St. 95. V Gorici, v torek dne 19. novembra 1907. Letnik IX. Izhaja T8ak torek in noboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po poäti prejeman ali v Gorici na dom pofiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in ietrtletno 2'50K, Prodaja sevGorici v to- bakanian Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz t Nunskih ulicah in Le- bmn na Verdijevem tekaliiču po 8 vin. Uredništvo in upravniätvo »e nabajata v «N a r o d n i t i a k a r n i», ulica Vetturini h. St. 9. Dopiso je nasloviti na uredništvo, oglase in naroČnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi ae raöunijo po pt'tit- TrBtab in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae veökrat tiskajo, raiu- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Rojaki! Zadnji dve leti se je osnovalo in ustanovilo mnogo organizmov v naši slranki. Gospodarski organizmi so se ustanovili pod vodstvom politiškega društva »Sloga«; novi stanovski in politiški organizmi pa so vzrastli naravnost iz ljudstva. Potreba časa jili je rodila. Mod lemi so gotovo največjega pomena »Kmečke zveze«, »Slovenska krščansko socialna zveza« in pa društvo krsčansko mislečega učiteljstva. Vsi ti novi ljudski organizmi, ki slone na verski podlagi, so si zamislili neko vzajomnost, kar je naravno, ker jih družijo enake ideje in skrb za blagor in napredek slovenskega naroda. Splošnji želji ljudstva je dal viden izraz odbor »Sloge«. Imel je mnogo temeljitib posvetovanj. Poslušal blagoholnc nasvete od raznih slxani. Izrccno so tudi nove »Kmečke zveze« želele in spoznale potrebo nekakega skupnega vodstva, tako same za-se, kakor tudi v odnošajih do drugih organizmov. Odbor »Sloge« je vpošteval utemeljene želje in nasvete, ter na podlagi istih sestavil pravilnik narodnega vodstva. Vsemu organizmu je dal po zahtevi časa široko demokratično podlago. Ljudstvo samo naj se vlada, pa sprejme tudi odgovornost za svoje delovanje. Da pa ljudstvo v ta namen potrebuje posebnih organizmov, ni treba še le ute- meljevati. Vodstvo naroda naj sicer leži v vseh organizmih stranke, a vrhovno vodstvo bodi v določenih rokah. Odbor »Sloge« v ta namen nasve- tuje »shod zaupnikov«, »izvrševalni odbor« in »vodstvo stranke«. V teh treh telesih naj se zrcali ljudska volja, v njih pa naj zopet ljudstvo zajema skupnost in vzajemnost v svojem narodnem življenju. Stranka pa naj si tudi sama sankcionira svojo ustuvo in v ta namcn je odbor »Sloge« določil shod zaupnikov iz cele dežele. Po.vabljeni, gospodje zaupniki! Pridite vsi! Shod zaupnikov dne 25. novembra 1907 poineni važen korak v naši organizaciji. Rodoljubi, bodoči ponedeljek po- posvetite ljudskemu delu. Shod se bo vršil v dvorani »Central«, Tekališče Verdi 32. hiša »Centraine posojilnice«. V Gorici, dne 17. novembra 1907. Odbor „Sloge". LISTEK. Iz spominov. Spisal V. K. (Dalje.) „Moj Bog ti!" je zaplakala ženica in odila po stopnicah. V tern 8em srečal grobokopa: „Kdo bo delal krato?" me je vprašal mrzlo. „Paatite me, bo že kedo dragi poskrbel !u „Pasti ga no, saj vidiš," so ga karali drngi. V hiši so ostali samo tnji ljudje, dobre in «krbne duse. Mi smo odšli v žapnišee. Žalosten sprevod je bil to! Prijatelj R. je etopal z očetom, jaz z bratom gospoda vikarija sem spremljal sestro. Tolažila Bva jo in jo prosila naj se vaaj pred očetom nekoliko pomiri. Koder amo stopali, so zrle rosne oči za nami. Sedli smo v utico pred žapniščem in obsedeli tarn mirno. Cez nekaj čaaa smo poprosili očeta, da je odäel v aobo in ae nekoliko vlfgel na zofo. Od časa do časa je atopil ta ali oni v sobo, kakor bi priäel po opravila, samo da je videl, kako ma je. Med ten: nam je začela sestra, ki se je nekoliko vmiril«, pripovedovati, kako 6e je vse dogodilo. Zjutraj, ko me je mati poklicala, je odšla zopet v poateljo. Ko je potem vstsla, je pripovedovala seatri, da ni po- aebno dobro spala, kar pa ni bil pri njej poaebno redek elučaj. Umivala se je, sestra je stala blizn nje. Naenkrat je zavpila: „Ah, moja glava !" Prijela se je za glavo in se zgradila na tla. Sestra je priakočila k njej, — v njenih rokah je še zaäepetala: „Meni je umreti I" — več je ni raznmela. Prihitel je oče zraven in klical skozi okno sosede na pomoč. Dekla je bežala v Š. Prištl je bližnji aosed in nje- gova žena. Dali so mater na posteljo, jo močili in umivali. Oče je potipal žilo in vskliknil : „Saj ji Se bije srce!" Sosed je sei iikat drügih ljudi. Med tem je oče zopet potipal žilo, — prebledel je, se obrnil, šel v drago sobo; zgrndil se na zofo in zaplakal. Sestra je v momenta vedela in raznmela vse. Keva! Vselej, ko si predatavljarn ta prizor, se mi že samo radi nje vtrnejo 8olze. — Priälo je potem nekaj sosed, dobile so jo mrtvo; ko sem jaz priäel, so jo preblačili. Toliko nam je pripovedovala seatra. Soseda pa, ki je bila pri materi, ko je omrla, mi je pripovedovala po- zneje: „Ko smo jo dali na posteljo, je bila še živa. Dihala je potem še nekaj časa. Dobro pa sem slišala, ko je po- slednjič vzdihnila, — a bala sem se po- vedati, ker sem vedela, da pride ta grozna novica še vedno prezgodaj; mo- čila sem jo dalje. Bila je dobra in blaga dnga, Bog ji daj večni mir in večno Inč !" Deset dni prej se je pojavil sličen napad, samo da ni bil posebno had, in /,ato ni samil nihče niö h adega, mislili smo, da je le momentanu šibkoat. Ravno likala je, ko se ji je nanagloma zvrtelo v glavi. Zdelo se ji je, je pravila pozneje, — kakor bi ji äinila vsa kri t glavo in jo botela raznesti. Ko eem prišel zvečer domov mi je rekla : „Danes bi me bil dobil kmala mrtvo 1" Jnz sem Be nasmejal; vendar se mi je zdela nekoliko sprpmenjena : astna so ji bila bleda in so se ji nalahko tresla, barva lie ni bila prava, glas ni bil sta- noviten. Ko mi je vbo povedala sem ji rekel: „Gotovo vam je škodovalo likanje, čemu se vam je treba mačiti s tem?u Bil sem prepričan, da ni nič hajšega. „Prav imaš, skoro gotovo mi to äkodajej" Sei sem spat brez vsake skrbi in brez vsake slatnje. Po vsem tem se mi dozdeva, da je bila to kap na možgane, ali kaj sličnega. Bila bi toraj vaaka še začasna pomoč brez radikalnega vspeba. Gospod, to je bila Tvoja volja, vdal sem se ji popolnoma! Težko smo čakali kara, ki je imel na mašo. Bilo je že skoro dočakali. Jaz vsaj sem na gospoda vi- V. zadnjo, peto dve, ko smo ga čakal tako ne- strpno nanj, kakor bi mi imel prinesti odrešenje, ko sem ga pa vzrl, sem se na- slonil na okno in glasno zaplakal, — in on sam, blag mož in blago sree, — je jokal z nami. Sestro so odvedli v gornje sobe. Ko sem se nekoliko amiril, sem git pro8il: „Lepo vaß prosim, pregovorite očeta naj bi sei kam. Sam je rekel prej, da bi šli vsi skapaj v Ljubljano ; on skrbi za nas preveč. Jaz moram ostati tu, trden sem dovolj, — pregovorite ga, naj bi odšel s sestro !" „Kje je sedaj ?" „Na vrta." „Sam ?" „Da, prosil je, naj ne pastimo ni- kogar zraven razen njegovega brata ; — bil je že prej ta in naprosil ga je, naj on poskrbi za vse in naj vse vredi". ' (Dalje pride.) Izseljevanje. Na astanovnem občnein zborn slo- venske podražnice Rasaelove drožbe za izseljence je g. prof Janežič govoril o doaedanjem delovanjem Rsfaelove draž- be. Dejal je : Preseljevanje se je vedno vräilo, kakor nam pripovedaje zgodovina, ven- dar tako silno in stanovitno in v tolikih množinab malokdaj, kakor ravno v na- šem časo. Kam? na razne kraje gredo, ven- dar največ se jih obrne v Ameriko, Ze- dinjene države, Kanado, Mehiko, Argen- tinijo, Brazilijo. Slovenci gredo tudi v Egipt, in sicer v Afriko, mnogo jih je v nemäki Westfalski, nekaj v Ramaniji ali sicer kje v orijentn. Številke so velike, da strašne. Iz Avstro-Ogr8ke se je 1. 1902/03 izselilo samo v Severno Ameriko okrog 240.000; ]. 1903/04 okrog 200.000; 1. 1904/5 pa okrog 280.000; 1. 1905/6 okrog 270.000 daš. Ako prištejemo zraven äe izseljence y južno Ameriko in drage kraje, dobimo za zadnja leta povprek 300.000jizseljencev. Eoliko je med njimi naših Ijndi? Pray natančnih številk nimamo, ker y Ameriki Siovence in Hrvate yedne ska- paj yzamejo, torej jih je skapno nekako 10% *8eh avstro-ogrskih izaeljencey, ako torej skapno število znaša 300.000, bi bilo Slovencev in Hrvatoy okrog 30.000 izseljencev na leto. Izmed teh so bili spočetka Slovenci y večini, zdaj pa so Hrvatje močnejši. Nekako 7... izaeljencev imajo. Potem ostane za Slovence okrogto 10.000 izseljencev na leto zadnja 3 leta. Vsako dolgo potovanje je težavno in zdraženo z raznimi nevarnostmi. Pri navadnih izseljencih se pridražijo še mno- ge drage neprilike, kakor neznanje jezi- kov in postav, izročeni so na milost dru- gih Ijadi, ki delajo ž njimi kasor hočejo. Potrebni so varstva in pomoči. V ta na- men so astanovili „Rafaelovo dražbo y varstvo izseljencev": naiprej na Nemškem 1. (1867) oziroma 1871., potem y Ame- riki I. 1878 in potem po raznih krajih. Ko se je začelo izseljevanje množiti pri nas y Avstriji, so vpeljali tudi p.i nas to družbo; 1. 1889. so aatanovilii avstrij- sko družbo sv. Rafaela v varstvo kato- j liških izseljencev s sedežem na Danaja. Imela je ta dražba svoje škofijake odbore po kronovinah in svoje zaopnike po raz- nih krajih. Namen „Rafaelove dražbe" nikakor ni: da pospeäaje izseljevanje, kakor se sliäi včasih ; nasprotno ima vsak zaapnik „Rufaelove dražbe" dolžnosi opominjati izseljevanja željne na mnoge težave in nevarnosti, ki so s tem zdražene, na majhno apanje si kmala pomagati itd. Ako pa je kdo že se odločil iti na vsak način, potem ma äele ponadi „Rafaelova družba" svojo pomoö, da ga varaje ne- sreče na dolgem potovanju. Uapehi „Ra- faelove družbe" so lepi tarn, kjer je do- bro organizovana in imajo voditvo v ro- kah spretni možje. Ker se je izseljevanje tudi pri nas na Slovenskem čimdalje bolj množilo, je bilo treba tudi pri nas kaj atoriti za iz- seljence. Prvi korak so napravil 1. 1902 v delavskih krogih, o priliki, ko je bival č. g. žapnik Rant iz Amerike doma na Kranjskem, ki je nasvetoval zvezo s „Kranjsko slov. katoliško jednoto" v Ame- riki za varstvo izseljencev. S. K. S. Z. se )f oprijela te miali in začela delati v t men. Postavili so poseben odsek, ki ei peča z \arstvom izaeljencev. Ta od K je poizkušal napraviti si stati- st ičn pregled izseljevanja na Rranjskem. Razposlal je vprašalne pole do mnogih znapnikov po deželi z vprašanji: koliko Ijadi prebiva zanaj domovine, kaj so yzroki izseljevanja, kake nasledke kaže iztoljevanje in šo nekaj podobnih. Vrnilo se je nekako polovico teh razposlanih pol; na podlagi odgovorov smo sestavili ätevilke in pokazalo se je, da biva tisti čas 1. 1903. okrog 35.000 Kranjcev zunaj Avstrije. Velika večina njih se je obrnila čez morje v Ameriko. Ti so bili najbolj potröbni varstva na potu. Drži pa več cest v Ameriko, zato je bilo treba te vse pregledati. Ta odsek kršč. socialne zveze je toraj poslal svojega tajnika Moškerca yen, z naročilom, naj gre in pregleda proge in pristanišča po Nemškem in dru- god, naj opozori na vse, kar bi bilo ko- ristno naäim izaeljencem vedeti. To po- tovanje se je izvršilo. Sad tega pregle- dovanja jo „Kažipot" za izseljence. Ta „Kažipot" smo razposlali na vse žapne arade po deželi in na zaapnike „Rasae- love družbe", poleg tega se dobiva na prodaj v knjgarnah po 20 h. Izdal je ta odbor tudi priporočilne listke za izse- ljence ; vsakdo dobi tak listek in infor- macije na pot brezplačno. Nb teh „list- kih" so zapisani zaupniki „Rasaelove družbe" po raznih tujih mestih na pro- gah, po katerih se navadno vozijo izse- Ijenci, in äe drage opombe, ki ategncjo koristi potnikom. Na ta naein je ta škofijski odbor raztegnil svoje pomožno delo po Kranj- skem in kolikor toliko pripomogel, da so dobivali izseljenci potrebnib poukov in navodil za pot. Koliko so rabili izseljenci „Rifae- lovo družbo"? Tega ne morem povedati na drobno, ker nismo vodili Btatističnih zapisnikov. Koliko so mogli gospodje za- upniki po deželi storiti, mi ni zQano, ker do danes še nismo imeli sestanka v tej zadevi. Do takaj smo prišli dcsihmal, za- naprej pa naj se natanovi podružnica avstrijske dražbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev in naj krepko izpelje to po- trebno organizacijc. Za predsednika slovenskega Rafaela je izvoljen g. profesor dr. JanežiČ; podpredsednika sta dr. Peg an, Ljublja- na; I. Tal pri sv. Antona v Trstn; Pri- morBko zastopajo poleg g. Tula v odboru še gg.: Jožef Ab ram, karat v Biljah; Franc Kremžar, arednik v Gorici; 1. Č o k, kaplan pri Sv. Ivana v Trsta. Dopisi. Iz Solkaua. — Nasprotna stranka sedanjega gosp. župana je začela črniti njegovo osebo in pregovarja ljudstvo za prihodnje obč. volitve, kakor 1. 1904, „kuncoä" da bi ta gosp. župan ne bil več dober za žapana, češ ker ni znal svojega imetja varovati, tem manj da bode znal občinsko. Mi pa pravimo takole. Ni nam tre- ba praviti kaj je gosp. žapan, kakšen je in kako je v tej dobi za občino skrbel. To bo vedel vsak značajni in zavedni občan. V prvi yrsti poglejmo tisti yazni drevored, öegar „fando" so imeli pred leti zastonj. Ni ga bilo; sedaj pa ga imamo. Poglejmo reservar in pampo, nadalje studence s takimi lepimi koriti, klavnico, pri orgljah so se tudi tisočaki prispevali. Občinske poti kakšne so bile in kakšne so danes, posebno tisti za- puščeni kanali, uničeni klanc ki pelje nad Lenassijevo cesto, koliko truda in skrbi je dal, predno so ga do tega pri- pravli, kar je danes. Saj pri tem kianca se je tradila „največ županu nasprotna stranka, da je postal to, kar je, kaj kne? Naj rečemo še le to, da je pod sedanjim, gosp. žnpanom na Mjntu nekaj malih tisočakov, pa tudi v obč. bltgajni kakäna stokarca, kar pa pred leti ni bilo sliäati. O tem tudi vemo, da kadar so prišli obe. aradniki, redarji, siromaki, po svoje zaslaženo plačilo, re- kel jim je gosp, tajnik: „Nimam nič v kasi. Pridite kadar prinese naä dacar". Vse to osobje je živelo na milosti užit- ninskega denarja. Dragače jih ni mogel plačati. Če bi 9-kratv„lo(V vrgli kaso in gosp. tajnika, bi' ne padlo krajcarJH od njih. Lwhko bi tadi še kaj govorili o tem, ko je gosp. župan predlagal, naj bi se obč. doklade obdržale v lastni režiji, kako so mu metali polena pod noge. Vse to bi lahko im*li 2 leti poprej. S tem smo izgabili 4000 K. Lahko rečemo, da nismo imeli skoro župana cela desetletja nazaj, ki bi toliko storil za občino, ko sedanji v 3-letni dobi. Seinpas. — Torej naši liberalci so res vložili priziy proti volitvi starešin- stva. Pritožniki navajajo razne razloge v namen, da bi razveljavili volitve. Zdi se pa, da je glavni razlog ta, da bi ho- tel neki upokojeni orožniški stražmojster biti župan in imeti za svojega tajnika tukajänjega voditelja ljudske sole. Mi smo sicer prepričani, da bi se čutil naš stražmajster zmožnega opravljati tajništvo, toda za svojo zmago pač potrebaje za- veznikov in tedaj mora vgrizniti v kislo jabolko ter darcvati zaslažek tajništva — zaveznika. Bjde li priziv imel zaželjeni uspeh ali ne, določijo višje oblasti. Dejstvo pa je, da je c. k. orožniatvo y Šempasa dobilo nalog, preiskati resničnost pri- ziv nikov utemeljeni ali ne ter utegne spraviti na dan dejanja, ki bodo pri- zivnike strmoglavila. Kandidata za taj- niško mesto pa utegneta priti v kritični položaj. C. kr. okr. šol. svet je tik pred državnozborskimi volitvami opozoril uči- teljstvo, da se smejo rabiti šolski pro- stori izključno le za kmetijska preda- vanja, a nikakor ne za politiško stran- karske namene. V občini je splošno mnenje, da spravi preiskava na dan dejstvo, da so se proatori šolakega po- 8lopja porabljali prav za strankarsko a- gitacijo, kajti znano je, da večer pred volitvami je brat dornberškega Križmana sklical svoje sorodnike v šolsko poslopje y posvete glede volitve starešin. Dasiravno se kaže ta gospod jako mirnega, ga je vendar strast gnala tako daleč, da je, prezirajoč nalog višjih oblastev, ki mu take korake odločno prepovedujejo, uprizoril gonjo proti stranki drazega laziranja, poteptal akaze višjih šolakih oblastev ter s tem poka- zal, koliko cenijo Križmani odredbe šol- bkih oblasti. Mi mirno pričakujemo izida preiakave; Bog ve, ali je tadi Križman tako mirnega srca, ko je vendar jasno prepričan o kršenju naloga c. kr. okr. šolskega sveta. vec 2 K; Jernej Kopač, trgovec 4 K; Albin Kregau, trgovec 1 K; Josip Litfan, knezo-nadškoiijeki tajnik 2 K; Ivan M r- cina, vadnični ačitfllj 3 K; Gustav N>- vak, prcsesor 2 K; Nikolaj Omersa, pro- se8or 1 K; dr. Anton Papež, prcf*sor 4 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 6 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar 4 K; Ivan Rejec( pref^kt 2 K; Fran Setniöar, kan- celist 4 K; Fran Sivec, vadnični učitalj 3 K; Anton Šantel, Solski svotnik 10 K; Andrej Tabaj, katfhet 4 K; Josip Zirnik, trgovec 4 K. dr. Fran Z'gon, profasor 6 j K; — dalje goape in gospodične: G'zela I Finžger, š. nadzornika 2 K; Hivel Šte- fanija, uöiteteljica 40 vin.; Hrovatin An- tonija, nadačiteljeva 2 K; Zina Kokole 2 K; Marija Kopaö, trgo?öeva 5 K; Mi- lena Papež, profesorjeva 1 K; B irta Pavletič, odvetnikova 2 K; Avgusta Sin- tel, š. svctnika 1 K. Srcna hvala vsem dobrotnikom in dobrotntcam ! Novice. Polifični pregled. Rusi o preosnovi avstrijske vlade. „Rjec" piäe glede na preoanovo av- strijskega ministerstva: Nova vlada je parlamentarna, ki jo podpira večina, od katere je odvisna. Po preosnovi so se aveljavile parlamentarne razmere in je postala Avetrija parlamentarna monar- hija. Ruski proračun. Finančni minister je predložil dumi in državnemu zbora proračan za leto 1908. Bilanca izdatkov in dohodkov je izkazana z 2.515,515.806 rablji. — Gar je sprejel 15. t. m. daminega predsednika Komjakova v avdiienci. Preprečeni atentat na carja. Velikanako senzacijo vzbuja vest, da so CUrskem Selu aretirali pet nihili stov. Nihilisti so nameravali izvräiti aten- tat proti carja v carjevi avdijenčni dvo- rani. Preoblečeni nihilisti so prosili za avdijenco, v Garskem Selu so se pa ti proailci zdeli sumljivi. Preiskali so jih in našli pri njih več skritih bomb. DarovL Za „Solski Dom": so plačali prednedništva : Šteia Kinderčev v Gjrici 20 K. M^sečnino so plačali go- riski gospodje : Leopold Bolko, deželni poslauec 10 K; Anton Bohinuki, trgovec 1 K; Anton Breščak, trgovec 4 K; dr. Karol Gapuder, profesor 1 K; Josip Gizel, profesor 4 K ; Karol G goj, deželni nradnik 2 K; Jakob Čebalar, profesor v p. 2 K; dr. Josip |Derma«tia, odvetniški koncipijent 1 K; Fran Finžgar, c. kr. okrajni š. nadzornik 4 K; Anton Fon, trgovec 4 K; Josip Fon, državni poslanec 20 K; Anton Fras, profesor 4 K; dr. Josip Gabrijelčič, prelat 3 K; Anton Gvajz, profesor 2 K; H-^džet in Koritnik, trgovca 4 K; Teodor Ilribar, poBlovodja v ^Krojaški zadrugi" 5 K; Ivaa Kalin, deželnl uradnik 2 K; Fran Kaačič, trgo- Shod zaupuikov. Če je kdo zaap- nikov ali pa katera naših političnih or- ganizacij dobila premalo vabil, naj nam to nujno sporoči. ,,Slovenska Čltalnfca" y (lorlci priredi y soboto dne 23. no*, koncert v svoji dvorani s sodelovanjem vojaškega orkestra. Vspored: 1. V. Parma: „Triglavske rože", valček za orkeater. 2. A. Foerster : „Gorenjci", moški zbor z orke^trom iz opere „Gorenjski Slavček". 3. E. Adrmič : „Deklica in ptič", mešan zbor. 4. Saje : „Slovanaki napevi", fanta- zija za orkester. 5. A. Thierfelder: „Zvon ae zgodaj v nedeljo glasi", ž«nski zbor in samospev za sopran iz „Zlato- roga" s spremljanjem orkestra. 6. L^bdr: Uvertura iz opere „Danajske gospe" za otkester. 7. Dr. Gast. Ipavec: „Naše goie", mešan zbor z baritonskirn samo- spevom. Začetek ob 8. uri zvečer. Po koncertu pies s sodelovanjem vojaškega orkestra. Vstopnina : za neade 50 v, za dijake 30 v, udje so vstopnine prosti. Sedeži: I. in II. vrste 1 K 50 v, III. in IV. vrste 1 K 20 v, V,—IX. vrste 80 v. Za učit. gojenke sedež v zadnjih petih vrstah z vstopnino vred 60 v. Listki za sedeže se prodajajo v Čitalnici na dan koncerta od 11.—12. are predpoladne in zvečer pri blagajni. Dame so napro- šene da odložijo klobuke v garderobi. Toaleta za dame in gospode promenadna, K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Osebna vest — Sodna tajnika gg. Jožef Fon v Gorici in dr. Henrik Ste- pančič v Buzetu sta imenovana za de- ; želno sodna svetnika. Predavanje pri Sv. Luciji. — Dae 24. t. m. ob 4h popoldne priredi „Slov. izobraževalno draštvo wSoöa" pri Sv. Laciji javno predavanje v salonu gosp. Vage. Predavanje bo o Si mono Gregorčiču. Shod v Cerovem. — V nedeljo popoldne se je v Gar. Cerovem vräil O8tanovni shod izobraževalnega drnštva za Cerovo. G. žapaik IvanČič je lepo v poljadnih besedah pojasnil pomen ta- kega društv8, nakar se je izvolil odbor. Po tem shoda ae je vräil shod „Kmečke zveze". Otvoril ga je odbornik g. Le- na r d i č, predsedoval ma je pndžupan g. Makuc. Dež. odbornik g. prof. Ber- buč je pojasnil lepo nakap sena in za- hteval deželno zavarovalnico, s katero bi se deželi v 10 latin prihranilo 6 mi- ljonov krön. Urednik Kremžar je go- voril o kolonih in šolskih zndevah na Goriškem. Z navdaäenjem sta bili spre- jeti sledeči dve resoluciji: 1.) Na shoda „\mecke zveze" v C^rovem dne 17. no- vembra zbrani kmetje, koloni in posest- niki, zahtevajo od vlade, da kolonsko vprašanje resno vzame v pretres in je reši tako, da postanejo koloni v kolikor mogoče kratkem času laatnikt zenaljišč, ki jih sedaj obdelujejo, ter naj bi toza- devna bremena pri odkapa, ki bi jih sicer koloni sami nemogli nos ti, saj deloma prevzela država. Poslance v ^Slovenskem klubu" pa pro8ijo, da bi pri vlndi delo- vali na to, da stvar pride čim hitreje v obravnavo in agodno rešitev. 2.) Na shoda kmečke zveze v Cero/em dne 17. novembra zbrani kmetje zahtevajo, da se ustanove v Gorici kot središče slo- yenskega dela dežele slovenske paralelke na realki in gimnaziji, se nstanovi slo- venska trgovska sola, premeati slovensko moško učiteljišče iz Kopra v Gorico, pravično orede ljudskošolske razmere v mesta Gorici ter se ljadsko žolstvo na deželi tako prearedi, da bo res odgo- varjalo svojema namena, ki ga ima, vzgajati kmečke otroke, s tern da jih navaja k ljubezni do poljedalstva. — „Slovenski klob" pa prosijo, da dela pri viadi na to, da se bo vlada za te opra- vičene zahteve slovenskih kmetov res zavzela in jih čim preje jjogodno vršila. — Re8olucije so bile z velikitn navdu- Senjem sprejete. Govornik je še poziv- Ijal navzcče, ki jih je bilo do 200, k pristopo v „Rmečko zvezo". Za pover- jenike so bili izvoljeni sledeči možje: podžupan g. Makac, g. Prinčič in g, A. Blažič. Za tem je bilo lepo zboro- vanje po nagovora predsednika g. Ma- kac a zaključeno. Odbor „Kmeeke zveze" za tol- minski okaaj je imel aejo v nedeljo pri Sv. Lnciji. Za pred-jednika „Zveze" je izvoljen g. Manfred a, posestnik v Roz- mericah. „Nas glas" se v zadnji številki dela bolj kräcanskega, ko Bmo rai. Ce je on res tako krščanski, čema so potem asta- novili posebno stranko. Sami pravite, da vsem strankam manjka potrebnih delav- C6v. Edor stoji na krščanskem temelja, ta nam je vsak dobrodošel sobojevnik za pravice in blaginjo slovenskega Ijndstva. In edino tako se da doseči tadi složno delo, dragače ne. S snovanjem strank le begate Ijadstvo in cepite moči. Goriški Lahi so imeli v nedeljo dopoldne shod v glediSču za laško ani- verzo. Govorilo se je ta v tako ireden- tovskem dahu, da je čadno, da shoda vladni zastopnik ni razpastil. Po shoda je.bila demonstracija laških dijakov, ki so kričali: Doli z vlado ! Doli z Avstrijo ! . Med temi so bili pomešani razni magi- stratovci. — S takimi naetopi si Lahi med treznim prebivalstvom ne Ljpridobivajo 8impatij za svojo uoiverzo, akoravno smo mi prvi, ki jim jo privoščimo. Socalisti o slovenski nniverzi. — Na socialnodemokraškem shoda 17. t. m. y Trstu za laäko aniverzo je govoril državnozborski poslanec Pittoni o vse- nčiiiščnem vpraäanja. Polemiziral je proti „Edinosti", ki ee je te dni zavzemala za atrakviutično slovenskolaško nniverzo v Trata in je dejal, da mnenje „EJinosti" nikakor ni mnenje vseh Slovencev, ki zahtevajo svoje vseačilišče v Ljabljani, v čemer jih bodo podpirali tadi italijanski socialist;. Povdarjal je edinost vseh ita- lijanskih «trank y tem vprašanja, pa tadi opozoril dijake, naj pri svoji akciji va- rajejo meje dovoljenega. Katoliški shod iia Dunaju. — Ob velikaneki udeležbi se je v soboto zvečer začel na Danaja 6. katoliški shod. Na shoda sta navzoča oba nova krščanska ministra. Na shod je dospelo mnogo Slo- vencev. Predsednik je posl. pl. Fachs, podpredsednik pa Slovenec posl. Povše. V soboto so govorili dež. maršal princ Lichtenstein, dr. Laeger, v ime- dq Slovencev pa dr. Lampe. —Na po- sebnem eestanku časnikarjev se je skle- nilo osnovati zvezo vseh katoliških av- stnjskih časnikarjev. 0 shoda govorimo še več. Zaduja N >ča" je poročala, da je bil Anton Brn- ;k iz Bat obaojen na 3 dni zapora, č<>* ker je pretepal svoje sta- riše. A ta Broščak ni katoliški mož, ka- kor ga „SoSa"4 imenuje, ampak napred- njak, ki je pri zadnjih državnozb. volit- vah volil z naprednjaki in ki tadi „Pri- niorca" pridno čita. Razameš, lažnjiva „Sraka?" „Svoji k svojim!" —Tako bere- mo danzadnevom v naših liberalnih listih pol^g navdušenih in navdušajočih pozi- vov, da naj Slovenec kapaje edino le pri Slovenca, da jemlje v svojo alažbo edi- nole Slovence, da naj daje zaslažka edino le 8vojim rojakom. Rako pa dela ta go- spoda sama v svojem področja, seveda to je vse drnga stvar. Kmetska po- sojilnica v Ljubljaüi, ki se gotovo smatra za slovensko, celo za sloven- sko-liberalno podjetje, je n. pr. dala pred kratkim snažiti svoje nradne pro- store. Človek bi mislil, da je to delo iz- ročila kakema Slovenca, posebno ker imamo v Ljabljani dva slovenska sna- žilca, izmed katerih je celo eden pristaš „narodno-napredne" stranke, ali ne, s I o- v e a sko - lib er a 1 na E met ska po- sojilnica je oddala to delo Nem- ca Karblna, ki je celo öl an nem- äkega d ra št v a „T rn tz barg". Men- da se je bala, da ne bi se Slovenec v njenih prostorih preveč nasrkal onega „liberalnega" duha, ki vlada v njenih prostorih, in zato je bilo potrebno, da dobi delo zagrizen nemški hajlovec, kajti le na tak način obvelja geslo „Svoji k 8vojim!" Vsa cast liberalni gospodi, ki tako zelo izpoznava „nemäko nevamost", sama pa podpira naše najhajše nasprot- nike. Pa kaj se hoče, od ljudi, ki so svojo narodnost vedno kazali edino le z bese- dami pri raznih paradah, kaj boljšega tadi pričakovati ni." Tako beremo v nekem Ijabljanskem „neodvisnem" lista. Raj bi ta list še le rekel, ko bi poznal Andreja Gibrščeka in njegov narodni „käeft !** — Poiniloščenje za vojaške be- gunce. — Čaje se da cesar še tekom tega meseca pomilosti vse one osebe, ki so dezertirale od vojakov v tajino, in se sedaj/rfočejo vrniti v domovino, ker se bo;t^ da bi se proti njim ne postopalo 6t 2 vojaäkimi beganci. To pomiloščenje bo posebno na korist mnogim v Ameriki se nahajajočim Slovencem. — Goriška mladma in iijeno de- lovanje. — Dobili smo: V gonški slo- vensski mladini se razvija zadnja leta nenavadna živahnost. Sd le malo let je od tega, ko je v čitalnici, takrat edinem društvu, ki je prirejalo nekoliko plesnih zabav na leto bilo treba agitacije, da se je nabralo toliko plesalcev, kolikor jih treba za dostojen us pen prireditve, in če je prišla na vrsto cetvorka, morali so vsi navzoči etarejäi možje se žrtvovati, da ni plesalk preveč oböedelo. Zdaj pa sta vsak teden dve veliki dvorani polni neatradljivih plesalcev. Da pa ta mla- dina nima edino le zmisel za aživanje, amgak tadi za delo in trad v dosego blagih namenov, pokazalo se je preteklo soboto, ko je v čitalnici priredila pray mičen zabavni večer. Čali smo dva možka četerospeva in eden mešan šesterospev, vse izvedeno z nepresežno liaostjo, z dovršeno pre- ciznostjo in nad vse nežnim čatom. Dea samo8peva sta morala radi ohripelouti dotičnega pevca, žal, izostati. Vprizorila se je tudi šaloigra „Napoleonoe samovar" ki je skrbno priačena in dovräeno izve- dena, izborno zabavalo poslašalce, ki jih pa ni bilo baš preveč; to pa radi pre- skromne reklame. Spoznali smo pri tej priliki lepo ätevilo mladih, čilih moči, polnih mladostne vneme, ki nam obetajo še marsikateri lep ažitek. — Nagla smrt v žclezniškem vozu. — Vceraj je prišel v Gjrico 57 letni krčmar in posestnik v Štanjela Le- opold Švegelj p. d. „Stenarjev" po tobak. Odpeljati ae je hotel domov z vlakom, ki"odhaja iz Gorice ob 12 uri 12 min. pop. Rer se je t mesta nekoliko zakas- nil in je ie malo manjkalo do vlakovega odhoda, hodil je naglo kar so ga noge ne8le proti postaji. Djspel je tja ravno v časa, da je še lahko vstopil v železn. voz, ali ko je stopil vanj, zgradil se je nezavesten na tla. Priskočili so k njema hitro Ijadje ter ga prenesli v zdravniäko sobo. Navzoči zdravnik pa ni mogel dra- gega storiti nego konstalirati, da je Š/a- gelj izdihnil svojo došo. Prepeljali so ga na pokopališče. — Ju/na železnica. bo z letom 1908. povisala tar fj na železnino. Izv- vete bodo od povisanja samo kose in srpi. — Veliki izgrt'di na duuajskem vseučilišču. — Dne 16. t. m. so nemäki dijaki na danajqkem vseačilišča povzro- čili velike izgrede. Nemški dijaki so se v velikem ätevilu zbrali v avli ter so zapeli „Die Wacht am Rhein". Nekaj navzočih jagoslovanskih dijakov se pri petja te pesmi ni odkrilo. Nemci so radi tega 8 palicami napadli jugoslovanske dijake, bili po njih in celo kamenje me- tali naDJ^. Ronečno so Nemci jagoslo- vanske dijuke izrinili iz avle. Jugoslo- vanski dijaki so odšli v kavarno na- sproti vsenčilišča, Nemci so jim slediP in so hoteli naskoöiti tali kavarno, kar je preprečila policija. Pri tem je bilo več dijakov ranjenih na glavi. — Nova zveza z lta'ijo. — V do- lini Radore se zgradi nova železnica Bellano-Kortina. Proga bo zgrajena pri- hodnje leto in bo po novi železnici naj- bližja z zveza z Baaetkami öez T.rolsko, ko Se zgrade tadi leta 1908 progo Ror- tina-Toblach. Z Monakovem bo zveza glede na Benetke za 80, z Bazeljem 115, z Inomostom in Ganhom pa za 195 km krajša. Nova zveza je tadi strategiške važnosti. — Na vesa'a je bil obsojen 15. t. m. v Rovinja kmet D^minik M i I e 11 a, ker je bil spoznan krivega amora svoje žene. — 100 letnica slovanske repn- blike. — Rüzan dabrovniske repalike je . bila v preteklem stole tja v Ddlmaciji tudi v Poljicah, ki je preminala 14. no- vembra 1807. Potemtakem se ra*no se- daj slavi spomin stoletnice. Poljičani so imeli od nekdaj pravico, da so si volili svoje kneze. Spominsko slavje se je ob- hajalo 14. t. m. v utarinski cerkvici v poljičkem Gradca blizu Ontiiša, kjer je bila V8akokratna izvolitev kneza. Slovesno mašo je čital žapnik in državni poslanec Ivanisevic ki imel nato tudi slavnostni govor. — Priprost kmet bodi nam v vzgled narodue zaveduosti in odloč- UOHti! — Posten, ugieden slovenski kmet pride v nrad z narodnim znabom na Buknji. Višji aradnik ga vpraša : „Raj imate tu?* — Rmet: To je lipov list s slovenskimi barvami. — Uradnik: Raj pomeni to? — Rm^t: To je slovenski znak. — Uradnik : Z*kaj nosite to? — Rmet : Na svoji saknji lahko nosim kar hoöem, ker pa sem Slovenec, nosim slo- venski znak. Tako je govoril spoštovan slovenski kmet. Neštetim tisočem bi lahko bil v vzgled, tadi našim izobražencem! Rmet je doma v Ijatomerski oko- lici na Sp. Štajerskem. — Ropar^ki nmor. — Dne 9. nov. popoldne je bil oropan in umorjen nad Vrdom pri Vrhniki polir M. Cedolin, ki je imel nalogo, da izplača delavcem, ki delajo pri novi poötaji nad Vrdom. Pri sebi je imel okrog 5000 R. Neznan lopov ga je napadel v bližnjem gozdu in ga zavratno amoril. — Ustanove za Rideckejeve vc- terane. — Daaajska krščansko socialna glasila zahtevajo, da vlada povodom 50-letnice RtideckijeFe smrti spomin na Radeckega proslavi na ta način, da par- lame ntu predloži predlogo za ustanovitev astanov za ubožane Radeckijeve veterane. — Srnodke je prepovoiano izbi- rati na Ogrskem. Ogrski tobaöni erar je določil, da se odslej vsaka smodka po- se bej prodaja zaftta v tenak papir. — 700 letnica rojstva sv. Eliza- bete. — V Požana so v soboto slovesao praznovali 700-letnico sv. E izabete. Vse mesto je bilo na žapanov poziv v zasta- vab. Zfečer je b la razsvetljava. Cesarja je zastopal pri slavnostih nadvojvoda Fri- derik. Sara)sti do t raj ale do danes. — Vojak roparski napadalec. — Te dni je v Tr«ta na ulici napadel neki vojdk neko damo in ji hotel iztrgati de- narnico, potem pa s tovariäem vojakom pobegoil. Tatov tovarU se je sedaj sam zglasil. Pise se Jarij Černigoj. Vojak, ki je izvršil roparski napad, se piše L Ogri- zek in je takoj po napadu dezertiral. — P atneui coin za vozujo po vodi sta izamila v Z»grebu M hael Mer- cep in Vladimir Ferenčina. Cain se da zložiti in se ga lahko nosi s seboj v ma- lem kovčega. To je dosedaj najbolj prak- t'een platneui coin. Poizkasi na Sivi so izborno a-jpeli. Rnjiževnost - umefnosL * Za pravdo in srce. Trngedija v petih dejanjih. Lubljana 1907. Založila „Ratoli^ka bukvarna" v Ljabljani. Rer se bo aprizorila drama ta mesec in se še bo v gledišča, oddaja založništvo na ; željo peBnikovo izv'ode, ki se naroče in ' pUčajo pred koncem novembra t. 1., po skrajno nizki ceni 2 kroni 50 vinarjev Z8 elef?antne vezan izvod. — S prvim decembrom pa stopi prava csna R 3 50 v veljavo. Anton Medved, čegar poezije so nasle toliko priznanja, gotovo tadi s tem delom ne pads v oöeh razsodaega občinstva. C^na za njegove „Poezije" znaäa R 3 80 za broäiraa in R 5— za eiegantoo vezan izvod. * Ljiid ska knjižica. -— Peti snopič. Zidnja kmečka vojska. Zsjodovinska po- veat iz leta 1573. V«lja broäirana 1 R 60 h, vezana 2 R 60 h. Sleparjenje s Tomaževo žlindro. C. kr. knietijska družba kranjska liam pošilja sledeče svarilo: „Nekteri trgovci, zlasti eden iz Tr- sta, poiiujajo pri nas na Kranjskem in na Primorskem Tomasovo žlindro po 5 K 75 h 100 kg postavljeno na kolodvor v Trstu in pravi, da je žlindra 17 do 19 odstotna. Kdor pozna kupčijo s tem blagom, tisti ve, da je ponujanje žlindre, ki mo- re imeti dva odstotka manj ali več fos- forove kisline, samonasebi že čisto na- vadno sleparstvo, in kdor iako ravna, se mu ne sine zaupati da bi tudi drugače ne sleparil. V vsej Evropi imamo tri velike skupine, ki prodajajo Tomasovo žlindro na podlagi skupnega dogovora pod eni- mi in istimi pogoji. Ena taka skupina je v Pragi, ki pa zaradi drage voznine za jiiztio Avstrijo, torej za nas, ne nodi v poštev. —Druga skupiua je na Au- gleškem, in ta glasom dogovora v Av- strijo sploh ne sme prodajati. Tretjo skupino tvorijo nemške in belgijske tvornice, ki imajo največ blaga v roki, ki ga pošiljajo čez morje v Trst, in to dobivamo mi. Tomasova žlindra, ki jo ponujajo pri nas tržaški in drugi trgovci, je vsa od berolinskih tvornic. Vse tvornice Tomasove žlindre pro- dajajo svoje blago po cenah, ki jim je podlaga vsebina, to so odstotki fosfo- rove kisline. Cena torej velja za 16-, 17-, 18- itd. odstotno Tomasovo žlindro, in nobena tvornica ne ponuja blaga za enotuo ceno, če ima žliudra 17 do 19 odstotkov. Trgovci sami delajo take neumne in obenem sleparske pouudbe, ki imajo namen edino le kmeta slepariti. Trgovec je kupil od berolinskih tvornic Tomasovo žlindro z natanko za- znamovano vsebino in jo je moral tako plačati, kakor kaže na vreči zaznamo- vana vsebina, ki pa, mimogrede bodi omenjeno, tudi ni vselej zanesljiva. Če tržaški ali kteri drug trgovec ponudi 17-do 19 odstotno blago, potem sme biti kupec zagotovljeu, da bo do- bil v najboljšem slučaju le 17odstotno blago, kajti 19odstotna žlindra je danes za 67 vinarjev dražja kakor 17 odstotna. Iz tega sledi, da je omenjanje ^odstot- kov le limauica, ki nanjo kmete lovijo. Označeni trgovci se sploh zauašajo na nebrižnost ali pa na nevednost kme- tov, češ da prejetega blaga sploh ne bodo dali preiskati po kakem kernijskem preskušališču. Oni pošljejo zato račun v trdni nadi, da bo ta Tomasovo žlin- dro plačal, ne da bi jo dal preiskati in ne da bi prišel na sleparijo. Mi n. pr, dobro vemo da danes v Trstu sploh ni nobene druge žlindre kakor samo 16 odstotna, in če kak ta- mošen trgovec pošlje 17- do 19 odstot- no blago, bo prav gotovo v resnici poslal le 16 odstotno. Ti trgovci tudi ne jamčijo za vsebiuo fosforove kisline, in če jih kdo trdo prime, pa pravijo, da naj se dä žlindra preiskati in kolikor vsebina kaže, tako naj se plača. Pri tem imajo zopet svoje sleparske nakane. Preskušnja staue denar, in le tisti, ki vzame eel vagon, ima pravico do brez- plačne preskušnje. Navadni odjetnalci ali kmetje, četudi kupijo eel vagon, niso poučeni; kako se ravilno iz celega va- gona vzame vzorec za preskušnjo, in ker ga navaduo pravilno ne vzamejo, in sicer proti predpisom berolinskih tvor- nic, pa trgovci potem ugovarjajo res- ničnosti preskusa, ker vzorec ni bil prav vzet, in v slučaju pravde kmet podleže. (Dalje pride.) Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici alica Vetturini št 9. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim mešČanom iu okoličanorn pekovski rnojsU'r 1AK0B BRUTUS V Gorici Šolska ulica Ht. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega niliiia. JOfvoritev velike nove trgovine! Utvorila so jo velikaiiska iiiannfakturna in modiia trgovinti „PRI ZLATI ZVEZDI" korso G. Verdi 32 — CORICfl. Priporočam vele&isliü duhovščini in slavnemu občinstvu svojo zelo bogalo novo zalogo vsakovrstnega volnenega in manufak- turnega blaga po najnovejsi modi in zagotavljam točno in najsolidnejšo postrežbo. — Ob enein si dovoljujem opozoriti na veliko izvanredno božično prodajo najlepsih novosti, katera se začne že prihodni teden. — Izbera /ares neclosegljiva! Cene stalne brex konkitreuce!! Priporočmn se najvljudneje za blagohotno naklonjenost, z odličnim spoštovanjem- ANTON BOHINSKI, nova tr#ovina „Pri zlati /vezdi". reter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanJM, da iina ilobro urejono krojačnico, ter se si. občinstvu v mcslu in na dožcli priporoča za ronogobn jna naročihi. Ha moji mizi v spalnici leži zahlad ^>C '" s'cer °bslo.ji ta /akhul i/. JimIhc škal- ^?\<$4«f lice Fayovih sodcnih pastilj. .In/, na- r^-^ vadno mno^o piiširn in imam vslcd 3«»v^sL tof^a zjutraj in zvei'cr vse polno kala.ni ^(W v prsih. Žato vzainem prodno grcrn ^M^is 8l):it '" Pre(^110 vst nem P° (lvt> i)ast''.i' ^^>^ in kinalo se opnslim katarja. Polfji ^(i# tcj^iv vpliVajo p;ist.ilj(i tudi jako ugodno ^^4^ na želodec. Zaradi tejia so pa tisie pa- ^t?^ stilje zaklad, katcrcga morem veastiljo dobivajo ^AA^s se v vsa^' ^karni, mirodilnici in pro- ^^^^ dajalnici mincralnili vod, tcr slano škat- ^4# lj'l'!l K 1'25. Generalno /.astopslvo za Avstro-O^rwko W. Tb. (iunt/ert, Duiuij »«'I^lionVrstrasse «. Naznanilo. Usojain si naznanili si. občin- stvu in svojirn odjeuialcoin, da na- daljujem kleparsko obrt ! tvrdke Karol Cufer I pod istim imenoni. j Vodstvo inoje olirii prevzame ! g. Ant. Breganlič, izkušen poslovodja. 1 Zanašaje se na Vašo naklonje- . nosl., se priporočam za obila naro- čila in zagolavljani točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem Ana vd. Čufer ¦ P. S. Sprejme se takoj Irepteja nčenca. Anton Kifstnn, trgovec v Gorici Gosposkailicasf.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Mokošt. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveč^ prve in dnige vrste, namrcč ob '/2 kila in od cne^a funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega nilina iz Kranja in iz Joch- mamn-oveg v Ajdovščini. Vse blago oive vrste. Otvoritev nove krojačnice! Podpisani vljudno unznjain spo- šlovfinemu občinsl.vu, da scm otvo- ril v ulici Velturini št. 9, (v liiši „Narodne Tiskarne'') v Gorici Jcro~ jasko delavnico. Zagotavljajoč ; ločno in pošteno postrežbo se naj- ' uludneje priporo^am posebno pre- časliti duhovščini v mestu in na deželi za obilna naročila in bilježini z odličnim spoštovaojern udani Josip Smet. krojač. Najnovejsa trgovina z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo Rafael Vuga (»orica — na Ivornju št. 6 — diorica priporoča zasebnikom in trgovcem v mestu in na dcželi, kavo, riž, ogrski in domači ječmen, sladkor. olje, petrolej, pšeničiio moko domačo in ogisko, turšično, ajdovo in rženo moko, pšenični in turšični zdrob, belo in rudečo sol, otrobe, oves, turšico, pšenico, rež najboljši Portland cement po nizkih cenah. ......... Kupujte ecrkveue oblcke edino «d na^ slovanske tvrdke Josef Neškudla, protokolirani zavod za cerkvene obleke v Olomucu, zaloga cerkvene oprave z 20 cd sto cen je kot d uge avstrijske tvrdko in sicer: kasule, pluviale, dalmatike vola, nebesa, toarjake, ahove, čilime, pokrivala, albe, rochete, fraliže, ciborium, monstrance, svečnjake, lustere itd. Zalagatelj Njene c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Izabelo na Dunaju in 16 avstro-ogerskih kapiteljskih cerkvä.. Q-. jrfcl-jlSponiinja.jte se o vsaki iiUjClKl.p,.}]^! ^olske^a doma". 9 kuhinji hohor sploh usohi hiši, se čisti vser kar je kamnitega in le- senega, kakor ludi najfinejša tkanina in vse, kar se prati da, to jedino-le s Schiel»1"* ICiščenje s Schichtoim milom se z 25.000 Kjamči. 60SP0DIČNE IN ^OSPOPJE~- POZOR! Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, .omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnili skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Drjgjnfll-Uictoria stroji ueiajo šo Po 15 ' lelni uporahi btczstiinno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne naniene. Original-Victoria stroji so najpripravnejši za umetiio vezonjc (rckaniiranje). Tvrdka stavi na razpolago slrankain učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-üictorifl stroji so .nn^ir, 1.-1,1,!, vseh dosedaj obstojcčih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupoin „Original- • Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk Gorica Stolni trg (Piazza fluomo) št. 9. Lastna delavniea in popravljalnica J^iva CastcIIo št. 4.