Llubllanft, nedelja 6 oktobra 192& Cena 2 Dfn •sate bcn&io B Ote. m tnoz-anstfvo 40 Dio. Uredoatrot baAcv* ofca 5. Tetefo« 3121 3123, 3131 31» is 3126. Maribort Aleksandrov« cest« U. TeJefac » m CeOoi Roceaon i. t Tetetoa Itev. (90. EofcopM m vračajo, - Ogšuš po ftateraov* ri M. it 3122. <121. 1124. <123. <124 •ddeleki UuMUm Preieromr 4 Teleta« «t 1402 Maribor. Uetouodrara ec* 13 Taietua It 4fi& Celi*. Koceoova rite tL & Ttietom fc too pn pnfc. 6cfc ««vwHh. UBbtian •L II.M2, Praha Sate TS.180« Wlaa Hr. 106 J41 Ja potu v lepšo bodočnost Jugoslavije" Ddmev zgodovinskega zakona o novih temeljih Jugoslavije Je v domovini in inozemstvu vedno JačJi - Pomembne Izjave in simpatični časopisni komentarji - Manifestacije za narodno edinstvo Beograd, 5. oktobra, r. Današnje »Vreme« piše: V vrstah predvojne jugoslovenske nacionalistične mldd:ne je bila proglasitev naše države za kraljevino Jugoslavije sprejeta z nedeljenim in iskrenim navdušenjem. V tej odločitvi Nj. Vel. kralja vidijo borci jugoslovenske ideje ustvaritev davnega ideala in početek nove dobe v razvoja naše države. Naš sotrudrvk je imel priliko snoči govoriti z vplivnim borcem za jugoslovensko idejo. g. dr. Albertom Kramerjem, ki je bil minister v orvi jugoslovenski vladi osvobojene domovine ter je sedaj direktor najjačjega slovenskega dnevnika »Jutra«. Delu razgovora je prisostvoval tudi g. dr Sve-tislav Popovič, bivši minister, ki je tekom razgovora dejal: »Mi imamo razlog, da smo popolnoma zadovoljni z novim nazivom naše kraljevine. To je maksim im onega, kar se je dalo pričakovati!« Dr. Kramer je izjavil naslednje: »Po nekakem srečnem naključju se nahajam na današnji zgodovinski dan v Beogradu, kjer sem doživel tudi 1. de-vember in Vidovdan L 1921. Povdarjam. na zgodovinski dan, ker je gotovo, da predstavlja državniški čin Nj. Vel. kralja, ki je bil danes objavljen, početek nove dobe v razvoju naše domovine. Srca vseh nacijonalistov bijejo krep-keje danes, ko je naši veliki domovini dano ime. za katero se !e narod bori! v najtežjih časih. ime. Ll najbcij popolno odgovarja napredku, ideji in veliki misiji našega naroda. Kar se v strankarskih in političnih borbah prvih desetih let ni moglo doseči, je bilo na mah oživotvorjeno z modrostjo in voljo suverena. Izvršena razdelitev države na velike banovine in ž njo zvezana dekortcen-tracija državne oblasti je zadoščenje vsem opravičenim dosedanjim očitkom glede na upravno razdelitev države. Ustvarjene so pokrajine, ki sicer res. toda povsem pravilno, ne priznavajo plemenske sentimentalnosti, ki pa odgovarjajo vsem upravičenim zahtevam gospodarskega, socijalnega ln kulturnega življenja naroda. V njih bo mogel naš na^od bodisi srbskega, hrvatskega ali slovenskega porekla neovirano razvijati svoje zdrave moči. Tako je sedaj ustvarjena možnost, po nedavnih besedah Nj. Vel. kralja nekemu inozemskemu novinarju, da bomo vsi ponosni, da smo Jugosloveni. Vsi mi. ki stojimo od početka nepo-kolebljivo na temelju narodnega in državnega edinstva. smo navdušeni, ker je z jasnimi besedami kraljeve volje državno in narodno edinstvo proglašeno za nedotakljivo podlago vsega našega državnega življenja. Kakor mi poročajo iz Ljubljane, je v nacijonalnih krogih Slovenije veliko navdušenje ter se novi zakon pozdravlja kot osvobojenje od vseh dvomov v krepki napredek in končni triurni jugoslovenske ideje. Povsod se danes tudi pri nas vzhičeno kliče: Živel jugoslovenski kralj, živela kraljevina Jugoslavija!« t • t i Čestitke iz Zagreba Beozrad. 5. oktobra. AA. Predsednik vlade in minister notranjih del general Peter Živkovič je prejel iz notranjosti države povodom zakona o novem nazivu kraljevine ln novi upravni razdelitvi na banovine številne brzo-javne čestitke. Od oblastnega odbora Jugoslovenske matice v Zagrebu je došla naslednja brzojavka: *>Ob!astni odbor Jugoslovenske matice v Zagrebu Vam izraža povodom proglasitve naše kraljevine za Jugoslavijo in povodom razdelitve kraljevine na 9 banovfti svojo najglobljo zahvalo s prošnjo, da nadaljujete po tei poti do popolne konsolidacije. Predsednik dr. Petričič. tajnik Fran Bah. Veliki župan dr. Milovan Zoričič le poslal naslednjo brzojavko: »V zgodovinskem trenutku, ko Je bilo prebivalstvu sporočeno, da je Nj. Vel. kralj potrdil predloženi mu zakon, ki za vedno utemeljuje v kraljevini Jugoslaviji narodno hi državno edinstvo. Vas prosim, da v imenu poverjenega mi prebivalstva izrazim Vam kot predsedniku kralj, vlade globoko zahvalo in najiskrenej?e čestitke za to veliko državniško dejanje. Obenem Vas prosim, da Izvolite pred Ni. Vel. kraljem tolmačiti naša čustva zvestobe in udanosti, kakor tudi iskrenega navdušenja, s katerim je bil ta zakon pozdravljen!« Podobne brzojavke so poslale predsedniku vlade razne osebnosti in organizacije iz Splita. Osijeka, Križevcev, Kraljeviče, Cri-kvenice. Sušaka in iz drugih krajev naše države. Zagreb, 5. okt. n. Zagrebški mestni župa* dr. Stjepan Srkulj je odposlal danes dopoldne naslednjo brzojavko: NJ. Vel. Aleksandru I. kralju Jugoslavije! Beograd. — Kot župan mesta Zagreba sem srečen, da morem pozdraviti veliko ta modro delo Vašega Veličanstvi, Izvršeno s zakonom o naziva |n razdelitvi kraljevine na upravna področja. Prosim Vsegamogoč-nega, da na) podeli Vašemu Veličanstvu milost la moč, da W r korist svetlega doma Karagjorgjevidev io naroda kraljevine Jugoslavije do konca Izvedlo dalekosežno svoje delo, izraženo v manifesta od 6. la* nuarla. Dr. SrkuU. župan mesta Zagreba.« »Gospodu ministrskemu predsedniku Perl 2hrkovlču. Beograd. — Hitim, da kot žnpaa mesta Zagreba pozdravim odlok NI. VeL kralja Aleksandra L, naSega premilostivega vladarja o spremembi naziva ln razdelitvi kraljevine na nova upravna področja. Hvala Vam, ki ste sodelovali pri tem velikem delu. — Dr Stjepan Srkulj. župan Zagreba\ Manifestacija v Beograda Beograd, 5. oktobra, p. Beograjska Narodna Odbrana je izdala danes proglas na beograjsko meščanstvo, ki ga poziva, naj se jutri udeleži velikega manifestacijskega sprevoda, ki bo Sel tudi mimo dvora tn pozdravil .kralja povodom njegovega zadnjega ukrepa, za novo upravno razdelitev države in njen novi naziv. Manifestacijski sprevod bo nato odšel k blagoslovitvi temeljnega kamna Jugoslovenskega sokolskega doma v Beogradu. Beograd,,5. oktobra, p. Vlada prejema neprestano nove čestitke In pozdravne brzojavke Iz vseh krajev države, s katerimi posamezniki bi ustanove pozdravljajo novo upravno ureditev naše države ter vzpostavitev državnega fn narodnega edinstva tudi v naslovu države. Številne so tudi čestitke, ki jih je predsednik vlade prejel h inozemstva. V posameznih mestih s« pripravljajo za prihodnje dni velike manifestacije. Manifestacije v Sarajevu Sarajevo, 5. okt AA. Nocoj }• bila v mestni posvetovalnici slavnostna seja občinskega sveta, na kateri je bil pozdravljen najoovejSi ukrep našega kralja za novo upravno razdelitev in za uvedbo novega naziva naše države. S seje ata bili poslani pozdravni brzojavki kralju in predsedniku vlade generalu Zivkoviču. Pred mestno posvetovalnico se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, ki se je po zaključeni seji razvrstilo v sprevod ter odšlo med sviranjem godbe na čelu pred poslopje velikega župana. Francoski odmevi Pariz, 5. oktobra AA. francoski tisk tudi danes ponovno poveličuje administrativno reforme v Jugoslaviji ter odločno in odlično kretnjo kralja Aleksandra. Pred vsem povdarjajo važnost tega koraka za krare-vlno Jugoslavijo listi »Jurnal« »Avenlr« »Petit Parisien«, »Temps« Journal des De- bata« ia »Cre NouveHe«. Vsi listi se strinjajo v tem, da bodo vsi Jugosloveni hvaležni svojemu kralju za njegov ukrep. Rumunski komentar Bukarešta. 5. oktobra. AA. List »Argus« komentira novo administrativno ureditev Jugoslavije In pravi da Je končno izpolnjena pogosto izražena želja po ustvaritvi novih upravnih oblasti. Nova ureditev pomeni administrativno decentralizacijo, za katero so se Hrvati zavzemali že od ujedinjenja. Ta preureditev predstavlja najvažnejše uresničenje programa kraljevega manifesta od 6. Januarja. List pristavlja, da le sedanli režim v Jugoslaviji rodil dobre nspehe na vseh poljih te da Je pripravil vse, kar Je potrebno za novo reforma List ugotavlja, da se v Jugoslaviji vrši v glavnih potezah ona administrativna preureditev, ki je bila Izvršena v Rumuniji meseca Junija t L Glasovi praških listov Praga, 5. oktobra AA. češkoslovaški listi prinašajo simpatična poročila in komentarje o najnovejšem aktu Nj. Vel. kralja Aleksandra, s katerim se je uvedlo enotno ime Jugoslavija ter izvršila upravna razdelitev na 9 banovin. Agrarni »Venkov« smatra, da Je Jugoslovensko vlado pri upravni razdelitvi na banovine vodila želja, da položi kraljevini Jugoslaviji trajen temelj edinstva in da odstrani vnaprej odvišne politične borbe. »Češke Slovo«, glasilo narodnih socllaH-stov s senatorjem Klofačem na čelu, vidi v novem zakonu ogromen korak naDrej. Nova upravna razdelitev bo olajšala svoboden razvoj vseh plemen Jugoslaviie. Nezavisna »Narodna Politika« le overjena, da J« to operacija, ki Je bila izvršena po zrelem prevdarku in po kar moči resnem sondiranju terena. List žeH. da bi novi ukre pi pospešili sodelovane plemen v dobrobit države. Kasnejša pokolenja bodo vsekakor z začudenjem gledala na nekdanje malenkostne separatistične borbe, ki so povzročale toliko dela in truda. »Narodni Osvobozeni« list češkoslovaških legijonarjev sodi, da je nova upravna razdelitev Jugoslavije delo braniteliev Jugoslovenske ideologije tako na Srbski kakor na hrvatski strani. Sedanja vlada polaga splošne temel:e ra bodoče ustavno življenje ln tudi nasprotniki M morajo priznati, da skuša najti rešitve, k! naj zadovolle ves Jugoslovenski narod. Švicarski glasovi ženeva, 5. oktobra. AA. »Journal de Ge-neve< objavlja uvodnik pod naslovom »Kraljevina Jugoslavija«, v katerem pravi, da se v reformi, ki jo je Izvedel kralj Aleksander, lepo kaže stremljenje, ustreči željam Hrvatov. Kralj Je uredil administracijo in sedaj decentralizira državo. V listu »Tribune de Geneve« poveličava Paul du Bocher navdušeno kralja Aleksandra in pravi, da je upravna ureditev na nove banovine prvi korak h kasnejši avtonomiji. Bolgari si žele Veliko Jugoslavijo Pomembne izjave odličnih Bolgarov — Spremembe t Jugoslaviji otvarjajo pot novi dobi za ves Balkan Beograd, 5. oktobra, r. »Vreme« poroča, da je včeraj dospel v Skoplje Štefan Kurov, profesor univerze v Sofiji in predsednik bolgarskega udruženja za mir, s podpredsednikom istega udruženja Dimitrom Miševom ln tajnikom Borisom Petrovom. V Skoplju so ostali en dan ter nadaljevali nato pot na Grško kot delegati za 27. kongres udruženja za mir, ki bo zboroval v Atenah od 6. do 20. t m. Vsi trije so izrekli svoje občudovanje nad izrednim napredkom Skoplja, ko je prišel razgovor na novo ime naše države, je dr. Petkov vzkliknil našim novinarjem: »To je sreča za vse nas Jugoslovene!« Bolgarski delegatje so v razgovoru z dopisnikom »Vremena« razvijali naslednie misli: »Prave Jugoslavije nI brez Bolgarov. Prosimo vas, da v »Vremenu« po-vdarite, da smo mi resnični Jugoslove- ni, ne samo mi tukaj, temveč tudi skoro ves bolgarski narod. Povejte našim bratom Jugoslovenom v vaši državi, da tudi mi Bolgari želimo, da bi nrišJi v sestav velike Jugoslavije. Povdarite. da sta s tem pomembnim zgodovinskim delom vaš kralj in vaša vlada otvorila pot dozoreli jugoslovenski ideji od Ornega do Jadranskega morja. Z ustvaritvijo velike Jugoslavije bo uresničena naša želja: Balkan Balkancem. Mi imamo tudi odbor, ki živahno dela za č?m hitrejšo ustvaritev velike Jugoslavije od Triglava do Jadrana. Belega ln Črnega morja in to najprej na gospodarski, potem pa tudi na uolitični podlagi.« Pri slovesu so bolgarski delegati naprosili dopisnika »Vremena« naj potom svojega lista pozdravi vse Jugoslovene v veliki ln srečni Jugoslaviji, v katere sestav žele stopiti tudi Bolgari. TudiNemčijaza razbitje historičnih meja v notranjosti Mannhehn, 5- oktobra, a. Ka zborovanju demokratske stranke se je najprej vršilo glasovanje o političnih predlogih, nakar je bil sprejet predlog glede enotne države, ki povdarja med -drugim: Nemška demokratska stranka zahteva, da razen suverenitete države ne ostanejo nikaklni znaki suverenitete posameznih zveznih držav in da je treba državo teritorijalno razdeliti tako, da bo nova razdelitev odgovarjala načelom sedanjih potreb ▼ kulturnem, gospodarskem ia prometnem ošr& Zanimiva razprava v Zagrebu Zagreb, 3. okt. n. Danes je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem zaključen {»roces, ki se že dolgo časa vodi med od-ičnima bivšima funkcionarjema Hrvatskega Sokola odvetnikoma dr. Dečkom in dr. Hoferjem iz Zagreba. Dr. Dečak je tožil dr. Hoferja zaradi razžaljenja časti, ker mu je kot funkcijonarju Hrvatskega Sokola očital razne nekorektnosti. Razprava ie bila zaradi zasliševanja prič in predložitve novih dokazov ponovno preložena, danes pa je bila končno razglašena sodba. Dr. Hofer jo bil obsojen pogojno na 1 dan aaoosa ia 100 Dio globe. Priprave za pogreb Stresemanna Palača državnega zbora zavita v črnino ~ Žalne manifestacije berlinskega prebivalstva Berlin, 5. oktobra, p. s. Danes zvečer so prepeljali krsto s truplom pokojnega zunanjega ministra dr. Stresemanna iz njegove vile v palačo nemškega državnega zbora. Prevoza se je udeležila ogromna množica občinstva, ki je spremljala dr. Stresemanna na njegovi zadnji poti v hišo. kjer je deloval dolgo vrsto let v blagor povojne Nemčije. Na vseh cestah, kjer se ie pomikaj sprevod, so bile izvešene raz hiš črne zastave. električne obločnlce pa ovite s črnim florom. Na Bismarckovem trgu. kier stoji palača nemškega državnega zbora, se vrše velike priprave za pogreb doktor Stresemanna. Po vsem trgu so postavljeni veliki črni stebri, oviti z ieikmira zelenjem. Na glavnem stopnišču državnega zbora je postavljena tribuna, s katere se bo podpredsednik nemške ljudske stranke Kardorff poslovil v imenu stranke ln najožjih sodelavcev od pre« J minulega zunanjega ministra. Pod tribuno bodo stali člani vlade ln zastopniki tujih držav ter odlični inozemski žalni gosti, ki se bodo udeležili pogreba. V državnem zboru so vsa stopnišča ograjena v črnino. S črnim florom so drapirana tudi vsa vrata in številna ogledala do hodnikih. Krsto s truplom so položili na velik mrtvaški oder tik pred sedežem predsednika zbornice Lobeja. Preko krste je položena državna zastava in venec predsednika nemške republike maršala Hindenburga. Okoli katafalka pa se vrste venci družine in predsednika francoske vlade Brianda. Berlin, 5. oktobra, o. Berlinski občinski svet ima danes žalno sejo v spomin nenadno preminulega dr. Stresemanna. Na seji bo sprejet sklep, da bo prekrščena ena najbolj prometnih berlinskih ulic v dr. Stresemannovo ulico. Prvi sestanek Macdonalda s Hooverjem Včeraj sta se oba državnika prvič sestala h kratkemu razgovoru — Program nadalfnih ofidjelinih pogajanj WasHngton, 5. oktobra, g. Danes se je vršfl v Beli hiši dolgo pričakovani sestanek med predsednikom Hoover- jem Ln predsednikom angleške vlade Macdonaldom, ki sta pa govorila samo 12 minut Oba državnika sta razpravljala popolnoma neobvezno o splošnih vprašanjih, ki jih bosta na oficijelnih konferencah razpravljala. Tudi oficijel-ne konference se bodo vršile v Beli hiši. O programu teh razgovorov še nI znanega nič gotovega. Najbrže pa bo Izdelana po zaključku razgovorov skupna izjava Anglije in Združenih držav, v kateri boste ti dve velesili obvestili ostale države, da smatrata kot podlago in predpogoj svetovnega miru razorožitev na morju. Sočasno s to izjavo bo predan vsem zainteresiranim državam tudi poziv k udeležbi na svetovni pomorski razorožitveni konferenci Gotovo pa je že sedaj, da oba državnika ne bosta razpravljala o potrebi eventualnega vstopa Združenih držav v DruStvo narodov ali o ustanovitvi kake amerišfco-angleSke pomorske antante. kakor so poročali nekateri listi Po sestanku s predsednikom Hooverjem je odšel Macdonald na angleško poslaništvo, kjer je bil slavnostni -jban^ ket njemu na čast Volilna agitacija v Češkoslovaški Meščanska večina o uspehu trojega gospodarskega dela — Volitve naj se vrše v znamenju gospodarskih potreb države Praga. 5. oktobra. AA. Volilna agitacija na Češkoslovaškem postaja čedalje živahnejša. Javnost zasleduje z največjim zanimanjem borbe v posameznih strankah glede sestave kandidacijskih list O programu posameznih strank pišejo »Narodni Llsty«: Meščanska večina le imela prav Jasen gospodarski program. Ko le bl'a ta večina na vladi. Je država prejela milijarde državnih dayščin. državni dolg je bil zmanjšan, privatna lastnina ln zasebna Inicljativa sta porastu. Zato sedanja koalicija niti ne potrebuje posebnega gospodarskega programa. Dovelj bo, ako bo nadaljevala 3 dosedanjim delom. Sicer pa ni umestno govoriti o kak- faiih levičarskih ali desničarskih interesih, marveč samo o interesu države. Vse soci-Jalne stranke in frakcije naj upoštevajo to, da živi Češkoslovaška sredi konsolidiranih sosedov in da Je zato treba pričakovati čedalje večjo gospodarsko konkurenco. Zato Je treba izvoliti poslanca, ki ooznajo gospodarska vprašanja in ki zasledujejo delo v ostalih evropskih parlamentih, kjer rdloča-Jo v prvi vrsti gospodarska vprašanja. Tudi na Češkoslovaškem naj zato država zmaga nad demagogijo, kakor ie zmagaia v ostalih državah, kjer se Je razpasla po vojni kot sredstvo politične borbe. Tuka obsojen na 15 let Ječe Sodišče je ugotovilo, da je Tuka in da je pripravljal revolucijo — 5 let Bratislava, 5. okt s. Med splošno napetostjo v nabito polni dvorani Je bila danes ob 11. dopoldne razglašena razsodba v Tuko-vem procesu. Dr. Tuka Je bil obsojen na 15 let njegov pomagač Snaczky pa na 5 let ječe. soobtoženl Mach pa Je bil oproščen. V utemeljitvi razsodbe proti dr. Tuki in tovarišem ugotovalja sodišče: Na temelju izpovedb prič smatra sodišče za dokazano, da sta dr. Tuka in Snaczky vohunila za tu!o državo ter pripravljala na ozemlju re publike revoluci'o in sabotažo z namenom, da bi odcepila Slovaško od republike in Jo priklopila Madžarski, Razen tega je dr. Tuka osnoval tajno organizacijo ter oživo-tverii »Rodobrano« kot oboroženo milico, ki naj bi Slovaško za primer revolucije spw razumno z armado tule države izročila tej tuji državi. Končno je dr. Tuka vzdrževal zveze s slovaškimi emigranti v InozenK stvu. ravno tako z namenom, da bi priprav Ijal na Slovaškem revoluci'o, ki nai bi od-cepila od republike. Dasi zagotavljata Tuka in Snaczky. da sta stremela samo za avto. nomijo Slovaške Je treba ugotoviti kot brezdvomno. da sta skušala Izvesti priključitev Slovaške k Madžarski. Olajševalne okolnosti je moglo sodišče priznati obema obtožencema samo njuno neoporečnost dočim Je moralo upoštevati vse obremenilne okolnosti državnega pravdnika. Tuka in Snaczkv sta prijavila ničnost. Bratislava, 5. okt. g. Med občinstvom, ki ic prisostvovalo razglasitvi razsodbe prott dr. Tuki nI bilo politikov toda mnogo dam. Razen poslanca Šivala intimnega Tukoveg* prijatel a ni bilo v dvorani zastoonika slovaške ljudske stranke, ker se vsi poslanci živahno pripravljajo za volilno kampanjo. Razsodba Je bila na doslei neznan način znana po mestu že več ur prej. predno je bila razglašena. Neki madžarski bratislavski list Je objavil razsodbo z debelimi črkami na čelu lista celo uro pred razglasitvijo Ko le predsednik sodišča pričel čitati razsodbo. !e bil Tuka miren kot običajno. Ko je predsednik izrekel besede »petnajst let talke ječe,« je stopila obtožencu sa deloval za odcepitev Slovaške Soobtoženec Snaczkv je dobil ječe trenutek kri r glavo. Toda že minuto pozneje Je stal mirnega obraza ter nato zopet sede! in prekrižal noge, kakor da posluša predavanje. Tuka sam očividno nI bil presenečen. Ko ga Je predsednik vprašal, ali bo prijavil ničnost, je odgovori! mirno in disciplinirano kot vedno. Toda ko Je zapuščal dvorano, le vendarle pozabil na svojo običajno vljudnost ln se ni priklonil pred državnim pravdnikom. Skozi veliko gnečo radovednežev Je stražnik odvedel dr. Tuko zope» v celico. Atentat na romunskega notranjega ministra BakareSta, 5. oktobra, s. Danes ob 15.30 je oddal neznan mladenič pred poslopjem notranjega ministrstva iz revolverja etrel proti avtomobilu notranjega ministra Vajda-Voevoda. V vozu je bil tndi ministrov kabinetni šef. Krogla je prebila okna avtomobila, vendar sta oba potnika ostala nepoškodovana. Atentator je izjavil pri zaslišanju, da se piše Goldenberg in je rodom iz Jasey-ja. Kakor se domneva, gre za anarhista. Nova egiptska vlada Lsndon, 5. oktobra, s. Po vesteh iz Aleksandri je, je Adly - paša, vodja male skupine egiptskih liberalcev, sestavil vlado, v kateri je sam prevzel predsedstvo in notranji portfelj, Midhad - paši pa poveril zunanjo ministrstvo. Angleški poslanik za Moskvo Lendon, 5. oktobra, s. >Daily Scatch« poroča, da je mornariški strokovnjak delavske stranke, kapitan Kennworthy, ki je ope-tovano zastopal gospodarske interese v Rusiji, določen za angleškega poslanika v Moskvi. Političen umor v Argentini Baeaos Ayres, 5. oktobra, o. Po poročilih &r» Ceotioskili listov ie bil osebni tajnik predsednika IrioojreM »morjen na zete tajiostven način Ni iz-kVJuieno, di it bi povod ra umor povsem po liti Sne prirode. Zaradi tega Je odredil predsednik IrHroye« najstrožjo preiskav«. M Je poverjen« miboSin argeotindrim krihnaEstosu. Ob kongresu narodnega delavstva Naše narodno zavedno in miselno napredno delavstvo se danes zbira v Kranju, da na svojem vsakoletnem kongresu manifestira za svoje pravice in poudaril svoje težnje. Prepričani smo, da bo baš starodavni nacijonalni napredni Kranj s srčnim ognjem pozdravil zfborovalce in s tem pokazal svoje simpatije za delavstvo in pravo razumevanje njegove borbe za lepše življenje in napredek. Mesto Kranj z okolico gre s* hitrimi koraki po poti industrijaliza?ije. S tem rešuje važen del naših perečih so-cijalnih vprašanj: daje' prebivalstvu mesta in široke okolice zaposlitev, da ne divja brezposelnost in da se zmanjšuje odtok delovnih moči v tujino. Mestu pa s tem nastajajo nove socijalne dolžnosti velikega obsega. Kongres našega delavstva v centru novo nastale velike industrije bo živ opomin na . te dolžnosti. Mesto Kranj so si narodni delavci za kraj svojega letošnjega ziborovanja izibrali tudi zato, ker hočejo, da s kongresom prične iz tega mesta izžarevati lep vzgled dobre komunalne socijalne politike za vsa naša industrijska mesta. Delavstvo postaja za naše narodno gopodarstvo vedno važnejši faktor. Posebno za Slovenijo velja to. Statistika pravi, da na kmetsko prebivalstvo odpade le še 60%, dejansko pa se je ta odstotek od zadnjega štetja pomaknil še nižje doli, delno pa že prej ni bil pravilno ugotovljen. Naša zemlja je vsa kultivirana, dvigniti se da le še intenziteta te kulture. Vendar pa je Prirastek novih delovnih moči, ki na tej kulturi ne najdejo zaposlitve, večji od te možnosti. Kader proletarijata se je povečal, v tem dejstvu pa leži obenem gotovost nadaljnje večje populacije. Zato postajajo naši delavski problemi izrazito vsenarodni problemi, ki po svojih koreninah globoko posegajo tako v probleme kmeta, kakor v probleme industrijalca in trgovca. To stališče smo vedno ugotavljali ln podčrtavali. V našem narodu radi njegove socijalne strukture ni In ne more biti medsebojno borbenih razredov, ker ves narod tvori en sam razred, ki se hoče socijalno in gospodarsko dvigniti. Interesi posameznih slojev in stanov so tako tesno med seboj povezani in segajo tako eden v drugega, da je ločitev interesov v eksklu-zivno razredno enostranost umetna in za celotni napredek škodljiva. Za nas je pravilno ie načelo vsenarodne najtesnejše kolaboracije. V tem načelu hoČenjo.videti težnjo po demokratizaciji našega gospodarskega; življenja; vsak činitelj v gospodarstvu mora biti -tako v svojih pravicah, kakor v svojih dolžnostih po modernih demokratičnih nazorih polno zaščiten in enakovreden. Ce pravimo, da le v močnem in solidno se razširjajočem gospodarstvu vidimo izvor in pogoj za koristno so-cialno-politično udejstvovanje, moramo isto zahtevati tudi od druge strani; naše gospodarstvo mora v krepki In smotreni socialni politiki videti važen pogoj za svoj napredek. Enostransko podčrtavanje samo gospodarsko-ago-ističnih interesov ni narodu koristno delo usmerjeno, gospodarstvo rti narodno gospodarstvo. Mednarodna natika je to načelo pričela 2e splošno uveljavljati. Ustvarjena je tesna kola-boracija med Mednarodnim uradom dela v Ženevi in raznimi mednarodnimi gospodarskimi organizacijami. S tem je doseženo, davse reševanje mednarodnih gospodarskih problemov ne rešuje mirno in preko zahtev in potreb delavstva. ' Če poudarjamo tesno kolaboracijo in demokratizacijo gospodarstva, smo s tam obgiem poudarili drugo bistvo našega narodnega delavskega pokreta. Gospodarstvo ne prenese revolucije. Razvijat* se more le na trdih skalah ^drave in dosledne evolucije. Vzporedno s tem smo tudi svoje sociaino-politične težnje postavili na temelj evolucije. zdravega in delovnega razvoja. Vsekakor pa zahtevamo razvoj naprej!. Zavračamo načelo revolucije in žal nam je onih delavcev-tovarišev, ki z neprimernimi sredstvi ovirajo evolucijski razvoj in reakciji dajejo v roke izgovor, da utemelji svojo reakcionarno nesocijalno miselnost. Dogodki po svetu nas ponovno utrjujejo v prepričanju, da je naše načelo pravilno, Rusija sama skuša z vsemi sredstvi Popraviti, kar je v gospodarstvu z revolucijo pokvarila. Angleška delavska stranka baš na sedanjem kongresu ponovno poudarja svoj evolucijski značaj, dasi ima tudi vsa sredstva revolucije v rokah. S tem je trezno in razsodno angleško delavstvo v bistvu zavrglo tudi načelo borbe razredov. V svojo sredo bo sprejemalo odslej tudi nedelavce, osebe iz vseh slojev naroda, ki hočejo potom evolucije dvigati celotno blagostaraje celega naroda. Angleška delavska politika nam je lahko vzor. Želimo in hočemo, da bi javnost in" državna politika to našo koristno socialno-gospodarsko načelo razumeli in po tem tudi izraziteje uravnali svoje poglede na naše narodno delavsko gibanje. V utrditvi naših vrst je naj* jačje sredstvo za zatiranje komunizma; poudariti pa moramo, da evolucijsko načelo ne znači mlačnosti. Čim bolj poštena so naša sredstva, tem večjo moralno silo aam dajejo, da smo v potrebni borbi borbeni. Ako želimo, da javnost in zlasti naše delavstvo pod vtisom teh besed spremlja naš kongres, moramo dodati še nekaj. Naš program sloni na načelu narodnosti in zavrača internacijona-lizera v Marxovem smislu. To načelo ni samo teoretičnega značaja, ampak ima tudi svoj prav poseben praktičen pomen. V tem načelu je poudarjenia krepka afirmacija države in njenih vse-ngFOgdnih ^interesov. Za nas je narod prva fe najvažnejša socialna edinica v velikem ustroju človeštva, h državne politike morajo biti izločeni vsi osebni ali immonarodna motivi. Svojega ugleda v zunanjem svetu ne utrjujemo samo z dobro zunanjo politiko in s krepkim tečajem dinarja, ampak tudi s socialno kulturo, kakoršno uveljavljamo v državi. Za naš zunanje-? politični ugled ni dobro, ako neprestano čujemo, da naše gospodarstvo ne more pristati n. pr. na Izpopolnitev našega socialnega zavarovanja. Kongres narodnega delavstva v Kranju bo manifestacija za program. Zato bo kongres obenem klic vsem: V našo socialno politiko mora priti čim več resne intenzitete. Dr. J. Bohinjec. 0 banih v starih časih Z zakonom od 3. oktobra t. 1. Je naša držav« razdeljena na devet banovin, velikih upravnih področij, ki Jim bodo načelovali bani. Poreklo imena ban ni povsem pojasnjeno. Misli se, da. izhaja iz časa, ko so bili Srbi, Hrvati hi Slovenci podložni Ava-rom od kakega avarskega voivode, Bajano, drugI pa smatrajo! da je nastalo te perzijske besede bajan, t. J. vojvoda. Ban le W1 v naii zgodovini vedno naslov visokega državnega dostojanstvenika. Po-četek bansfce oblasti je treba iskati na ozem Uu Krbave in Like. ker se zdi. da so te pokrajine tvoril« ▼ nekdanji hrvatski državi posebno ozemlje, ki Jo Je upravljal v Imenu hrvatskega vladarja ban kot nlegov namestnik. Pozneje se je pri Hrvatfh ra«. vilo iz tega položaja najvišje državno dostojanstvo za kraljem, čigar namestnik }e bil ban. Ime ban se omenja v vseh kralih našega naroda, zlasti pa v Bosni In Hrvatski. V listinah se ban omenja od 12. stoletja. V 12. 13. ta 14. stoletju so se imenovali bani bosanski vladarji, v 13. stoletju oa se Je ban pojavil tudi v Dubrovniku. Kasnele je bana imenoval madžarski kralj na predlog hrvatskega stanovskega sabora. Ko se Je v 16. In 17. stoletju okrepila oblast Habsburžanov v Ogrski jn Hrvatski, sii Habsbirržani imenovali bane ne glede na hrvatski sabor, vendar pa so Hrvati take bane smatrali za nezakonite. Ban Je bil zelo ugledna osebnost ne samo v Hrvatski, temveč tudi med dostotanstveniki hrvatsko-ogrske države sploh. Ban Je bil v imenu kralja vrhovni upravitelj; sodnik in vojskovodja v Hrvatski. Pri kronanlu kralja Je ban nosil državno labolko. Ta Izredni položaj Je bil razlog, da so v 15. stoletju pričeli Imenovati bana tudi podkralja. Moč banske oblasti je bila v različnih časih zgodovine različna ter se Je cnen'avala po političnih razmerah. Ban Je skliceval sabo», potrjeval njegove sklepe v imenu kralja ter je imel tudi razne druge privilegije. Seja ministrskega sveta Beograd, 5. oktobra AA. Danes od 11. do 13JO Je bila seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri razen vojnega ministra generala Hadžiča. ministra pravde dr. Srskiča ministra dr. Svrljuge, ministra za kmetijstvo dr. Frangeša, ministra za Javna dela inž. Savkoviča, ki se nahajajo na potovanju. Na seji Je zunanji minister dr. Marlnkovfč poročal o zunanjepolitičnih vprašanjih v zvezi z delom naših delegatov v 2enevi In v Haagu, kakor tudi z delom skupščine Društva narodov. Otvoritev nove železnice Beograd, 5. okt. p. Davi je dospela v Kraljevo komisija strokovnjakov, da prevzame ▼ železniško upravo novo zgrajeno železniško progo Kragujevac-Kraljevo, ki bo svečano otvorjena in oddana v promet 15. t m. Proga Kragujevac-Kraljevo bo ena najvažnejših na ozemlju bivše Srbije. j Venizelos prispe danes 1 v Beograd Beograd, 5. oktobra, p. Jutri dospe v Beograd predafdaflc grške vlade Venizelos. Venizelos bo ostal v Beogradu en dan, ter bo imel konferenco s našim zunanjim ministrom dr, Marinkovičem. Sprejet bo tudi od kralja v avdljenci ter bo jutri zvečer njemu n« čast prirejena na dvoru večerja, ki ji bodo prisostvovali vsi naši ministri g svojimi soprogami. Padec pod vlak Zagreb, 5. oktobra, n. Nocoj se je pripetila v bližini prelaza'na Savski cesti železniška nezgoda. Mfiarski pomočnik Valentin Vrocek se je peljal 'z večernim mešancera proti Karlovcu. Ker so bili vozovi prenapolnjeni. Je sla! na pločniku. Na ovinku je vsled sunka izgubil ravnotežje ter padel pod vlak Sopotniki sQf s. pomočjo zasilne zavore kmalu: ustavili' vlak K sreči Je padel Vihcek tako srečno med tračnice, da je dobil samo nekai lažjih poškodb. Zdrobilo pa nja Je stopajo na desni nogi. zaradi česar so ga morali odpeljati v bolnico. Imenovan ja v generalih ti Beograd, 5. oktobra, p. Kralj je na predlog vojnega ministra podpisal večji ukaz o napredovanju oficirjev vseh vrst orožja. Poleg drugih so imenovani za prvega adjutan-ta dvora divitiiski general Dragomir Stoja-novič, za inšpektorja artilerije divizijski general Vojislav Tomid, doslej komandant divizije v Zagrebu, za komandanta orožni-štva divizijski general Dušan Markovič, za vršilca dolžnosti komandanta savske divizije general Aleksander Daskalovič, za komandanta vrbaske divizife general Jovan Jovanovič. za vršilca dolžnosti komandanta bosanske divizije general Dušan Simovič, za vršilca dolžnosti komandanta bregalni-ške divizije general Stevan Radovanovid, za upravnika kraljevega dvora general Vojislav Vukovič. za vršilca dolžnosti načelnika štaba komandanta Beograda polkovnik Dimitrij Stojanovič. Pogreb generala Vrangla v Bogradu Beograd, 5. oktobra, p. Jutri dopoldne bo svečan pogreb posmrtnih ostankov bivšega glavnega poveljnika belih čet . v južni Rusiji generala Vrangla. Pri pogrebu bodo pokojnemu generalu izkazane časti, kakor pripadajo našemu vojvodi. Pogreba se bodo udeležili tudi zastopniki naših oblasti ter bo Pri njem sodelovala beograjska garnizija. Krsta s truplom pokojnega generala Vrangla bo položena v grobnico ruske cerkve na starem pokopališču, kjer so tudi shranjene zastave bivših ruskih polkov. Zaplemba imetja dr. Paveliča Zagreb, B. oktobra, n. Današnje »Narodne Novine« objavljajo sklep in poziv Državnega sodišča za zaščito države glede zaplembe in popisa imovine bivšega odvetnika in narodnega poslanca dr. Antona Paveliča in bivšega novinarja Gustava PerCeca, v smi-shi zakona o povračilu škode, povzročene z veleizdajo. Ker sta oba obsojenca odsotna, jima je postavljen za varuha in upravitelja imetja dr. Rinaldo Čulifi, odvetnik v Beogradu. Nesreča Jnlanove letalske misije Pariz, B. oktobra. AA. Agence Havas poroča iz Toursa, da sta v bližini Sorbiera padli na zemljo dve letali misije Tulan na povratku iz Jugoslavije ln Italije. Pri tem so se ubili trije bodoficirji in en oficir. Pred zaključkom furnirja v Rogaški Slatini Zmagovalec Rubinstein — Končni pia-cement bo odločen danes v nedeljo po končani partiji Takacs-Przepiorka. • Rogaška Slatina, 5. okt. Mednarodni šahovski turnir stoji tik pred zaključkom. Jutri »e bo še dokončala prekinjena partija Przepiorka : Takacs,. čije izid bo mogoče Se vplival na placement glede drugega, tretjega in četrtega mesta. Ostala mesta so že definitivno zasedena in je prvo mesto zasedel Rubinstein. Že danes lahko kon sta tiram o, da je naš mladi mojster, ki je nastopil prvič na mednarodnem turnirju, dosegel krasen uspeh ter pokazal, da predstavlja mednarodni razred. Današnji rezultati so bili naslednji: Pire je premagal Geigerja v 56. potezah, Maro-czy je nadvladal dr. Singerja v 38. potezah, Brinckmann je zmagal v 26. potezah Griinfeld a, Konig si je izvojeval zmago nad Jovanovičem v 19. potezah, Flohr je zmagal nad Rožičem v 32 potezah, Canal pa Samischa v 36. potezah. Remis je po 19. potezah končala partija Rubinstein : Honlinger. Kot edina ni še končana partija Przepiorka : Takacs, ki se bo jutri nadaljevala. Partija Honlinger : Flohr, ki predvčerajšnjim ni bila končana, je bila danes dovršena ter je Flohr zmagal v 113 potezah. Sedanje stanje je: Rubinstein 11 in pol, Flohr 10 in pol. Pire, Maroczv 10, Takacs 9 in pol (1), Przepiorka 9 (1), Canal, Griinfeld 9, Brinckmann 8, Samisch 7 in pol, Honlinger 6 in pol, Konig 6, dr. Geiger 5 in pol, dr. Singer 3, Jovanovič, Rožič 2 Turnir za šahovsko prvenstvo Heldelberg, 5. ototobr«. h. Devete jwmtij* n svetovno šahovsko prvenstvo med Aijebinoim a» Bogol.jubovomi Je končala po 30 potezah remis. Aijefcin Je M nekoliko na bo^šem, toda Bo®o-lfr-bov se Jte dobro branil. S ta. nje neizpnemenjeco 4:2 v korist Alrjehina. Štiri igre so bile remi«. Hmeljski trg Žatec, 5. otoobra. h. V preteklem te