli največ 15 svetnikov. Zaradi pripojitve volilne enote Zagojiči in Cunkovci volilni
enoti Gorišnica so imeli nekateri pomisleke, češ da bosta na naslednjih volitvah razmeroma težko imeli svojega predstavnika v občinskem svetu. Svetnik Milko Štrud, predstavnik vasi Zagojiči in Cunkovci, je poudaril, da bosta obe vasi lahko imeli tudi v prihodnje svojega predstavnika v občinskem svetu, če se bodo vaščani dovolj angažirali in podprli enega kandidata. »Zagotovila, da bi vsaka vas imela svojega svetnika, ni. Hipotetično je možno, da bi imela vas Zagojiči tudi tri svetnike, ampak to raje pustimo,« je dodal Štrucl. Njegovo razmišljanje je podprl tudi svetnik Bojan Vozlič.
Občinski odbor SDS naklonjen proporcionalnemu sistemu
Svetnik Miran Černesl, sicer član SDS, vidi večjo prednost v proporcionalnem volilnem sistemu. »Z večinskim smo omejeni na največ 11 svetnikov, v proporcionalnem pa bi jih lahko imeli med 12 in 15. To bi vsekakor pomenilo večjo možnost, da vsaka vas dobi svojega svetnika v občinskem svetu. Trenutno kar dve naselji nimata svojih predstavnikov,« je povedal Černesl. Svetnik Evgen Muhič je ob tej iz-
javi dejal: »To je samo metanje peska v oči s strani SDS. Vsi vemo, da ima ta stranka v naši občini največ volivcev, in če bi sprejeli proporcionalni sistem, bi se lahko zgodilo, da bi imela SDS v občinskem svetu tudi 10 svetnikov.« Pripravljeni odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta prav tako ni prepričal svetnice Anje Pignar. Na koncu so odlok kljub vsemu potrdili, saj je zanj glasovala večina svetnikov. V občini Gorišnica bo torej na naslednjih volitvah namesto sedem samo šest volilnih enot: Formin (en član); Gajevci, Placerovci in Mala vas (dva člana); Mure-
Če je svetnikov od 7 do 11, so volitve večinske
Volilni sistem pri volitvah predstavnic in predstavnikov v občinski svet je odvisen od števila članov občinskega sveta. Če je teh med 7 in 11, so volitve večinske; če jih je med 12 in 45, so proporcionalne. Število članov občinskega sveta določi občinski svet s statutom. Po podatkih z zadnjih rednih lokalnih volitev, ki so bile novembra 2022, ima 66 občin 11 članov občinskega sveta ali manj. Ti so voljeni po večinskem sistemu.
Število svetnikov glede no število prebivalcev
Število prebivalcev v občini	Število svetnikov
Do 3000	7-11
Do 5000	12-15
Do 15.000	20-23
Do 20.000	24-27
Do 30.000	28-31
Do 100.000	32-35
Več kot 100.000	36-45
Vir: MJU	
tinci (en član); Zagojiči, Cunkovci in Go-rišnica (trije člani); Moškanjci (dva člana) ter Tibolci in Zamušani (dva člana).
Estera Korošec
Slov. Bistrica • Komunala išče gradbinca
Večmilijonski vložek v nove prostore
Že pred časom je direktor slovenj ebistriške Komunale Maksimiljan Tramšek poudaril, da so obstoječi poslovni prostori pretesni, in najavil izgradnjo novih. Letos bo idejo in pomemben cilj novega (njegovega drugega) mandata tudi udejanjil.
V neposredni bližini čistilne naprave bo zrasel nov upravno-poslovni prostor.
Foto: Mojca Vtič
Poslovni prostori v centru Slovenske Bistrice so glede na rast podjetja postali premajhni. Leta 2021 so pridobili zemljišče v industrijski coni ob avtocesti, kjer je v neposredni bližini že leta tudi centralna čistilna naprava. Konec leta 2022 so dobili gradbeno dovoljenje, nedavno so objavili razpis za izbor izvajalca del. Zgraditi nameravajo upravno stavbo na 1.400 m2, garaže in nadstreške za službena vozila in tovorno mehanizacijo. S tem bi se službe in vozni park Komunale, ki so trenutno razpršeni na dveh lokacijah, preselili na
eno mesto, pridobili pa bodo tudi ustrezne skladiščne prostore za opremo in material, ki so sedaj izpostavljeni zunanjim vremenskim vplivom. Predvidena vrednost projekta (brez opreme) je okrog šest milijonov evrov, rok za izgradnjo pa je 15 mesecev od podpisa pogodbe z izvajalcem. Denar za izvedbo investicije bo Komunala zagotovila sama, delno s prodajo obstoječe poslovne stavbe in delno s kandidiranjem za razpoložljiva sofinancerska sredstva. Za preostali del bo najela posojilo.
Nova upravna zgradba je eden
izmed ključnih ciljev novega štiriletnega mandata Maksimiljana Tramška, ki je na čelu Komunale od leta 2019. Že leta 2019 je poslovno leto končal s 111.000 evri plusa, medtem ko je leto prej Komunala Slovenska Bistrica poslovala z izgubo, v štirih letih pa mu je uspelo obseg prihodkov z 10 milijonov evrov povečati na 14,3 milijona. S prihodki se je povečeval tudi obseg zaposlenih, konec leta 2019 so zaposlovali 120 ljudi, konec leta 2022 pa je bilo v podjetju zaposlenih 144 sodelavcev.
mv
Hajdina • Obnovili štiri cestne odseke
Za ceste 174.000 evrov
Na Hajdini zaključujejo modernizacijo občinskih cest. Med petimi prijavljenimi ponudniki je najugodnejšo ceno za obnovo štirih cestnih odsekov približno kilometra skupne dolžine podalo podjetje Asfalti Ptuj.
Modernizacija še zadnjega, najdaljšega odseka med domom krajanov Skorba in igriščem za golf.
Vrednost ponudbe podjetja Asfalti je 174.000 evrov, dela so že v zaključni fazi. Za delo so se potegovali še BM Asfalt, Kreativ I inženiring in Cestno podjetje Ptuj, vrednost njihovih ponudb je bila relativno izenačena, med 182.000 in 195.000 evri.
Ponudbo je oddalo tudi Komunalno podjetje Ptuj, ki je s ceno »letelo« daleč čez ostale, delo bi namreč opravili za 242.000 evrov.
Izbrali so seveda najugodnejšega ponudnika, ptujsko gradbeno podjetje Asfalti. „Dela so
skoraj pri koncu, urejamo zadnji odsek v Skorbi. Štiri odseke cest smo preplastili in po potrebi utrdili spodnji ustroj, se pravi naredili izkop in nasutje, teren utrdili ter položili asfalt. Širine cest so ostale v enakih gabaritih, načeloma jih nismo širili, morda kje kakšno nianso zaradi izboljšanja pogojev rabe ceste. Modernizacijo cest izvedemo vsako leto, vlagamo pa denar, ki ga zberemo s komunalnim prispevkom. Letos smo v program prenove vključili 157 metrov ceste v Slovenji vasi - odcep Kolednik, 35
metrov na Zgornji Hajdini - odcep Volgemut in 140 metrov v Gerečji vasi - Vajda. Zdaj urejamo zadnji, najdaljši cestni krak, to je med domom krajanov v Skorbi in igriščem za golf, dolžina je 660 metrov," je pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar. Dodal je, da po fazah komunalno opremljajo tudi novo stanovanjsko sosesko v središču občine. „Tako kot se širi gradnja stanovanjskih enot, tako občina vzporedno ureja komunalno in prometno infrastrukturo."
MZ
Foto: MZ
torek • 13. avgusta 2024
Gospodarstvo
Štajerski	5
Slovenija, Podravje • Poslovanje trgovin se iz leta v leto izboljšuje
Trgovine kljub nedeljskemu zaprtju
poslujejo odlično
Štiri leta po zaprtju trgovin ob nedeljah je jasno, da so se opozorila trgovinske zbornice o izgubi 12 tisoč delovnih mest in desetine prometa izkazala za lobistično strašenje. Dejanski podatki namreč kažejo povsem drugačno sliko.
Septembra 2020 je državni zbor z večino sprejel novelo zakona, ki je trgovinam prepovedala poslovanje ob nedeljah in praznikih. Med izjeme je uvrstil le prodajalne na bencinskih servisih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah, letališčih, v pristaniščih, bolnišnicah in druge manjše prodajalne, v katerih kupcem strežejo tudi sami lastniki.
V mesecih pred odločitvijo, ki je polemike sprožala že dve desetletji, so zaprtju najbolj nasprotovali vodilni predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), največje lobistične organizacije trgovcev. Ti so svarili, da bi imelo nedeljsko zaprtje trgovin katastrofalne posledice za panogo. V tem primeru bi delo na leto izgubilo do 12 tisoč zaposlenih, trgovci pa bi bili ob desetino prihodkov, je javno govorila predsednica zbornice Mariča Lah. Toda danes jasno, da se te napovedi niso uresničile. Ravno nasprotno: iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da danes v trgovski panogi dela več ljudi kot leta 2020, poslovanje trgovskih družb pa se je v tem času precej izboljšalo. »To je pričakovano. Potrošniki so se prilagodili. Zdaj svoje nakupe opravijo v šestih in ne več sedmih dneh,« danes meni ekonomist Bo-
Foto: P. Lavre
V trgovski panogi danes dela več ljudi kot leta 2020, poslovanje trgovskih družb se je v tem času precej izboljšalo.
in da se bodo v živilskih trgovinah močno povečale količine zavržene hrane.
Toda že v letu dni po ukinitvi nedeljskega dela trgovin, ki ga je zaznamovalo še več valov epidemije, se ni zgodilo nič pretresljivega: konec septembra 2021 je bilo v dejavnosti zaposlenih celo 1400 več ljudi kot leto dni pred tem,
posvetov s člani zbornice in strokovnjaki«, ne pa na ekonometrič-nih modelih, saj da ti tedaj zaradi epidemije niso dajali zanesljivih napovedi. Toda po oceni ekonomista Bogomirja Kovača so takrat v zbornici »linearno odčitavali nekatere podatke«.
»Od sedmih dni so enega kar odšteli. Že ob ukinitvi nedeljskega
Poslovanje gospodarskih družb v dejavnosti 'Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil"
	2019	2020	2021	2022	2023 I
Število družb	15.084	15.167	15.002	14.873	15.072
Zaposleni	88.872	88.828	90.357	91.800	92.955
Čisti prihodki od prodaje (v 1000 EUR)	33.701.578	31,241.148	37.401.290	46.487.866	45.497,336
Neto čisti dobiček (v 1000 EUR)	793,744	641.929	1.326.427	1.220.371	1.273.330
gomir Kovač, ki je že takrat napovedi trgovinske zbornice ocenjeval za pretirane. Za koliko se je torej v napovedih »zmotila« zbornica, ki velja za eno najmočnejših in najbolj izpostavljenih delodajalskih organizacij, redno pa sodeluje v javnih razpravah glede davčnih in drugih politik? In zakaj?
Še nikoli ni bilo toliko zaposlenih v trgovinah
Poglejmo številke. Jeseni 2020, ko je začel veljati zakon o nedeljskem zaprtju trgovin, je po podatkih statističnega urada (Surs) v dejavnostih trgovine na drobno ter posredništva in trgovine na debelo skupaj delalo približno 98.000 zaposlenih in samozaposlenih. Med njimi so bili tako delavci velikih trgovskih družb kot majhnih prodajaln. V trgovinski zbornici so takrat opozarjali, da panogi grozijo množična odpuščanja. Delo bi lahko izgubilo do 12.000 zaposlenih na leto, češ da bodo prihodki upadli za 10 odstotkov, je svarila Mariča Lah. Direktorji največjih trgovcev so poudarjali, da se nakupi ne bodo prerazporedili na druge dni v tednu, da bodo šli potrošniki raje v tujino
maja letos so jih na Sursu našteli 100.198. To je dobrih 2.000 več kot ob ukinitvi nedeljskega dela.
Več prihodkov in tudi
• V*t I I IVI •
višji dobički
So se v zbornici res »zmotili« ali pa so namerno zavajali s podatki? Leta 2020 so poudarjali, da so svojo oceno »pripravili na podlagi
Vir: Ajpes
dela trgovin je bilo pričakovati, da se število zaposlenih ne bo zniževalo. Smisel tržne ekonomije je visoka stopnja prilagodljivosti. Potrošniki so se pač odločili, da bodo vse nakupe opravili v šestdnevnem obdobju, zato so spremenili svoje dotedanje navade. Nedelje niso več namenjene za romanja v nakupovalna središča, ampak so to zdaj
Vsi iščejo nove zaposlene
Visoko donosnost poslovanja je trgovinska dejavnost obdržala tudi v letih 2022 in 2023. V nasprotju z opozorili zbornice seje pri trgovcih odprl nov problem: pomanjkanje kadra. Tako je mogoče na spletnih straneh Spara Slovenija, Hoferja, Lidla in drugih velikih trgovskih družb najti na stotine prostih delovnih mest, predvsem v prodajalnah. Odpiranje novih poslovalnic v večjih krajih kaže na to, da bi v trgovinski dejavnosti zaposlovali še več, če jih ne bi omejevala nizka brezposelnost in pomanjkanje kvalificiranih delavcev.
Nove zaposlene iščejo tudi v Mercatorju, kjer so v zadnjih letih zaradi slabega poslovanja in povečane konkurence tujih diskontnih verig zmanjševali število zaposlenih. Trenutno imajo objavljenih 72 prostih zaposlitev, pri čemer v več oglasih iščejo večje število zaposlenih. V Petrolu, kije - tu so se opozorila izkazala za točna -eden od zmagovalcev zakona, saj ima lahko ob nedeljah odprte trgovine na bencinskih servisih, pa so za ljudi brez znanja tako slovenskega kot angleškega jezika sistematizirali celo novo delovno mesto (pomoč v trgovini).
verjetno sobote,« je aktualne podatke komentiral Kovač in dodal: »V tem času se je precej uveljavilo in razširilo tudi spletno nakupovanje, ki ni vezano na konkretni dan. Prav tako se je izkazalo, da košarice niso odvisne od tega, ali so trgovine v nedeljo odprte ali ne, ampak od drugih dejavnikov, od cen naprej.«
Zgrešili tudi pri napovedih poslovanja
Enako kot pri gibanju števila zaposlenih so v zbornici zgrešili tudi pri napovedih obsega prometa, ki ga ustvarjajo trgovci. Ta namreč danes ni nič manjši kot leta 2020. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in statistiko (Ajpes) je takrat dobrih 15.100 družb v dejavnosti »trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil« ustvarilo nekaj več kot 31 milijard evrov čistih prihodkov od prodaje. Res je, da je bilo to slabih pet odstotkov manj kot leta 2019, a je do razlike v pomembni meri prišlo zaradi epidemije in s tem povezano nižjo potrošnjo gospodinjstev.
Že leta 2021 so se skupni prihodki trgovcev zvišali na 37,4 milijarde evrov, leto dni pozneje pa na 46,5 milijarde evrov. V letu 2023 je okoli 15 tisoč družb ustvarilo okoli 45,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je polovico več kot leta 2020. Poudariti velja, da je bila takšna rast v veliki meri posledica visoke inflacije oziroma rasti cen hrane in drugih osnovnih dobrin. Toda istočasno so se krepko povečali tudi dobički družb v trgovinski dejavnosti. Te so še v letu 2020 ustvarile 642 milijonov evrov neto čistega dobička. Že leto pozneje se je kljub črnim napovedim trgovinske zbornice več kot podvojil -na 1,3 milijarde evrov. Za primerjavo: dobiček trgovcev je bil le za tretjino manjši od skupnega dobička družb iz predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo še enkrat več ljudi in so pomemben motor gospodarske rasti.
P. Cirman, T. Modic
Slovenija • Stanje na trgu dela
Najbolj se iščejo - poštarji
Trg dela je bil v prvi polovici leta še vedno v znamenju „izjemno visokega povpraševanja po kadrih". Med najbolj iskanimi so ostali prodajalci, proizvodni delavci, skladiščniki in komercialisti. Rekordna, prek 208-odstotna, je bila rast povpraševanja za poklic poštarja, je poiskala raziskava, ki jo je izvedlo podjetje Valicon.
Foto: Pošta
Ponudba delovnih mest na zaposlitvenem portalu MojeDelo je bila v prvi polovici letošnjega leta še vedno izredno visoka, v med-letni primerjavi pa je bilo zaposlitvenih oglasov vendarle štiri odstotke manj, so v sporočilu za javnost zapisali v Styrii digital marketplaces.
V prvi polovici leta je bilo največ zaposlitvenih oglasov na Moje-Delo.com vnovič za prodajalce, a jih je bilo hkrati deset odstotkov manj kot v prvi polovici lanskega leta. Prav tako je medletno upadlo povpraševanje po proizvodnih delavcih (-15 odstotkov). Na tretjem mestu najbolj iskanih profilov so bili skladiščniki (+7 odstotkov) in na četrtem komercialisti (+15 odstotkov). Vozniki kamionov, tovornjakov, osebnih avtomobilov so se z 18-odstotno medletno rastjo zavihteli na peto mesto najbolj iskanih poklicev, so rezultate povzeli v Styrii.Kot so izpostavili, pa se je med januarjem in koncem junija glede na enako lansko obdobje izjemno povečalo povpraševanje po poštarjih, za kar 208 odstotkov.
Med poklici z visoko rastjo povpraševanja so bili še komisionar (+41 odstotkov), medicinska sestra (+29 odstotkov), administrator (+27 odstotkov) in voznik (+18 odstotkov). Največji upad povpraševanja pri MojeDelo.com beležijo za profile kuhar (-29 odstotkov), svetovalec v prodaji (-25 odstotkov) in natakar (-15 odstotkov).
Glede na raziskavo se je izkazalo še, da glede brezposelnosti med 627 anketiranimi vlada zmerni optimizem. Četrtina zaposlenih sicer aktivno išče novo zaposlitev, a o tem večinoma spregovorijo le s svojimi najbližjimi. Glavni razlog za to je želja po boljših delovnih pogojih, sledijo iskanje boljših odnosov oziroma delovnega okolja in normalen urnik oziroma delovni čas. „V primerjavi z raziskavami prejšnjih let delež klasičnih razlogov za iskanje nove zaposlitve upada, porast pa opažamo zaradi razlogov, kot so naveličanost in želja po spremembi, mobing v trenutni službi in želja po napredovanju," je pojasnila vodja strateškega marketinga na Styria digital marketplaces Nika Rakonjac. Nekaj manj kot tretjina, in sicer 29 odstotkov anketirancev, sicer meni, da je njihova trenutna zaposlitev zelo varna.
(sta)
Maribor • Henklovi podjetji lani zelo uspešni
Rast prihodkov in dobička
Henklovi slovenski družbi v Mariboru (Henkel Maribor in Henkel Slovenija) sta lani skupaj ustvarili skoraj 91 milijonov evrov prihodkov in dobrih devet milijonov evrov čistega dobička.
Henkel Maribor, ki zaposluje okoli 650 ljudi ter proizvaja kozmetične izdelke za slovenski in tuje trge, je leto 2023 po oceni uprave, ki jo vodi Gregor Majcen, sklenil uspešno. Podjetje je beležilo 49,2 milijona evrov prihodkov, kar je dobrih deset milijonov evrov več kot leto prej, za skoraj pet milijonov evrov višji kot leto prej pa je bil tudi njihov čisti dobiček, ki je dosegel skoraj 6,5 milijona evrov. V Henklu Slovenija, ki se ukvarja s prodajo proizvodov, pa so leto 2023 končali z 41,5 milijona evrov prihodkov, kar je tri milijone evrov več kot leto prej.
Mariborski Henkel je eno najpomembnejših industrijskih podjetij v regiji, vsako leto pa proizvede več kot 260 milijonov izdelkov, ki jih pošilja v vse dele sveta. Iz tranzitnega skladišča dnevno odpelje 25 tovornjakov, ki izdelke prepeljejo v več kot 30 držav in oskrbujejo milijone uporabnikov.
(sta)
6 Štajerski
V središču
torek • 13. avgusta 2024
Videm • Očitki o onemogočanju konkurence prijavnem razpisu za gradnjo vrtca
Ima občina že vnaprej izbranega izvajalca za nov
Sedemkrat naj bi župan Brane Kolednik najavil objavo razpisa za izbiro gradbinca, ki bo postavil 10-oddelčni vrtec v Vidmu. Z nekoliko zamika je šele osma najava vendarle »meso postala«in objava se je v začetku julija pojavila na portalujavnih naročil. Nato se je vsul plaz vprašanj in pripomb na pomanjkljivo gradivo, prekratek rok za oddajo projektne rešitve, zaslediti pa je tudi grožnje s prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije.
Videmski vrtec je vroč kostanj že več let, saj je štirioddelčni vrtec, ki so ga zgradili pred več kot desetletjem, kmalu postal pretesen. Iz kostanja pa se je v mandatu Branka Mariniča prelevil v vročo žerjavico, ko so se vrstili pozivi o prostorski stiski in otrocih, ki ostajajo pred vrati vrtca.
Svetniki so leta 2021 potrdili
projektno dokumentacijo za razširitev obstoječega vrtca Videm. Predvidena je bila izgradnja prizidka z dodatnimi petimi oddelki za varstvo predšolskih otrok. Tako bi vrtec iz 4-oddelčnega postal 9-oddelčni, predvideni so bili še en dodaten skupni prostor ter ostali nujni prostori. Občina je nato izvajalca za dozidavo in energetsko
obnovo skušala najti v volilnem letu 2022, vendar so vse ponudbe presegale predvidene proračunske postavke, nekdanji župan Marinič pa jih je zavrnil z argumentom, da na cenovno izsiljevanje ne namerava pristati. Kljub temu pozivi k čimprejšnji ureditvi dodatnih vrtčevskih prostorov niso pojenjali.
Portal javnih naročil Republike Slovenije
Pregled objav	Pregled odločitev	Pregled pogodb	Oddana evidenčna naročila	ESPD	eRevizija
OBJAVA Vprašanja, odgovori in pojasnila
EUei6 Obvestilo o javnem naročilu - splošno področje
Dosje: IZGRADNJA VRTCA VIDEM ZA IZBIRO NAJPRIMERNEJŠE PROJEKTNE REŠITVE
Številko objave na P}N JN004762/2024-ELIel6/01. datum objave: 08.07.2024 Številko objave na TCD: 407264-2024. datum objave: 08.07.2024 Datum udpošiljanja: 04.07.2024
DOSJE JAVNEGA NAROČILA
2.8.2024, Portaljavnih naročil Slovenije, postavljanje vprašanj naročniku - Občini Videm: »Vaš odgovor smatramo kot največjo možno provokacijo in žalitev vseh ponudnikov. V kolikor do 5. 8.2024 ustrezno ne podaljšate roka, in sicer za čas od začetka razpisa do objave podlog, primernih za delo na portalujavnih naročil (ne sprenevedajte se glede roka), bomo, kot smo to že napovedali, obvestili KPK, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, medije in občinski svet ter podali zahtevo na revizijsko komisijo. Pozivamo razpisovalca, naj še enkrat razmisli o svojih predhodnih dejanjih in se zaveda svojih dolžnosti ne samo do ponudnikov, ampak predvsem do vseh davkoplačevalcev.«
Iz občinske uprave oz. naročnik je odgovoril: »Vse podlage za pripravo natečajne rešitve so objavljene. Rok je ŽE ustrezno podaljšan, kot je bilo zahtevano. V kolikor ponudnik meni, daje potrebno objaviti še kaj, naj izrecno navede, česa naročnik še ni objavil.«
Rok je res bil podaljšan, in sicer ravno 2. avgusta, 5. avgusta pa je sledila objava na portalujavnih naročil.
Foto: Zajem zaslona
Aktualna občinska opozicija se zavzema za nadgradnjo sedanjega vrtca.
Novo vodstvo, nova metla
Z novim občinskim vodstvom so se pojavili novi načrti o izgradnji io-oddelčnega vrtca na lokaciji za župniščem, saj bi šola le z razširitvijo obstoječega vrtca izgubila športne površine, širitev matičnega vrtca ne bi rešila težav s premajhno kuhinjo, prav tako ne prostorske stiske šole. Nov projekt je bil najavljen svetnikom, ob tem pa jim je župan Kolednik obljubil študijo Fa-
kultete za gradbeništvo in arhitekturo o prostorskem in finančnem vidiku širitve obstoječega vrtca ali gradnje novega. Študije svetniki niso videli, prav tako se je nekje izgubila napovedana okrogla miza o prostorskem razvoju Vidma, je pa vodstvo občine za svetnike lani organiziralo izlet v Selnico ob Dravi in ogled tamkajšnjega novega vrtca.
Svetniki so kljub stroškovnim pomislekom (sedanje opozicije) v zadnjih mesecih lanskega leta namenili 190.000 evrov za pripravo
projektne dokumentacije za izgradnjo novega io-oddelčnega vrtca. Nato pa je preteklo dobrega pol leta, da je občina objavila razpis. Eden izmed svetnikov opozicije je odprl rokovnik in začel naštevati: »7. 3. 2024 smo se o razpisu pogovarjali na odboru za finance, razpis je bil ponovno omenjen 8. 4. na kolegiju župana, 22. 5. je bilo na kolegiju župana rečeno, da bo vrednost 4,5 milijona evrov z DDV brez opreme, 23. 4. je bila seja občinskega sveta, kjer je bilo poveda-
Slovenija • Žulji 23-milijonskega nakupa španskih letal za gašenje
Air tractorja brez hangarja, lastnega servisa in slovenske
Tako kot marsikaj v Sloveniji je tudi nakup letal za gašenje zgodba brez glave in repa - da sproti improviziramo. »Na vrat na nos smo kupili letala, nimamo pa hangarja zanje, ne servisa in ne pilotov,« so besede poznavalca letalske stroke. Kar vztrajni smo morali biti z vprašanji, da so nam na Upravi za zaščito in reševanje (URSZR), ki je letala kupila in z njimi upravlja, postregli z želenimi odgovori. Uprava je besede našega sogovornika potrdila: da sta letali res brez strehe nad glavo, lastnega servisa ter da tudi svojih pilotov zanju nimamo - pri več kot 3.000 pilotih v državi.
Po največjem požaru na slovenskih tleh, ki je pred dvema letoma opustošil kraško pokrajino, je vlada kupila štiri letala za gašenje iz zraka. Do takrat svojih letal nismo imeli, ognjena ujma pa je dala jasno vedeti, da v prihodnje brez njih ne bo šlo več. URSZR, kamor sodi varstvo pred požari, je lani kupila štiri letala Air Tractor za gašenje iz zraka. Dve sta dvosedežni in dve enosedežni. Dobava letal je potekala v dveh fazah, prvi dve sta prispeli lani in sta operativni, drugi dve sta sicer v Sloveniji, a nista pripravljeni na posredovanje. Letali za gašenje sta julija, ko je na Krasu ponovno zagorelo, prestali krst in uspešno opravili svojo nalogo. Manj sreče je bilo pri enem
od naslednjih posredovanj, ko je pilot pri pristanku letalo poškodoval. Popravili so ga v Španiji in je ponovno operativno. Za dve letali imamo trenutno na voljo tri pilote, dva sta Španca, tretji je Italijan. Pilote zagotavlja podjetje, pri katerem je URSZR letala kupila, to je Air Tractor Europe. »S podjetjem imamo sklenjeno generalno pogodbo za usposabljanja in vzdrževanje letal. V skladu s pogodbo je izvajalec zagotovil tudi pilote,« so navedli na Upravi za zaščito in reševanje.
Vsak od pilotov med intervencijo lahko leti največ sedem ur, z vmesno uro počitka. »Po sedmih urah mora zaradi varnostnih zahtev z letenjem končati.«
Na šolanju dva pilota
V Sloveniji je po podatkih Agencije za civilno letalstvo okoli 3.000 pilotov, za upravljanje letal za gašenje pa zaenkrat ni nobenega. URSZR ta čas šola dva pilota, druga dva bosta usposabljanje predvidoma začela jeseni. »Dva pilota smo napotili na celovit cikel izobraževanj. Aprila sta izvedla trena-žo pristajanja in letenja s plovci na vodni površini. V maju in juniju sta bila napotena na usposabljanje, ki je obsegalo praktični del vadbe na simulatorjih. Opravila sta praktični izpit, ki je osnova, da lahko upravljata posebno letalo, kot je Air Tractor. Opraviti morata še okoli 50 ur letenja pod vodstvom inštruk-
Nakup štirih letal Air Tractor je veljal 23 milijonov evrov. Letni stroški delovanja enote za gašenje iz zraka bodo po oceni Uprave za zaščito in reševanje znašali štiri milijone evrov.
torjev oziroma izkušenih pilotov z dejanskim letenjem in gašenjem ter skupaj naleteti približno 200 ur, da bosta lahko samostojno izvajala letalske operacije gašenja iz
zraka.«
Na upravi računajo, da bodo letni stroški delovanja enote za gašenje iz zraka okoli štiri milijone evrov. »To so stroški, pove-
zani s štirimi letali, servisiranjem in vzdrževanjem, piloti ter drugim osebjem, zavarovanjem in upravljanjem, materialni stroški in stroški usposabljanja ekip.«
Foto: Bobo
torek • 13. avgusta 2024
V središču
Štajerski	7
vrtec?
javljen šest dni po seji, imenuje pa se: Izgradnja vrtca Videm za izbiro najprimernejše projektne rešitve.
Verjetno bi številni (laiki in tudi nekdanji študentje arhitekture -preverjeno) razumeli, da gre za iskanje načrta, kakšen naj bi bil vrtec, vendar bi se v tem primeru motili. Videmski razpis bojda ne vključuje le projektne rešitve - načrta izgradnje novega vrtca, temveč tudi izbiro izvajalca. Tako se namreč glasi dodatno pojasnilo na portalu javnih naročil (en mesec po prvotni objavi razpisa in pet dni po našem poizvedovanju, kaj sploh iščejo). »Naročnik podaja pojasnilo ponudnikom, da projektna rešitev ne more biti predmet samostojne ponudbe, temveč izključno skupaj s ponudbo za izvedbo del.«
Ima občina že izbranega izvajalca?
Naslov razpisa je verjetno nepo-srečen, toda vsak, ki je zainteresiran, si mora prebrati podrobnosti. A tudi pri teh se je zapletlo. Od začetka julija do avgusta so bile podane številne, sicer za razpise malodane neobičajne pripombe, med drugim tudi: »Naročnik namerno odlaša z objavo nujno potrebnih podlag ter s tem daje večje možnosti že vnaprej izbranemu svojemu kandidatu ter s tem onemogoča ostalo konkurenco.«
Eden izmed domnevnih interesentov (gre za anonimne objave) pa je zapisal: »Naročnik očitno namerno ne objavi natečajnih podlag in prilog, na katerih bi bilo sploh
Foto: Črtomir Goznik
no, da bo razpis objavljen v maju, 13.5. smo na kolegiju župana slišali, da bo v 14 dneh objavljen razpis za novi vrtec, 21. 5. je bil sestanek s svetniško skupino SDS, rečeno je bilo, da bo do 1. junija razpis za novi vrtec, 17. 6. smo se sestali na kolegiju župana, povedano je bilo, da bo še v istem tednu razpis objavljen.« Nato je bila 2. julija seja občinskega sveta, na kateri je župan Kolednik napovedal objavo skupnega razpisa za izbiro izvajalca in projektanta. Razpis je bil ob-
Foto: Gradivo občine
Predvidena nova lokacija desetoddelčnega vrtca je za župniščem v Vidmu.
Župana Braneta Kolednika smo 31. julija zaprosili za pisna pojasnila glede sestave komisije, krajšega roka od tega, predpisanega s pravilnikom, očitkov glede onemogočanja konkurence in same vsebine razpisa. V sedmih delovnih dneh, kot sicer veleva zakon o medijih, odgovora nismo prejeli. Toliko o odprtih vratih občine in županove pisarne za vsakogar.
mogoče pričeti z delom, ter s tem namerno onemogoča zainteresirane ponudnike, da bi lahko sodelovali na javnem arhitekturnem natečaju. Natečaj je bil objavljen na portalu javnih naročil 8. julija. 26. julija natečajnikom še vedno ni na voljo potrebna dokumentacija. 18 dni je čas, ki ga je razpisovalec hote ali nehote „ukradel" natečajnikom in pri tem suvereno odgovarja, da roka ne bo podaljšal, kar je - milo rečeno - norčevanje iz stroke in vseh davkoplačevalcev. Župan bi se moral krepko zamisliti, na kak način se izvajajo razpisi in vodijo investicije, pristojne državne institucije pa ukrepati. Glede na to, da bo za gradnjo skoraj verjetno (naj nas popravi razpisovalec, če temu ni tako) porabljen tako ali drugače davkoplačevalski denar, je vaše ravnanje še toliko bolj nerazumljivo, netransparentno in kaže vse znake koruptivnosti.« Odgovor je bil, da so bile vse potrebne priloge objavljene dan po oddani zahtevi o
objavi, in sicer 25. julija.
Na kršenje roka za oddajo na-tečajnih rešitev je opozorila tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, saj je bil rok za 14 dni krajši od predpisanega. Zbornica je izpostavila tudi kršenje člena Pravilnika o natečajih glede zastopanja stroke v ocenjevalni komisiji, ki jo v Vidmu sestavljajo direktor občinske uprave Gorazd Ladinek, župan Brane Kolednik, odvetnik Andrej Turk in arhitekt Rober Rons.
Novi vrtec enkrat dražji od predvidene nadgradnje
Nad pripravo in potekom razpisa so razočarani tudi v opoziciji, ki še vedno zagovarja nadgradnjo vrtca na obstoječi lokaciji, saj naj bi bila ta ugodnejša za občino. Nadgradnja vrtca z energetsko obnovo bi stala 3,5 milijona evrov, medtem ko občina za izgradnjo novega vrtca (vključno z opremo kuhinje
in zunanjo ureditvijo) predvideva okrog 6,5 milijona evrov. Nadalje opozicijski svetniki pravijo, da bi z nadgradnjo obstoječega vrtca in podrtjem hiše v občinski lasti (Videm 49) dobili zaokrožen šolski prostor, sedaj pa se ta prostor drobi. Menijo tudi, da se z vrtcem na novi lokaciji tlakuje pot ustanovitvi novega vrtčevskega zavoda, kar bi povzročilo dodatne stroške v občinskem proračunu. »Ne potrebujemo še enega fikusa in administrativnih prostorov. Z zaokroženo celoto šolskih in predšolskih dejavnosti pa bi reševali tudi prostorsko problematiko. Ne kažemo s prstom na sedanje vodstvo, prostorska nedorečenost je že leta težava Vidma, vendar pa smo imeli priložnost, da bi sedaj naredili, kot je treba.«
»Po toči zvoniti je prepozno«, je le eden izmed pregovorov o zamujenih priložnostih. Zdi se, da je bilo teh v Vidmu že kar nekaj (ne le v zadnjih dveh letih).
Mojca Vtič
Foto: MV
posadke
Ptujsko jezero še ni predvideno za zajemanje vode
Letali Air Tractor sta locirani na brniškem letališču, a strehe nimata. »Matična baza letal in enote je na brniškem letališču, kjer lokacija in infrastruktura omogočata celodnevno podporo, servisiranje ter obratovanje letal in posadke. Letali sta parkirani na prostem, vendar ju v primeru slabega vremena premaknemo v hangar policijske enote ali v hangar obrambnega ministrstva.«
Drugi dve kupljeni letali, ki še nista pripravljeni za posredovanje, sta v Bovcu. Zanju poteka postopek registracije, predvidoma bi lahko bili operativni v drugi polovici poletja.
Po pojasnilu URSZR lahko letali Air Tractor z Brnika v 20 minutah dosežeta vse v državi požarno najbolj ogrožene lokacije. Po potrebi naloge gašenja opravljajo tudi z drugih letališč. Vodo za gašenje zajemajo v glavnem v morju. »Pi-
loti so uspešno testirali in potrdili zajemanje vode na območju reke Drave, slovenskega morja, italijanskega morja in reke Save. Trenutno potekajo testiranja na Bohinjskem in Velenjskem jezeru. Med potencialnimi lokacijami je tudi Ptujsko jezero, če bosta ustrezali gladina in čistoča jezera. V praksi so primerna
vodna območja, ki so dolga vsaj kilometer, primerne širine - vsaj okoli 50 metrov - ter primerne geografske lege in reliefa. Vodne površine morajo biti primerno čiste, v bližnji okolici ne sme biti ovir, kot so na primer daljnovodi in antene.«
Air Tractor s 3.000 litri vode, helikopter z največ 900
Letalo Air Tractor lahko prenese 3.000 litrov vode in je v primerjavi s helikopterskim gašenjem bistve-
no bolj učinkovito. »Helikopterji običajno v naletu prenesejo med 500 in 900 litri vode. Letala za gašenje se lahko tudi hitreje vključijo v intervencijo, že v 10 ali 20 minutah, medtem ko se helikopterji običajno vključijo bistveno kasneje, po več urah,« so povedali na URSZR.
Poleg Air Tractorjev ter vojaških in policijskih helikopterjev imamo v Sloveniji za pomoč pri gašenju še letalo Spartan, ki ga upravlja Ministrstvo za obrambo (MORS).
Lani je država občutno segla v
Piloti vojske in policije Air Tractorjev ne bodo upravljali
V državnem sektorju so piloti zaposleni v Policiji in Slovenski vojski oziroma na Ministrstvu za obrambo. Pri gašenju požarov z letali Air Tractor ne bodo sodelovali, se pa v intervencije vključujejo s helikopterji. Prav tako je njihova helikopterska pomoč nepogrešljiva v službi nujne medicinske pomoči in pri medbolnišničnih prevozih, poskrbijo za prevoze potnikov (na primer ministrov, delegacij...), izvajajo prevoze blaga in organov za presaditev, sodelujejo na prireditvah, kjer predstavijo svojo dejavnost. Državni helikopterji in njihove posadke sodelujejo v humanitarnih akcijah, pri reševanjih, iskanju pogrešanih oseb in gorskem reševanju. Piloti Slovenske vojske pilotirajo tudi vladno letalo Falcon. Vojska ima 16 helikopterjev in 24 letal, Policija pa sedem helikopterjev (trije od teh so novi). Dva helikopterja vlada namerava kupiti še za opravljanje nujne medicinske pomoči. Koliko imata obe organizaciji pilotov, niso odgovorili. Smejo pa oboji -policijski in vojaški piloti - ob določenih pogojih pilotirati tudi izven službe, če jim to delodajalec dovoli.
Za letala Air Tractor u Sloveniji nimamo pilotov. Trenutno so nam na voljo trije izposojeni piloti, dva sta Španca, tretji je Italijan. Pilote zagotavlja prodajalec letal Air Tractor Europe, ki bo izšolal tudi štiričlansko slovensko posadko.
žep in za gašenje iz zraka poleg letal nabavila še vrsto druge opreme. »Kupili smo štiri dodatne vreče za gašenje s helikopterji in štiri bazene za zajemanje vode. To pomeni, da imamo skupno 13 vreč za gašenje s helikopterji in 18 bazenov za zajemanje vode. Nakup opreme za gašenje s helikopterji je veljal 204.000 evrov. Helikopterske
enote Slovenske vojske in Policije so usposobljene in pripravljene. Posredovale bodo v primerih, ko gasilci in letala ne bodo dovolj. Nakupi in vključevanje nove opreme pomembno vplivajo na izboljšanje varstva pred požari,« so pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje.
Mojca Zemljarič
Foto: URSZR
8 Štajerski
Zdravstvo
torek • 13. avgusta 2024
Slovenija, Podravje • Pomanjkanje zdravnikov: velik problem zdravstvenega sistema
Lažje zaposlovanje zdravnikov iz tujine
V množici težav slovenskega zdravstvenega sistema je pomanjkanje zdravnikov ena ključnih. Država se bo tega skušala lotiti s spremembami zakona, kar naj bi poenostavilo zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev. Trenutno so birokratski postopki precej dolgi. V zadnjih petih letih se je v Zdravniško zbornico Slovenije včlanilo 69 zdravnikov, ki so licence opravili v tujini. Z leti je opazen upad, lani jih je bilo precej manj kot leto poprej.
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) se je v obdobju 2018-2023 včlanilo 69 zdravnikov, ki so licence pridobili v tujini. Največ jih je bilo leta 2019, 16 zdravnikov, nato beležimo rahel upad, lani so jih včlanili le še 10. K nam je prišlo največ zdravnikov družinske medicine, v petih letih 11, sledijo anesteziologija, reanimatologija in preoperativna medicina. Zelo malo jih je s področja dentalne medicine, dermatovenerologije ... Prevladujejo zdravniki iz Srbije, BiH, Makedonije, Črne gore in Hrvaške.
Vlada je julija letos sprejela izhodišča za pripravo Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Poenostaviti in pohitriti želijo postopke zaposlovanja tujcev. »Trenutni postopki priznavanja tujih kvalifikacij pa so zapleteni in precej dolgotrajni,« so razloge predstavili na Ministrstvu za zdravje. Enotna pravila za priznanje poklicnih kvalifikacij za vse zdravstvene poklice bi zmanjšala birokratske zaplete in dodatno pospešila proces priznanja kvalifikacij.
Seveda to odpira tudi vprašanja o morebitnih negativnih učinkih tovrstnih ukrepov in zlorabah. Na ministrstvu zatrjujejo, da preverjanje strokovnosti, znanja in kakovosti kandidatov ostaja na visoki ravni.
Kakšni so novi ukrepi
Novi ukrepi vključujejo možnost šestmesečnega usposabljanja pri delodajalcu, ureditev začasnega priznanja kvalifikacij za izvajanje demonstracijskih operacij ter poenotenje stroškov postopkov. V načrtu je še kar nekaj sprememb, ki naj bi poenostavile in pospešile
ó
>1
^ h
™
I I

začetek dela tujih delavcev v Sloveniji.
Seveda pa bo treba sočasno poskrbeti tudi za stimulativno delovno okolje, ustrezno plačilo itn. Slovenija že nekaj časa ni več najbolj privlačna za zdravnike in druge delavce v zdravstvu.
V domovih upokojencev, kjer je kadrovska stiska velika, se ob iskanju medicinskih sester (iz tujine) srečujejo z velikimi težavami. Del razloga so tudi zapleteni birokratski postopki. Morda pa bodo novi ukrepi prispevali k izboljšanju kadrovske situacije na področju zdravstva v Sloveniji.
Postopki so dragi in dolgi
Postopke za zaposlitve v Sloveniji zdravniki iz tujine sprožijo na Ministrstvu za zdravje. Razlikujejo se glede na to, ali prihajajo iz EU ali tretjih držav. Najprej se sproži postopek priznavanja kvalifikacije. Vsi dokumenti morajo biti prevedeni v slovenščino. Na ministrstvu odločijo, ali mora kandidat opraviti pripravništvo, strokovni izpit ... Več kot 600 evrov stane opravljanje izpita iz slovenskega jezika na visoki ravni. 300 evrov stane strokovni izpit, velik strošek
Užmah: »To so že naši zdravniki!«
Tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je nekaj zaposlenih prišlo iz drugih držav Evrope. »Veseli smo, da so zaposleni pri nas, imajo pa različne statuse. Nekateri so prilagoditveno obdobje opravili pri nas in so že specialisti, drugi so ga opravili v drugi zdravstveni ustanovi, pa so se kasneje zaposlili pri nas, tretji opravljajo prilagoditveno obdobje za specializacijo, imamo pa tudi pripravnike, torej zdravnike po zaključeni fakulteti... Vsi, ki opravljajo prilagoditveno obdobje ali pripravništvo, krožijo, kar pomeni, da so pretežni čas kroženja pri nas samo na plačilni listi, delo pa opravljajo po drugih ustanovah,« pojasnjuje Anica Užmah, direktorica ptujske bolnišnice. Obenem opozarja, da so tudi statusi tujcev različni; eni imajo stalno, drugi začasno prebivališče, nekateri so bili tujci, a so zdaj že državljani Slovenije. »Med njimi so tudi taki, ki imajo že stalno delovno dovoljenje, ampak imajo še vedno status tujca,« je še dodala Užmah.
Trenutno so v SB Ptuj štirje zdravniki iz tujine, ki so še na usposabljanju: dva sta v prilagoditvenem obdobju in dva sta pripravnika. Še za dva zdravnika pripravnika urejajo dokumentacijo in naj bi začela delati 1. septembra letos. »Tisti, ki imajo uradno sicer še status tujca, pa že dlje časa delajo v naši bolnišnici, so 'naši',« je jasna Užmah.
predstavljajo tudi prevodi in ostalo. Pridobiti je treba dovoljenje za bivanje in delo. Vse skupaj po izkušnjah delodajalcev, ki so se s tem ukvarjali, traja približno leto dni od izkazane pripravljenosti, da se zaposlijo, do začetka dela. V preteklosti je bilo več poskusov ureditve te problematike in poenostavitve postopkov, vsi so bili bolj ali manj neuspešni.
Nekatere izjeme ...
Zakon določa nekatere izjeme, ko je zaposlovanje že zdaj lahko zelo hitro. Šlo naj bi za »začasni« ukrep. Kadar pri izvajalcu zdrav-
Foto: Sašo Bizjak
Slovenija nujno potrebuje dodatni zdravstveni kader, skušali bodo olajšati vstop tujih delavcev na slovenski trg dela.
stvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na terciarni ravni ni mogoče zagotoviti neprekinjene nujne zdravniške pomoči, lahko Ministrstvo za zdravje zdravniku specialistu za največ leto dni dovoli opravljanje zdravniške službe, in to ne glede na državo, v kateri je pridobil poklicno kvalifikacijo. Zaposli se na povabilo, dovoljenje se lahko podaljša, pri čemer
tem zdravnikom ni treba znati slovenskega jezika. Takih je le peščica v Sloveniji (lani štirje).
Mnogi zdravstveni domovi so se že lotili iskanja kadra na Balkanu, tudi ljubljanski. V ZD Ptuj trenutno, kot pravi direktorica Metka Petek Uhan, še niso zaposlovali zdravnikov iz tujine. Kadrovska slika je pri njih zaenkrat zadovoljiva.
Dženana Kmetec
Foto: SB
Slovenija • Kakšno je stanje v zdravstvu v letu 2024
Zdravnikov je več kot pred začetkom stavke
Aprila letos je bilo po podatkih portala plač v javnem sektorju zaposlenih kar 7.715 zdravnikov in zobozdravnikov, ki so v povprečju prejeli 4.937 evrov bruto plače. Številka je višja tako v primerjavi z lanskim aprilom (7.680) kot tudi z letošnjim januarjem (7.602), ko seje uradno začela stavka.
Enako je razvidno iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer podrobno beležijo podatke o storilnosti vseh zdravstvenih delavcev, tudi tistih, ki so zaposleni oziroma delajo pri koncesionarjih. Tako je maja letos v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, torej v ambulantah, delo opravljalo nekaj več kot 4.800 zdravstvenih delavcev. Decembra lani jih je delalo okoli 4.700, torej dobrih sto manj. Še avgusta lani jih je bilo sicer manj kot 4600.
Podobno je v bolnišnični dejavnosti, kamor spadajo tudi operativni posegi. Tam je maja letos delalo okoli 3.400 zdravstvenih delavcev, decembra lani pa 3.370. Njihovo
število se je torej v času stavke celo povečalo za nekaj deset.
Temu pritrjujejo tudi pojasnila največjih bolnišnic v državi. Tako v ljubljanskem kot mariborskem kliničnem centru se je namreč število zdravnikov povečalo, prav tako v izolski, novomeški in novogoriški bolnišnici. Podobno je drugod.
Vztrajajo tudi družinski zdravniki
V zadnjih dveh letih je bilo veliko tudi razprav o pomanjkanju in preobremenjenosti družinskih zdravnikov. Ti so opozarjali, da delajo preveč, za kar so preslabo plačani, omejene možnosti pa imajo pri
dodatnem zaslužku. In kaj pravijo številke?
V	začetku januarja, pred začetkom stavke, je v Sloveniji delovalo 1.413 zdravnikov splošne oziroma družinske medicine. Od tega jih je 1038, torej velika večina, delala v javnih zdravstvenih ustanovah. Skupaj z drugimi zdravstvenimi delavci so tvorili 1.184 timov, od tega je bilo 949 splošnih ambulant, preostalo pa so bili otroški in šolski dispanzerji.
V	več kot šestih mesecih se ni kaj veliko spremenilo. Zdravnikov je šest manj, a je število timov ostalo nespremenjeno. Večina je sicer zapustila Zdravstveni dom Ljubljana; odšlo je kar 47 družin-
skih zdravnikov. Medtem rezultate dajejo tudi nove ambulante. V začetku tega meseca je bilo namreč pri družinskih zdravnikih opredeljenih 1.934.363 pacientov, od tega 1.532.577 v splošnih ambu-
lantah. To je slabih 9.000 manj kot januarja. Toda v vmesnem času se je povečalo število opredeljenih v ambulantah za neopredeljene in ambulantah za boljšo dostopnost. Tako ima danes osebnega
Foto: Sašo Bizjak
zdravnika 400 ljudi manj kot pred šestimi meseci. Za primerjavo: lanskega avgusta je bilo opredeljenih 1.956.603 pacientov, torej kar 11 tisoč ljudi manj.
T. Modic
torek • 13. avgusta 2024
Podravje
Štajerski	9
Ptuj • Pestro dogajanje v mestu se nadaljuje
Do konca poletja še nekaj koncertov
Velikokrat slišimo, da se na Ptuju ne dogaja nič; praviloma iz ust tistih, ki mesta in organiziranih prireditev sploh ne obiščejo. Ptujska poletna noč je zelo dobro uspela, razpored napovedanih koncertov do konca avgusta pa je še pester. Prihajajo Parni valjak, Nina Pušlar, Severina...
Ptujska poletna noč je bila dobro obiskana. V petek je organizatorjem načrte prekrižal dež, v soboto pa so bile terase lokalov po mestu in mestna tržnica polne obiskovalcev.
Za tiste, ki so morda zaradi dopusta ali iz kakšnih drugih razlogov zamudili možnost zabave, je do konca avgusta še precej možnosti, da to nadoknadijo.
V sklopu Arsane bo izvedenih še nekaj koncertov za različne vrste publike. Na ptujskem gradu se bo 25. avgusta predstavil komorni zbor Kor, tri dni kasneje pa v mi-noritskem samostanu Orkester slovenske filharmonije. Oboževalci Nine Pušlar bodo na svoj račun prišli 31. avgusta, ko prirejajo na ptujski tržnici izjemen koncert. Cene vstopnic se gibljejo od 20 do 32 evrov.
Mnogi čakajo na 24. avgust, ko se obeta že tradicionalna Gojina noč. Gre za eno najbolj obiskanih poletnih prireditev v mestu. Lanskoletni koncert na parkirišču pred
Do konca poletja je še veliko možnosti za obisk kakšnega koncerta na prostem. Ptuj ima odlična prizorišča: od dominikanskega in minoritskega samostana do tržnice.
PSC Goya je bil razprodan. Letos bodo nastopili Severina, Barabe, Til Čeh in Petelini. Vstopnice so v predprodaji na voljo od 14 evrov naprej.
Konec avgusta na Ptuj prihaja tudi legendarna skupina Parni va-ljak. V dominikanskem samostanu
bo nastopila 30. avgusta. Cena vstopnice je od 22 evrov naprej. V primeru slabega vremena bodo koncert izvedli v dvorani Sava Campus.
To je le nekaj koncertov, ki so napovedani do konca tega meseca. Tudi september se bo, tako kot že
desetletja, začel z izjemno prireditvijo, Festivalom narodnozabavne glasbe Ptuj, ki bo letos prvič na idilični lokaciji v Rimskem kampu na Štukih. Najboljši izvajalci narodno-zabavne glasbe v državi se bodo predstavili 6. septembra ob 19.30.
Dženana Kmetec
Očitki so neupravičeni
Tanja Srečkovič Bolšec, v. d. direktorice Zavoda za mlade, šport in turizem Ptuj, pravi, da so očitki na račun premajhnega števila prireditev v poletnih mesecih nerazumljivi in napačni: »Dogaja se izjemno veliko. Imamo številne festivale, ki pokrivajo različna področja, tudi posamezne koncerte, gostinci se trudijo. Vsi skupaj delamo na tem, da je priložnosti za obisk mesta ogromno, kar pa se ne nazadnje pozna tudi na dobrem obisku in udeležbi tako na festivalih kot koncertih. Zato se mi zdijo takšni očitki absolutno neupravičeni.«
Dodaja še, da je paleta dogodkov pisana in da se za vsakogar najde kaj.
Foto: CG
Ptuj • Otvoritev nove poslovalnice trgovine Tedi
Tedi odslej tudi v Qcentru
Priljubljena trgovina Tedi je svojo prvo poslovalnico na Ptuju odprla pred 12 leti. Kar nekaj časa so iskali prostor za še eno in ga uspešno našli v nakupovalnem središču Qcenter. To prinaša popestritev ponudbe, več možnosti za nakupovanje, in kar je prav tako pomembno, tudi nekaj novih delovnih mest.
Nataša Vajs, vodja prodaje za trgovine Tedi v Sloveniji, je izjemno zadovoljna z izbrano lokacijo. Svoja vrata so za stranke odprli v četrtek, 8. avgusta. To je njihova 59. poslovalnica v Sloveniji in druga na Ptuju: »Pričakovanja so velika, ponujamo ogromno različnih artiklov po ugodnih cenah, za vsakega se najde nekaj, od potrebščin za go-
spodinjstvo, živali, ustvarjanje, zabavo ... Vsaka stranka lahko vedno najde nekaj zase.« Odprtje poslovalnice na Puhovi ulici je prineslo tudi sedem novih delovnih mest.
V Tediju so s poslovanjem svoje prve poslovalnice, ki deluje od leta 2012, prav tako zadovoljni, Vajsova pa priznava: »Kar nekaj let smo iskali še eno, novo lokacijo, saj
vemo, da ljudje želijo imeti izbiro. Nakupovalno središče Qcenter se je v zadnjih letih močno razvilo, tako da je bila odločitev, da izberemo ta prostor, nekako samoumevna.«
Zagotavljajo, da bojazni, da bi svojo prvo poslovalnico na Ormoški cesti v kratkem zaprli, ni. Ptuj še zdaleč ni edino mesto, kjer imajo
več trgovin. »To ni edino mesto, kjer imamo več poslovalnic. V praksi se je večkrat pokazalo, da se takšne odločitve za širitev obrestujejo. Seveda upamo, pravzaprav smo prepričani, da bo tako tudi v tem primeru,« je optimistična Nataša Vajs.
Tudi Robert Furjan iz Qcentra je izjemno zadovoljen, da je Tedi svojo drugo poslovalnico odprl prav v njihovih prostorih: »Vsaka trgovina, ki pride k nam, je del pomembne zgodbe, ki jo kreiramo skupaj. Koncept je premišljen in dodelan, sodelovanje s trgovci je smiselno, saj želimo zagotoviti pestrost ponudbe in trgovina Tedi bo zagotovo prispevala k temu. Pred kratkim smo odprli Premium Pet, kjer ponujajo vse za male živali, nekaj dni za tem še trgovino Tedi. Nakupovalno središče Qcenter se razvija v pravi smeri, z željo in vizijo, da lahko kupcem na enem mestu ponudimo vse, kar potrebujejo.«
Dženana Kmetec
Foto: DK
Nova poslovalnica trgovine Tedi je v nakupovalnem središču Qcenter.
Slovenija • Mednarodni dan mladih
Od staršev se odselijo pri 30 letih
V Sloveniji je prebivalcev, starih od 15 do 29 let, 15 odstotkov. To je 7,5 odstotne točke manj kot leta 1991. Skoraj polovica starih od 20 do 24 let je bila lani vključena v terciarno izobraževanje. Otroci pa se od staršev odselijo, ko so stari že več kot 29 let, navaja državni statistični urad ob mednarodnem dnevom mladih, 12. avgustu.
Delež prebivalcev v starosti od 15 do 29 let je leta 1991 znašal 22,5 odstotka, ko je bil največji. Najmanjši je bil leta 2022, ko je znašal 14,6 odstotka, medtem ko letos znaša 15 odstotkov. Po statističnih regijah je bil delež mladih na začetku tega leta največji v osrednjesloven-ski regiji, najmanjši pa v pomurski.
Med članicami EU je bil delež mladih lani najvišji na Cipru, najnižji pa v Bolgariji. Slovenija sodi med države z nižjim deležem mlade populacije, saj je imela lani poleg Bolgarije manj mladih le še Latvija. Povprečje v EU je bilo dobrih 16 odstotkov.
Polovica na fakultetah
V terciarno izobraževanje je bilo leta 2022 vključenih več kot 47 odstotkov prebivalcev, starih od 20 do 24 let. V EU je imela večji delež le še Grčija, kjer je znašal dobrih 52 odstotkov. Tudi pri drugih kazalnikih s področja izobraževanja se je Slovenija dobro odrezala. Tako je bilo lani med starimi od 15 do 29 let 7,8 odstotka takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjše deleže so izmerili le še na Malti, Švedskem in Nizozemskem.
Slovenija se tudi v povezavi z zgodnjo opustitvijo izobraževanja med članicami EU uvršča med tiste z najnižjimi deleži. Pri tem kazalniku merijo delež starih od 18 do 24 let s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje. Naša država se je lani s 5,4-odstotnim deležem uvrstila na peto mesto. Najnižji delež so imeli na Hrvaškem, najvišjega pa v Romuniji.
Terciarno izobraževanje je lani pri nas uspešno končalo 16.629 oseb. Med moškimi največji delež predstavljajo tisti, ki so diplomirali na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Med ženskami pa največji delež predstavljajo tiste, ki so diplomirale na področju poslovnih in upravnih ved ter prava.
Foto: Pexels
Plača za več kot četrtino nižja od povprečne
Povprečna mesečna neto plača starih od 15 do 24 let je bila oktobra lani za 27,9 odstotka nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Stopnja delovne aktivnosti je bila med starimi od 15 do 24 let lani sicer 32,6-odstotna, kar je bilo 2,6 odstotne točke pod povprečjem EU. Najvišjo so izmerili na Nizozemskem, najnižjo pa v Grčiji.
Nižja od povprečja EU je bila tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Znašala je 9,9 odstotka, kar je 4,6 odstotne točke manj od povprečja EU. V Nemčiji je bila najnižja, v Španiji pa najvišja.
Mladi v Sloveniji so se lani od staršev odselili povprečno pri 29,1 leta starosti. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta.
V Sloveniji je lani s starši živelo 60,4 odstotka mladih v starosti od 18 do 34 let. To je bilo za dobrih 44 odstotnih točk več kot na Finskem, po drugi strani pa za dobrih 16 odstotnih točk manj kot na Hrvaškem.
10 Štajerski
Izobraževanje
torek • 13. avgusta 2024
Ptuj • Nove pridobitve Zgodovinskega arhiva Ptuj
Digitalizirali Dajnkovo kroniko
V Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer trenutno hranijo nekaj več kot štiri kilometre arhivskega gradiva, so letos pridobili nekaj arhivskih dragocenosti javnopravnih in privatnih oseb, kije za ptujsko zgodovino izredno pomembno.
/f/•//;//// f // já
ffi-w
A
• f///
tl/TJ.10 110, 1 UAgf.............
K-irjTiKHirciVfj/
Foto: Črtomir Goznik
Katja Zupanič, direktorica ZA Ptuj: »Veseli smo, da smo letos obogatili arhivsko gradivo, pridobili za ptujsko zgodovino izredno pomembno arhivsko gradivo javnopravnih kot tudi privatnih oseb.«
Foto: Črtomir Goznik
V Zgodovinskem arhivu Ptuj so digitalizirali Dajnkovo velikonedeljsko kroniko, ki je ena najobsežnejših in najbogatejših župnijskih kronik na Slovenskem. Obsega tri večinoma v nemščini napisane knjige, v katerih najdemo številne zgodovinske podatke o kraju, križnikih, cerkvi, njeni opremi in župnijah v dekaniji Velika Nedelja ter tudi o prebivalcih. Kronika je že dostopna uporabnikom preko arhivske virtualne čitalnice.
»Resnično smo veseli, da smo pridobili gradivo znanega ptujskega zbiratelja Franca Goloba, 18 albumov razglednic Ptuja, s katerimi smo obogatili zbirko razglednic. Od žene znanega ptujskega fotografa Srdana Mohoriča smo pridobili okoli 65.000 njegovih digitalnih fotografij. Prevzeli smo tudi zelo bogato digitalno oz. avdiovizual-no gradivo Tinčka Ivanuše, nadvse pomembno za ptujsko zgodovino. V prvi fazi smo poskrbeli za ustrezno materialno varnost tega gradiva, ker potrebuje posebne pogoje za hrambo. Gre tudi za gradivo na različnih nosilcih iz zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja, to so VHS-kasete, CD-ji. Vse to bo treba spraviti v medijsko obliko, ki bo dosegljiva uporabnikom, pri čemer avtorske pravice ostajajo Tinčku Ivanuši. Izpostavila pa bi tudi digitalizacijo Dajnkove kronike, ki smo jo opravili letos junija v okviru naše javne službe, na kar smo izjemno ponosni. Naš sodelavec Damjan Lindental je na našem knjižnem skenerju digitaliziral 2050 strani vseh treh knjig v kvaliteti arhivske kopije. Lahko se pohvalimo, da je ta kronika že dostopna uporabnikom preko naše arhivske virtualne čital-
nice, in sicer kot ogledna kopija. To je enkratni vir za cerkveno in krajevno zgodovino,« je Katja Zupanič povzela nekatere nove pomembne pridobitve arhivskega gradiva.
Kazenski spisi, ki bodo odprti šele čez leta
Letos so prevzeli že precej gradiva tudi od javnopravnih oseb: julija 230 arhivskih škatel ali 23 tekočih
metrov arhivskega gradiva Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Gre za večinoma nedostopno gradivo, ki bo skladno z zakonom o varstvu dokumentiranega in arhivskega gradiva ter arhivih dostopno šele 75 let po nastanku. To so predvsem kazenske zadeve, ki so bile kasneje predložene sodišču v postopek.
Od Upravne enote Ptuj so prev-
zeli arhivsko gradivo, invalidninske zadeve vojnih in mirnodobnih vojaških veteranov ter žrtev fašističnega nasilja. »Gradivo je zanimivo, saj iz njega izvemo, kje vse so se ljudje z našega območja borili in na kateri strani v času prve ali druge svetovne vojne in kje so kasneje služili vojaški rok, kakšne poškodbe so se zgodile v JLA, kakšne rane in bolezni so jih pestile ipd. Trenutno
pa se odbira in pripravlja arhivsko gradivo še pri nekaterih javnopravnih osebah: v več osnovnih šolah, Zdravstvenem domu Ptuj, Območni gasilski zvezi Ptuj, Mestnem gledališču Ptuj, Domu upokojencev Ptuj, Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož in Društvu Sonček. Gradivo odbirajo tudi v MO Ptuj in Občini Videm. Potekajo pa tudi dogovori o začetku odbiranja arhivskega gradiva z Gimnazijo Ptuj, Centrom Sonček - Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije (enoto VDC Ptuj), Društvom slepih in slabovidnih Ptuj ter društvom Ars Vitae.
Direktorica Katja Zupanič se
trenutno posveča pripravi strateškega načrta z opredelitvijo ciljev za obdobje 2025-2029. Tudi v ta načrt bodo vpisali potrebo po ureditvi mini restavratorske delavnice, ki jo potrebujejo za kakšne manjše popravke. Osrednji cilj pa je stalnica, da bi javnost lahko do-stopala do čim več arhivskega gradiva. Pritegniti si želijo tudi mlajše generacije, spodbuditi večje zanimanje za zgodovino kraja, prednikov ter da bi vsi skupaj izboljšali odnos do arhivskega gradiva, svoje preteklosti oziroma zgodovinskega spomina.
mg
Slovenija • Zakon za boljše kadrovske pogoje v domovih za starejše
200 evrov štipendije za dijake in študente
Zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, kije začel veljati minuli teden, prinaša več ukrepov. Med drugim uvaja tudi sistem kadrovskih štipendij za določene poklice.
Upravičenemu izvajalcu bo ministrstvo zagotovilo sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije dijaku v zaključnem letniku rednega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja oziroma študentu v zaključnem letniku študijskega programa do vključno sedme ravni. Štipendija bo namenjena tistim, ki se izobražujejo v programih gastronomija, socialno delo, fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologija, psihologija in kineziologija. Dijak oz. študent bo mesečno dobil 200 evrov.
Zakon bo omogočal tudi sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in nakup sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih. Ukrep za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je namenjen sofinanciranju stroškov, ki jih bodo imeli pri pridobivanju te kvalifikacije zaposleni pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe. Za vsakega zaposlenega, ki se vključi v pridobitev kvalifikacije, je predvidenih do 3000 evrov. Skupne finančne posledice ukrepa pa so do leta 2026 ocenjene na 1,3 milijona evrov.
Zakon, ki so ga pripravili na mi-
Dijaki ali študentje v programih gastronomija, socialno delo, Jizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologija, psihologija in kineziologija bodo lahko prejemali štipendije, ki jih bodo glede na potrebe razpisali domovi upokojencev.
nistrstvu za solidarno prihodnost, prav tako sofinancira stroške za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca. Upravičenemu izvajalcu bodo zagotovili do 5000 evrov na zaposlenega, da bo
ta pridobil izobrazbo, ki je pri izvajalcu pogoj za zaposlitev na delovnem mestu v osnovni, socialni in dolgotrajni oskrbi, zdravstveni negi in zdravstveni rehabilitaciji.
Sta, Ur
Ptuj, Podravje • Delavnice v polnem teku
Učenje jezika v družbi psa -posebna dogodivščina
V pestri paleti poletnih delavnic se v ptujskem Centru interesnih dejavnosti zmeraj najde kar nekaj možnosti za pridobivanje različnih znanj in veščin, pa tudi učenje jezikov. Prejšnji teden so udeleženci spoznavali španščino, medtem ko seje druga skupina posvetila okoljevarstvu.
Učenje španščine, ki je prejšnji teden potekalo v prostorih Stare steklarske, je bilo izjemno zabavno.
Le še dobri trije tedni šolarje ločijo od vrnitve v šolske klopi. Še vedno pa je do konca avgusta na Ptuju kar nekaj možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, na primer na raznih tečajih po zelo ugodni ceni.
Prejšnji teden sta potekali delavnici Otroci narave pod vodstvom Petre Filipič in učenje španščine z Donio Streher. Obe sta bili izjemno dobro obiskani. Kratek in zabaven tečaj španščine, ki je potekal na interaktiven način, preko različnih iger, je udeležence navdušil. Zbralo se jih je 12, v precej kratkem času pa so osvojili veliko osnovnih besed.
Nekatere je tečaj tako nav-
dušil, da že razmišljajo o nadgradnji znanja. Ves teden pa so imeli tudi prav posebno družbo. Z njimi se je vsak dan družil eden izmed štirih psov mentorice Do-nie. Vztrajno in pridno so spremljali napredek nadobudnih mladostnikov. »Bilo je odlično, res smo se veliko naučili. Če bi bila možnost, bi bila z veseljem še dlje na tečaju,« je dogajanje v prejšnjem tednu ocenila Zoye.
Tudi Hana se strinja, da so se v zelo kratkem času ogromno naučili, prisotnost zelo prijaznih in prikupnih psov pa je odlično vplivala nanje: »Ogromno smo se naučili, veliko več, kot sem pričakovala. Vse liste, ki smo jih dobili, sem si shranila in se bom
še naprej učila. Španščina je res zabaven in lep jezik.«
Nekoliko mlajši so bili udeleženci delavnice Otroci narave, izvedene v preteklem tednu. Ta poteka zadnjih nekaj let. Mladi okoljevarstveniki so skrbeli za živali, naravo in rastline.
Včeraj, v ponedeljek, pa so začeli z delavnico lego robotike, v soboto pa v prostorih Stare steklarske, kjer letos izvajajo tečaje, pripravljajo še dve enodnevni delavnici: ena je namenjena analognemu ustvarjanju glasbe, druga izdelovanju makramejev. Do konca poletja so na voljo še štiri različne tedenske delavnice, vsekakor vredne obiska.
Dženana Kmetec
Foto: DK
torek • 13. avgusta 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Cirkulane • Fotograf Danijel Turnšek - opazovalec in varuh narave
V objektiv je ujel severnega medveda
Danijel Turnšek, ljubiteljski fotograf, je že od nekdaj tesno povezan z naravo. V zadnjih desetih letih seje posebej specializiral za fotografiranje ptic. Vsaka fotografija pripoveduje zgodbo o trenutku, okolju, ptici, pa tudi o tistem, ki stoji za kamero. Motive največkrat najde kar v bližnji okolici svojega doma, v Halozah, kjer sije uredil prav poseben kotiček za fotografiranje ptic. V zadnjem času pa se vse bolj posveča tudi portretiranju ljudi.
33-letrri fotograf iz Gradišč je svoj prvi fotoaparat dobil za birmo. Od takrat naprej je fotografiranje njegova strast. Veliko ur je posvetil temu, kako posneti tehnično dovršeno fotografijo. Nikoli se ni udeležil nobenega tečaja za fotografe, ampak se je izobraževal sam. »Cele dneve in noči sem se ukvarjal s fotografijo, opazoval druge fotografe in nato poskušal še sam v objektiv ujeti želeni motiv. Veliko je bilo neuspehov, vendar sem vztrajal in sčasoma so bili posnetki vse boljši. Ker sem po naravi perfekcionist, še vedno nisem posnel svoje najboljše fotografije. To me motivira in žene naprej,« je povedal Danijel in dodal, da je včasih treba za dober posnetek čakati tudi več ur, kar pa mu ne predstavlja prav nobenih težav, kljub temu da je bolj nemirne narave. Fotografira predvsem iz lastnega užitka, včasih pa kakšno fotografijo pošlje tudi na kak natečaj, kjer se uvrstijo med najboljše posnetke. Njegove fotografije radi objavijo v občin-
skem glasilu, bil pa je tudi vesel, ko je občina Cirkulane izdala koledar s fotografijami, ki jih je posnel.
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Danijel Turnšek velikokrat fotografira v ekstremnih razmerah, pri svojem delu pa uporablja tudi opremo za prikrivanje.
Nenehno v iskanju popolnega posnetka
Lani sije Danijel uresničil življenjsko željo in v objektiv ujel severnega medveda. Skupaj z dekletom Darjo, kije tudi fotografinja, sta se namreč odpravila na potovanje po Arktiki. Na severnega medveda sta naletela že prvi dan. »To je bil zame res čaroben trenutek. Severni medvedje veličastna žival, ki meje prevzela.« Na njegovem seznamu je še kar nekaj živali, ki bi jih želel fotografirati, vendar bodo morale še malo počakati. Danijel je nenehno v iskanju popolnega posnetka, ki bo navdušil, izobraževal in navdihoval ne samo njega, ampak tudi druge ljubitelje narave. Fotografi, ki slikajo naravo in živali, niso samo umetniki, ampak tudi opazovalci in varuhi narave.
Foto: osebni arhiv
33-letni fotograf je v nenehnem iskanju dobrega posnetka.
Fotografiranje živali je zahtevno in dolgotrajno delo
Poleg ptic fotografira tudi druge živali, trenutno preučuje navade in gibanje jazbecev. Pojasni, da je fotografiranje teh živali zelo zahtevno, saj se bojijo človeka. Podobno je tudi pri pticah, ki so hitro gibajoča se bitja in se hitro prestrašijo. V takih primerih je treba biti čim bolj neopazen. Danijel zato uporablja kamuflažne obleke, zamaskiran ima tudi svoj fotoaparat. »Fotografiranje živali ni samo tehnični izziv, temveč tudi umetnost ujetja trenutka. Če želiš neko žival posneti v njeni najbolj naravni obliki, moraš začutiti njeno gibanje, svetlobo v tistem trenutku in okolico,« je pojasnil Danijel. Po njegovem mnenju fotograf, ki slika naravo in živali,
Foto: osebni arhiv
Ples ponirka
nujno potrebuje posebno opremo, kot so dolgoročni teleobjektivi, vi-sokoločljivostne kamere in oprema za prikrivanje. »Drži pa, da ti vsa ta oprema prav nič ne pomaga, če je ne znaš uporabljati. Glede na moje dolgoletne izkušnje in znanje bi lahko tudi s čisto navadnim fotoaparatom naredil dobro fotografijo,« je dodal sogovornik. Fotografiranje na prostem pa pomeni tudi soočanje z vsemi vremenskimi pogoji. Mrzle zime, vroča poletja, dež in veter - vse to je del izziva, ki ga fotograf sprejme, ko se odpravi na teren. »Zelo rad fotografiram sončne vzhode ali zahode. Pri tehnično dovršeni pokrajinski fotografiji so pomembne barve, kompozicija, simetrija, linije. Vse to je sicer veliko lažje pokazati kot povedati.«
Estera Korošec
Ptuj • Marjan Kokot in Janko Marin nova viteza krvodajalstva
Pomagala sta dvestokrat
V Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj so imeli ta teden kar dvojni razlog za slavje in veselje. Pripravili so namreč sprejem za dva nova viteza krvodajalstva, ki sta kri darovala stotič. Marjan Kokot in Janko Marin sta se strinjala, daje bila pot do tega naziva pestra in razgibana, oba pa je gnala ista želja: pomagati človeku.
»Občutek je dober, čeprav številka sama po sebi ne pove veliko. To počnem iz humanitarnega razloga, vsekakor pa je dobro, da sem prišel do 'stotke', čeprav to dejansko nikoli ni bil osnovni cilj,« je dejal krvodajalec Marjan Kokot iz Majšperka, ki je stotič zapored daroval kri.
Vodilo vseh krvodajalcev je enako: pomagati nekomu, ki potrebuje kri. Nekateri to storijo enkrat, spet drugi vztrajajo 25 let ali celo več. Kokot je med najbolj vztrajnimi. Tako kot drugi krvodajalci je tudi on izjemno skromen. Tega mejnika, kot pravi, ni dosegel, ker bi mu sama številka, dejstvo, da je
vitez krvodajalstva, ali sprejem pomenili veliko, pač pa zaradi vztrajnosti in enostavne želje pomagati: »Pomemben je prav vsak krvodajalec, tudi tisti, ki daruje le enkrat. Sam sem vztrajal. Začel sem že v srednji šoli.« Kokot pravi, da bo daroval, dokler mu bo zdravje to omogočalo: »Vsako darovanje je pomembno, ker lahko nekomu reši življenje.«
Janko:»Ponosen sem nase«
Podobno mnenje deli tudi Janko Marin iz Podgorcev, ki je stoto darovanje prav tako opravil v torek ta teden: »Ta pot se mi niti ne
Marjan Kokot
Janko Marin
zdi pretirano dolga, čeprav - če se ozrem nazaj - se je v teh letih zgodilo marsikaj. V službi je bilo kar nekaj težav glede udeležbe na krvodajalskih akcijah. Ko so se menjali lastniki, niso imeli pretiranega posluha, a smo prosili in vztrajali. Po zamenjavi službe je bilo veliko
lažje, saj so nas spodbujali, dali dva dni dopusta itn. Zadnjih 17 let sem tako kri daroval redno, štirikrat na leto.« Upravičeno je ponosen, da je dosegel tako veliko število darovanj, tudi on bo, če bo le lahko, daroval še v prihodnje.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 13. avgusta 2024
Slovenija, Podravje • Kako izvirni smo pri poimenovanju naselij in ulic?
Med naselji največ Gradišč in Pristav
V Sloveniji je 6.035 naselij in 10.244 ulic. Dobra desetina naselij, natančneje 679, leži v Podravju, od tega 290 oziroma več kot 40 odstotkov v Spodnjem Podravju z Ormoškim. V Podravju je tudi 2.097 oziroma petina vseh slovenskih ulic.
Po podatkih statističnega urada se večina imen naselij, približno 80 odstotkov, pojavi zgolj enkrat, kar pomeni, da so bili lokalni prebivalci pri izbiri precej izvirni, je pa tudi nekaj takih imen, ki se pojavljajo večkrat, a največ osemkrat. Med njimi sta Gradišče in Pristava; prvega najdemo kot Gradišče pri Ormožu v občini Sveti Tomaž, njegova izpeljanka Gradišča in Pristava pa sta tudi v občini Cirkulane.
Pogoste kombinacije dveh besed
Na lestvici desetih najpogostejših imen naselij, kjer so še Brezje, Dolenja vas, Potok, Ravne, Brdo, Draga, Javorje in Dobrava, z izjemo slednjega, ki je tudi v občini Ormož, v Spodnjem Podravju ne najdemo primera, v naslednji deseterici pa so v družbi šestih slovenskih Selc tudi lenarška; prav toliko je še naselij z imenom Trnovci, med drugim najdemo enega v občini Videm.
Sicer so imena spodnjepod-ravskih naselij, ki ležijo na višjih legah, pogosto kombinirana z besedo vrh. V 19 občinah je 16 takih krajev: Veliki Vrh v občini Cir-kulane, Janežovski in Ločki Vrh v občini Destrnik, Janški in Kupčinji Vrh v občini Majšperk, Lešniški, Pavlovski in Vinski Vrh v občini Ormož, Rodni Vrh v občini Podlehnik, Mestni Vrh v Mestni občini Ptuj, Bišečki in Trnovski Vrh v občini Trnovska vas, Dravinjski in Majski
Vrh v občini Videm ter Belski, Gorenjski in Turški Vrh v občini Zavrč. V 16 primerih se pojavlja tudi ime Spodnji ali Zgornji: Zgornji Velovlek (občina Destrnik), Spodnja in Zgornja Hajdina (Hajdina), Spodnje in Zgornje Jablane ter Spodnji Gaj pri Pragerskem (Kidričevo), Spodnja in Zgornja Sveča (Majšperk), Spodnji Ključarovci (Ormož), Spodnje in Zgornje Gruškovje (Podlehnik), Spodnji Velovlek (Ptuj), Gornji Klju-čarovci (Sveti Tomaž) ter Spodnji in Zgornji Leskovec in Zgornja Pristava (Videm).
Na Kočevskem kar 16 mrtvih vasi
Naselja pogosto vsebujejo tudi besede, kot so Mali, Veliki in vas
oziroma njene izpeljanke. Tako poznamo Mali Okič in Veliki Vrh (Cirkulane), Malo vas (Gorišnica), Dragonjo in Župečjo vas (Kidriče-
Po občinah kar 52 Šolskih ulic
Med več kot 10.000 ulicami je skoraj polovica unikatnih, največkrat pa se, namreč kar 52-krat, pojavi Šolska ulica. V naši neposredni bližini jo imajo v Središču ob Dravi, Slovenski Bistrici in Benediktu. S 46 primeri je na drugem mestu Prešernova ulica, ki je med drugim na Ptuju, v Sl. Bistrici, Lenartu in Benediktu, sledijo ji Vrtna (45), kije tudi v Lenartu in Benediktu, pa Cankarjeva (44), kije na Ptuju, v Sl. Bistrici, Sveti Trojici ter ponovno v Lenartu in Benediktu, Gregorčičeva (39), kije tudi v Sl. Bistrici in Lenartu, Kajuhova (39), kije na Ptuju in v Sl. Bistrici, Prečna (36), kije v Sl. Bistrici in Središču ob Dravi, Levstikova (34), kije v Sl. Bistrici, Trubarjeva (32), po kateri se ulice imenujejo na Ptuju, v Sl. Bistrici in Benediktu, ter Gubčeva ulica s 30 primeri, med drugim na Ptuju, v Ormožu, Sl. Bistrici in v Lenartu.
Med 52 Šolskimi ulicami v Sloveniji je ena tudi v Središču ob Dravi, in sicer tik ob stavbi tamkajšnje osnovne šole.
vo), Bolečko in Stanečko vas (Majšperk), Novo vas pri Markovcih (Markovci), Veliko Nedeljo, Mali in Veliki Brebrovnik ter Lačaves (Or-
mož), Malo vas pri Ormožu (Sveti Tomaž) ter Malo in Veliko Varnico, Veliki Okič in Lancovo vas (Videm).
Med slovenskimi naselji je 57 takih, ki veljajo za vas duhov, saj v njih nihče več ne živi. Prebivalci
. VfríSi'
ÍV i \ .^r-i?..	"
Foto: Kočevsko
Med slovenskimi naselji je 57 takih, ki so brez prebivalcev. Med njimi jih je največ, kar 16, na Kočevskem.
so se od tam bodisi odselili bodisi so pomrli. Največ takih naselij je v občini Kočevje, ki je po površini največja slovenska občina, kjer je kar 16 naselij dolgotrajno nenaseljenih. Zadnjega prebivalca je leta 2021 izgubila tamkajšnja vas Trno-vec. Nikjer v Podravju ni naselja, v katerem ne bi prebivali ljudje, so pa seveda takšna, kjer jih je mogoče prešteti na prste.
Najmanj jih je v Lukanji v občini Slovenska Bistrica, saj vasica šteje zgolj šest prebivalcev, z 12 vaščani pa ji sledi Dobrovščak v občini Ormož.
Med najmanj naseljene kraje v regiji (z manj kot 20 prebivalci) spadata tudi naselji Negovski Vrh in Stara Gora v občini Benedikt, samo 21 pa jih imajo tudi trojiške Spodnje Verjane.
Senka Dreu
Foto: SD
Ptuj • 20. mednarodno ribiško tekmovanje veteranov
Tekma tradicije in utrjevanja prijateljstva
Ob ribnikih v Rogoznici je 3. avgusta potekalo že 20. tradicionalno tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem. Pripravilo gaje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Ptuj pod pokroviteljstvom Zveze veteranov vojne za Slovenijo in MO Ptuj ter v sodelovanju z Ribiško družino Ptuj, brez katere tega tekmovanja ne bi mogli izpeljati. Tekmovanje ima tudi mednarodni značaj, saj se ga redno udeležujejo prijatelji veterani iz Madžarske in iz hrvaškega Bjelovarja.
V letih, ko je sodelovalo tudi do 45 ekip, je tekmovanje potekalo na več lokacijah, tudi v Prvencih, Mo-škanjcih in Dornavi. Letos so tekmovali le na eni lokaciji, ob ribnikih v Rogoznici. Pri tem so strogo upoštevali pravila Ribiške zveze Slove-
nije o lovu rib. Tekmovali so lahko samo registrirani ribiči, ki so pred tekmo morali obvezno razkužiti ribiške mreže v izogib morebitnim prenosom bolezni. Lovili so krapa, srebrnega koreslja, ploščica, an-drogo, rdečeoko in rdečeperko.
Letos jim je šlo na roko tudi vreme, da so tekmovanje lahko izpeljali. Nekaj dni pred tem je bil ribnik zaradi visokih temperatur zaprt. Lani zaradi ujme tekmovanja niso izpeljali, zato so bili toliko bolj veseli, da so ga letos lahko priredili
Foto: Črtomir Goznik
Z otvoritve tradicionalnega ribiškega tekmovanja veteranov
Črtomir Goznik
V rogozniškem ribniku so tudi velike ribe, ena se je ujela že v prvih minutah tekme.
in da je še eno druženje, za katero so se odločili pred več kot dvajsetimi leti, tako lepo uspelo, saj se ga udeležujejo veterani iz vse Slovenije in njihovi prijatelji iz Madžarske in Hrvaške. Tekmovalce so pozdravili tudi: predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Li-pič, predsednik Pokrajinske zveze veteranov vojne za Slovenijo Vladimir Maher in generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič. Pri razglasitvi rezultatov pa se jim je pridružila županja MO Ptuj Nuška Gajšek, saj je bila MO Ptuj tudi pokroviteljica ekipne tekme veteranov.
Ekipno je slavilo OZVVS Brežice, druga je bila ekipa iz Ptuja, tretja pa iz Krškega. Najboljša tuja ekipa je bila Honved Sporthorgasza Egye-sul iz Madžarske. Pri posameznikih (generalno) je slavil Janez Kozole (Krško), drugo mesto je zasedel Srečko Arnuš (Ptuj), tretji je bil Zlat-ko Čuš ( Ptuj). V sektorju A je bil najboljši Zlatko Čuš (Ptuj), drugi Milan Kmetec (Ptuj), tretji Alojz Fajdiga (Lenart). Srečko Arnuš (Ptuj) je bil najboljši v sektorju B, drugi je bil Stanko Žitnik ( Ptuj), tretji Ciril Mag-dič (PVD Sever Pomurje). V sektorju C je slavil Janez Kozole (Krško),
drugi je bil Dušan Horvat (Ptuj), tretji pa Martin Smole (Brežice).
Letošnje 20. ribiško tekmovanje veteranov vojne za Slovenijo so posvetili 511-letnici sprejema drugega ptujskega mestnega statuta.
Predsednik OZVVS Ptuj Vlado Žgeč je prepričan, da bodo ribiška tekmovanja veteranov tudi v prihodnje ostala stalnica njihovega druženja. Pri tem imajo vso podporo na republiški ravni in v lokalnem okolju. Za to tekmovanje pa se vselej zelo trudijo člani OZVVS Ptuj in Ribiška družina Ptuj.
mg
Nogomet
Olimpija in Maribor ostajata neporažena
Stran 14
Odbojka
Pred ptujskimi odbojkaricami je zahtevna nova sezona
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Nogomet
Drava z remijem, Kidričevo z zmago začeli prvenstvo
Stran 15
Olimpijske igre
Slovenski športni junaki Pariza 2024
Stran 16
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouiiün íjilztu!
RADIOPTUJ
tea- afoietu
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Olimpijske igre - Kristjan Čeh
Sproščeno druženje s Kristjanom Čehom
Foto: Črtomir Goznik
Sprejem Kristjana Čeha v Podvincih
Kristjan Čeh je v zadnjih letih najbolj razpet med Slovenijo in Estonijo, kjer je opravil s trenerjem Martom Olmanom večino priprav za nastop na olimpijskih igrah v Parizu. Naš vrhunski atlet je v francoski prestolnici na tekmi v metu diska z izrednimi rezultati večine finalistov na koncu zasedel četrto mesto.
Dvekilogramsko orodje je najdlje zalučal 68,41 metra in je za bronasto medaljo zaostal za devetdeset centimetrov, medtem ko je presenetljivi zmagovalec Roje Stona z Jamajke orodje vrgel točno sedemdeset metrov. S tem se je vpisal v atletsko zgodovino, v kateri je že zapisan naš šampion Kristjan Čeh. Ta se je v petek vrnil domov v Slovenijo in je v teh dneh opravil na Ptuju že nekaj treningov, medijskih obveznosti in imel je tudi dva manjša sprejema. Prvega je v soboto s povabilom na kosilo atleta, njegove partnerke Anne Mane Orel, družine Čeh in še nekaterih povabljenih gostov pripravila županja mestne občine Ptuj Nuška Cajšek. Zelo je ponosna na našega olimpijca in na njegovo doseženo četrto mesto v Parizu. Ob tej priložnosti je županja Kristjanu Čehu čestitala za uspešno zastopanje Ptuja in Slovenije na olimpijskih igrah in mu izročila nagrado v znesku 5.000 evrov. Po sproščenem druženju je sledilo v soboto popoldan še eno bolj sproščeno druženje ali sprejem za Kristjana Čeha, ki so ga pred Gasilskim domom v Podvincih pripravili navijači Kristjana Čeha. V vročem vremenu se je zbralo kar nekaj navijačev, ki so pozdravili našega
šampiona, ki je na kratko opisal svoj nastop na olimpijskih igrah in načrte za naprej. Navijači Kristjana Čeha so atletu za spodbudo podarili tudi simbolično medaljo, ki naj bo metalcu diska spodbuda za delo vnaprej. Po uradnem delu je sledilo druženje in pogovori s Kristjanom Čehom, ki se je po nekaj časa odpravil na večerni trening v fitnes. V fitnesu in na mestnem stadionu na Ptuju se je pripravljal na nadaljevanje sezone, ki atletu prinaša še nekaj tekmovanj na velikih atletskih mitingih, kjer želi doseči čim boljše rezultate, kakor si želi čim boljši rezultat na prihajajočih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Do takrat čaka Kristjana Čeha še veliko dela in nastopov na največjih svetovnih atletskih tekmovanjih. Na vseh, razen na olimpijskih igrah, je že dobil medaljo, tako, da medalja ostaja njegov velik cilj za prihodnost. Ob sprejemu v Podvincih je najboljši atlet spregovoril tudi s predstavniki medijskih hiš o svojem nastopu v Pa-
Kristjan Čeh v slovenski hiši v Parizu
rizu in načrtih za prihodnost.
Ob prihodu domov z velikih tekmovanj vam vedno pripravijo dobrodošlico. Kako vam je bil všeč ta simbolični sprejem v domači vasi v Podvincih?
Kristjan Čeh: Vedno rad pridem domov, kjer so mi v Podvincih ponovno pripravili pristen sprejem.
X . >
r >-\ <8 • r
Foto: Črtomir Goznik
Simbolična medalja natrijačeu Kristjana Čeha
Foto: Uroš Grame / Večer
Takšnih sprejemov sem vedno zelo vesel, saj vidim, da ljudje navijajo zame in so veseli mojih rezultatov.
Kako je bilo na olimpijskih igrah in kaj vam je ostalo v spominu v Parizu?
Kristjan Čeh: Pariz je zares lepo mesto. Sama tekma v francoski prestolnici je bila zame kar dobra, a za
Županja MO Ptuj Nuška Gajšck je sprejela Kristjana Čeha.
Foto: Mestna občina Ptuj
osvojitev medalje mi je tokrat zmanjkalo malo športne sreče. Sicer pa so olimpijske igre zares velik športni dogodek. V Pariz sem prišel šele dva dni pred začetkom svojega tekmovanja, tako da sem manj doživel sam utrip iger in tudi nisem imel časa, da bi si ogledal kakšno tekmovanje drugi športnikov. Z njimi sem se videl in malo podružil le v olimpijski vasi.
Kako so potekale vaše zadnje priprave pred nastopom na olimpijskih igrah v Parizu?
Kristjan Čeh: Zadnja dva meseca po zmagi na evropskem prvenstvu v Rimu v metu diska sem opravil zares dobre priprave za nastop na olimpijskih igrah. Na teh treningih sem kazal dobro pripravljenost in sam disk je letel daleč. Tudi na olimpijskih igrah sem po določenih težavah v kvalifikacijah v finalu svoje delo opravil zelo dobro in sem nanizal serijo dolgih metov. Na koncu mi je malo zmanjkalo, da bi prišel do medalje, a mislim, da sem se res dobro pripravil za nastop na olimpijskih igrah v Parizu.
Prvi test na velikih tekmovanjih so vedno kvalifikacije. V njih ste disk vrgli 64,80 metra in ste se kot deveti uvrstili v veliki finale. Ali ste bili zadovoljni, kako ste opravili ta prvi veliki test na olimpijskih igrah v Parizu?
Kristjan Čeh: Ta nastop v kvalifikacijah zame ni bil najlažji. Ogrevanje je bilo sicer zelo dobro, saj sem disk vrgel okrog 66 metrov. To bi bilo dovolj, da bi dobil tisti veliki Q oziroma da bi dosegel normo za nastop v finalu. V kvalifikacijah sem bil pri prvem metu zares nervozen, medtem ko druga dva meta nista bila najboljša, ampak sem dosegel dovolj dober rezultat, da sem se prebil v finale.
Kakšen je vaš pogled na finale tekmovanja v metu diska, kjer ste z rezultatom 68,41 metra zasedli četrto mesto?
Kristjan Čeh: Finale sem začel zelo dobro z metom, dolgim 67,27 metra. V drugi seriji sem nato še napredoval do 68,41 metra. Tretji met, ki je bil po mojem občutku najboljši, pa je žal končal v zaščitni mreži. Po teh metih sem v nadaljevanju, ko sem videl, kakšna je situacija na tekmi, šel na vse ali nič, ampak se mi naslednji trije meti niso najbolje poklopili, da bi izboljšal svoj rezultat in končno četrto mesto. Meti so bili iz tehničnega vidika izvedeni solidno, a tudi konkurenti so izvedli odlične mete, tako, da mi je na koncu zmanjkalo mogoče tudi malo sreče, da bi prišel do še kakšnega višjega mesta.
V finalu je večina nastopajočih opravila niz vrhunskih metov. Posebej je presenetil Jamajčan Roje Stona, saj je disk za zlato medaljo vrgel točno 70 metrov. Kako ste vi videli celoten finale v metu diska in končni razplet tega tekmovanja?
Kristjan Čeh: To je bila zares zgodovinska tekma, saj je bilo povprečje najboljših metov večine finalistov na izrednem nivoju. Prvi Roje Sto-na in drugi Mykolas Alekna sta oba presegla prejšnji olimpijski rekord, medtem ko je Matthew Denny vrgel tudi krepko čez 69 metrov. Sam sem najdlje vrgel 68,41 metra, kar bi na skorajda vsakih olimpijskih igrah poprej zadostovalo za medaljo in na marsikaterih igrah bi bil ta moj rezultat dovolj celo za zlato medaljo. Žal na teh igrah v Parizu moj rezultat ni bil dovolj za medaljo. Na teh olimpijskih igrah v Parizu se je v metu diska videlo, da je trenutno v tej disciplini zares dobra generacija metalcev, ki je sposobna dolgih metov. Met najboljšimi nismo pričakovali Jamajčana Roja Stona, ampak to so olimpijske igre in včasih pride kdo do zmage ali do medalje, ki jih nihče ne pričakuje, da bodo dosegli takšen uspeh.
Na olimpijskih igrah v Parizu ste zasedli nehvaležno četrto mesto. S tem ste za mesto popravili uvrstitev z iger v Tokiu. Kakšen je sedaj po nekaj prespanih noči vaš pogled na številko štiri?
Kristjan Čeh: Takoj po tekmi sem bil res zelo razočaran, kajti vedel sem, da sem bil dobro pripravljen in sem bil sposoben za boljši rezultat. Sicer sem od Tokia do Pariza napredoval za eno mesto, s petega na četrto, prav tako mi je uspel precej daljši met kot pred tremi leti na Japonskem, a to žal ni bilo tokrat dovolj za osvojitev medalje. Če pa potegnem črto pod to zgodovinsko tekmo z odličnimi meti, pa sem na koncu lahko zadovoljen tudi s tem nehvaležnim četrtim mestom.
Po olimpijskih igrah v Parizu se je za športnike začel nov olimpijski cikel za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Do takrat Kristjana čaka še veliko dela in nov velik cilj dober nastop na igrah v ZDA. Kakšen bo torej cilj za igre v Los Angelesu?
Kristjan Čeh: Pred mano je nov štiriletni ciklus priprav za nastop na igrah v Los Angelesu. V tem času si želim rezultatski napredek in še več stabilnosti. Po teh igrah sem si dejal, da potrebujem še tri nastope na olimpijskih igrah, da po petem in četrtem mestu pridem še do tretjega, drugega in prvega mesta.
David Breznik
14 Štajerski
Šport
torek • 13. avgusta 2024
Nogomet • Prva liga Telemach
Nogomet • NK Aluminij
Olimpija in Maribor ostajata neporažena
Do prve zmage v letošnjem prvenstvu je prišlo Primorje. Na obračunu lanskoletnih drugoligašev so Ajdovci slavili v Lendavi. Gostje so v sredini prvega polčasa izkoristili nezbranost domače obrambe, kar je pomenilo, da je Domagoje Babina neoviran dosegel zadetek. Boljšo igro je Primorje kronalo z drugim zadetkom ob koncu prvega polčasa, saj je po podaji Maja Fogca zadel Mark Gulic. Podobno kot v prvem polčasu si tudi v drugem polčasu igralci Nafte 1903 niso priigrali kakšne prave priložnosti. Na drugi strani so bili nogometaši iz Ajdovščine nevarnejši in so dosegli še en zadetek. Za končni rezultat 3:0 je po strelu Žana Beširja žogo v mrežo poslal Matic Zavnik. Potem ko je Primorje prišlo do prvih treh točk v prvenstvu, so Domžale osvojile svojo prvo v tem prvenstvu. Domžalčani
1.	OLIMPIJA
2.	MURA
3.	MARIBOR
4.	CELJE
5.	KOPER
6.	BRAVO
7.	KALCER RADOMLJE
8.	PRIMORJE
9.	NAFTA 1903
10.	DOMŽALE
4 3	1 0	5:0 10
4 3	0 1	5:3	9
3 2	1 0	7:3	7
3 2	0 1	6:4	6
3 2	0 1	3:1	6
3	1	1 1	6:3	4
4	1	0 3	4:7	3 4 1	0 3	3:8	3 4 1	0 3	2:7	3 4 0	1 3	2:7	1
so pred svojimi gledalci remizirali z Olimpijo. Ljubljančani so bili boljši nasprotnik, a niso izkoristili svojih priložnosti, tako da so iz Domžal odnesli le točko. Težje od pričakovanj so nove tri točke na svoj konto vpisali nogometaši Celja, ki so na koncu navidezno lahko premagali Kalcer z izidom 4:2. A za zmago so se morali državni prvaki zelo potruditi. V prvem polčasu je najprej po podaji Maria Kve-sica akcijo dobro zaključil Ivan Brnic, medtem ko je po spretno dokončani akciji drugi zadetek dal Aljoša Matko. V drugem polčasu so Radomljani izenačili na 2:2, saj je najprej po spletu nenavadnih okoliščin zadel Stjepan Davidovic, nato pa je akcijo efektivno zaključil Niko Gajzler. Po izenačenju so Celjani ponovno stopili na plin in so do konca dosegli še dva zadetka. Najprej se je med strelce po predložku Luke Bobičanca vpisal Damjan Vukliše-vic, nato pa je v sodnikovem podaljšku za 4:2 dobro reagiral Armandas Kučys. Nedeljski spored sta s tekmo v Ljudskem vrtu zaključila Maribor in Mura. Gostje iz Murske Sobote so dodobra namučili najuspešnejši slovenski nogometni klub. Predložek Sandija Nuhanovica z leve strani je v zadetek z glavo pretvoril Borna Proleta. Precej spremenjena prva postava Maribora je bila boljši tekmec in je hitro izenačila. Z izjemnim zadetkom se je izkazal
Nafta 1903 - Primorje 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Babin (22.), 0:2 Gulič (43.), 0:3 Zavnik (52.).
Nafta 1903: Mauricio, Pirtovšek, Tojčic, Dragoner, Dumančic, Brkic, Božičkovic, Georgievski (od 90. Sintič), Kljun (od 56. Kalnoki-Kis), Szalay, Kadric (od 56. Klausz).
Primorje: Tratnik, Mutavčic (od 70. Klemenčič), Zukic, Petek, Fogec, Babin (od 63. Ruedl), Telles (od 82. Jermol), Bešir, Zavnik, Gulič (od 82. Rafiu), Smajlagic (od 82. Ignjatovic).
Domžale - Olimpija 0:0 (0:0)
Domžale: Mulalic, Milic, Makadji, Nwankwo, Prodanovic (od 71. Kambič), Offenbacher, Perc (od 75. Krstovski), Zabukovnik, Baruca (od 71. Krupic), Junčaj (od 46. Šturm), Kolobaric (od 82. Gobec).
Olimpija: Vidovšek, Silva (od 46. Sualehe), Ristic, Mihamedbegovic (od 46. Ratnik), Lasickas, Agba, Thalisson (od 59. Boultam), Ne. Motika, Pinto, Brest (od 46. Kojic), Durdov (od 74. Lucas).
Celje - Kalcer Radomlje 4:2 (2:0); strelci: 1:0 Brnic (13.), 2:0 Matko (38.), 2:1 Davidovic (53.), 2:2 Gajzler (64.), 3:2 Vukliševic (76.), 4:2 Kučys (90.+3).
Celje: Štubljar, Vukliševic, Krefl (od 56. Kavčič), Zec, Menalo, Pišek (od 61. Dulca), Bobičanec, Kve-sic (od 61. Kouter), Matko (od 79. Aarons), Brnic (od 79. Edmilson), Kučys.
Kalcer Radomlje: Kobal, Mamic, Ljutic, Dobro-voljc, Vukasovic, Moses (od 71. Gavric), Gnjatic, Da-vidovic (od 56. Gajzler), Štorman (od 87. Bilic), Ma-lenšek (od 87. Kujabi), Kukovec (od 54. Vucenovic).
Maribor - Mura 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Proleta (5.), 1:1 Jakupovic (21.), 2:1 Jakupovic (67.)
Maribor: Jug, Feta, Vidmar (od 45. Šoštarič Ka-rič), M'Bondo, Sikošek (od 46. Širvys), Vrhovec (od 72. Repas), Borys, Jakupovic, Soudani, Grlic (od 46. Božic), Mbina (od 59 Iličic).
Mura: Raduha, Pucko, Sadriu, Maruško (od 79. Turudija), Proleta, Kurtovic (od 79. Spiridonovic), Nuhanovic, Strajnar (od 60. Kurež), Cipot, Maroša (od 88. Domjan), Vizinger.
Arnel Jakupovic. Isti igralec je v drugem polčasu na svoj konto dodal še drugi zadetek in je z njim vijoličastim priigral novo zmago. Zadnja tekma 4. kroga Prve lige Telemach med Bravom in Koprom je bila odigrana v ponedeljek zvečer po zaključku naše časopisne redakcije.
David Breznik / STA
Koderman in Silajdžic nova igralca Aluminija
Dres Aluminija bo nosil tudi Vid Koderman
Foto: NK Aluminij Kidričevo
Po dobrem začetku in zmagi nad Kety Emmi & Impol Bistrico je od Nogometnega kluba Aluminij prišla novica, da bosta v tej sezoni rdeče-beli dres nosila še dva nova nogometaša Riad Silajdžic in Vid Koderman.
Riad Silajdžic je trinajsta poletna okrepitev rdeče-belih. Devetnajstle-tni vezni igralec se v Kidričevo seli iz Maribora. Najboljše se znajde na položaju zadnjega veznega igralca. Svojo kariero je začel v rodem Kopru, od koder ga je pot vodila k Mariboru, s katerim je v lanski sezoni Eon Nextgen lige osvojil tudi naslov mladinskih državnih prvakov. Riad Silajdžic je za Koper vknjižil tudi nastop v Prvi Ligi Telemach, kjer je v svojo statistiko v enem nastopu vknjižil tudi asistenco. V lanski sezoni, ko je z vijoličastimi postal mladinski državni prvak, je v Eon Nextgen ligi vknjižil 28 nastopov ter se je dvakrat vpisal med strelce.
Po prekinitvi pogodbe z Radom-ljami Vid Koderman prihaja v Kidričevo kot prost igralec, ki je obljubil zve-
stobo rdeče-belim za prihajajoče tri sezone. Enaindvajsetletni levi bočni branilec, ki se odlično znajde tudi na levem krilnem položaju, je štirinajsti poletni novinec Nogometnega kluba Aluminij. Igralec je svojo nogometno pot začel prav v »šumi«, od koder ga je nogometna pot najprej vodila k Mariboru, za katerega je tudi debiti-ral v Prvi Ligi Telemach. Z Ljudskega vrta je Vid Koderman nogometno pot najprej nadaljeval pri sežanskem Taboru, nato pa pri Kopru. Iz obale je sledil prestop k aktualnim državnim prvakom Celjanom, od tam pa k Radomljam. Vid Koderman ima pri svojih enaindvajsetih letih odigranih 60 tekem v članski konkurenci, skupaj je na 48 tekmah Prve Lige Telemach dosegel en zadetek ter je vknjižil še dve asistenci. Nogometaš je igral tudi v slovenskih reprezentancah do 16, 18 in 21 let. V slovenski mladi reprezentanci je odigral deset tekem, debitiral pa je na tekmi s Severno Makedonijo leta 2021.
DB / UR
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož in RK Velika Nedelja
Priprave v polnem teku
Rokometaši Jeruzalema se pridno pripravljajo na »evropsko« sezono. Tretjič v zgodovini bodo nastopali v EHF European Cupu, ki jim je v 1. krogu namenil litovski Granitas: »Žreb na Dunaju nam je za nasprotnika namenil ekipo iz Litve, Granitas. Gre za ekipo, ki je premagljiva in upamo v napredovanje v 2. krog, kjer bi bil naš nasprotnik Borac iz Banjaluke. Seveda ostaja naša prioriteta državno prvenstvo, kjer bomo v 1. krogu gostovali v Celju pri Pivovarni Laško. Želimo biti v zgornjem delu lestvice, saj imamo kakovostno ekipo, ki sta
jo zapustila Rok Žuran in Anže Blago-tinšek. Nova obraza v ekipi sta Jure Lukman in Denis Škrinjar, oba Or-možana ter letnika 2002. Lukman je zadnje tri sezone nastopal v Ljubljani, Škrinjar zadnjo sezono v Avstriji,« je v uvodu ob našem obisku povedal trener Saša Prapotnik. V ekipo se je po poškodbi vrnil tudi Jan Mlač Černe. Fizični del priprav je od Maria Posariča, ki je odšel k Podravki iz Koprivnice, prevzel Tadej Sok. Fantje oz. soigralci so ga odlično sprejeli in delo na treningih je na najvišjem možnem nivoju: »Tadej se je odlično
vklopil v novo funkcijo, ki mu je pisana na kožo. Že kot igralec je pravi profesionalec in to isto kaže v vlogi trenerja za fizično pripravo. Verjamem, da smo tudi letos na pravi in zmagoviti poti. Če nas zaobidejo poškodbe, bomo tudi v tej sezoni igrali vidno vlogo v državnem prvenstvu,« je še dodal Prapotnik. Ormožani so ob koncu tedna odigrali tudi prvo pripravljalno tekmo in z 31 : 24 (16 : 16) premagali Sviš iz Ivančne Gorice: »Prvo pripravljalno tekmo smo odigrali na visokem nivoju. Po navadi smo v pripravah igrali slabo, zdaj pa
Utrip s tekme ormoških rokometašev
Foto: Spela Stajnko
odlično. V prvi vrsti smo želeli čim bolje teči in to nam je proti Svišu šlo odlično od nog,« je po tekmi strnil občutke vratar Aleš Zemljič. V tem tednu sta na sporedu dve pripravljalni tekmi proti Varaždinu. V torek, 13. 8., ob 18.30 v Ormožu in v petek, 16. 8., v Varaždinu: »Na pripravljalnih tekmah bodo priložnost za igro dobili prav vsi igralci. V ospredju bo še vedno tek in ne rezultat. Skupaj s fanti se že veselim novih tekem,« je še zaključil trener Prapotnik. Zaradi poškodb bosta tekmi izpustila Miha Kolmančič in Gašper Hebar.
Solidna predstava Velike Nedelje proti Svišu
S 1. avgustom je priprave na novo sezono začela tudi Velika Nedelja, član 1. B-lige. Ekipa je prvih deset dni trenirala po programu Tadeja Soka: »Ob tej priložnosti zahvala Tadeju in Mateji Kovačec za pomoč pri pripravah na novo sezono. Trenirali smo identično kot Jeruzalem Ormož. Zdaj smo se preselili v Športno dvorano v Veliki Nedelji in se že posvetili delu z žogo. Odigrali smo tekmo proti Svišu in za prvič je bilo več kot solidno, kljub porazu (26 :35). Svoje prve minute v članski konkurenci sta dobila Kevin Meško (2) in Luka Potočnjak (1), ki se jima je uspelo vpisati celo med strelce. Obenem sta dokazala, da ob marljivem delu lahko postaneta zanimiva 1. A-ligaška igralca,« je po tekmi z Dolenjci povedal trener Uroš Krstič. Vratarja Žan Firšt Šeru-ga in Matej Bezjak sta zbrala po štiri obrambe. Borna Sraga je dosegel 8, Žiga Borko pa 4 zadetke. Bikce v tem tednu poleg treningov čaka še ena pripravljalna tekma. V petek, 16. 8., bodo odigrali tekmo z Radovljico, ki prihaja na kratke priprave v Ormož: »Proti Radovljici bomo
zaigrali v popolni sestavi. Tudi z Matevžem Žuničem, ki je pomemben mož naše ekipe. Priložnost za igro bodo dobili vsi igralci. Radovljica je ena boljših ekip v 1. B-ligi in ta tekma bo že lep kazalnik, kam lahko spadamo v novi sezoni. Osnovni cilj v novi sezoni bo znova obstanek v ligi. Iz lige letos izpadejo kar štiri
ekipe. Borba za točke bo huda na prav vsaki tekmi. Čaka nas zahtevna sezona, ki pa se je vseeno zelo veselimo,« je še dodal pomočnik trenerja Davorin Kovačec. Nasprotnik v pripravljalnem obdobju bodo še Vidovec, Jeruzalem Ormož in Moškanjci Gorišnica.
Uroš Krstič
torek • 13. avgusta 2024
Šport
Štajerski	15
Nogomet • 2. SNL1. krog
Drava z remijem, Aluminij z zmago
Dravinja - Drava Ptuj 0:0 (0:0)
Drava Ptuj: Lampret, Rec, Erhatič (od 74. Šalamun), Mlakar (od 90. Penič), Čuš, Verbič, Rogina (od 74. Gole), Vugrinec (od 84. Žulj), Horvat, Janežič (od 90. Vidovič), Lovenjak; Trener: Saša Gajser.
Drava je ob vrnitvi v 2. slovensko nogometno ligo sezono 2024/2025 začela na Dobravi, kjer so se Ptujčani pomerili z Dravinjo. Obračun starih znancev se je gledano na igro in priložnosti končal z realno delitvijo točk. Približno 400 gledalcev, ki so se lahko skrili v senco pod tribuno, je spremljalo izenačen obračun v vročem poletnem vremenu.
Ptujski modri so dobro stopili v tekmo, saj so hitro prevzeli kontrolo nad igro in so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik. Skozi celotno tekmo je ekipa, ki jo v tej sezoni vodi Saša Gajser, delovala zelo požrtvovalno, disciplinirano in odgovorno v igri. Na drugi strani je bila Dravinja v prvem polčasu manj pri žogi in si je priigrala le eno pravo priložnost. Po podaji s strani je akcijo s strelom zaključil Mateo Koprive, a žogo je s pravo »pantersko« parado za fotografe ustavil mladi vratar Jan Lampret. Več dela je imel v nadaljevanju, medtem ko je bil v prvem polčasu bolj na preizkušnji domači vratar Domen Mrežar. Ob dveh dobrih poizkusil »modrih« je imel veliko sreče, da je žoga za dvakrat za las zletela čez vrata. Prvo situacijo je z natančno podajo v prostor pripravil Simon Rogina, ki je našel vtekajočega Noa Vugrinca, ki je vrhunsko preigral
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevska ekipa je z zmago začela novo prvenstvo.
obrambnega igralca in je s približno osemnajstih metrov streljal čez gol. Čisto v končnici prvega polčasa pa je po kotu, ki ga je z leve strani izvedel Luka Lovenjak, prišla odbita žoga do Nicka Hanika Horvata, ki jo je s približno dvanajstih metrov poslal čez gol. To so bile tri najizrazitejše priložnosti v polčasu, ki ni prinesel veliko vsebine, kar se tiče napadalnih akcij in nevarnih zaključnih strelov. Tudi v nadaljevanju jih je bilo sila malo in ustvarila si jih je v glavnem Dravinja. Domači so bili v drugem polčasu
aktivnejši in konkretnejši, vendar so zaradi dobre defenzivne igre ptujskih nogometašev s težavo prišli do
zaključnih strelov. Imeli so dva, tri poizkuse, a najbližje zadetku so bili potem, ko je domači kapetan Denis
Luka Lovenjak (vezni igralec Drave): »Mislim, da je na koncu neodločen rezultat kar realen. Igralci obeh ekip smo imeli na terenu kar veliko težav z veliko vročino, zaradi katere je bil tudi tempo igre nekoliko manjši, kot smo si ga oboji želeli. Pri naši ekipi sem predvsem v drugem polčasu pogrešal malo več mirnosti na žogi, da bi lahko s kakšno akcijo izigrali domačo ekipo in bi prišli do zadetka. V drugem polčasu nam nikakor ni uspelo priti do zrele situacije za zadetek, tako da smo lahko zadovoljni tudi z osvojeno točko.«
Denis Vezjak (kapetan Dravinje): »Absolutno smo si na tej tekmi proti Dravi želeli zmago, da bi s pozitivnim rezultatom začeli novo prvenstvo. Žal nam to ni uspelo in prišlo je do delitve točke. Na sami tekmi smo dokaj solidno delovali v obrambi, saj Dravi nismo dopuščali pravih priložnosti za zadetek. V napadu pa smo bili malo premalo kakovostni in zbrani v zaključkih, da bi nam uspelo zabiti zadetek. Na koncu smo osvojili točko, ki je kar realna glede na potek celotne tekme.«
Foto: Črtomir Goznik
Luka Lovenjak
Odbojka • ŽOK Ptuj
Pred odbojkaricami zahtevna nova sezona
V Ženskem odbojkarskem klubu Ptuj se aktivno pripravljajo na novo sezono. Zavedajo se, da je pred njimi zelo naporna in zahtevna sezona.
Po uspešni sezoni 2023/2024, je vseh osem ekip ptujskih odbojka-ric odigralo 136 uradnih tekem (op. p., zraven še tudi več turnirjev in prijateljskih tekem. Najuspešnejše so bile igralke Male odbojke, ki so igrale v A-ligi in med 86 ekipami iz celotne Slovenije zasedle 13. mesto. Tudi članska ekipa je skozi celotno
sezono v 3. državni odbojkarski ligi vzhod izgubila samo eno tekmo in je zasluženo napredovala v 2. državno odbojkarsko ligo vzhod. Pomembni podatek je tudi, da so vse ekipe v svojih selekcijah vidno napredovale pri končni uvrstitvi ekip.
Priprave na novo sezono so v teku. Igralke članske ekipe ŽOK Ptuj so začele treninge po navodilih trenerke Eve Vedlin Gojčič, za katero bo tekmovanje v 2. slovenski odbojkarski ligi vzhod velik izziv. V
Ekipa Male odbojke je ptujska prihodnost.
Foto: arhiv ZOK Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Uspešna ptujska članska odbojkarska ekipa
dvorani začnejo ptujske odbojkarice treninge 19. avgusta 2024, nato pa jih čakajo še tedenske priprave na Ravnah na Koroškem. Trenerka Eva Vedlin Gojčič želi, da bi ekipa igralk ostala takšna, kot v pretekli sezoni. Vse igralke so potrdile igranje tudi v naslednji sezoni, le dogovor z igralko Ano Horvat še poteka. Tudi v drugi ligi bodo na domačem igrišču stale samo igralke, ki so znanje pridobivale v Ženskem odbojkarskem klubu Ptuj. Naloga igralk članske ekipe in
trenerke bo zelo zahtevna, saj je ekipa še vedno zelo mlada in bo vsaka zmaga velik uspeh.
Za prihodnost ptujske ženske odbojke se ni bati, saj se vse skupine zelo hitro polnijo in se lahko zgodi, da ne bo prostora za vse nove igralke. Skupina najmlajših igralk, kjer so deklice letnic 2016, 2015 in 2014, vabi mlade igralke, da se jim pridružijo pri treniranju in začnejo skozi igro spoznavati odbojkarske elemente igre.
David Breznik
Vezjak podal iz desne strani s prostega strela. Z glavo je z bližine poizkusil Žan Ramšak, čigar strel z bližine je z vrhunsko reakcijo odbil v kot vratar Jan Lampret. Na drugi strani je Drava prišla do edine zares »vroče« situacije v drugem polčasu, ko je vratar Dravinje naredil napako pri izbijanju žoge, ki je zadela vtekajočega Simona Rogino, a se je od njega po sreči odbila do Domna Mrežarja. Domen v nadaljevanju ni imel pravega dela, saj so Ptujčani proti koncu tekme vidno padli v igri in so se v glavnem le branili. V tem elementu igre so bili dobri in so vzdržali vse nalete Dravi-nje za končni rezultat 0:0. Po remiju je trener Drave Saša Gajser o tekmi dejal: »Glede na to, da smo novinci v ligi, je bila prva tekma za nas najtežja. Led smo prebili in smo na koncu osvojili točko. Po tekmi nisem niti zadovoljen, niti nezadovoljen. Večji del smo delovali dobro v fazi obrambe, medtem ko nam je v napadu še nekaj manjkalo. Videlo se je tudi, da smo v igri v končnici drugega polčasa malo padli, vendar smo vseeno prišli do remija v uvodni tekmi.«
Aluminij - Kety Emmi & Impol Bistrica 1:2 (0:0)
Strelci: 0:1 Lebar 56", 1:1 Saitoski 69", 2:1 Tanyi 83"
Aluminij: Jovanovič, Kolednik (66. Pečnik), Kosi, Zeljkovič, Schabuach, Simonič (66. Silajdžič), Gorenak (79. Rahle), Tanyi, Prenkpalaj (66. Sai-toski), Maher, Kmetec (53. Pličanič). Trener: Jura Arsič.
Vroč petkov popoldan je kljub dopustniškemu času v Športni park Nogometnega kluba Aluminij privabil presenetljivo veliko število gledalcev (op. p., uradni podatek na zapisniku je, da se je na tekmi zbralo 800 gledalcev) na dvoboj uvodnega kroga med Aluminijem in Kety Emmi & Impol Bistrico. Pred dvobojem so videli simbolično gesto domačega kluba, saj je vratar Tibor Banič prejel priložnostno darilo, potem ko se je po poškodbi po približno leto dni vrnil v kidričevsko ekipo.
Vročina očitno ni zmotila nogometašev obeh moštev, saj sta odigrali intenzivnih devetdeset minut tekme, ki bi se lahko glede na
2. SNL:
REZULTATI 1. KROGA
Ilirija 1911 - Triglav Kranj 2:2, Aluminij - Kety Emmi & Impol Bistrica 2:1, Krka - Slovan 1:1, TKK Tolmin - Bilje 0:1, Jadran Dekani - Tabor Sežana 3:1, Beltinci Klima Tratnjek - Brinje Grosuplje 3:1, Gorica - Rudar Velenje 3:3, Dravinja - Drava Ptuj 0:0
1.	JADRAN DEKANI 1 1 0 0 3:1 3
2.	ALUMINIJ 1 1 0 0 2:1 3
3.	BELTINCI KLIMA TRATNJEK 1 1 0 0 2:1 3
4.	BILJE 1 1 0 0 1:0 3
5.	GORICA 1 0 1 0 3:3 1
6.	RUDAR VELENJE 1 0 1 0 3:3 1
7.	ILIRIJA 1911 1 0 1 0 2:2 1
8.	TRIGLAV KRANJ 1 0 1 0 2:2 1
9.	KRKA 1 0 1 0 1:1 1
10.	SLOVAN 1 0 1 0 1:1 1
11.	DRAVINJA 1 0 1 0 0:0 1
12.	DRAVA 1 0 1 0 0:0 1
13.	KETY EMMI & IMPOL BISTRICA 1 0 0 10 1:2 0
14.	BRINJE GROSUPLJE 1 0 0 1 1:2 0
15.	TKK TOLMIN 1 0 0 1 0:1 0
16.	TABOR SEŽANA 1 0 0 1 1:3 0
ustvarjene priložnosti končala v eno ali drugo stran. Ne glede na to, da je šlo za uvodni obračun, so Kidri-čani in Bistričani prikazali všečno nogometno predstavo, po kateri so se zmage veselili v domačem taboru. V prvem polčasu je bil Aluminij več pri žogi, a v sami gradnji igre je zmanjkal še kakšen kakovostnejši »pas«, da bi bolje izigrali obrambo Bistričanov. Najprej je Tjan Kolednik nevarno streljal z roba kazenskega prostora, ki je dodobra ogrel vratarja Lukasa Tomaniča, nato je Tai Kme-tec z glavo streljal čez vrata, poizkus Miklosa Barnabasa Tanyija pa je šel preveč po sredini gola, da bi resneje ogrozil vratarja. Na drugi strani so gostje imeli lepše priložnosti in več zaključnih strelov. Pri zaključkih je bil najaktivnejši Domen Brumec, ki je sprožil kar nekaj nevarnih strelov. Najnevarnejšega je s prostega strela s približno dvajsetih metrov z desne strani igrišča sprožil Anej Dukarič, a njegov odmerjen poizkus je s sijajno obrambo zaustavil vratar Lan Jovanovič. Vratar Aluminija je bil v začetku drugega polčasa premagan, saj je po podaji Roka Frešerja iz kota na petih metrih dobro reagiral Antonio Lebar in je dosegel zadetek za Kety Emmi & Impol Bistrico. Po tem zadetku so si gostje pripravili še kakšno dobro situacijo za zadetek, ki je niso realizirali. Kidričevski nogometaši so tudi nizali zaključne strele, s katerimi so poizkušali Marko Pren-kpalaj, Gal Gorenak in Emir Saitoski. Slednji je v 69. minuti poravnal rezultat na 1:1, potem ko je s približno 20 metrov s prostega strela dosegel izjemen evrogol. Gol je bil dodatna spodbuda za domače igralce, ki so ves čas igrali disciplinirano, dovolj agresivno in z ofenzivnim fokusom. Smer proti gostujočim vratom jim je na koncu prinesla tudi preobrat, saj je za zmago po prodoru in natančnem strelu zadel aktivni krilni napadalec Miklos Barnabas Tanyij. O rezultatskem preobratu je kape-tan Nogometnega kluba Aluminij Rok Schaubach povedal: »V prvem polčasu nismo startali najboljše in tudi v drugem polčasu smo se malo lovili. Po zaostanku, ko je bilo najbolj potrebno, smo izkoristili svoji priložnosti in smo naredili rezultatski preobrat. S tem smo prišli do težko priigrane zmage in zelo pomembnih prvih treh točk.« Kidričevska ekipa je pod vodstvom novega trenerja Jura Arsiča vpisala zelo pomembno uvodno zmago v prvenstvo, ki predstavlja dobro spodbudo za rdeče-bele za nadaljevanje tekmovanja.
David Breznik / STA
Jura Arsic (trener NK Aluminij): »Pričakovali smo težko tekmo, saj smo vedeli, da igralno še ne bomo takšni, kot si želimo biti. Na zelenici smo pretrpeli vse težke trenutke in smo v drugem polčasu naredili veliki preobrat ter smo zasluženo zmagali.«
Robert Pevnik (trener NK Kety Emmi & Impol Bistrica): »Mislim, da smo bili v prvem polčasu boljši nasprotnik in smo si priigrali več priložnosti. V nadaljevanju smo povedli in smo imeli še nekaj priložnosti, da bi dosegli še kakšen zadetek. To nam ni uspelo in nogomet je takšna igra, kjer te to kaznuje. Ne glede na poraz svojim igralcem nimam česa očitati, ampak sem ponosen na to, kar so prikazali na tekmi v Kidričevem.«
1544 Štajerski
Šport
torek • 13. avgusta 2024
Olimpijske igre • Slovenska reprezentanca
Slovenski športni junaki
Olimpijske igre v Parizu so privabile 10.500 športnikov iz 206 držav, ki so se v osemnajstih dneh tekmovanja merili v 48 športnih panogah v 329 disciplinah. To je znana statistka, kakor je znan podatek, da je imela Slovenija na 33. olimpijskih igrah najštevilčnejšo zasedbo, saj je skupno nastopilo 90 športnikov v 17 športnih panogah.
Ta številka kaže, da imamo v Sloveniji zares izjemno število športnikov, ki so z zavzetim in strokovnim delom prišli na največje športno tekmovanje na svetu. Gre za slovenske športne junake, ki so za svoje nastope vložili v zadnjih letih neverjetno število ur treninga, da so prišli na najvišji možni nivo. Na njem je v svetu konkurenca v večini disciplin naravnost »strašna«, zato je nerealno ali celo neupravičeno pričakovati od naših športnikov v vseh disciplinah vrhunske rezultate. Slovenski športniki so nekateri upravičili pričakovanja, nekateri so zaostali za visoko postavljenimi cilji, nekateri so razočarali, a vsi so se potrudili na tek-movališčih po vsej Franciji ponosno zastopati Slovenijo. In prav mi Slovenci moramo biti ponosni na naše športnike, ki so na tokratnih igrah prišli do treh medalj in kopice dobrih rezultatov. Gotovo so na svoje dobitnike medalj na olimpijskih igrah ponosni po vsem svetu in glede na dosežke so najbolj veseli po pričakovanjih s številom osvojenih medalj v Združenih državah Amerike, Kitajski, Avstraliji, Japonski in Franciji. Prav
država gostiteljica je izkoristila igre za dodatno bero medalj, predvsem pa za veliko promocijo v prvi vrsti Pariza in v drugi vrsti celotne Francije.
Dve zlati in srebrna medalja
Slovenija je redna nabiralka medalj na velikih tekmovanjih. Tokrat smo v našo olimpijsko zgodovino zapisali tri nove medalje in kar nekaj ostalih vrhunskih rezultatov. Dve zlati medalji in srebrna medalja sta uspeh za slovenski šport in s kančkom športne sreče bi bila lahko bera medalj še nekoliko večja. Geslo slovenskih športnikov na igrah ob osvojitvi medalje je bilo: »Imamo jo!« In res so naši športniki osvojili prvo medaljo v tako imenovanem »slovenskem športu in slovenski disciplini« v judu. Junakinja je postala Andreja Leški, ki je na tatamijih ali blazinah nanizala kar nekaj zmag, najbolj veličastna pa je bila v polfinalu, ko je premagala domačinko in olimpijsko prvakinjo iz Tokia 2020 Clarisse Agbegnenou. V finalu kategorije do 63 kilogramov je Koprčanka dokončala svoje delo proti Mehičanki Prisci Awiti Alcaraz in je prišla do zlate medalje. Drugo zlato medaljo je Sloveniji priplezala feno-menalna Janja Garnbret. Korošica je prišla v Pariz v vlogi izrazite favoriti-nje za zmago in to jo je spravilo pod dodaten pritisk. Najboljša slovenska športnica zadnjih let se je s trenerjem Romanom Krajnikom fokusirala na nastop v Parizu. Skozi kvalifikacije je šlo gladko, medtem ko se je v finalu najboljša športna plezalka morala kar potruditi za zmago. Janja Garnbret je svojo nesporno kakovost prezentira-la najprej v balvanskem plezanju in kasneje še v težavnostnem plezanju. V prvi disciplini je dosegla najboljši
' J
V
J i,
i

Foto: Aleš Fevžer
Druga zlata olimpijska medalja za plezalko Janjo Garnbret
rezultat, v drugi disciplini pa drugi najboljši rezultat, kar pa je vseeno zadostovalo za prvo mesto in drugo zlato medaljo za izvrstno športno plezalko. In medtem ko je večina Slovencev zaradi minulih uspehov že poznala Leškijevo in Gambretovo, so mnogi na olimpijskih igrah prvič slišali za Tonija Vodiška. Tekmoval je v formuli kajt in to je bila nova disciplina na igrah, ki je potekala v enem izmed zalivov pri Marseillu. Mlad športnik je na morju pokazal svoje znanje in prišel do velikega uspeha, do srebrne medalje v formuli kajt. Ob teh treh slovenskih dobitnikih medalj so bili nekateri zelo blizu »večni slavi« ali osvojitvi medalje. Med deseterico najdemo še nekaj slovenskih športnikov in ekip, med katerimi so rokometaši zasedli nehvaležno četrto mesto, atlet Kristjan Čeh je bil v izredni tekmi četrti v metu diska, peto mesto so zasedli člani odlične odbojkarske ekipe, šesta je bila plavalka Neža Klančar v disciplini 50 metrov prosto (op. p. Klančarjeva je po olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008
			
	/h»* H* «i. tfc.	1 r	
	F * M —	ÍB¡éébbA^ jAJBI 1	
J ' LTjfVl '77 v ™ - A			
tV^' T™* TrîlTf aUSfe-J*»«»- - ■ • -	* Tr w í__		IP*
Slovenskim rokometašem je malo zmanjkalo do bronaste medalje.
Foto: Filip Barbalic
priplavala prvi finalni nastop v plavanju), prav tako šesta je bila v ritmični gimnastiki v mnogoboju Jekaterina Vedenejeva, do sedmega mesta je v slalomu na divjih vodah v kajaku prišla Eva Terčelj, po odličnem dirkanju na spektakularni cestni dirki je Jan Tratnik zasedel osmo mesto in do devetega mesta je v slalomu na divji vodah prišla kanuistka Eva Alina Hočevar. To so bili izstopajoči rezultati slovenskih športnikov na olimpijskih
igrah in tudi drugi si za svoje nastope zaslužijo iskrene čestitke. Vsi so namreč naši slovenski športni junaki in ne glede na njihov končni rezultat
si vsak naš olimpijec za svoj nastop med svetovno športno elito zasluži neizmerno spoštovanje.
David Breznik
Foto: Aleš Fevžer
Na igrah je pozitivno presenetila plaualka Neža Klančar.
Odličen metalec diska Kristjan Čeh
Foto: Blaž Oman
Foto: Aleš Fevžer
Toni Vodišek je navdušil v formuli kajt.
Andreja Leški je suvereno zmagala v judu.
Foto: OKS
torek • 13. avgusta 2024
Nasveti
Štajerski	17
Domača lekarna
Zeleni nasvet
Avgusta setve na vrtu še niso zaključene
Čeprav je povsem jasno, da se je poletje prevesilo v drugo polovico in se je tudi delo na vrtu prevesilo bolj na stran spravila pridelkov kakor pa setve in sajenja, nekaj vrtnin lahko še posejemo in posadimo.
Vendarle je padlo nekaj dežja
Letošnje poletje je zaznamovalo res zelo vroče julijsko vreme. Glede na to, da je sledilo prenizkim majskim, pa tudi junijskim temperaturam, so tako rastline kakor zemlja precej utrujene in zdaj potrebujejo našo pomoč.
Kljub temu da je bilo nekaj padavin - upam, da jih bo še kaj v času, ko bo ta prispevek objavljen - sta tako namakanje kakor tudi rahljanje tal še vedno najbolj pomembni opravili. Tako zagotavljamo, da imajo rastline ugodne pogoje za rast. S tem bodo odpornejše. Rahljanje tal po padavinah prekine kapilarni tok (izhlapevanje) vode iz zemlje in s tem vsaj nekaj vlage zadrži v tleh. Rahljanje tal pred padavinami pa »odpre« zemljo, omogoči, da dežne kaplje sploh prodrejo v zemljo, da večina vode ne odteče kar po zbiti površini z vrta drugam. Če želite zadržati čim več vode v tleh, je smiselno po padavinah zemljo prekriti z zastirko.
V avgustu so padavine sicer pogostejše, pogosto je tudi jutranja rosa zelo močna, a letos je minus vlage v tleh res velik, zato bo namakanje še kar nekaj časa potrebno.
Ko pa je padavin nekaj več, predvsem pa zjutraj opazimo dolge jutranje rose, pa se začnejo res ugodne razmere za napade bolezni. Glede na to, da so tudi rastline od dolge poletne vročine in suše že zelo utrujene, so tudi bolj dovzetne za bolezni. Zato upoštevajte vse preventivne ukrepe, kot so odstranjevanje zalistnikov, spodnjih listov, rahljanje tal okrog rastlin, zastirka ali posejane ustrezne rastline, da sonce ne pripeka preveč na korenine, zagotovo redno namakanje, preko listov pa dodajamo še hranila, predvsem kalcij, ki pripomore k odpornosti plodovk.
Še nekaj svetujem: avgusta je na rastlinah že veliko plodov. Sproti jih ne utegnete pobrati. Res je, da na rastlini ostanejo dolgo sveži. Pa vendarle vedite, da so rastlini v breme. Zanje porablja veliko ener-
gije, ki bi jo lahko porabila tudi za obrambo pred težavami. Ne puščajte preveliko zrelih plodov paradižnika, paprike, jajčevca, tudi nizkega fižola ali dolge vigne na rastlinah. Ko se po daljšem obdobju suhega vremena napovesta dež in znižanje temperatur, poberite vse, kar je zrelo. Rastline pa poškropite s katerim izmed pripravkov, ki jim pomagajo pri odpornosti.
Ker je poletno sušo prekinilo deževno vreme, korenček v zemlji pa je že primerno velik, ga je nujno izpuliti in shraniti, najbolje pred dežjem. Enako velja za krompir, saj je velika verjetnost, da bo korenček zacvetel, krompir pa začel ponovno gnati. Sušno in vroče obdobje namreč rastline »razumejo« kot počitek in bodo zelo hitro začele ponovno poganjati korenine, postale bodo »kosmate«. A to še ni najhuje. Običajno v sredini že naredijo steblo, kar pomeni, da postane sredina trda. Izgubljajo koristne vsebine.
Avgusta sejemo za pozno jesen in zgodnjo pomlad
Čas setve seveda še ni končan. V avgustu lahko sejemo še marsikaj. Nekatere vrtnine sejemo ponovno, da bodo prezimile in jih bomo pobirali spomladi, nekatere še zadnjič pred zimo, druge pa za jesenski pridelek. Skrajni čas je za ponovno setev grmičastih bučk ter solatnih kumar. Bolje je vzgojiti sadike, a tudi neposredne setve na stalno mesto so še možne. Vse do sredine meseca lahko posejete tudi nizek stročji fižol. Ponovno se sejejo spomladansko-jesenske sorte solat, kot so leda, ljubljanska ledenka, bistra, belokriška, mima in še kakšno bi našli. Nekoč smo od sredine avgusta že sejali prezi-mne sorte, zdaj je za to še veliko prezgodaj.
Setev motovilca v dolgem in vročem dnevu
Seveda pa je zdaj že čas za setev motovilca. Motovileč bolje kali, če daste seme za 14 dni v zamrzoval-
Majski srebrnjak sadimo šele v oktobru, lahko pa ga tudi posejemo.
nik. Predvsem pa ga sejte čisto plitvo, najbolje bi ga bilo sejati samo na zemljo, to pomeni, da ga ne prekrivamo z zemljo. Svetujem, da samo z desko označite vrstico, na označeno mesto nasujete nekaj zemlje za rože. Seme posejte nekoliko gosteje, ga s topim delom grabelj potisnite v nasuto zemljo, potem pa dobro zalijte, če je možno, naj bo vsaj po setvi zalita cela greda. Nato vse skupaj prekrijte s kopreno, da semena ne bodo pojedle ptice. V sončni pripeki je nujno senčenje, še bolje pa je za setev najti dan, ko je hladneje. Odlično se obnese posejan pod paradižnik.
Posejete lahko tudi špinačo, če ste njen ljubitelj. Meni osebno je blitva koristnejša, saj lahko na isti površini pridelamo veliko več listne mase. Iz nje lahko naredite povsem isto jed kakor iz listov špinače, vendar je njena uporaba lahko še širša. Mladi listi so odlični v sveži solati z različnimi prelivi in predvsem z mladimi listi različnih drugih vrtnin (rdeča pesa, rukola, solata, radič ...). Blitva, posejana zdaj, bo lepo
Krompir v zemlji ponekod že kali, preverite, izkopljite ga ter na zraku in v senci dobro posušite gomolje.
prezimila in spomladi dala še kar nekaj okusnih, zdravih listov.
Prav tako ponovno posejte korenček in peteršilj. Zdaj posejan korenček bo skoraj zagotovo prezi-mil. Sama bi posejala tudi zelo zgodnji sorti korenčka, pariški in kuroda, ki bosta primerni za zelenjavne jedi že pozno jeseni. Za prezimova-nje pa je najboljši kar nantes, ki ga dobro poznamo. Zaradi evropske zakonodaje ga zdaj najdete tudi pod imenom Nantaise amelioree 2.
Do sredine meseca še lahko presajamo sadike endivije in radiča. Prav tako je avgust najboljši mesec za sajenje sadik cvetače in brokoli-ja. Jeseni najbolje uspevata. A časa ni več veliko. Med zelji pa je možno saditi samo še sadike zgodnjih sort. Ne pozabite pa na kitajski kapus. Posejete ga lahko vse do sredine meseca, sadike pa presajate do konca meseca.
Prav tako je še vedno čas za setev črne redkve in podzemne kolerabe. Te vrtnine lovijo zadnje močne sončne žarke v svoje korene. Tam vam bodo celo zimo pomagali v boju z zimskimi prehladi in drugimi tegobami. Veliko boljši »le-kadol« so koreni redkve in njihov sirup, pa tudi gomolji kolerabe v juhi.
Majski srebrnjak, posejan avgusta, ne bo uhajal v cvet
Mnogi ste se navadili in v začetku oktobra sadite čebulček sorte majski srebrnjak za mlado čebulo spomladi ali pa celo tudi za skladiščenje. Potem pa se pošteno jezite, saj veliko čebule predčasno zacveti. Veliko bolje se obnese, če v sredini avgusta posejete seme sorte majski srebrnjak kar na gosto v vrstico, sadike pa oktobra razsa-dite na stalno mesto. Te zanesljivo ne bodo cvetele.
Tako smo delali desetletja, pa je bilo težav veliko manj. Čebula iz čebulčka je sicer precej zgodnejša, zato jo le posadite, a pojejte do konca maja.
Miša Pušenjak
Foto: MP
Foto: MP
Kumarice - nepogrešljive za lepoto, zdravje in vitkost
Foto: Pexels
Ali ste vedeli, da so kumare sorodnice buč? Izjemno priljubljene so bile že v antiki, pogosto so jih uporabljali tako v prehrani kot v zdravilstvu. Kar 95 odstotkov njihove teže predstavlja voda, bogata z rudninami, med katerimi izstopajo kalij, magnezij in kalcij. Pomembni so tudi vitamini A, B, C in E, ki se skrivajo v lupini, zato kumar raje ne lupite, temveč jih pred uživanjem le dobro operite.
Poleg omenjenih vitaminov in rudnin ne smemo pozabiti, da je v kumarah precej koristnega silicija, ki spodbuja čiščenje telesa.
Naravno razstrupljanje in hidracija
Kumare zato uporabljamo pri detoksikaciji. Poleti je dovolj, če v vrč stresete nekaj rezin kumare, rezine limete ali limone in listke mete ter prelijete z vodo. Pustite čez noč v hladilniku, nato pa osvežilno vodo pijte čez dan. Iz telesa boste tako hitreje odstranili strupe in mu povrnili elektrolite, ki ste jih v poletni vročini izgubili zaradi potenja.
Zoper slab zadah
Če trpite zaradi težav z zadahom, preizkusite naslednji trik. Po vsakem obroku oziroma če opazite slab zadah, prežvečite vsaj košček kumare; če kumar sicer ne marate, ga lahko nato izpljunete. Kumare imajo antibakterijske lastnosti in delujejo tudi proti nekaterim bakterijam, ki so krive za slab zadah.
Pomoč pri sončnih opeklinah
Odlična pomoč so tudi, kadar nas opeče sonce. Na občutljivo, pordelo oziroma razdraženo kožo položite sesekljane kumare in pustite učinkovati vsaj 15 minut. Znano je, da imajo tudi protivnetne lastnosti, znižujejo nivo bolečine in pospešujejo proces zdravljenja.
Povrnite ravnovesje prebavi
Zdravilci svetujejo, naj, kadar nas muči glavobol, pojemo vsaj pol kumare. Glavobol namreč najpogosteje povzročita dehidracija ali neravnovesje vitaminov in rudninskih snovi v krvi, z uživanjem kumar pa ju hitro odpravimo. Kumare so zato tudi odlična rešitev pri alkoholnem mačku, naj bodo sveže ali vložene. Priporočljivo je popiti tudi okisano vodo vloženih kumar, saj vsebuje številne za telo dragocene snovi. Kumare so sicer nepogrešljive, če trpite zaradi zaprtja. Sveže pospešujejo prebavo in te težave hitro odpravijo. Nikar jih ne lupite, temveč jih zaužijte skupaj z lupino. Že dobro uro po zaužitju boste občutili številne premike v črevesju, ki bodo precej hitro poskrbeli za olajšanje.
mm |	V t I It M V I V
Za lepšo in bolj sijočo kožo
Kumare so pogosta sestavina naravnih obraznih mask. Ob uživanju torej poskrbijo za primernejšo hidracijo od znotraj, kot maska pa kožo nahranijo tudi od zunaj. Poskrbijo za osvežitev kože, odpravljajo podočnjake in zabuhlost ter vračajo mladosten videz. Najboljši učinek boste dosegli, če si boste privoščili masko iz kumar, jogurta in nekaj medu; nanesite jo tako na obraz kot na dekolte in pustite delovati vsaj pol ure. Kožo boste tako globinsko nahranili in ji povrnili prožnost in sijaj. Poskrbite le, da bo tretma dovolj pogosto na programu.
Bujnejši lasje
Zanimivo je, da je kumarični sok dobro nanašati tudi na lase in la-sišče. To storite pred vsakim umivanjem las. Kumare bodo pospešile rast in preprečile čezmerno izpadanje las. Hkrati boste lase nahranili, postali bodo močnejši, bolj zdravi in sijoči.
M. Koren
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. avgusta 2024
JESENSKA POSLASTICA - PEUESAC, OREBIC

Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA VKLJUČUJE
-	prevoz z udobnim turističnim avtobusom
-	nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu
**** Aminess Grand Azur
-	4 x polpenzion (pri večerji vključena pijača-pivo, vino, brezalkoholna pijača iz šankomata)
-	zunanje oglede po programu (Imotski, Ston)
- degustacija vina - vodenje in organizacijo potovanj
Štajerski TEDNIK ^dioPTUI
DOŽIVELI BOMO:
•	mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero
•	obisk Orebica, mesta pomorcev in kapitanov
•	Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač
torek • 13. avgusta 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Spodnje Podravje • Za ene veliki šmaren, za druge prost dan
Na Ptujsko Goro več tisoč vernikov
Na Ptujski Gori bodo v naslednjih dneh obeležili praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgust). Praznovanje se bo začelo že jutri zvečer z molitveno uro za mir. Na sam praznik, kije tudi dneva prost dan, bo glavno romarsko središče nadškofije Maribor obiskalo okoli 5.000 vernikov. Po koroni se število vernikov povečuje.
Pater Toni Brinjovc je povedal, da so na ta dan romarska središča po Sloveniji veliko bolj obiskana kot na primer za veliko noč ali božič. »Slovenci smo Marijin narod, saj ta praznik zelo cenimo in spoštujemo. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas - Marija - dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Vsa naša dejanja so shranjena in bodo potovala skupaj z nami v večnost,« je pomen praznika ponazoril Brinjovc. Na Ptujski Gori se bo praznovanje začelo že jutri zvečer ob 19. uri z molitveno uro za mir v svetu. Uro kasneje bo sledila sveta maša, pri kateri bo somaševal mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Sledila bo tradicionalna procesija z lučkami, ki vsako leto privabi veliko število ljudi. Vsak izmed obiskovalcev prejme svojo svečko, s katero se potem sprehodi skupaj z drugimi. Letos prvič organizirajo meditacijo o Mariji in prepevanje Marijinih pesmi. Sledila bo polnočna sveta maša in nato še bedenje do jutra. Verniki v tem času molijo in se goreče priporočajo Devici Mariji. V četrtek bo osrednja sveta maša ob 10. uri, ko bo tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji. Na ta dan bodo svete maše še ob 6.30, 8., 12.30, 16. in 19. uri. Romanje na Marijino vnebovzetje je za mnoge vernike globoka duhovna izkušnja. To je priložnost za notranje očiščenje, prošnjo za pomoč in zahvalo
Na Ptujsko Goro bodo v naslednjih dneh romali številni verniki.
za prejete milosti. Praznik in romanje sta izraz čaščenja Device Marije kot posrednice pri Bogu in kot zgledne vernice, ki je bila povzdig-njena v nebesa. »Marijino vnebovzetje nas spominja, za kako velike stvari je Bog ustvaril človeka, če je pripravljen z njim sodelovati - torej za večnost. Vsem bralcem želim lepo praznovanje in jih vabim na Ptujsko Goro, kjer je doma duhovna mati Marija. Kjer je mati, tam se človek počuti domače,« je še povedal Brinjovc in dodal, da bo na praznik nekoliko spremenjen prometni režim, nekatere ceste bodo
zaprte. Parkirišč bo dovolj, nekateri romarji pa pridejo tudi peš ali s kolesi.
Veliki šmaren med verniki
V	I	• •
močno zakoreninjen
Praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je v slovenski verski tradiciji močno zakoreninjen. Sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Na ta dan se številni romarji podajo na romarske poti, da bi obiskali svetišča, posvečena
Devici Mariji. Brezje je v Sloveniji eno najbolj znanih romarskih središč v državi. Romarji pridejo iz vse Slovenije in tudi iz tujine, da bi počastili Marijo v baziliki Marije Pomagaj. Mariazell v Avstriji je pomembno romarsko središče za vernike iz Srednje Evrope. Lurd v Franciji in Fatima na Portugalskem sta svetovno znani romarski mesti, kjer naj bi se prikazala Devica Marija. Tudi Medžugorje v Bosni in Hercegovini je priljubljeno romarsko središče, kamor prihajajo verniki z vsega sveta.
Estera Korošec
Ptuj • Deset let Šole zdravja Turnišče
Vadba in druženje za ohranjanje zdravja
V prelepem okolju turniškega parka poteka jutranja vadba Šole zdravja Turnišče. Skupina je aktivna od leta 2014. Ima okrog 22 članov, med njimi je tudi šest moških, kar je še posebej razveseljivo, saj v drugih tovrstnih skupinah moških skoraj ni. Veseli so vsakega novega člana. Vsi člani skupine so tudi člani DU Turnišče. Deseto obletnico so praznovali z izletom na Borl in v Cirkulane.
Skupino danes vodi Franc Zu-panič, nekdanji dolgoletni predsednik DU Turnišče. Njen začetek pa je povezan z Jelko Kojc, ki je skupino vodila do leta 2018, dve leti jo je vodil tudi njen mož Franc. Začeli so z 12 člani, za vadbo 1.000 gibov sta jih spodbudili Marija Gabron in Matilda Letonja, ki je v začetku
pomagala tudi kot mentorica prvi vaditeljici skupine. To jutranje druženje jim veliko pomeni. Ob skrbi za zdravje ima nadvse velik pomen tudi druženje, da se lahko z nekom pogovarjaš, vsak dan srečuješ, preživiš lepe trenutke, utrjuješ prijateljstvo, so povedali. Zagotovo pa je ta jutranja vadba 1.000 gibov
s 50 vajami, ki traja 30 minut, najboljša vsakodnevna popotnica, ki prinaša boljše počutje, gibljivost. Pred vsako vadbo se poveselijo, tako da ta poteka v prijetnem vzdušju in razpoloženju. »Z njo razgibamo vse sklepe, od prstov na roki do prstov na nogi. S tem aktiviramo vse mišice in celotno telo.
Foto: Črtomir Goznik
Turniška skupina Šole zdravja vadi že deset let.
Po vadbi se počutimo bolje, imamo več energije,« pove Franc Zupanič. Kdor enkrat začne, pri njej tudi vztraja. Enkrat letno organizirajo tudi izlet in piknik v Halozah.
Člani skupine skupaj praznujejo rojstne dneve, slavljenec poskrbi za kavo in sladke dobrote. Njihova prizadevna članica Danica Hotko pa se ob takih priložnostih še posebej potrudi s prav posebnimi čestitkami, ki jih sama izdela, okrasi in ročno napiše. Tudi za 10. jubilej skupine se je potrudila. Zapisala je: »Šola zdravja super je, zjutraj se razgibaš že, roke, noge in telo, 1.000 gibov - to je to. Ju hu hu, spet smo skupaj, jutranja vadba je postala naš način življenja, prinaša nam zadovoljstvo, telesno in duševno sprostitev ter druženje. Gibanje in veliko smeha sta najboljša pot do zdravja in uspeha. Dobri prijatelji so balzam za dušo. Življenje je tek na dolge proge, vsak od nas je prišel na svet, da odteče svoj maraton življenja.«
MG
Vurberk • Slovesno na veliki praznik krščanstva
Farno žegnanje in romarski shod
Ena izmed pomembnejših cerkva v mariborski nadškofiji, posvečena Devici Mariji Vnebovzeti, je prav gotovo tudi župnijska cerkev na Vurberku. Že več kot stoletje vsako leto 15. avgusta prihajajo številni romarji iz mnogih krajev Slovenskih goric k vurberški Devici Mariji s številnimi prošnjami. Nekoč so romali peš, danes pa se »sodobni« romarji pripeljejo z avtomobili.
Foto: JT
Vurberško župnijsko cerkev bodo ob Marijinem prazniku obiskali številni od blizu in daleč.
Na ta praznični dan se na Vurberku že pripravljajo, cerkev bo še posebej lepo okrašena, spletene kite iz bršljana, ki jih naredijo farani, pa bodo dodale še posebno noto praznovanju.
V četrtek, 15. avgusta, bosta v župnijski cerkvi dve maši, in sicer prva ob 8. uri ter slovesna ob 10. uri. Daroval jo bo pater Vinko Škafar, kapucinski menih, duhovnik, teolog in publicist, v letih 19791990 tudi dekan ptujske dekanije in pobudnik gradnje nove cerkve Leopolda Mandiča na Ptuju, ob somaševanju domačega župnika Avguština Laha, ki je pred dnevi obeležil pomemben jubilej, 25 let »pastirovanja« v župniji Vurberk. Somaševali bodo še duhovniki iz sosednjih župnij: Ivan Vodeb, letošnji zlatomašnik od Sv. Martina pri Vurberku, Martin Bezgovšek in diakon Janez Kurnik od Sv. Barbare v Slovenskih goricah ter Jožef Škofič iz Sv. Urbana.
Pred drugo svetovno vojno so romarji na Vurberk prihajali tudi 8. septembra, ob »mali maši«, vendar seje to žegnanje z leti opustilo. Sedanja župnijska cerkev je bila zgrajena po načrtu mariborskega stavbenika Janeza Fucha v letih 1773-76 na mestu prvotne, manjše cerkve iz leta 1336, kije bila posvečena sv. Miklavžu, zaščitniku splavarjev. Zanimivo za vurberško župnijo, ki šteje nekaj manj kot 2000 ljudi, je področje, ki ga pokriva; obsega namreč kraje v štirih občinah: Vurberk, kjer je sedež župnije, je v občini Duplek, Grajenščak in Krčevina pri Vurberku sta v mestni občini Ptuj, Gomila in del Jiršovcev (Ricinje) iz občine Destrnik ter del Rogoznice (Prodni Vrh) iz občine Lenart.
If
>11 mm
i J. Al tli

Župnik dr. Avguštin Lah obeležuje srebrni jubilej službovanja na Vurberku.
Ob slovesni maši bo tudi procesija okrog »kanonberga«, kot domačini pravijo hribu ob cerkvi, s štirimi evangeliji, kjer posamezna vas iz župnije poskrbi za okrasitev postaje, ki je na poti procesije. O pomenu velike maše, kot ta praznik imenujemo na Štajerskem, ponekod tudi veliki šmaren in velika gospojnica, pa je vurberški župnik Avguštin Lah povedal: »Krščanski praznik Marijinega vnebovzetja je najtesneje povezan z velikonočnim praznikom Jezusovega vstajenja od mrtvih, zato prinaša sporočilo upanja, veselja in moči.«
Vurberškega žegnanja skoraj ne more biti brez ponudnikov pestrega »asortimenta« sladkih dobrot; brez lectovih src in mede-njakov si ga sploh težko predstavljamo, pa tudi izdelovalcev suhe robe ter drugih kramarjev ne bo manjkalo. Domače turistično društvo pa bo z gostincem na platoju ob gradu poskrbelo, da obiskovalci z Vurberka ne odidejo ne lačni in ne žejni.
Janez Toplak
Foto: JT
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 13. avgusta 2Q24
Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla
Kaj vse lahko kupimo na vlaku? (5)
Po dveh tednih bivanja v Bangkoku me je začel postopoma najedati mestni vrvež, zato sem se nekega sončnega jutra podal na podeželje. Pred stanovanjem me je pobral motorist, ki sem ga naročil preko aplikacije na telefonu, in me je za 60 centov odpeljal do 15 minut oddaljene železniške postaje. Tam sem za 39 centov kupil vozovnico v tretjem razredu in naslednji dve uri preživel na vlaku, ki se lahko po počasnosti in pogostosti nenavadno dolgih postankov kosa celo s Slovenskimi železnicami. Vseeno pa mi ni bilo na vlaku niti za trenutek dolgčas. Še preden smo krenili s postaje, so me presenetile na polno zasedene jedilne mize, ki so stale kar tako na travi med železniškimi tiri, vmes pa so vijugale ženske s posodicami in priborom - nekdo je očitno pravilno predvidel, da bo tukaj dobro mesto za prodajo malic. Komaj mi je uspelo prizor sprocesirati, je v vagon stopila ženska s polnim cekarjem plastičnih posodic in zaklicala: »Pad Thai! Pad Thai!«
Pogledala me je in sem že nagonsko odmahnil z roko. Ko je šla mimo mojega sedeža, sem pogledal pobližje in videl, da ima v posodicah prav zares priljubljeno tajsko jed, ki
je ponavadi sestavljena iz praženih riževih rezancev in kozic. Ženske sem se hitro dotaknil in ji pokazal gesto za denar. »10 bahtov,« je rekla, kar je enako 26 centom. Odma-
Hrustljaui ribji rezanci
Foto: Aljoša Toplak
hal sem in izrekel naučeno zahvalo: »Kop kun kap!« Ko sem se ozrl, sem videl, da ji sledi starec z vedrom, polnim leda in plastenk s sladkimi pijačami, ki jih je prav tako prodajal po 10 bahtov. Klical je nekaj, česar nisem razumel, a sem mu odmahal in je šel dalje. Nato je prišla ženska s sadjem in mi je ponudila paket narezanega manga s kosi pomela in zmajevega sadeža za 20 bahtov, a sem prav tako odmahnil. Končno je sledila še starka, ki je v plastičnih vrečkah nosila zanimivo tajsko slaščico - kokosovo mleko, v katerem plavajo tapioka, fižol in sladki krompir. Ko sem vsem štirim odmahal in so obhodili celoten vagon, so izstopili na postaji, namesto njih pa so vstopili novi prodajalci.
Gospa ponuja smutije.
Čez čas sem se navadil na stalno kroženje prodajalcev in se za-zrl skozi okno, kjer so bangkoške stolpnice postopoma nadomestila naselja, polna zelenja. Tu in tam je iz kakšne gošče pogledal zlati vrh budističnega templja. Takrat še tega sicer nisem vedel, a je bil to zadnji dan tridnevne "zimske" ohladitve in je bilo zaradi tega v vagonu zgolj vroče, ne pa peklensko vroče - od oken je prijetno pihljalo in tudi ventilatorji na stropu so nam dobro služili. Zunaj je moralo biti kakih 25 stopinj Celzija, kar je občutno bolj vzdržna temperatura od običajnih
ENOTA Z* MERJENJE OTOČJE V MAGNETNEGA PRETOKA, SREDNJI STOMILUONINA WEBRA AMERIKI
Je jekleni ločni most, ki sega prek reke Moskve na zahodnem koncu Moskovskega kremlja. Njegov predhodnik je bil prvi stalni kamniti most v Moskvi. Obstoječi most je dokončal leta 1938 inženir Nikolaj Kalmi-kov. Enojni obokani razpon meri 105 m in ima višino 8,4 m. Skupaj šest vzporednih, škatlastih jeklenih lokov podpira 40 m široko vozišče. Loki počivajo na potopljenih kesonskih temeljih. Promet na nasipu pre-moščata dva 42,5 m dolga stranska oboka. Skupna dolžina, vključno s pristopnimi klančinami, je 487 m. Obstaja osem voznih pasov za redni promet in ločilni pas.
AVTOR: MATJAŽ HLADNIK
MEHKA, LAHKO TALJIVA TEŽKA KOVINA
GLAVO-NOŽEC
OLGA GRACELJ
TRIDESETA OBLETNICA
SOL TITANOVE KISLINE
ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER (RIDLEY)
NASA PESNICA (SAŠA)
IAN FLEMING
OLJE, MAZILO IZ KORENIN INDIJSKE RASTLINE
RENE LACOSTE
IVAN TAVČAR
AKIA
KOMEDIJANTKA DEGENERES
KIM. DEBELIM KLJUNOM ELASTIČNA SNOV IZ TROPSKIH DREVES ZA GUMO
FILOZOF MARX
CITR0ËN0V ELEKTRIČNI AVTOMOBIL
ZANOS, ELAN
BERILO
UTEKANJE
ILUSTRATOR MAVEC
NOVOZELANDSKI DOMAČIN
PESNIK
OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO
SLAVKO ADAMLJE
MODERNA ZVRST GLASBE ANGLEŠKA POP PEVKA
MODRA GORSKA CVETLICA
TV VODITELJ MUHIČ LETEČI PETER
PARIZ (IZVIRNO) SKUPEK RAČUNAL. UKAZOV
THOMAS
EDISON 3. RADUSKI PROGRAM
SMUČ, SMUČKA MOŠKA LUTKA OB BARBIE
SODOBNIK KELTOV
TOM CRUISE
NICOLAS CAGE
TRENJE
ŠPORTNI MODEL ZNAMKE KAWASAKI
PITJE DO DNA
NAPUSČ
TOČENJE SOLZ
ZELO KRATKO KRILCE
ANONIMEN DOTEKANJE ČLOVEK, ANONIM
MOJCA MAVEC
OBMOČJE, POVRŠINA
VROČIČNO STANJE
RAFAEL NADAL SEDMI MESEC V LETU
TEŽA EMBALAŽE
LEPOTNA KRALJICA
NASE OBALNO LETOVIŠČE
MAKRO - zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom, MAXWELL - enota za merjenje magnetnega pretoka, stomilijonina webra, NARDA - olje, mazilo iz korenin indijske rastline
30-33 stopinj Celzija, ki vse leto vladajo tukajšnjemu podnebju. Glavni razlog, zakaj ljudje nerade volje kupujejo karte za tretji razred, je ravno to, da v njem ni klime - za drugi razred bi namesto 39 centov moral odšteti evro in pol, a sem kupil cenejšo karto s tihim pričakovanjem, da bo potovati na koncu vlaka bolj zanimivo. Nekako sem si mislil, da bodo podobno kot v Indiji tukaj prevažali pse in koze, a kot kaže, v Bangkoku ni tako.
Pozno zvečer, ko sem se vračal s podeželja nazaj v Bangkok in sem stopil na hitri vlak za 80 centov, ki me je v slabi uri pripeljal do cilja, sem ustavljal enega prodajalca za drugim in si za samo 2 evra privoščil Pad Krapao (riž z nasekljano
Foto: Aljoša Toplak
svinjino), zavoj sadja, pečeni kokos, »bubble tea« in sladico iz kokosovega mleka. Sredi noči me je potem zagrabila popotniška driska, ki po podatkih Mednarodne popotniške ambulante doleti kar 16 odstotkov turistov na Tajskem, jaz pa sem si po prebedeni noči oddahnil, ker vsaj bruhal nisem in se mi je takoj vrnil apetit. Zjutraj sem se tako ozrl po ulici pod stanovanjem, kjer se je vrstilo od indijskih slaščic do japonskega ramena - v razponu nekaj metrov si namreč lahko dobil hrano iz vseh koncev sveta. Odločil sem se za kitajsko jed, hainanskega piščanca z rižem, ker je bojda neza-činjena kuhana kura najboljša stvar za razdražen želodec.
Se nadaljuje...
Foto: Aljoša Toplak
Ženska s polnim cekarjem posodic hodi po vagonu in kliče: »Pad Thai! Pad Thai!« To je priljubljena tajska jed, ki je ponavadi sestavljena iz praženih riževih rezancev in kozic. Prodajalka na vlaku je posodice hrane ponujala za pičlih 39 centov.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 13. avgusta 2024
Za kratek čas
Štajerski	21
Skrinja domačih viž - Ansambel Bratje
V poletni polki o ljubezni in
Ansambel Bratje prihaja iz Logatca, kjer ima tudi sedež. Sestavljajo ga trije bratje: Gašper Klevišar (bas, vokal), Matic Kle-višar (harmonika, vokal) in Nejc Klevišar (kitara, vokal), ki je tudi njihov vodja. Zadnjih pet let delujejo kot ansambel, pred tem so nastopali kot trio in duo ali pa kot solisti.
Igrajo po vsej Sloveniji, največ pa na Notranjskem in v okolici domačega kraja. Tudi na Ptujskem so že večkrat igrali, v Dor-navi, Gorišnici, na Destrniku. Enajstega julija letos so javnosti predstavili novo avtorsko polko z naslovom Luštn komad. Ze v teh dneh pa bodo predstavili novo poletno polko z naslovom Poletje je, za katero so posneli tudi video. V celoti so ga posneli v domačem okolju, kjer so preživeli otroška in najstniška leta. Govori pa o druženju in ljubezni, o kateri tudi si-
cer poje večina njihovih avtorskih skladb.
Glasba je njihov hobi že od nekdaj, veliko jim pomeni. Vsi trije bratje imajo redne službe, ob koncu tedna pa se predajajo glasbi. Njihova starša nista bila glasbenika, z glasbo se je ukvarjal njihov dedek, ki je bil ljudski godec in harmonikar, znan daleč naokrog. Ob preigravanju glasbe drugih narodnozabavnih ansamblov, ustvarjanju priredb, med katerimi sta najbolj znani skladbi Pozabljivec, ki je priredba skladbe ansambla Slapovi, ter Romeo in Julija skupine Flirrt, ene največjih slovenskih ročk uspešnic, se posvečajo tudi ustvarjanju lastne glasbe. Omenjeni skladbi sta tudi stalnica njihovih nastopov na veselicah in porokah, kjer v zadnjem času tudi največ nastopajo. Ze 15. aprila so nastopili na prvi letošnji veselici. Letos bodo ljubiteljem
Ansambel Bratje
Foto: zasebni arhiv
narodnozabavne glasbe predstavi-še dve svoji avtorski skladbi. Ko ih bo deset, pa bodo po vsej ver-etnosti izdali zgoščenko. Sestavni del njihovih nastopov je tudi zabavna glasba, zlasti jugorock, od slovenskih glasbenikov pa jim je še posebej blizu glasba skupine Pop Design.
Vodja ansambla Bratje Nejc Klevišar je povedal, da trenutno še ne razmišljajo o nastopih na festivalih narodnozabavne glasbe, ker jim ob službah in številnih nastopih zmanjkuje časa za priprave na festivale, saj želijo prav vsako skladbo izvesti kar najbolj kvalitetno, tako instrumentalno kot vokalno. Morda bodo led prebili v letu 2025, saj pridno ustvarjajo lastno glasbo, ki je pri ljubiteljih narodnozabavne glasbe zelo dobro sprejeta in s katero bogatijo zakladnico tovrstne slovenske glasbe.
MG
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	7		8				3	2
4			2	9				
	5					4		
	3		1		2		8	
				4				
	1		7		9		5	
		5					2	
				8	6			7
9	8				5		6	
	5	6	9	3				7
	7			2				
		1	7					3
	2					9	7	
				8				
	1	9					4	
4					2	3		
				6			5	
5				7	1	6	2	
Od torka do torka
Ibdejev zndkoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©		O
Bik	V	©©		ooo
Dvojčka		©		©O
Rak		©©©		OOO
Lev	V	©©	€€€	O
Devica		©©©	€€	O
Tehtnica		©©	€	OOO
Škorpijon	¥	©©©	€€	OO
Strelec		©©	€	OOO
Kozorog		©©©	€€	O
Vodnar		©©		OOO
Ribi	¥	©©©		o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(Velja za teden od 13. avgusta do 19. avgusta 2024.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
^adioPTUI Štajerski
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Erik Grgec, 2241 Duplek
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna sporočila in prireditve
torek • 13. avgusta 2024

kmetijska zadruga
AKCIJA VEUA OD 10.08. DO 31.08.2024 oz. do razprodaje zalog!
[□Eftnl
NOVO V PONUDBI
www.kz-ptuj.sil
GNOJILO PLANTELLA CVET IL, 3L
v-15%
KAD RDEČA ICS
80L NIZKA.... 16,56 € 1001 NIZKA.... 20,48 €
.-¿L ■ ■ <* ; I* m .
r M
Ponudba
za vinogradnike.
BI0 PLANTELLA KALCIJ ZA PARADIŽNIKE 250ML

SOD BELI Z NAV0JNIM POKROVOM IN PIPO
ŠKARJE ZA OBIRANJE GROZDJA RAVNO REZILO
MOTORNA KOSA FS 55
Enostavni osnovni model za zasebne uporabnike; za urejanje vrta in okolice; z okroglim ročajem; preprosto polnjenje kosilne glave z novo nitko; DELOVNA PROSTORNINA (CM*) 27.2
MOČ (KW/KM) 0.65/0.9 TEŽA (KG) 4.2
KOSILNICA BENCINSKA AL-K0 EASY 5.10 SP-S
KATEGORIJA: EASY; MOČ |KW / OBR/MIN / KM): 2,3 / 2.900 / 3,1KM MOTOR: BENCINSKI MOTOR; POGON: 1 PRESTAVA; MOTOR: AL-KO TECH 160; KOLfSA SPREDAJ / ZADAJ (MM): 200/250 SlRINA REZA (CM): SI; ZA TRAVNATE POVRŠINE DO (M2): 1800; VIŠINA REZA (MM): 30 - 75; NASTAVITEV VIŠINA REZA: CENTRALNO, 7-KRATNA; PROSTORNINA KOŠA (L): 60; OHIŠJE KOSILNICE: JEKLENA PLOČEVINA FUNKCIJE: 4INONE; FUNKCIJE: IZMET OD ZADAJ, LOVLJENJE, MULČANJE, STRANSKO IZMETAVANJE;
W
ilXlNS
10. SEZONA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon.
Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri na Mestni tržnici na Ptuju.
Vstop je prost!

www.otrocipojejo.si

FINALE 10. SEZONE
Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00
MESTNA OBČINA PTUJ
i Vent
Smart ventilation
HIIIHl
KOMUNALA PTUJ
Dobrodošli doma
SAZAS
^dioPTUI Štajerski TEDNIK
novi tednik
radio celie
f)N£Vi
. . . Beletrina 19. - 24. 8. 2024
PTUJ in številni drugi kraji
Častna gostja	Častna gostja	Odprto pismo Evropi	Kurator
ValžinaMort PiaTafdrup JacekDehnel IlyaKaminsky
pesniška branja • koncerti • vinske pokušine • filmske projekcije ■ pesniški sprehodi • okrogle mize ■ otroški program
Vsi dogodki so brezplačni
www.dnevipoezijeinvina.si www.poetryandwine.com

gtrigla«
©
Javne sluibepuij	VEČER
ah;?	2Í!!
torek • 13. avgusta 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Žalost nas prežema, ker smo izgubili našega dragega
Evgena Cafuta
univ. dipl. ekonomist (1942-2024)
Pokopali smo ga konec julija na novem ptujskem pokopališču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili.
Hvala vsem prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, v katerih spominu bo živel še naprej. Pravijo, da človek dokončno umre, ko je zadnjič izgovorjeno njegovo ime.
Pogrešamo ga njegovi
> \z dežele ob Murj 115. oddaja
) Klepetalnica; Maja Plaz 5 Cesarsko kraljevi Ptuj
f&egled tedna Lisa umetnost -avgust ;ba za vse lled nazaj .
mm<®]Udd3ia
4:45 Videostrani, i Pregled tedna ) Glasbena osmip [tuja) ) Pomurski tednik ) Poetpvi Cup 2021 } Pregled tedna jfasba za vse . „ista umetnost - avgust 3 Art Stav? 2024 J j Pregled tedna J Utrip Onrtoža
:4Q !z°delele o^Muri 116, oddaja EZ5 Videostrani ČETRTEK 15, avgust^
Otroški kpiiček B. oddaja
Koncert pibafiitSa orkestra 2024 Dobrote slovenskih kmetij 2024 Uti ip.Oimoza Rimske igre 2020 Ptujska kronika Cist ji ujiietnost- avgust
Tempo 14. .oddaja Br^lnrrazgledi 13. oddaja
VWenstrarii
ranika
Jista umetnost - avgust
Zetovi Cup 2024 ■Tiijska kroni k^ jlasbena osmi ca (tuja) ;ogled nazaj noeiT----
2J
PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA
SREDA 14. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 6. oddaja 8:30 Žoga rita 4. oddaja 9:00 Utrip Ormoža 9:45 Dobrote slovenskih kmetij 2024 10:00 Tele M 10:15Rimske igre 2020 11 ;05 Tempo 14. oddaja 11 ;35 iz dežele ob Muri 116, oddaja 12:00 Pregled tedna i 2:30 Glasba za vse 13:00 Pogled nazaj 13:25 Čista umetnost-avgust 14:05 Tele M 14:25 Videostranr 18:00 Ptujska kronika 13:20 Glasbena osmica [slo.) 16:50 Cista umetnost - avgust 19:30 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:20 Rimske igre 2020 21:20 Art 5tays 2024 21:40 Poetovi Cup 2024 22:00 Ptujska kronika 22:20 Pomureki tednik 23:00 Koncert pihalnega orkestra 2024 00:25 Videostrani
ei 11
(ptujska kronika
loš in odpadki
4JSKT---
oiViui ležete ol jrrske igre ideostrani
116. oddaja
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
Ptujska lekfvWJaPpTV, Tj 031 BOfc Fnfoöpeiv<v, www.jwtv.lv jf^ telemach hl:U«lr.li,il T2 J
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ...
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragih staršev nihče nam ne more več vrniti.
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo, da sta nas v 89. in 90. letu zapustila naša draga mama, oče, babica, dedek, prababica in pradedek
Marija in Franc Bezjak
IZ KICARJA 42
Od njiju se bomo poslovili v torek, 13. 8. 2024, ob 12. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žari bosta položeni v vežico novega ptujskega pokopališča na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: sinova Branko in Miran z družinama
Umrli so
Umrli so: Danica Verdenik, roj. Djurovic, Majšperk 35, roj. 1938
-	umrla 31. julija 2024; Matilda Bračič, roj. Kozel, Lancova vas 89d, roj. 1933 - umrla 31. Julija 2024; Stanislav Tašner, Ptuj, Ormoška c. 102, roj. 1955 - umrl 1. avgusta 2024; Peter Vrtič, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1931 - umrl 1. avgusta 2024; Ignac Mlakar, Spodnji Leskovec 24, roj. 1939 - umrl 2. avgusta 2024; Berta Kaisersberger, roj. Bezjak, Mestni Vrh 88, roj. 1943 - umrla 5. avgusta 2024; Marija Hunjet, roj. Cajnko, Mezgovci ob Pesnici
39a, roj. 1942 - umrla 5. avgusta 2024; Ludvik Korez, Kočice 53, roj. 1945
-	umrl 6. avgusta 2024.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
'PUJJNCtt
a**0" Wmntbnn Jt ¡-«c «,JS3,
»"""'mcB,™-,^
www.reporter.si
sil*0"®
PUTINOVA SLOVENSKA NAVEZA
Kdo je ruski agent, ki je obiskal zaprta vohuna?
INTERVJU: LEON CIZELJ
Jedrska energetika je najbolj varna industrija
INTERVJU: DEJAN SOTIROV O poznanstvu z otroškim morilcem Kosto
»AMERIŠKI OČE« PROTI TRUMPOVIM ČUDAKOM
Demokrate v ZDA je zajela evforija
MILIJONAR IZ ŽALCA
Omislil si je »floto« luksuznih jaht
arodno w	{RradioPTUI
abavne	
Ptuj 2024
Rimski kamp Poetovio, 6. septembra 2024, ob 19.30

PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Gostilna pri Zihri Moškanjci, Inplan Ptuj in na 02 749 34 10.
Število vstopnic je omejeno.
MESTNA OBČINA PTUJ
Original Harmonika
K O ? A R
javne službe ptuj
RADIO
VESELJAK
KOMUNALA PTUJ
24 Štajerski
Črna kronika
torek • 13. avgusta 2024


Pred časom je na podravski avtocesti zagorelo električno vozilo Tesla, naloženo na tovornem vozilu za prevoz osebnih vozil. Gasilci so požar gasili več kot dve uri in pri tem porabili ogromne količine vode, kar okoli 40.000 litrov. Ta intervencija vsekakor odpira vrsto vprašanj glede gašenja električnih vozil.
V navodilih za uporabo vozila so praviloma opisani osnovni postopki gašenja, ki pa niso nujno uporabni v vsaki situaciji. Največja težava je ta, da kljub vse večji uporabi električnih vozil še vedno ni popolnoma standardiziranih postopkov za gašenje. To lahko privede do neenotnih praks in povečanja tveganja med intervencijami.
Požara na bateriji se morajo tako uporabniki kot gasilci lotiti povsem drugače kot »klasičnega požara«. Ogenj na litij-ionskih baterijah je težko pogasiti. Povzroči lahko eksplozije posameznih baterijskih celic. Pri tem se sprošča visoka temperatura in nastane velika količina dima, ki je strupen in nevaren za vdihovanje. Baterija gori dolgo časa.
Po oceni Milana Dubravca, predsednika Mednarodne organizacije gasilskih in reševalnih služb CTIF, so v zgoraj omenjeni intervenciji gasilci ravnali prav. Električno vozilo, ki zagori, je namreč treba najprej pogasiti, šele nato lahko sledi potopitev v poseben kontejner z vodo, kar je ena od preventivnih metod proti ponovnemu vžigu. Po pogasitvi požara mora namreč vozilo ostati pod nadzorom, saj obstaja velika možnost, da se požar ponovno pojavi.
»Splošna stroka zahteva 24-urno potopitev, kar pa ne pomeni, da potem ni več nevarnosti. O količini porabljene vode lahko razpravljamo, ni pa to enormna poraba. Za take intenzivne požare se priporočata obkolitev požara in uporaba ročnikov s pretokom 400 litrov na minuto. Gašenje zaradi lastnosti baterije v primerjavi
s klasičnimi vozili traja veliko dlje; pri slednjih je optimalni čas med 10 in 15 minutami,« je povedal Dubra-vac. Kontejnerjev za potapljanje v Sloveniji ni veliko, enega naj bi imela Ljubljanska gasilska brigada.
V skandinavskih državah električne avtomobile po gašenju pustijo nekaj časa samo na zraku. Ugotovili so, da ni mogoče povsod sistemsko zagotoviti tako velikega števila kontejnerjev. Poleg tega gorečega avtomobila ni mogoče dvigniti in odpeljati do kontejnerja z vodo, ampak je treba najprej požar pogasiti.
Pena pri gašenju baterije ni učinkovita
Zaenkrat je edino učinkovito sredstvo za gašenje litij-ionskih baterij voda, ki zniža temperaturo in preprečuje nadaljnje širjenje po-
žara. Drugih gasilnih sredstev, kot je na primer pena, pri tako visokih temperaturah ni smiselno uporabljati. Tudi na letalih pregrete mobilne telefone ali tablice potopijo v vodo. Obstajajo posebne tehnične metode, ko gasilci s posebno opremo predrejo baterijo in jo potem zalivajo z vodo. Praviloma naj bi se baterija izpraznila v 24 urah.
»Gasilci na nove tehnologije nimamo vpliva, sodelujemo pa s stroko in sledimo novostim. Je pa nujno, da poznamo postopke gašenja. Trenutno uporabljamo enajst različnih energentov za pogon, imamo avtomobile na plin, vodik, potem so tu hibridi, kjer je gašenje prav tako zelo zahtevno zaradi kombinacije bencinskega in električnega motorja. Veliko je
Foto: Osebni arhiv
Milan Dubrauac, predsednik Mednarodne organizacije gasilskih in reševalnih služb CTIF
izzivov, razvijamo pa metodo, da bodo lahko gasilci na terenu v najkrajšem možnem času ugotovili, za kakšno vrsto vozila sploh gre in kako se najbolj učinkovito lotiti gašenja. Velik izziv za gašenje so tudi električni in plinski avtobusi ter tovorna vozila na plin,« je po-
Foto: PGD Fram
Tudi po navidezni pogasitvi požara obstaja velika verjetnost, da se baterija ponovno vname zaradi drugih reakcij znotraj celic. Zato stroka priporoča preventivno potopitev vozila za vsaj 24 ur.
Gašenje sončnih panelou je zelo nevarno
Za gasilce je gašenje požarov na sončnih panelih velik izziv. Slednji namreč še naprej proizvajajo električno energijo tudi med požarom, kar pomeni, da so kabli in oprema pod stalno napetostjo. To predstavlja veliko nevarnost za gasilce, saj lahko pride do električnega udara. Metode gašenja so zelo različne, prvi in najpomembnejši korak pa je izklop iz sistema, kar zmanjša tveganje za električni udar. Osnovno sredstvo za gašenje je praviloma voda. Kaj bi se zgodilo, če bi zagorela katera izmed velikih sončnih elektrarn na prostem, trenutno ni mogoče vedeti. Ena takih je nameščena na brežini HE Zlatoličje. Materiali, iz katerih so narejeni sončni paneli, so lahko vnetljivi, zaradi visokih temperatur in napetosti pa se požar hitro širi.
Požari na baterijah lahko dosežejo zelo visoke temperature, kar otežuje gašenje s tradicionalnimi metodami.
Foto: PGD Fran
vedal sogovornik. Ker električni avtomobili veliko bolj gorijo, je gašenje dolgotrajno, odvisno pa je od okoliščin. Eksplozije avtomobila na bencinski pogon pa so zelo redke oz. jih ni.
Najbolj nevarne so polne baterije
Zelo nevarno je, če električno vozilo zagori v zaprtem prostoru, kot so podzemne garaže in trajekti. V takih primerih se lahko požar hitro razširi na druga vozila in so
posledice mnogo hujše. »Nekatere trajektne družbe od lastnikov električnih vozil zahtevajo, da pred vkrcanjem baterijo izpraznijo pod 40 odstotkov. V tem primeru je možnost za požar veliko manjša. Baterija namreč ne bo zagorela, ampak se bo iz nje samo kadilo. Podobno bi morali ravnati pri električnih ski-rojih. Priporočljivo je, da baterijo izpraznimo pod 20 odstotkov in jih šele nato spravimo v želeni prostor, v nasprotnem primeru lahko zagorijo,« je pojasnil Dubravac.
Estera Korošec

. o
o K'
o
V>

o
kF"
o T-
Rojstva: Živa Hanželič - deklica Mara; Egzona Abedin - deček Mehmedin; Jasna Sulcer - deklica Maša; Monika Strauss - deklica Miša; Klaudija Plohl - deček Mai; Rebeka Ritonja - deklica Ema; Špela Šraj - deček Tjaž; Doroteja Zajc - deček Tim; Monika Haložan - deček Črt; Nastasia Keček - deček lan Lukas; Maruša Korpič Lesjak - deklica Ronja.
Poroke - Ptuj: Darko Zver in Sonja Hajdari, Ptuj, Selska c. 50; Mihael Piškur in Polona Orešič, Žetale 28a; Mitja Polič in Martina Pukšič, Ločki Vrh 65; Andrej Marinič, Strjanci 6, in Nastja Kaučič, Maribor, Šentiljska c. 122; Ivan Cimerman in Doroteja Domjan, Zavrč lic.
1
C? 'Zj I
tb
_£2_1_
C?
>,0
o
C?
o


* O*
Če velikega šmarna (15.) sonce peče, dobro vince v sod poteče.
Danes bo pretežno jasno. Popoldne ni izključena kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 21, na Primorskem do 24, najvišje dnevne od 30 do 37 °C.
OBETI
V sredo in četrtek bo sončno in vroče. Popoldne bodo v notranjosti Sloveniji možne posamezne nevihte.
Napoved za Podravje
k
G
Vir: ARSO