LetO LXVIII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 17. julija 1940 štev. 161 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne: deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din UrednUtvo je v Kopitarjevi u 1.6/111 SEOVENEC telefoni arednUtva In aprave: 4tM)l. 40-03, 4CMJ3. 40-04, «-veljstvo, dan za dnem bombardira va/na angleška industrijska in prometna središča. Tako smo brali, da jc bil bombardiran Billingham, ki je središče angleške kemične industrije, bombardiran je bil lleading, ki leži zapadno od Londona in je največje angleško središče za izdelovanje letal. Nemci so bombardirali llarvvich, kjer so velike smodnišnice. orožarne itd. Koliko škode so ta obstreljevanja dejansko Angležem povzročila, je seveda te/ko ugotoviti, brez dvoma pa neprestani nemški napadi ovirajo nemotena obrambna tlela in ovirajo za Anglijo tako potreben dovoz življenjskih potrebščin, surovin in zlasti nafte. Ko govorimo o angleški obrambi, je z vsem treba računati. Računati pa je treba tiidi s tem, da za bitko, ki se pripravlja na angleških tleli, ne prihajajo morda v poštev vse ogromne sile britanskega imperija, ampak edino le sile, ki jih v odločilnem spopadu imajo Angleži pri roki. Celo s tem ni mogoče računati, da bi v času, ko se bo odločilna bitka na Angleškem bojevala, mogel katerikoli dominijon ali tudi Amerika Angležem kaj prida pomagati. Pri angleški obrambi torej prihajajo v |x>štev samo tiste sile, tisti material in liste utrdbe, s katerimi bo angleško otočje v trenutku nemškega napada razpolagalo. T orla tudi to, kar Anglija more postaviti proti nemškemu napadu sama od sebe, je že zelo pomembno. Predvsem bo moral napadalec računati z obstojem trajnih utrdb na otočju. Anglija ima posebno dobro utrjeno vzhodno in južno obalo zlasti pristanišča. Te utrdbe so sedaj bilo pomnožene in okrepljene. V notranjosti pa Au-flija ni imela utrjenih postojank. Gotovo pa je v zadnjem času bilo zgrajenih tudi globlje v deželi več utrdb. Napravljena jc globoka obrambna mreža zlasti proti letalskim napadom. Kolikor je znano, brani samo l.ondon 10 eskader vsako po 450r-500 balonov. Pri vsaki eskadri sodeluje okrog 7000 mož. Tudi obalna obramba je zelo napredovala. Angleži so na vseli važnih mestih postavili težke topove, ki imajo premer 30cm in tudi več. Obala je zaprta s širokimi polji min, na vsej obali nameščajo protiletalske to|>ove in kopljejo strelne jarke. Ta obrambni sistem sega baje 30 km globoko. Pri tem Angleži upošteva jo izkušnje iz nemškega napada na Francijo. Koliko je v tem obrambnem sistemu že zgrajenega in koliko je le v načrtu, seveda ni mogoče ugotoviti. Nemški poleti nad Anglijo imajo gotovo tudi ta namen, da ugotove najslabšo obrambno točko v angleškem obrambnem sistemu. Protiletalska obramba je razdeljena na 12 predelov in vsak ima svojega poveljnika. Proti padalcem in saboteriem so Angleži organizirali prostovoljce, katerih bo verjetno okrog pol milijona. '1 i so razdeljeni v lokalne skupine, tako da ima vsak kraj svojega poveljnika iu svojo obrambno četo, ki je olxirožena. Kar se tiče angleškega letalstva, je iz obojnih vojnih poročil mogoče razbrati, da njegova moč narašča. Angleško letalstvo je številčno gotovo šibkejše od nemškega in italijanskega. Toda kljub temu se uveljavlja tako v napadu kakor v obrambi. Angleži bodo seveda vse storili, da se Nemci sploh ne zasidrajo na obali in du jim za vsako ceno preprečijo izkrcanje na otočju. Kajti izkušnje na Norveškem so pokazale, kako težko je pregnati naspronitka, če se enkrat zakoplje, zlasti, če je tako dobro izve/ban in dobro opremljen kakor je nemški vojak. Po svojem zemljepisnem značaju je angleško otočje ugodno za obrambo. Že takoj južno in vzhodno od Londona ip gričevje, ki se v obrambi more dobro izrabiti. Severno od Temze jia je prav tako gričevje, ki dosega višino 300 metrov. Notranja Anglija je po večini gorata in nekateri vrhovi doseže jo višino 1000 m Silno težko je pa dostopna škotska in pa severna Angleška, za katero so značilni strmi in globoki fjordi ter pusta, gorata pokrajina. Anglija je torej za obrambo pripravna, razen tega pa ima Jia razpolago gosto omrežje železnic in cest. Churchill je v svojem govoru navedel, da je poldrug milijon teritorialne vojske pod orožjem. Toda to niso vsi tudi izve/bani vojaki. Za uspešno obrambo Anglije prihaja trenutno resno v postev kvečjemu 40 divizij, toda tudi to je optimistična številka v prilog Angležem, ki so do zadnjega časa le počasi oboroževali svojo armado. Dvanajst teli divizij se je borilo že v Flandriji. Razen tega imajo Angleži še štiri kanadske divizije, ki so popolnoma opremljene in kaki dve poljski diviziji ter nekaj francoskih. Seveda zadržanje Francozov ni gotovo. Na splošno je mogoče reči da Angležem ljudi ne manjka, pač pa jim občutno primanjkuje izvežbanega moštva. :n le to prihaja resno v jioštev za obrambo. Nemci imajo to prednost, da Angleži ne morejo prav nič vedeti, ne kdaj. ne kje, in ne kako bodo napadeni. Da tej negotovosti vsaj nekoliko odpomoro io. so Angleži obrambo dežele zaupali trem skupinam, severni, srednji in južni, katerih vsak« je tako opremljena in tako Kje in kdaj napad na Anglijo Italijanski in nemški viri trdijo, da bo Hitler poslal Angliji ultimat — Napad istočasno tudi v Egiptu Govorice, da bo tudi Španija vstopila v vojno Nemški list o pravici Italije, da napade Egipet Berlin, 16. jul. AA. DNB. »B e r 1 in e r B o r -sen Zeitung« piše v članku pod naslovom » 11 al i j a-A n gli j a-E g ip t « med grugim: Lord Halifax je zavestno govoril neresnico, ko je trdil, da so sami Egipčani želeli spremembo vlade, da bi se čim lojalnejše izvršile določbe pogodbe v zvezi z Anglijo. Egiptski narod in njegov vladar nista dala povoda za to, da bi se vodila na njihovem ozemlju vojna, ki se Egipta ne tiče. Na drugih krajih sveta vpliva Anglija na narode, naj se zanjo borijo. Ako Anglij zlorablja Egipt kot svoje vojno oporišče proti Italiji, potem je Italija prisiljena sprejeti odgovarjajoče vojaške ukrepe, ki bi se jim rada odrekla na osnovi svečane izjave Mussolinija, ko je stopila Italija v vojno. Italija ima zdaj vso pravico, podvzeti vojne ukrepe proti Egiptu. Izjava je slonela na trditvi, da je od samih omenjenih držav odvisno, ali se bo izpolnila želja Italije, da ne bodo zapletene v sedanjo vojno. Sedaj, ko se Angleži po HaIifaxovih besedah hvalijo, da so v Kairu dobil: vlado, ki je pripravljena podpirati Anglijo v borbi proti Italiji, potem je dolžnost Egipta, to zanikati. Anglija bo egiptsko vojsko razorožila Atene, 16. julija: United Press: Grški listi prinašajo vest, da namerava angleška vlada razorožiti egiptovsko vojsko, ker je popolnoma nezanesljiva. To potrjuje angleška uradna agencija »Reuter« sama, ki poroča, da je angl. vlada izrazila nasproti egiptovski vladi željo, da bi ji vrnila orožje, katerega je ona prodala Egiptu. Dejansko bi to pomenilo, da bi morala egiptovska armada izročiti vse svoje orožje, ker je oborožena vseskozi le z orožjem, ki je bilo dobavljeno od Anglije. Ta zahteva je v egiptovskih narodnih krogih zbudila ogorčenje, češ, da zasleduje namen, da uniči neodvisnost Egipta in ga ukloni vojnim namenom Anglije. Ultimat Angliji? Italijanski glasovi o novem potovanju grofa Ciana v Berlin Rim, 16. jul. t. »Giornale d'ltalia« je objavil uvodnik, ki je v vseh političnih in vojaških krogih v italijanski prestolnici vzbudil največjo pozornost. Uradno glasilo italijanske vlade nafareč trdi, da bosta Nemčija in Italija najprej poslali Angliji ultimat, v katerem bosta našteli svoje zahteve, nakar bosta dali Angliji kratek rok za odgovor, in šele potem bosta angleški imperij napadli, če bi Anglija zahteve odbila. Glede zahtev, ki jih nameravata Nemčija in Italija staviti Angliji, trdi »Giornale d'Italia«, da bo morala Anglija izbrati med popolno podreditvijo Nemčiji in Italiji glede preureditve Evrope, ali pa bo morala sprejeti uničevalni napad. Glede načina, kako bosta Nemčija in Italija postopali, »Giornale d'Italia « ne pove nobenih podrobnosti, pač pa namigujejo v političnih krogih, da bo zunanji minister grof Ciano še enkrat potoval v Berlin na posvete z nemškimi državniki, nakar da bo Hitler v velikem govoru objavil ultimativne zahteve. V Rimu menijo, da boda že ta teden padle usodne odločitve. Istotako so prepričani, da vojna z Anglijo ne bo trajala ne več let, ne več mesecev, ampak, da so priprave za napad tako popolne, da bo vojna z Anglijo le vprašanje tednov. Grof Ciano spet v Berlin AVashington, 16. julija, b. »United Press« poroča iz Rima. da se v tamošnjih diplomatskih krogih trdi, da ho italijanski zunanji minister grof Ciano jutri odpotoval v Berlin, da se pogovori s kanclerjem Hitlerjem o tekstu govora, ki ga bo Hitler imel pred pričelkom velike ofenzive proti Angliji. Tudi v Londonu pričakutelo ultimat London. 16. julija, h. Današnji tisk se mnogo liavi s včerajšnjim člankom Virginie Gaydc v »U i o r n a I e d' 11 a I i a«, ki ,ie naglašal, da mora sedaj Anglija izbirati med vojsko do uničenja ali pu med pokoravanjem uredbam sil osišča, ki imata v svojem načrtu obnovo Evrope. V mero-dajnih londonskih krogifi tolmačijo članek Gayde tako. da bosta Nemčija in Italija poslali pred ofenzivo angleški vladi neke vrste ultimat in da Nemčija in Italija pričakujeta, da ho angleška vlada sprejela tako zvane mirovne pogoje. Tudi Španija Madrid. 16. julija. Ministrski svet je imenoval za vojaškega guvernerja ozemlja v »zaledju Gibraltarja generala Mimoza Gramle, ki je obenem jioveljnik 22. divizije. General Mimoz je znan po svojih velikih strateških sposobnostih in svoji odločnosti. ki jo je pokazal kot mlad častnik tako zgrajena, da more suma zase nastopati v obrambi. Da bodo torej Nemci pri svojem napadu na Anglijo uspeli, bodo morali napasti z velikimi silami, in drugič morajo več ali manj biti gospodarji tako na vodi, kakor v zraku, da preprečijo prevelike izgube svojih napadalnih v Maroku, kakor v minuli državljanski vojski. Vlada je hkrati izvršila več sprememb v poveljstvu posameznih armadnih zborov, tako na celini kakor v kolonijah, najsposobnejši častnik španske armade general Moreno pa je bil imenovan za načelnika generalnega slaba španske vojske. Ameriški admiral o načrtih Italije v Sredozemskem moriu Nevvyork, 16. julija, tg »United Press« prinaša izjavo načelnika •generalnega štaba mornarico Združenih držav Severne Amerike admirala Stirlinga, ki je ob priliki zadnjih borb med italijanskim in angleškim vojnim brodovjem na Sredozemskem morju dejal, da je očividni stra-tegični načrt Italije ta, da razdeli angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju po dveh črtah: ena, ki gre od Albanije do Ci-renaike, druga, k i gre od Korzike preko Sardinije mimo Iiizerte, ki je danes brez moči, do Tripolisa. V sredi med tema črtama sla Sicilija in Malta. kj?r hoče italijansko vojno brodovje dobiti popolno premoč. Zadnje bilke na tem odseku so bile posledica tega, da so skušali Angleži preko Gibraltarja poslali v A'eksandri jo močne čete v spremstvu vojnega brodovja. Da jih varujejo proti italijanskemu napadu, so poslali v nasprotni smeri iz Aleksandrije vojno brodovje, ki je imelo nalogo, da prodre severezapadno v Jonsko morje iu tam veže italijansko mornarico, da ne bi moiila imenovanega prevoza angleških čet, namenjenih v Egipt. To namero je preprečilo italijansko letalstvo, ki je na eni strani brodovjem vred napadlo napadalni oddelek angleške vojne mornarice, prihajajoče iz Aleksandrije v smeri proti Kalabriji, dočim je drugi del italijanskega vojnega letalstva napadel angleške transporte in spremljajoče vojne 'ladje prj Balearskih otokih ter jih prisilil, da so se vrnilp v Gibraltar. Na vprašanje, kaj sodi o uspehih, je admiral Stirling dejal, da so je videlo, da so Angleži na slabšem zaradi tega, ker morajo njihova letala po večini delovati le s površine ladij letalonosilk, dočim italijansko letalstvo lahko vzleta s številnih oporišč na italijanski celini in otokih. Vidi se, kako zelo manjka angleškim vojnim silam v Sredozemskem morju podpore francoskega vojnega brodovja, predvsem pa francoskih pristanišč iu letalstva. Ameriški listi izražajo tudi prepričanje, da bo stopila v vojno Španija. Angleško-italijanski boji Italijanska urad. agencija Štefani daje pregled o pomorski bitki z Angleži v Sredozemskem morju Kini, 18. jul. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani daje na osnovi naknadno zbranih podatkov tale pregled o pomorski bitki v Sredozemskem morju: 1. Angleške pomorske sile v zapadnem in vzhodnem delu Sredozemskega mor a so se skušale umakniti oporiščema v Gibraltarju in Aleksandriji. Legenda o premoči angleške mornarice v Sredozemskem morju se je s tem podrla. Na osnovi rezultatov te pomorske bitke je ugotovljeno, da se Italija s svojimi pomorskimi enotami ter močnejšim letalstvom kakor tudi zaradi nenavadno dobrega strategičnega položaja lahko popolnoma onemogoči akcijo angleške mornarice na tem sektorju. 2. Anglija je primorana. da bi branila oporišče v Gibraltarju in vzhodnem delu Sredozemskega morja prisiljena ločiti svoje pomorske enote v Sredozemskem morju na dve skupini. Italija pa ima možnost, ker kontrolira sicilijski kanal in Egejsko ožino, vedno možnost zbrati svoje pomorske enote z vzhoda in zapada." 3. Italijanske zračne eskadrile s Sicilije in iz Libije, ojačene z letali s Sardinije, ovirajo italijansko mornarico, izkoriščati Malto kot oporišče. Malta je sedaj spremenjena v oporišče, ki nima nobenega pomena. 4. Angleška pomorska eskadra na vzhodu je na poli v Aleksandrijo bila; večkrat s popolnim uspehom bombardirana od italijanskih letal s Sicilije, Dodekaneza in iz Libije. 5. Angleška eskadra v zapadnem delu Sredozemskega morja je bila istotako resno poškodovana o priliki vrnitve v Gibraltar. Vojna ladja Hood, ki je ena najmočnejših vojnih ladij angleške mornarice, je bila prisiljena svo',o hitrost zmanjšati od na 8 vozlov. To potrjuje, da je ta ladja bila težko poškodovana. Poškodbe so dokazane tudi s fotografskimi posnetki. 6. Angleške eskadre v vzhodnem in zapadnem delu Sredozemskega morja se zaradi velike daljave ne morejo zbrati v srednjem delu Sredozemskega morja, ker bi tu zadele na močno protiakci o italijanskih podmornic, letal in vojnih ladij. Vsako presenečenje je torej na tem odseku izključeno. Razen tega Anglija nima v Sredozemskem morju pomorskih arzenalov, v katerih bi poškodovane vojne ladje hitro popravila. Na osnovi vsega tega se lahko trdi, da so prve pomorske operacije italijanskih vojnih ladij iu italijanskega letalstva na jasen način dokazale, da angleška mornarica ni več gospodar v Sredozemskem morju in da angleške ladie ne morejo nekaznovano izpilili iz svojih pomorskih oporišč v (libr-altarju in Aleksandriji, da bi se približale srednjemu delu Sredozemskega morja. Italijansko poročilo o letalskem napadu na Hajfo Nekje v Italiji, 16. julija. A A. Posebni dopisnik agencije Štefani podaja naslednje podrobnosti o napadli italijanskega letalstva na mesto Haifo v Palestini, ki so ga Angleži spremenili v zelo po- membno letalsko in pomorsko oporišče. Haifa je na drugi strani tudi največje petrolejsko središče ob Sredozemskem morju. Napad je izvedlo 10 italijanskih letal, ki so odletela iz letalskih oporišč na Lgejskc mmorju. Cim so jih Angleži opazili, so takoj začeli nanje streljati s protiletalskim topništvom in strojnicami. Baterije so postavljene ob obali in na gričih, ki dominirajo nad cesto. Kljub temu so letala izvedla bombardiranje ter so zadela velike zaloge petroleja. Zaradi bombnih eksplozij je izbruhnil silovit požar Angleška letala, ki so se spoprijela z italijanskimi bombniki, teh niso mogla dohiteti, ker so se italijanska letala takoj vrnila. Posadke letal so lahko opazile uspeh tega bombardiranja. Jeruzalem, 16. jul. A A. Reuter: Uradno poročajo, da je o priliki včerajšnjega sovražnega letalskega napada na llailo in okolico padlo 22 bomb, ki so imele močan učinek. Stvarna škoda je neznatna. Nekaj oseb je težko ranjenih in je od njih ena umrla. Tudi lahko ranjenih je več. Sovražil* letala so letela zelo visoko. Italijanski list zahteva Palestino Rim, 16. jul. b. Današnja »Tribuna« piše o angleškem vladanju v Palestini in naglaša, da je stanje v Palestini nevzdržno. Palestina mora priti pod protektorat Italije in mora biti združena z Italijo po uniji, kakor je Albanija. Angleško vojno poročilo Boji v Afriki Nairobi, 16. jul AA. Reuler: Uradno britansko poročilo pravi da je včerajšnji dan na severni meji potekel mirno. Britanske čete v T u r k a it i so se umaknile poiem ko so rešile svojo nalogo. Kairo, 16. jul. t. Reuter: Poročilo vrhovnega angleškega poveljstva se glasi: Na za padu v puščavi topovsko streljanje. Sovražne motorizirane čete. ki so hotele prodreti V Capuzzo, so bile prisiljene. da se z izgubami umaknejo. Pri svojem prvem letalskem napadu na Palestino je sovražnik vrgel vsega 50 bomb na Haifo, ne da bi dosegel kakšen uspeh. Samo dve osebi sta ranjeni. Naše čete so se uspešno in brez bojev umaknile iz Mo-jale. V Somaliji so naša letala napadla italijanske postojanke pri Gamuku. Sovražna ojačenja so bila napadena. Eden o vojni v Afriki London, 16. jul. t. Reuter: V spodnjem domu jc vojni minister Antliony Eden odgovoril na vprašanje, kako se razvija vojna v severni Afriki. Eden je na to dejal, da |e bilo vse objavljeno, kar se o teh borbah more objaviti. Vlada ima popolno zaupanje v vodstvo generala Wavella, ki jc poveljnik angleške armade v severni Afriki. Angleži zanikajo bombardiranje Gibraltarja Gibraltar, 16. jul. AA Reuter: Zanikajo vesu, da bi bil Gibraltar včeraj trikrat bombardiran. Točno je, da so sovražna letala letela včeraj nad Gibraltarjem v zelo veliki višini, da pa niso vrgla nobene bombe. Nemško-angleško bojišče p Nemško vojno poročilo Glavni stan kanclerja Hitlerja, 16. julija, b. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča, da je nemška podmornica potopila 23.600 ton sovražnega ladijskega prostora, neka druga podmornica "" je potopila sovražno tankovsko ladjo 90000 ton. . .. ponovnih napadih na angleške ladje v Kanalu so nemške podmornice potopile tri trgovske ladje v skupni tonaži 18.000 o drugih državah, zlasti v tistih, ki so v vojni. Sovjeti tukaj niso storili nič novega slabšega kakor delajo drugod. Zato jim s te -strumni mogoče nič očitati. Toda iz ukaza dne 27. junija leta 1940 sledi, da o svobodi dela tamkaj ne moremo več govoriti. Ukaz je |>rišol zaradi lepšega na preiff-log osrednjega sovjetskega delavskega sindikata. Kdor jia ve, kako se ti sindikati volijo, ve, da so sindikati le orodje režima. 7, uvedbo sedemdnevnega delovnega tedna izgubi sovjetski delavec en dan počitka. Tudi po nekaterih drugih državah so tako naredili. Toda razlika je v tem: Medtem ko od|>rava »dnja otdiiha« — dneva počitka drugod pomeni le izgubo dneva počitka, pomeni za sovjetskega delavca ta izguba mnogo več. Sovjetski delavec tudi poprej ni imel dneva počitka. Tega dne mu sicer ni bilo treba hoditi na delo, pač pa je ta dan porabil, da si je nakupil potrebnih stvari, da je v dolgem »repu« stal dolge lire, preden je prišel v trgovini na vrsto, da je tekal iz enega dela mesta v drugi ter se postavljal v vrste. Da je tam res tako, nam izpričujejo tudi najnovejši slavospevi na primer g. dr. Bičaniča. Ne glede na to, da delavec poslej nima več jira-vice izbirati st, v kateri tovarni bo delal, v katerem kraju bo živel, kako delo bo opravljal, da nima več prav nobene svobode, je najhujše zdaj lo, da je na milost in nemilost izročen svojem nadzornikom, direktorjem, ki morejo zdaj z njim ravnati, ga plačevati, kakor bodo oni hoteli. Kdor se jim ne bo docela podvrgel, bo razglašen za sovražnika državo, vlačili ga bodo po sodiščih, vrgli iz hiše in stanovanja. Ko bo svojo kazen prestol in se »poboljšal*, bo sila težko dobil kje delo, nikakor pa ne tam, kjer je delal doslej. Vse to namreč bo zapisano v njegovi delavski knjižici, ki o mora vedno nositi s seboj in brez nje sploh nikjer nS dobi niti najslabšega dela. Toda sovjetski delavec je vsega tega že navajen, ker ve, da bi vsak hujši odpor pomenil zanj smrt, iu sicer ne tisto malo smrt, temveč veliko smrt v koncentracijskem taborišču. Zato sovjetski delavec ne bo inrdnil zoper te nove ukaze. To tudi važno m. Toda nekaj drugega je, kar smo hoteli nagla-sili. Nerešeno bo ostalo vprašanje, kako nanj si sovjetski delavec v prihodnje kupuje svoje potrebščine, ko nima nobenega dneva prostega, ko pa za nakup-najpotrebnejših .stvari vedno potrebuje en cel dan. Zato pravimo, da vse te strogosti ne bodo niti najmanj povečale storitve v tovarnah. Tamkaj namreč pozabljajo, da je storitev odvisna od duha, da-pa novi ukaz duha ne bo spremenil, pač pa celo zmanjšal možnost storitve, ter povečal malomarnost \jiri dKu. Delavci bod& namreč |>rav,zaradi preskrbe najpotrebnejših stvari še naprej mnogo bolj zamujali delo. v tovarni. Sodišča jih bodo zaradi tega še liriffrej sodila in še naprej se bo tako vsak dan zmanjševalo število najsposobnejših delavcev. Znano je namreč, da imajo najsposobnejši delavci tudi največje potrebe, za katere potrebujejo nekaj časa. Potrebne bodo nove reforme. Čudimo pa se, da je prinesla to poročilo »Politikam. ki je sicer s svojo bogato in mehkužno gospodo, s svojimi direktorji in sodelavci znana kot navijač za sovjetski sistem. Morda ga je prinesla zaradi' tega, da bi našemu lahkovernemu svetu pokazala, kako se ti branilci naše svobode* resno pripravljajo za prihodnji spopad. Prav gotovo le zaradi tega. Vsak povprečno pametni človek namreč mora na' podlagi gorenjega ukaza spoznati, da je delavec, v takem položaju le »nezasužnjeni suženj- in da česa drugega podobnega ni na svetu.« Gibraltar Pomen trdnjave in zgodovina bojev za njo Trdnjava Gibraltar, ki leži na spodnji konici španskega polotoka kot stražar morskega prehoda istega imena, ki deli evropsko od afriške celine, je angleška last že polnih 236 let. Kot takšna je postala ena najvažnejših trdnjiav, s katerimi si je Anglija sčasoma zavarovala svojo pot skozi Sredozemsko morje v Indijo. Gibraltar je zasedla 1. 1704., Malto 1. 1800., Aden 1. 1838., Perim 1. 1857., Sueški prekop 1. 1869., otok, Ciper Da 1878. Gibraltar je padel pod angleško oblast v zvezi s takoimenovano »nasledstveno vojno« v Španiji, v katero se je vmešala tudi Anglija z namenom, da prepreči, da bi Francija in Španija prišli pod vlado iste francoske kraljevske družine Bourbonov. Ta vojna se je začela 1. 1701. in še le v tretjem letu., vojne je Anglija dosegla, da so se na jugu izkrcale zavezniške angleško-avstrijsko-nizozemske čete, da bi pritisnile od juga navzgor. Sprva so mislili na luko Cadix, toda angleški admiral Rooke se je rajši odločil za Gibraltar. Izkrcal »e je z armado' 20.000 mož s sodelovanjem brodovja, ki je razpolagalo s 34C0 topovi. Dne 2. avgusta 1704 so se zavezniki izkrcali v zalivu Algesiras, naslednjega dne je bil napad na Gibraltar, ki se je držal samo en dan in je padel admiralu Rooke v roke že dne 4. avgusta. Vojna je trajala še 10 let, a Angleži sO ostali v Gibraltarju. Mirovna konferenca v Utrechtu je 1. 1914. Gibraltar tudi prisodila Angliji kot stalno posest. L. 1921. je angleški kralj Jurij I hotel vrniti Španiji Gibraltar pod pogojem, da mu za to odstopijo ameriški polotok Floride, toda angleški parlament je kraljev predlog zavrnil. L 1727 je izbruhnila vojna med Anglijo in Fr&ncijo, ki je bila zaveznica Španije. Francoz,i in Španci so začeli oblegati trdnjavo Gibraltar, ki jo je branilo samo okrog ■5000 angleških vojakov Takrat Španci niso uspeli. Toda ko je bila nekoliko pozneje Anglija obremenjena s težavami v svojih severnoameriških kolonijah, ki so zastremele po neodvisnosti, ki so jo Pogajanja Romunija-Madžarska-Bolgarija z nemškim posredovanjem tudi dosegle z ustanovitvijo Zedinjenih držav severne Amerike, so Španci ponovno napadli Gibraltar in ga oblegali 4 polna leta. Angleži so se branili s 5400 vojaki, med tem ko je znašala napadalna ""španska armada 15.000 mož. Napadalci, ki jih je vodil vojvoda Crillon, so izumili posebne »plavajoče. baterije«, s katerimi so poskušali priti tej trdnjavi do živega. V septembru 1782 so te plavajoče baterije, po številu dcsit, po veličini od 600 do 1400 ton, in oborožene skupno s 438 topovi ter 5200 topničarji, napadle Gibraltar. Toda Angleži so iznašli zažig^lne bombe, s katerimi so takoj povzročili požare na teh baterijah Napad je bil odbit, napadalci so izgubili baterije in 1EO0 mož, branilci pa so imeli 16 mrtvih in 68 ranjenih. Naslednjega 'leta 1783 je bila ta vojna zaključena in so Angleži (Nadaljevanje s 1. strani) Poljskem bili Poljaki oni, ki so uporabljali stru: pene pline in da je ugotovljeno, da so bili ti plini angleškega izvora. Italijanski tisk se pridružuje Rim, 16. jul. AA. Štefani: Italijanski tisk se bavi z ostrim odgovorom nemških listov na nove neresnične trditve angleške propagande, da delajo v nemških tovarnah 21 ur na dan na proizvodnji strupenih plinov, ki jih bodo u|x>rabili v ofenzivi proti Angliji. S tem v zvezi italijanski listi nagla-šajo, da bo bližnja bodočnost pokazala, da Nemčija nima nobene potrebe posluževati se strupenih plinov, da bi uničila in razbila odpor, na katerega bi naletela njena zmagoslavna vojska. Nemčija preskrbljena z živežem za leto 1941 Berlin, 16. jul. AA. DNB: »Times« je pred nedavnim pisal o položaju Nemčije glede preskrbe in je med drugim trdil, da bo druga zima v vojni mnogo hujša kot pa je bila prva, ker da je v Nemčiji zmanjkalo zalog žita kakor tudi da je prenehala vsa trgovina z žitom in da je razen tega pomanjkanje živinske krme ]x>vzročilo, da se je število glav, predvsem prašičev, zmanjšalo. Glede na lo z nemške pristojne strani izjavljajo, da je preskrba Nemčije z žitom in drugimi življenjskimi potrebščinami za prihodnje lelo že zagotovljena in da pristojne oblasti že zdaj skrbe, kako bodo uredile prehrano v letu 1942. Dejstvo je, da Nemčija razpolaga z ogromnimi zalogami žita in da zato ljudstvu zdaj ne bo primanjkovalo kruha kakor v času svetovne vojne. Angleže skrbijo otroci London, 16. jul. t. Reuter: V spodnjem domu je podpredsednik vlade Attlee govoril o ukrepih vlade, da odpravijo otroke iz Anglije na bolj varna področja. Attlee je dejal, da je vlada sprejela zelo obsežne fionudbe iz Kanade, Avstralije in Nove Zelandije in južne Afrike, celo iz Zedinjenih držav severne Amerike, kjer so povsod ponudili gostoljubnost velikemu svetilu otrok. Vlada pa je mnenja, da ne kaže otrok pošiljati po svetu brez varnostnega spremstva, ki ga pa vlada v sedanjem trenutku vojne ne more nuditi. Anglija mora zaradi izpada francoske mornarice zbrati vse svoje pomorske sile za obrambo domačega otočja. Toda vlada je odločena, da bo med vsemi Angleži v prvi vrsti posvetila vse svoje sile obrambi življenja otrok in žena. Interniranci v Angliji London, 10. julija, t. V lordski zbornici je daties član vlade razodel, da je v Angliji vsega skupaj — domačinov in tujcev — interniranih 12.600 moških, 3800 žensk, medtem ko so 7500 nadaljnjih moških internirancev poslali v Kanado. ohranili Gibraltar, ki je potem vžival stoletja miru. Tudi v svetovni vojni od 1. 1914. do 1918. Gibraltar ni bil vznemirjevan. Anglija je to dolgo mirno razdobje uporabila, da je gibraltarsko trdnjavo postopno utrdila po modernih vidikih. Velik del obrabnih baterij se nahaja v votlinah, ki so bile izklesane v živo skalo visokega 4 in pol km dolgega skalnatega hriba, . jfitlgleži "T&a kratko imenujejo »The Ročk« Iskala) in. ki dosega višiiio 425 m- Skalnati hrib pa-ta na severni strani z navpično steno proti ozkemu pasu zemlje, ki gibraltarski polotočič veže s špansko celino. Tudi vzhodna stran pada skoraj navpično v Sredozemsko morje. Silno strma je tudi južna stran, imenovana »Europa Poin (Evropska točka). Le zahodna stran pada postopno proti morju, kjer se razširijo v večjo ploskev, kjer leži staro mesto Gibraltar, nad njim po bregovih pa novi del mesta. Ob starem mestu je pristanišče, ki ga branijo trije veliki lomilci valov. Ožina, ki veže gibraltarski polotok s špansko celino, je široka komaj 800 m. Zaprta je proti španski strani 7 železno ograjo, ki predstavlja »mejo« med Gibraltarjem in Španijo. Onstran ograje je še 600 m širok »nevtralni pas«. Vsa suhozemska ožina je pod topovskimi žreli skalnate trdnjave, tako, da je napad s te strani nemogoč. Ograjo vsako noč slovesno zaprejo, ključe pa redno vsak večer prinesejo v spalnico guvernerja Gibraltarja. Kako široko je morje pri Gibraltarju? O tej vodni cesti vladajo napačni pojmi. Na najožjem mestu znaša razdalja od Gibraltarja do afriške obale 14 km. Dolga pa je ta ožina vsega dobrih 60 km. Morje je na tem prostoru globpko 300 m. Skozi ta »sredozemska vrata tečeta dva morska toka. Eden teče v morski globini in sicer iz Sredozemlja ven na Atlantik, drugi pa teče po površini v nasprotni smeri. Strokovnjaki si zaman ubijajo glave, da bi to prikazen obrazložili. Mimo Gibraltarja je v mirnih časih letno plulo od 6000 do 7000 trgovinskih ladij v obeh smereh. Prevažale so za 25 milijonov ton tovora. S tem je povedano, kaj pomeni Gibraltar in kaj pomeni tisti, ki ga nadzoruje. Ves ta promet je sedaj utihnil. Kako dolgo . . ? In v kakšnih novih okoliščinah se bo spet pričel. .. ? Kakšna bo nova Evropa Nemški osnutek preureditve — objavljen v nemškem listu Sar Bukarešta. 16. julija. Na merodajnih mestih govorijo, da je Nemčija nasvctovnla Romuniji, Bolgariji in Madžarski, da naj s pomočjo nemškega posredovanja na miren način uredijo vsa medsebojna nesoglasja. Imenovane vlade so nemški nasvet sprejele in s«, pogajanja med Romunijo m Bolgarijo ter med Romunijo in Madžarsko v polnem razvoju. Nemčija s® predvsem trudi, ca " zaščitila 700.000 Nemcev v Romuniji, ki živijo predvsem v transilvanskem delu države. Nemčija predlaga, naj bi se vsa nemška manjšina spravila v en del Transilvanije, kjer hi dobila samoupravno pravice. V Romuniji zagotavljajo, da ne bodo več privolili v kakšne zemeljske odstnpitve in da bi najrajši videli, če hi se tuje narodnostne manj- Minp. izselila. "'Znani nemški diplomatični sotrudnik berlinske »Bo rs o n Z e i t u lig«, Karel Megorle. je objavil članek, iz katerega je mogoče posneti smernice, ki vodijo Nemčijo pri zamišljeni preureditvi nove Evrope. Megerle pravi nekako sledeče: Polom stare Evrope je popolen. Težišče naše celine se je vrnilo s zapada v sredino. Zaenkrat ue bomo govorili o teritorialnih in drugih izpre-,membah, ki bodo neobhodna posledica premaknitve političnega težišča Evrope, atnpak se omejimo na nekatera temeljna načela, po katerih se bo nova Evropa upravljala. Sodobna prometna sredstva, moderno sospo-rslvo in vojna tehnika so se razvili tako daleč, da si Evropa ne more več dovoliti razkošja, da bi Se kakor doslej delila v toliko majhnih enot. ki dostikrat niso sposobne življenja in se med seboj pobjjajo. 'Treba ie končati s temi večnimi spori, ki bi mogli stali Evropo njen položaj in ugled v svetu. Srednje in m a j h n c drž a v e so videle, kako je nevarno zanašati se na to ali ono velesilo demokracije. Kakor je konec liberalne demokracije, tako mora biti konec tudi videza, da so si vse države enake, ampak se mora uveljaviti pravilno načelo, da tudi med državami obstoja oziroma mora 'Obstojati hierarhičen red. Srednje in male države so morale do zdaj sprejemali gospodarske in vojaške obveze, ki niso imele smisla in so bile nevarne. Torej — pravi Megerle — je potrebna popolna obnova tudi v zunanji in notranji politiki držav, ki se bodo naslanjale na avtoritarne velesile. Srednje in male države bodo morale lojalno sodelovali pri Jem novem redu in za ceno gotovih žrtev pokopati preteklost ter se usmeriti edinole po bodočnosti. Nihče naj ne misli, da bo ta obnova mogoča na ta način, kakor danes poizkušajo v Franciji z odredbami, ki jih sklepajo stari možje. Vsi bodo morali kloniti pred nujnostjo, da Evropa tvori v resnici enoto in da sc bodo morale povsod ustvariti večje državne enote, ne pa drobirji. kakor so nastajali do sedaj in so se izrabljali za eno ali drugo stranko. Z eno besedo: obstaja hierarhija narodov in držav. Srednje in tnale države ne bodo smele zamerili. če bodo sprejemale odredbe večjih hierarhij. katerim je poverjena skrb za enoto evropske celine. Stojimo torej pred novo evropsko dobo. ko se bo evropska celina modernizirala po avlarktič-neni predpisu. . Po teli smernicah je zamišljen novi red v Evropi, če liodo zmagale avtoritarne velesile. Belgrajska poročila so izostala, ker so sinočne nevihte telefonske zveze začasno onemogočile Sodba Italije o spremembah v Franciji Vodilni fašistični listi piiejo ostro proti novi vladi Bera, 16. jul. t. »Neue Ztircher Zei- t u n g « objavlja dopis ie Milana, v katerem pojasnjuje stališče Italijan. tiska do uvedbe avtoritarne ustave v Fmciji. Švicarski list ugotavlja, da italijanski tisk sprememb v Franciji ni sprejel z odobravanjem, češ, da imajo reforme, ki jih je Francija po vojaškem porazu sprejela, samo namen, da preprečijo, da bi Francija morala nositi tudi posledice 6Vojega poraza. Sedanje spremembe v Franciji, tako poudarjajo italijanski listi, niso iskrene, in služijo samo namenu, da bi Franciji ne bilo treba plačevati račune zmagovitim velesilam osišča Rim-Berltn. Ita- za človečanske pravice drugih narodov in da se 1m> v bodoče posvetila samo svoji narodni obnovi v okvirju bloka evropskih držav. Delo sedanje francoske vlade bo obstojalo v tem, da obnovi svoje gospodarstvo in da zagotovi prehrano 40 milijonskega francoskega naroda. Ženeva, 16. julija. AA. DNB: I/. Vichvja poročajo, da je francoska vlada določila položa j in funkcije novih generalnih tajnikov, ki bodo stali na čelu uprave in posameznih oddelkov v ministrstvu. Ti generalni tajniki se bodo postavljali z odlokom vlade, na isti način pa tudi __l„i„ . I I: AJ.......i___i ____ • • . Novi možfe v Franciji Švicarski list »Neue Ztircher Zeitung« takole označuje nove osebnosti, ki so prevzele oblast v novi Franciij: Na čelu Francije stoji 80 letni maršal Petain, kot vrhovni diktator avtoritarne vladavine. Ob rije- lija da ne bo dovolila, da bi zaradi takšnih manev- | odstavijali. Odgovorni bodo samo ministrom, rov prišla ob sadove svoje zmage. Farinacci- število generalnih tajnikov je določeno na 21. jeva revija »Regime Faseista«, ki med V6emi italijanskimi listi piše najbolj odkrito o namerah italijanske vlade, posveča enega svojih člankov bodočnosti Francije ter pravi, da ima Francija pred seboj dve izberi: 1. ali prizna prave razloge svojega poraza in napravi splošno čiščenje v svoji notranji politiki. V tem primeru bo Francija tudi v bodoče ostala kolonialna velesila, seveda pa bo morala na vsako vplivno vlogo pri vodstvu Evrope pozabiti. Ako pa so ustavne spremembe v Franciji samo videz, med tem ko bo ostalo dejansko vse pri starem, potem se bo razpad francoskega naroda nadaljeval. »Ker pa Francija očividno nima moči,« — piše italijanska revija — »da bi 6e iz lastnih moči zoperstavila razkrajajočim parazitom in jih z neke vrste revolucijo radikalno odstranila, je bolj verjetno, da se bo glede Francije zgodila druga zgoraj navedena možnost«. V naslednji številki piše »Regime Faseista« še ostreje in trdi, da »to, kar se sedaj dogaja v Vichyiu (sedežu francoske vlade) ni nič drugega, kakor politična prevara«. Farinacci trdi, da je ustavna reforma v Franciji navaden židovski manever, da rešijo sinagoge in framasone, ter da zmagovalce spravijo v sladko čustveno zaspanost. Novi možje v Franciji imajo očividno namen, da »pripeljejo na mirovno konferenco neko novo, za Mussolinija in fašizem navdušeno Francijo«. Toda Italija da se ne bo dala preslepiti. Podobno piše tudi revija »Relazioni In-ternazionali«, ki pravi, da se Italija ne bo pustila prevarati od držav, ki bi z naglimi prilagoditvami zmagoslavnim državam hotele pokopati preteklost. Francija da se ne sme vdajati utvaram, da ji ne bo treba plačati neobhodno potrebne cene za novo ureditev Evrope. Italija da nima kam z zamislijo nekega latinskega državnega bloka v bodočnosti. Italija da je zvezana z Nemčijo in v to zvezo da k večjemu 6pada še Francova Španija. Francija pa da bo mogla prevzeti še druge posledice, kakor pa spremembo svoje ustave, ki da ni iskrena. Laval o politiki Francije Vichy, 16. julija, b. Podpredsednik francoske vlade Laval je izjavil inozemskim časnikarjem, da je Francija prenehala biti bojevnik mu je Pierre Laval kot duhovni voditelj avtoritarnega režima in kot naslednik maršala Petaina. Ybernegaray je pristaš nekdanje močne organizacije »Ognjenih križev«, ki so zagovarjali odpravo parlamentarnega režima in utrditev državne vsemogočnosti. Adrien M a r q u e t je bil preje pristaš Blu-mov, toda njegove novoeocialistične zamisli, ki so v mnogem podobne nemškemu narodnemu socializmu, so ga oddvojile od marksistov in ga postavile na čelo nove stranke Prometni minister Pietri je rodom iz Kor-sike in je v svoji politični karijeri, ko je bil ponovno minister, vedno zagovarjal moč države nad diktaturo strank. Senator L e m e r y je strokovnjak v kolonijalnih vprašanjih in po miselnosti pripadnik bivših desničarskih struj. Prosvetni minister M i r e a u x je nova osebnost v političnem življenju. Do sedaj je bil ravnatelj »Tempsa« in je član akademije. V vladi so še štirje generali: W e y g a n d, P u -jo, C o Is on in D a r I a i, o katerih je znano, da so se vedno nagibali k režimom močne roke. Bothillier je kot strokovnjak prevzel finančno ministrstvo, Cazot pa kot nepolitični strokovnjak kmetijsko ministrstvo. Zunanje ministrstvo vodi Baudouin, ki jc mož, ki je v zunanjem ministrstvu napravil svojo dosedanjo karijero in velja kot strokovnjak v zunanjepolitičnih vprašanjih, Japonska vlada odstopila Japonska pred velikimi odločitvami z ozirom na vojno v Evropi Tokio, 16. jul. Domei. Ministrski predsednik J o n a i je prijavil cesarju odstop vlade. Cesar je odstop sprejel. Odstop je v zvezi s stališčem vojaških krogov kakor tudi s prizadevanji kneza K. o-noe, da ustanovi enotno vladno stranko, ki hi bila izraz nacionalne japonske zunanje politike. V inozemskih krogih zatrjujejo, da je odstop vlade tudi v zvezi z odločitvami, ki da jih mora Japonska v kratkem sprejeti z ozirom na razvoj vojne med Nemčijo, Italijo in angleškim imperijem. Japonska zasedla nove otoke Tokio, 16. julija. Domei. Japonske vojne ladje so v zalivu llančov začele nove operacije in so zasedle celo vrsto otokov, štab vojne mornarice poroča, da je blokada kitajskih pristanišč popolna in da je prenehal ves promet s temi pristanišči. Japonci blokirajo Kitajsko Tokio, 10. julija. Domej: Japonske čete so zasedle blizu indokitajske meje mesto Pejkvang. Na ta način je japonska armada sedaj v resnici odrezala Cankajšekovo armado od vse pomoči, ki je do zdaj prihajala iz Indokine. Hkrati je japonska mornarica blokirala vso kitajsko obalo, na kateri so do zdaj zlasti Amerikanci izkrcavali iz manjših „Čudež odpuščanja" Nov krasen govor papeža Pija XII. Papež Pij XII. je imel te dni gotovo najlepši govor, kar smo jih do sedaj slišali od njega, ki obvladuje besedo tako, kakor noben njegov sodobnik. Govoril ga je 11. t. m. v veličastni Sala Dueale novoporočencem, katere jc spomnil, da je mesec julij posvečen presveti krvi, ki jo je Jezus Kristus prelil za odrešenje sveta in vsake posamezne duše. Cel ocean krvi jc prelilo človeštvo v svojih medsebojnih borbah in ker je srd človeškega srca globok kakor brezno, ki kliče drugo brezno, rodi to prelivanje krvi vedno hujše zlo in maščevanje, tako da mu ni v zgodovini ne konca ne kraja. Drugače kri Gospodova, ki je bila prelita iz ljubezni in nc prinaša s seboj zagrenjenosti, jeze in nove krivice, ampak edinole odpuščanje, ki je tako neizmerno globoko, kakor je globoko srce Gospodovo. Božje srce je brezno, ki kliče druga brezna same ljubezni in odpuščanja. Tisti, ki so resnično hvaležni krvi, ki je bila prelita zanje iz Ljubezni, so potopljeni v ocean dobrote in ne poznajo drugega kakor odpuščanje. »Ne spomni se nobene žalitve, ki ti jo je prizadel bližnji«, »ne reci: povrnil bom svojemu bližnjemu, kakor je on storil meni,« »kdor bo iskal maščevanja, nad tem se bo maščeval sam Bog, ki vodi točen račun o njegovih grehih,« »kaj se to pravi, da hraniš v svojem srcu jezo na svojega bližnjega, hkrati pa prosiš Boga, naj ti odpušča tvoje grehe? Ti ne odpuščaš človeku, podobnemu tebi, od Boga pa pričakuješ, da bo usmiljen s teboj!« — tako nas podučil je sveto pismo stare zaveze. S prihodom Jezusa Kristusa pa — nadaljuje papež — jc drugih v strašen srd onemoglosti. Kristjan, ki zvesto in pogumno brani svojo domovino, se mora hkrati zdrževati tega, da bi tiste, s katerimi se je dolžan boriti, sovražil. Na bojnih poljih vidimo osebe, ki požrtvovalno okuzujejo pomoč ranjencem, najsi bodo iz tega ali onega tabora, toda, ali jc res treba, da se ljudje šele pred pragom smrti spomnijo, da so med seboj bratje? Ta čudovita ljubezen, ki pa je pozna, ne zadostuje; potrebno jc, da se kristjani v smislu evangelija zavejo, da vežejo vse bratovske vezi in jih družijo kot eno družino, ki je bila odrešena po krvi Jezusa Kristusa, ki je hotel, da bi ljudje po čudoviti moči te krvi, četudi bi za to bilo treba heroične zmage nad samim seboj, bili vselej zmožni medsebojnega odpuščanja, ki nikakor ne izključuje vpostavitve pravice, če je bila žaljena, zakaj brez takega odpuščanja nikoli ne bo mogoča resnična in trajna sloga in edinost človeštva. Papež je potem spomnil novoporočence na včasih malenkostne nesporazume in spore — da ne govorimo o tragičnih primerih in hudih žalitvah — ki, če se takoj ne pozabijo in ljubeče ne poravnajo, lahko s časom ustvarijo več ali manj skrito ali očitno in boleče nasprotstvo ter nerazumevanje. Isto velja o odnošajih med starši in otroci, v katerih ne sme biti niti najmanjšega čustva maščevalnosti in zagrenjenosti, ki lahko popolnoma uniči zaupanje otrok do staršev. Nato je Pij XII. pokazal na zgled sv. Ivana Gualberto, mladega viteza v različnih vojskah tistega časa, ki jc nekoč v ozki ulici, obdan od svojih oboroženih sled-nikov, srečal človeka, ki je bil ubil njego- znkon odpuščanja postal temeljni zakon vegn ljubljenega brata. Ta se jc s strahom ltreSnnslfo«« oni!vlienn liiidi. Ko ie nristo- * vrgel na kolena in razprostrl roke v obliki križa, čakajoč smrti. Toda Ivan jc iz spo- krščanskega soživljena ljudi. Ko jc pristopil h Kristusu Peter in ga vprašal, kolikrnt naj odpusti svojemu bližnjemu, če ta greši proti njemu? Ali sedemkrat?, mu je Učc-nik odgovoril: »Ne rečem ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« In dalje beremo: »In kadar začenjate moliti, najprej odpustite, če imate kaj zoper koga, dn vam tudi vaš oče, ki je v nebesih, odpusti vaše grehe«. In šc to jc rekel Gospod, da ni nobena zasluga, če ljubimo tistega in mu želimo dobro, ki nas ljubi in nam dobrote izkazuje, ampak pravo krščanstvo je, če »ljubite svoje sovražnike in delate dobro tem, ki vos sovražijo.« Potem je Pij XII. spomnil navzoče na naše dni, rekoč: »Tudi dandanes je nevarnost, dn bi se upravičeno in plemenito čustvo domovinske ljubezni izpačilo v strast mašč^anja, r *f»ih v nenasiten pohlep, v štovanja do tega presvetega znamenja odpustil, nasprotnika dvignil in ga še obdaroval. Nato je stopil v cerkev San Miniato v Florenci — zakaj v tem njegovem rodnem mestu se je odigral ta dogodek — in tu je, poglobljen v molitev, sklenil, da se nc bo nikoli več bojeval za nikogar, kakor samo za Boga. Nismo vsi sposobni takega hero-izma, toda nanj se moramo spomniti vsaj v takih časih, kakor so današnji, in kakor doma molimo vsak dan Očeta, naj nam odpusti naše dolge, kakor jih mi odpuščamo svojemu bližnjemu, tako naj bi sc narodi spomnili, da si morajo medsebpjne grehe, žalitve in krivice odpustiti, ker sicer nc more biti miru na zemlji. Odpuščanje rodi največji čudež, d« se tiniči, kar je bilo in zgradi novo. pristanišč blago, ki je šlo v centralno Kitajsko. Zlasti pazijo Japonci na pristanišče Kvangfciu. ki ga imajo v najemu Francozi ter na portugiško kolonijo Makao. Nerazpoloženje proti Angliji Odjenljivost Anglije, ki je izjavila, da je pripravljena pogajali se z Japonsko glede ukinitve prevoza vojaškega in drugega blaga iz Birme v Cankajšekovo Kitajsko, ni našla na Japonskem odmeva. Listi pišejo, da je ta odjenljivost Velike Britanije samo navidezna in zgolj taktičnega pomena, ker Anglija rabi zdaj vse svoje sile na zapadu. Japonska politika mora zato iti za tem, da z Anglijo brez ozira obračuna. Japonske vojne ladje in letala so pri izvrševanju sklepa o blokadi Kitajske podvzele svoje operacije v krajih okoli zaliva Hangčeva. Japonske oblasti so včeraj zahtevale od britanskih trgovskih ladij, naj zapuste štiri pristanišča ob kitajski obali, pristanišča, ki jih iaponske čete še niso zavzele. Cankajšek proglaša nadaljevanje bojev Čunking. 10. jul. t. United Press: Kitajska narodna stranska (Kiimintang) je imela svoj letni kongres in je ob zaključku sprejela daljši proglas na narod. V tem proglasu izjavlja Svojo neomajno voljo in odločnost, da bo vojno nadaljevala tako dolgo, dokler se bo sovražnik (namreč Japonska) nahajal na kitajskih tleh. Ako se ne posreči zaustaviti Japonske v njenem pohlepu po osvojitvi Kitajske, potem je gotovo, da noben narod na svetu ne bo več v stanju ohraniti svoje pravice, ki jih ima ob obalah Tihega morja. Japonska je skupili sovražnik vseh narodov, ki imajo življenjske koristi na Tihem morju. Za to morajo sodelovati ▼ boju proti njemu. Triletna borba Kitajske z Japonsko je slednjo znatno oslabila. Danes po treh letih je naše zaupanje v končno zmago mnogo bolj utemeljeno. Kitajska vlada je poslala v London na naslov angleške vlade oster protest zaradi tega. ker je Anglija ugodila japonski zahtevi, da ne dovoli več prevoza nekaterih vojaških predmetov skozi Burmo v Čunking. Roosevelfovi pogoji na sestanku demokratskih delegatov je rekel senator Keli: Mi smatramo Koose\elta ne kot kandidata za ameriškega predsednika, ampak kot človeka, ki Ih> vodil ameriški narod in ki bo nadaljeval svoje delo za demokratske ideje. Ta izjava senatorja keliju je izzvala med navzočimi delegati viharno odobra.-anje. Predsednik Uoosevelt, ki prebiva seiiaj v Beli hiši. je v stalni telefonski /ve/i s Chicatfom Predsednik Roosevelt do sedaj še ni dni pristanka /a svojo tretjo kandidaturo, vendar pa ni nobenega dvoma, da Imi kandidaturo sprejel, ako bo večina članskega kongresa to želela. Krogi, ki s« blizu predsedniku Roosevelta, naglašajo, da l>o predsednik Roosevelt §a svojo kandidaturo stavil pogoj, da se izvede zunanja politika, ki jo je odredil on in llull in ki je obsežena v sledečih treh točkah: 1. popolno podpiranje mobilizacije ameriških sil in pomož, sredstev za obrambo države; 2. odobrenje materialne pomoči Angliji:: 1. nikaka kompromisna politika s sovražniki demokracije. Sovjetski protest v Romuniji Moskva, 16. julija, t. Tass: Sovjetska rlada je dostavila romunskemu poslaniku oster protest zaradi slabega ravnanja s tistimi osebami, ki želijo potovati i/ Romunije \ Besurabijo. Sovjetski poslanik v Bukarešti je protest |ki-novil. Poljsko zbirališče v Londonu London. Ki. julija, t. (Reuter.) Danej je vojvoda Kenlski slovesno izročil poljski vladi vse potrebno, kar spada k poljskemu narodnemu zbirališču za vse i is te poljske begunce, ki sr> nahajajo v Angliji. Predsednik poljske republike je bil navzoč. Oovor je imel tudi zunanji minister lord Halifax, ki je poudaril zgledno junaštvo, s katerim so se Poljaki borili v neenaki borbi za svojo svobodo. Poljski zgled bo dal duha vsem listini, ki prebivajo sedaj v »trdnjavi svobode, ki se imenuje Anglija«. Anglija bo poljski narod in državo pomagala obnoviti. Nemci organizirajo nizozemske delavske zveze Haag, 10. julija. AA. (DNB.) S pristojne nemške strani se je zvedelo, da je nemški komisar izdal celo vrsto ukrepov za organizacijo in vodstvo nizozemskih sindikatov. Med drugim je bilo predsedniku številčno najmočnejšega nizozemskega sindikata prepovedano nadaljnje tlelo, na njegovo mesto pa je bil postavljen, da vodi posle sindikata. komisar, ki bo takoj prevzel svojo dolžnost. Ta uk-ep je bil izdan zaradi tega, ker pozitivno sodelovanje predsednika sindikata s pristojnimi oblastmi komisarijata ni bilo več možno. Drobne novice Helsinki, 16. julija. AA. Včeraj je bila odprta nova letalska proga na Finskem med Helslnkijem in Petsamom. Let traja osem ur. Stockholm, 16. julija AA. Dosedanja švedska poslaništva v Bruslju, Haagu in Oslu so ustavila svoja delovanja. Newyork, 16. julija. AA. DNB: Zaradi eksplozije plina v rudniku v Sonmanu, v zvezni državi Pensilvaniji, je bilo 50 rudarjev v globini 2.000 m zasutih. Dozdaj še ni ničesar znano o usodi teh rudarjev. Lizbona, 16. julija. AA Dosedanji francoski poslanik v Lizboni Le Roy, ki ga je vlada maršala Petaina razrešila dolžnosti, je predal posle poslaništva prvemu tajniku Panafieu. Le Roy ostane na Portugalskem kot zasebnik. Newyork, 16 julija. AA. Reuter: O priliki katastrofe v premogovniku Solimanu je našlo «nrt 47 ljudi. Negotova je samo šc usoda sedmih rudarjev. Lizbona, 16. julija. AA. DNB: Bivša avstrijska cesarica Cita je odpotovala danes dopoldne z letalom »Clipper« v Združene ameriške države. Dr. M. Krek pri kralju Borisu Dr. Krekova izjava bolgarskemu tisku o ozkih stikih bolgarskega in jugoslovanskega zadružništva Sofija, 16. julija. AA. Gradbeni minister dr. Miha Krek je danes ob 12.30 po avdienci pri kralju Borisu, ki je trajala več ko eno uro, sprejel predstavnike bolgarskega tiska in jim izjavil sledeče: Prihajam od avdience pri kralju Borisu s še sijajnimi vtisi, ki jih je name naredila osebnost Nj. Vel. kralja. Njegovemu Veličanstvu sem imel čast sporočiti najtoplejše pozdrave jugoslovanskih zadružnikov, katerim so v Bolgariji izkazali toliko pozornost, iskrenost in gostoljubje. Kakor vam je znano, ima moje potovanje v Sofijo le znak iskrenega obiska pri bolgarskih zadružnikih, katerih zadružna organizacija, namreč kmetijska zadruga v Bolgariji, je slavila te dni 50-letnico, ki je bila zvezana z rednim kongresom bolgarskih kmetijskih zadrug. Srečen sem, da sem mogel videti ogromni napredek bolgarskega zadružništva in vsega bolgarskega naroda. Imel sem lepo in koristno priložnost, da sem videl glavne nositelje zadružne misli v Bolgariji in da sem videl delo pridnega bolgarskega naroda. Iz razgovorov, ki sem jih imel s predsednikom vlade Filovim, z zunanjim ministrom Popovim, gradbenim ministrom Vazilijevim. trgovinskim ministrom Zagorovoni. kmetijskim ministrom Bagrianom in ministrom Goranovom, sem dobil vtis, da je Bolgarija država, kjer vsi merodajni činitelji z največjo pozornostj.) spremljajo in podpirajo zadružno organizacijo. '1 a pa vrača vso svojo silo, katero potem vlaga za dobro bolgarskega naroda, spet v korist gospodarstva, socialnega miru ler gmotne in duhovne kulture naroda. Porabil sem to priliko, da sem obiskal glavna zadružniška središča, mnoge druge javne ustanove v Sofiji. Ogledal sem sj vso Sofijo in njeno okolico in občudoval velik napredek, ki ga jc prestolnica v svojem razvoju doživela. Vj ne čutite, koliko sr, za napredek vaše krasne prestolnice naredile organizacije stavbnih zadrug, ki so nekaj najlioij popolnega, kar je mogoče videti Na kratko vam moram reči, da sem dobii samo najlepše in nepozabne vtise. Moram končati, ker me čakajo še nova in lepa presenečenja. Moj dragi kolega minister Vasilijev ter uprevnik kooperativne banke Todorov me bosta popeljala k največji bolgarski svetinji v rilski samostan in s|Mitoma si Ivoino ogledali nekaj večjih javnih del, zadrug in gospodarskih ustanov. Rad bi poudaril še prej, preden se poslovim od vas, gg. časnikarji, da mi jugoslovanski zadružniki ne opustimo in ne bomo opustili nobeno priložnosti, da bi poglobili in najskrbneje gojili zveze, ki se tako srečno razvijajo med jugoslovanskim in bolgarskim zadružništvom. Po svojem gospodarstvu sta Bolgarija in Jugoslavija agrarni državi, dve domovini zadružništva, ki imata dolžnost, da poglobita povsod svojo vzajemnost, kjerkoli je to koristno za dvig življen-sk^ga standarda naših narodov, zlasti pa v korist kmetijskega zadružništva. Tako sodelovanje ne more škoditi ne Bolgariji niti Jugoslaviji, temveč je le lahko samo obema v korist. Obenem se vam zahvaljujem gg. časnikarji, da ste mojemu bivanju posvetili tako veliko pozornost in po vas pošiljam svoj bratski pozdrav vsej bolgarski javnosti. Sofija. 16. julija. A A. Bolgarska telegrafska agencija: Jugoslovanski gradbeni minister dr. Miha Krek je dal danes zastopnikom bolgarskega prestolniškega časopisja izjavo, v kateri se je zahvalil za posebno pozornost in prisrčen sprejem, ki je bil v Bolgariji prirejen njemu in drugemu jugoslovanskemu zastopstvu. Izrazil je svoje občudovanje nad poinebnim napredkom, ki ga je doseglo kooperativno delo v Bolgariji ob podpori vseh odgovornih činiteljev kakor tudi vsega bolgarskega naroda. Minister dr. Krek je poudaril, da se morata Bolgarija in Jugoslavija med seboj podpirati ter sp izpopolnjevati na vseli poljih. da se dvigne življenjska raven oholi narodov in da se doseže zadovoljiv napredek kmetijskih zadrug. Popoldne je gradbeni minister dr. Krek z bolgarskim gradbenim ministrom Vazi lijem in guvernerjem kooperativne kmetijske banko Todorovom obiskal samostan v Rili ter druge glavne gospodarske in socialne ustanove in podjetja. CjjOAp&dciMtvO Naše gospodarstvo v juniju Iz najnovejšega poročila Narodne banke o našem gospodarstvu od konca maja 10-10 posnemamo naslednje podatke o našem gospodarskem položaju: Obtok drn/irja. Obtok bankovcev naše Narodne banke še nadalje narašča in je s koncem maja dosegel 11.751.9 mifij. din, s koncem junija pa 12.210 m i ti j. din. Nadalje je znašal s koncem maja obtok kovancev 993 m i It j. din, konec aprila 1910 954, lani konec maja 713 rnilij. »lin. Tako je znašal skupni obtok konec maja letos 12.748, lani konec maja pa 8.011 milij. din. Če pa upoštevamo še obveznosti po vidu Narodne banke, čekovne vloge pri Poštni hranilnici ter hranilne vloge v vsej državi, je znašal obtok 27.008 milij. din konec maja letos, lani pa konec maja 22.344 milij. din. tako da je indeks skupnega obtoka narastel od 128.0 maja lani na 151.0 maja letos (podlaga je obtok plačilnih sredstev leta 1928 kot 100). Hranilne vloge. Razvoj hranilnih vlog nam kaže naslednja raz-predehiiea (v milijonih din): drž. zavodi hraniln. banke skupno 1. januarja 1910 2.205 2.341 5.579 10.185 L aprila 194') 2.167 2.527 5.521 10.245 1. maja 19-10 2.11)7 2.463 5.525 10.095 1. junija 1940 2.007 — — 9.845 Stanje 20 najvažnejših bank kaže, da so se v maju povečale gotovinske rezerve od 403 na 452, menična posojila od 847 na 8K0, dočim so se tekoči računi dolžnikov znižali od 2508 na 2409, razni dolžniki pa od 666 na 644 milij. din. Med pasivi so se vloge na knjižice zmanjšale od 1659 na 1601, tekoči računi oil 1057 na 1001, dočim so upniki narasli od 1741 na 1578 milij. din. Sličen razvoj izkazuje tudi stanje 50 največjih zasebnih bank. Čekovne vloge pri Poštni hranilnici nadalje naraščajo ter so konec maja dosegle že 2572.65, dočim so še konec aprila znašale samo 2312.5, lani konec leta pa 1971.15 milij. din. Tečaji državnih papirjev. Tečaji državnih papirjev so se maja zelo znižali, nasprotno |w so proti koncu junija in v začetku julija zopet začeli naraščati. Maja je znašala povprečna rentabilnost državnih papirjev zaradi nizkih tečajev 7.26, dočim je znašala aprila samo 6.f5, lani maja pa 6.34%. Promet v efektih je na domačih borzah dosegel v maju znesek 28, aprila 22, lani maja :(7, skupno je letos v prvih 5 mesecih znašal 90 milij. din, lani v prvih 5 mesecih 194 milij. din. Če izločimo delnice, je znašal letos v prvih 5 mesecih promet v državnih papirjih 75.6 milij. din, lani v prvih 5 niesrcih 190 milij. din. Zanimivo je, da je promet v delnicah narastel oil 1:5.85 milij. din v prvih 5 mesecih lani na 18.2 milij. din v prvih 5 mesecih letos. Posebno znaten je bil promet delnic v marcu letos, ko je znašal 8.25 uiilij. septemb. april maj junij 1939 1940 73.5 106.3 107.7 118.3 67.7 89.6 89.7 85.8 93.9 115.3 117.0 — 79.5 104.2 103.8 100.4 76.6 102.4 102.8 105.8 73.1 98.8 98.8 _ 81.6 110.7 110.7 — din. Tudi promet na produktnih borzah je bil letos večji kot lani. Cene. Cene na d ' lo so se tudi v maju še nadalje zviševale, kar dokazuje indeks cen za ta mesec, dvig pa je bil zabeležen tudi v juniju. Indeks cen glavnih skupin proizvodov na debelo je bil naslednji (podlaga so cene leta 1926 kot 100): rastlinski proizvodi živina in proizvodi mineralni proizvodi industrijski proizv. skupni indeks izvozni proizvodi uvozni proizvodi Te številke kažejo, da se je raven naših cen ponovno dvignila, in sicer predvsem zaradi višjih cen pšenice in koruze, kar se vidi pri indeksu cen rastlinskih proizvodov. Skupni indeks je v juniju zopet narastel v znatni meri in je bil skok večji kot od aprila na maj. Skupno so naše cene na debelo narasle od septembra do junija, torej v i) mesecih, za 38.1%, kar je izredno znaten skok. Do maja so narasle samo za 34.2%, dočim so cene za drobno v Belgradu istočasno narasle za 24.9%. Cene na debelo bile pred cenami na drobno in ne kaže, da bi se raven cen pri nas ustalila. Državne finance. V mesecih april, maj so znašali državni dohodki 21-10.5 milij. din, dočim je znašal proračun za to dobo 2055.1 milij. din. V povišanju dohodkov se že vidi efekt davčne reforme lanskega in letošnjega leta. Neposredni davki so dali letos 422.1 (lani 410.8), posredni davki 633.05 (541.3), monopoli 431.87 (349.8), državna podjetja 648.3 (534.1), razni dohodki so znašali 5.16 (8.9), tako da so skupno znašali državni dohodki 2140.5 (lani aprila in maja 1845.0) milij. din. Med neposrednimi davki so dale trošarine 180,7 (165.2), takse 227.7 (205.8) in carine 224.64 (170.4) milij. din. Znatno so se povečali mo-nopolski dohodki, in sicer predvsem od tobaka, ki so dali letos aprila in maja 352.3 (lani 270.75) milij. din. Tudi so narasli dohodki- državnih železnic od 869.2 na 452.7 milij. din od lani na letos. Državni izdatki so znašali Aprila in maja letos 1834.1 milij. din, dočim je znašal proračun za to dobo 2468.9 milij., lani aprila in maja so znašali 1639 milij. din. Nadalje so objavljeni tudi podatki o izvrševanju državnega proračuna za 1939—1940 za meseca april in maj 1940, Če te dohodke prištejemo, potem dobimo, da so znašali državni dohodki od t. aprila 1939 do 31. maja 1940 12.934.8 milij. din. izdatki pa so znašali 12.386.5 milij. din. Presežek v znesku 547.8 milij. din bo porabljen za nadaljne proračunske izdatke'.lega leta. >„, .... ■■•> Gozdarstvo v celjskem, konjiškem in šmarskem okraju Celje, 16. julija. Območje Slovenije obsega približno 1,572.000 ha zemlje. To je vsekakor ogromno gozdno ozemlje, iz katerega je črpal in črpa naš kmečki rod najnujnejše in najpotrebnejše za težke čase. Pri nas imamo posestnike z različno velikimi gozdi. Največ je malih posestnikov, ki imajo ca 5 ha gozdne posesti, nato slede posestniki z 10—50 ha gozda. Ti ogromni kompleksi gozdov so bili nekdaj naši zakladi, danes pa, žalibog, niso več v toliki meri, saj nuiogokje ne donašajo niti toliko, da bi plačali davek, ker so izsekani, prazni ali pa zanemarjeni. Včasih si je kmet iz donosa svojega gozda popravil razpadajoče gospodarsko poslopje, si nakupil obleke in obutev, danes pa navadno tega ne more, ker so njegove gozdne poseke preraščene z mahom. grmičevjem itd. Vkljub številnim predavanjem, okrožnicam, brezplačni oddaji mladik za sajenje, se marsikateri kmet še' vedno ne zaveda velike gospodarske važnosti gozda zanj in za njegove potomce. Okraj Celje, Konjice in Šmarje pri Jelšah imajo precejšnjo gozdno ozemlje. Od 61.086 ha zemlje pokriva okraj 27.775 ha gozda (mesto Celje od 3984 ha zemlje 1567 ha gozda), okraj Konjice od 32.053 ha zemlje 18.686 ha gozda, okr. Šmarje od 54.488 ha zemlje 23.164 ha gozda. V prvih dveh okrajih prevladujejo iglavci, v šmarskem okraju pa Ustavci. Lesna trgovina je razvita predvsem v okrajih Celje in Konjice, kjer so dobre prometne zveze, dočim je v šmarskem okraju lesna trgovina zaspana in se ji le v zadnjem času odpira pot. Posebno živahna je postala lesna trgovina pred tremi leti. Cene lesu so se izdatno dvignile, zaloge lesa na žagah in skladiščih so se skrčile, povpraševanje po lesu pa močno povišalo cene, vse lo pa je imelo za posledico intenzivnejše izkoriščanje gozdov. Začeli so prekomerno izsekavati gozdove, prodajati les, in mnogi so si res opomogli. Zal pa so na drugi strani ostali gozdovi izsekani in so prerasli z grmovjem. Posebno veliko škodo so trpeli naši gozdovi in to baš v teh okrajih zaradi sečnje mladih smrekovih gozdov za hmeljevke. V preteklih mesecih se je lesna trgovina naravnost razbohotila. Zlasti v marcu, aprilu in maju mesecu so se cene lesa dvignile kar za 30%; v preteklem mesecu pa so že prihajale z lesnih tržišč novice o padcu cen za okoli 10%. To sicer ni veliko, in je upati, da ne ho sledilo naglo popuščanje cen. Dvig cen je tudi vzrok, da so naši gozdni jioseslniki še bolj pričeli izkoriščati gozdove, da si opomorejo v času, ko so cene visoke. Popolnoma razumljivo in pravilno je, da izrabimo le ugodne čase, na drugi strani pa moramo gledati, da bomo vračali dobro zemlji, ki nam je pomagala, da jo bomo posadili s sadikami in gradili bodočnost tudi svojim potomcem. V debati o propadu gozdov z nekim pomembnejšim gospodarskim strokovnjakom, je ta prav zanimivo podal gospodarsko sliko naših gozdov. Gozdne posestnike je ločil v štiri skupine: v ljubosumne posestnike, ki nočejo izkoriščati niti zrelih gozdov. Teh je okoli 15% (n. primer na Vranskem ima neki posestnik 200-letni gozd). Dalje so posestniki, ki imajo urejene gozdove, s katerimi pravilno gospodarijo in jih tudi pravilno izkoriščajo; in posestnike, ki menijo, da vodijo .....r i_____..„.!.,,.i-/bor i Srn in suoie rrozflove. pltttilliu gOopOUUJ,,.. J, ------------, . hodijo na strokovna predavanja in poslusajo iu priznavajo opozorila, katerih pa ne izvršujejo. Zavedajo se sicer, da jim je gozd v korist, da je njihov napredek odvisen od njega, ne mislijo pa, da tii moral hiti gozd železna blagajna, iz katere bi prejemali najpotrebnejše dohodke oni in njih potomci. Tem slede zanimacni posestniki, ki iz nevednosti ali malomarnosti izsekavajo svoje gozdove (20%), med zaonje pa pijančevske gozdove, ki jih posestniki totalno uničujejo in v njihovih gozdovih ni drevesa, ki ne bi šlo jk> njihovem goitancu. Kako preprečiti prekomerno izkoriščanje gozdov? O tem so merodajni krogi že mnogo razpravljali in izšla je uredba. O njeni važnosti ne bomo debatirali, moramo pa reči, da je že mnogo koristila, ne bo pa popolnoma uspela, če ne bodo dobila okrajna načelstva v gozdarskih odsekih na razpolago dovolj strokovnih moči, ki so postali pri nas pisarji, ne pa oni važni činitelji, ki morajo med ljudstvo, da ga pouče. Urejanje gospodarskih vprašanj z varnostnimi organi ni primerno, odvratno in ne dosega ciljev. Tako imamo za okraj Celje, Konjice in Šmarje enega gozdarskega referenta z dvema podgozdarjema, vsi pa so skoraj zgolj navezani na pisarno in le iz idealizma delajo v nadurah za napredek gozdarstva. Nujno potrebno je, če hočemo pripomoči k boljšemu očuvanju naših gozdov, da se pri nas uvede služba gozdnih čuvajev. Te naj bi nastavile občine. To službo naj bi izvrševali absolventi gozdarske šole, in prepričani smo, da bi naši gozdovi zopet zasloveli, vsem pa bi bilo zagotovljeno, da bo pri nas lesna trgovina tudi v bodočnosti cvelela. Iz naših gozdov črpamo na ha zemlje 135 mn, lahko pa bi pri povprečni starosti gozdov (55 lte) celo 210—230 m3. To je seveda kmetovalcem velika škoda. Pogozdovanje Zadnja leta je bila iz Celja posebna i^opa-ganda za pogozdovanje izsekanih gozdov. V Celju sc je osnovalo propagandno gozdarsko društvo, ki ima isti namen kot okrajni odbor za propagando pogozdovanja: prirejati mladinske dni, na katerih mladina pogozduje, organizirati gozdne drevesnice itd. Društvu predseduje polkovnik g. Kovač, duša vsega pa je gospodarski referent g. Ciril Rihtar iz Celja. Na področju okrajev Cel j jo, Konjice in Šmarje je bilo letos polno dečjih dni, na katerih je mladina imela predavanja in tudi sama pogozdovala. Inž. Rihtar iu oba podgozdarja sla bila po možnosti mnogo na terenu, precej pa so pripomogli k uspehu tudi učitelji. Dečji dnevi so bili v Celju, Prihovi, Vranskem, Žičah, Polzeli, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Št. Vidu pri Grobel-nem, Žalcu Petrovčah, Ločah itd. Okrajni odbor za propagando pogozdovanja v Celju je poveril gozdarskemu svetniku inž. Rih-tarju vso propagando pogozdovanja. Ta je osredotočil svoje delo v glavnem na vojaštvo z ozirom na letošnje izredne prilike. Šolska mladina je bila že itak pritegnjena k pogozdovanju ob priliki dečjih dnevov, ostale organizacije se niso mogle udejslvovati na tem polju, ker so trpele na pomanjkanju svojih članov zaradi vpokliccv, vojaške edinice pa so ravno letos bile polnoštevilne in tako se je baš pri njih nudila najugodnejša prilika za propagandno delo v panogi gospodarstva. 1'ogozdovalp se je v glavnem v Zagradu, in sicer v celoti 8 lin. Vojaki so posadili pod nadzorstvom častnikov In podčastnikov okrog 5000 sadik r borovcev, smrečic, macesnov in kostanjev. Vse te prireditve je organiziral in vodil g inž. Rihtar. Pred odhodom na teren so pri 39. pp. vedno pazljivo izbrali sadilce, prvenstveno vojake kmečkega stanu, ki so bili tudi po pretežni večini i/. Slovenije. Pred vsakokratni m pogozdovanjem je vodja prireditve imel poljudna in največ pozornosti zahtevajoča predavanja o pomlajevanju, negovanju, čuvanju in izkoriščanju gozdov, o pomenu gozdov z ozirom na klimatične, zdravstvene in tujskoprometne prilike, z ozirom na vrednost kmečkih posestev sploh, narodno premoženje, obrambo domovine itd. I Naši gozdui drevesnici V okolici Celja imamo dve gozdni drevesnici: v PreŠniku v Iiožni dolini in v Košnlci pri Celju. Posebno lepa je drevesnica v Prešniku ki jo oskrbuje g. inž. Rihtar; drevesnico v Košnici bodo opustili, ker se je tu razširil bramor, ki uničuje nasade, dočim ima drevesnica v Prešniku naravnost krasno in zelo ugodno lego. Zemljišče je odstopil g. Rakusch iz Celja. Tu sla prav za prav dve drevesnici, propagandna in banovinska, vsaka ima po en ha zemlje. Sedaj so oskrbeli najpotrebnejše orodje in postavili barako. Posestniki se zelo zanimajo za sadeže, ker jih dobe po zelo nizkih cenah. Posebno se zanimajo za doglasio iz Amerike, ki v nuših krajih zelo lepo uspeva. Teh sadik imajo še okrog 50.000. V drevesnici je okoli 100.000 raznih sadik. Siromašni posestniki dobe sadike'tudi brezplačno. Pred kratkim so razdelili v okrajih Celje, Konjice 111 Šmarje 26.000 brezplačnih sadik. Mnogo pričakujejo od ustanovljenega SOD Slovenski listi še niso poročali o prestanku obstoja Jugoslovanskega šumarskega združenja. Pretekli mesec, 26. junija, so to združenje na zborovanju v Zagrebu likvidirali in s tem je likvidirana tudi podružnica JGZ v Sloveniji ter je bilo ustavljeno Slovensko gozdarsko društvo. Pravila so že odobrena. Društvu načelujc predsednik g. inž, Sušteršič, podpredsednik pa jc gozdarski referent g. inž. Rihtar iz Celja. Javnost bo tudi zanimalo, kako so si podru-nice JGZ razdelile imovino. Šumarska fakulteta v Zagrebu, v kateri je tudi muzej, je leta 1921, prej je bila last Hrvatskega in slavonskega šumarskega društva, prišla v roke JŠU. Po prestanku obstoja JŠU so si podružnico razdelile imovino po posebnem ključu: osnovno število članstva. Slovensko gozdarsko društvo 80 članov — 49.000 dinarjev), Hrvatska banovina (408 članov 241.000 din), drinska banovina 87.000 din, Belgrad 40.000, donavska 26.000, vrbaska 53.000, vardarska banovina 33.000, moravska 13.000 in zetska 11.000 dinarjev. Skupno so r,i razdelili 555.000 din. Dovo ustavljeno Slovensko gozdarsko društvo ima pred seboj velike naloge in slovenski kmet pričakuje, da bo lo društvo tudi koristilo napredku gozdarstva v Sloveniji. S. S. Borze Zaposlenost delavstva v Sloveniji Po statističnih podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je število zavarovancev od aprila na maj naraslo od 105.639 na 107.594, tore'i za 1.955» V primeri z lanskim majenir, je zaposlenost narasla za 3.834 oseb. Poročilo ugotavlja, da kaže zaposlenost delavstva letos sitatno. velike izpremeinbe. Tako je znašal prirastek v primeri z lanskim letom aprila letos 6.864. dne 1. maja 6.639, dne 10. maja 4.414, dne 20. maja 3.137 in dne 31. maja 2.197, iz česar bi bilo sklepati, da se letni difcrencijal stalno zmanjšuje. Povprečna zavarovana mezda ;',e od lanskega do letošnjega maja narasla za 1.41 din, t. j. približno 5 odstotkov, od aprila na maj letos pa za 0.38 din na 27.27 din. Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala maja letos 2.93 milij. din), aprila 1940 2.84, maja lani 2.68 milij. din). Odstotek bolnikov je znašal maja lelos 2.33, kar pomeni v primeri z aprilom zmanjšanje za 0.08%, v primeri z lanskim majem pa za 0.24%. * Termin jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma. Ker je vprašanje termina rešeno, bomo imeli v Ljubljani spet našo velesejmsko prireditev in sicer od 31. avgustu do 9. septembra, na kur opozarjamo javnost in zlasti prijavljene razstavi jalce pomladanskega velesejma, ki je moral biti odložen. Odkupne cene za opij. Ministrski svet je izdal uredbo o opiju, po kateri jc določena odkupna cena za opij v znesku 40 din za enoto morfina v kilogramu opija. Nadalje je dan na razpolago Priv. izvozni družbi, ki bo opij odkupovala. kredit v. znesku 40 uiilij. din. Odkupna cena bo veljala do konca seotembra 1940 in je treba ves stari in novi opi j' izročiti Priv, izvozni družbi do tega toka. Končno je ustanovljen tudi posvetovalni odlx>r za opij. Dovoljena zvišanja cen. Kr. banskn uprava je odobrila številnim tekstilnim industrijam v Sloveniji zvišanje cen izdelkov z dnem i2. julija 1940. Nihag, d. d. za lesno industrijo in trgovino, Zagreb. Glavnica 30. 9. 1939 6.16. bilančna vsota 27.0 (24.3), izguba za 1938-1939 0.3 (za 1937-1938 0.14), skupna izguba 3.0 (2.7) milij. din. Likvidacija. Mizarska industrija d. d.. Zagreb, ■ 'sklicuje redni občni zbor delničarjev za 30. julij in bo na njem sklepala o likvidaciji. Bilanca za 1939 izkazuje pri glavnici 0.625 in bilančni vsoti 0.816 .milij. din izgube 0.251 milij. din. Cene italijanskega bombažnega prediva. O konferenci naše in italijanske tekstilne industrije na Bledu krožijo novice, da glede cen ni jiri.šlo do sporazuma. Naša delegacija je zahtevala znatno nižje cene kot so jih zahtevali Italijani, loda italijanski delegati so stali na stališču, da sc ne more dovoliti /n izvoz ista cena kot /a italijansko potrošnjo. Vendar pa se bodo pogajanja še nadaljevala in bodo verjetno te razgovore vzeli v icke uradni zastopniki obeh držav, da razčistijo vsa sporna vprašanje, ker nam drugače ne bo mogoče izkoristiti italijanskih uvoznih kontingentov k nam. Dunajski jesenski velesejem. Letošnji termin dunajskega jesenskega veselejma je od I. do 8. septembra 1940 Za ta velese jem \ iada posebno v jugovzhodnih državah veliko zanimanje. To se vidi tudi iz tega. da je cela vrsta teh držav prijavila svoje službeno sodelovati je na tem velesejinu, med njimi tudi naša država. Uprava dunajskega velesejma bo dala inozemskim razstavijalcem dobre prostore. Na samem sejmu bodo zastopane vse gospodarske panoge, znsti pa bo jjomeiubna tehnična razstava. Tu bo razstavljenih mnogo novih strojev in orodja ter aparatov. Zlasti bo pomembna razstava nemške elektrotehnične industrije. Končno bodo za časa velesejma tud! važne gospodarske konference z zastopniki gospodarstva jugovzhodnih • držav in scvedu ne bodo izostale tudi kulturne prireditve. Dne 16. julija 1910 Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 7,487.330 (lin. na belgrajski 4.5 milij. din. V efektih je bilo prometu na belgrajski borzi 365.000 din, Ljubljana — urndni tečaji: London I funt....... 170.64— 178.84 Newyork 100 dolarjev . . , 4425.00—44S5.00 Ženeva 100 frankov .... 1007.17—1017.17 Ljubljana — Svobodno tržišče: London t funt.......211.04- 214.24 Nevvvork 100 dolarjev . . . 5480.00-5520.00 ženeva KM) frankov .... 1244.60—1254.60 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka.......14.70-14.90 Belgrad — zasebni kliring: Solun t()0 drahem...... 34.65—35.35 Sofiju 100 din........99 blago. Curih. Devize: Belgrad 10, Tondon 16.70, Nevvvork 440.50. Milan 22.20, Madrid 40. Berlin 176.375, Stockholm 105.50, Buenos-Aires 50. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 435—440 v Zagrebu 435 denar v Belgradu 441—444 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 denar, agrarji 51 denar- vojna škoda promptnn 435—440.. begluške obveznice 76—78, dalm agrarji 72—73, 8% Blerovo j>oso-j i lo 96.50 denar, 7% Blerovo posojilo 92.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar, — Delnice: Narodna banka 8000 blago, Trboveljska 290 denar, Krajska industrijska družba 1+8 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest, posojilo 95 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 435 denar, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 71—72. 4% severni agrarji 71—72. 4% severni agrarji 50 denar. 6% šumske obveznice 69.50 denar, 8% Blerovo posojilo 96.75 denar, 7% Blerovo posojilo 91.50—93 (91), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar. — Delnice: Slad k. tov. Osijek 245 denar, Osj. livarna 165 denar, Isis "2 denar, Ocennia 403 denar. Belgrad. Državni papirii: 7% investicijsko posojilo 97 denar, vojna škoda promptna 441 do 442. begluške obveznice 78.50—79 (79), dalm. agrarji 72.30—73 (73 25, 73), 4% severni agrarji 52—52.50 (51.25). 6% šumske obveznice 70.50 do 71.50 (71), 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar, 7% stab. posojilo 93 denar. ........Sitni trg Novi Sad. Vse .nespremenjeno. Promet: 22 (vagonov mlinskih proizvodov. Sombor, Moka bačka Og, Ogg 365—385, ostalo nespremenjeno. Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov. V Radovljici. dne 9. julija 1940. Voli I. vrste 10.50, II. 9, III. 7. telice 1 vrste 10, II. 9, III. 7, krave I. vrste 8, II. 7, lil. 6, teleta 1. vrste 11.50, II. 10, prašiči špeharji 12. prašički pršutarji 10 din za I kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 16. zadnji del 16. goveje meso II. vrste prednji del 14. zadnji del 4. goveje meso III. vrste prednji del 12. zadnji del 12, svinjina 18, slanina 18. svinjska mast 23, čisti med 24, neoprana volna 44, oprana volna 46. goveje surove kože 16, telečje 10. svinjske 12 din za kg. — Pšenica 240, ječmen 220. rž 220, oves 220, koruza 160 fižol 800. krompir 200, lucerna 150. seno 100. pšenična moka 450, koruzna 300, ajdova 400 din za (00 kg. — Drva 130 din za kub. meter, ja jca 1.20 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 40 din z« I kg. Živinski sejem v Kranju dne 8. julija 1940. — Dogon: 60 volov 15 krav, 10 telet, 123 6vinj in 57 prašičev. Prodanih ie bilo 41 volov, 12 krav, 10 telet, 100 svinj in 57 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 9.25 din, II 8.75, III. 7, telice I. 9, II. 850, III. 7; krave I. 7, U. 6.50, III. 5; teleta I. 8.50, II. 7.50; prašači špeharji 12—13, pršutarji 11 do 12 din za 1 kg žive teže — Goveje meso I. vrste prednji del 16 din, zadnji 16; II. prednji del 16, zadnji 16, III. prednji de1 14, zadnji 14: svinjina 20, slanina 26—28, svinjska mast 22—23, česti med 22—24, neoprana volna 38, oprana 45, goveje sur. kože 13—15, telečje 20 3vinjske 9—10 din za kg. — Pšenica 100 kg 300—350 din. ječmen 275, rž 275, oves 250, koruza 275, fižol 700—800, krompir 250, seno 100, slama 75, pšenična moka 450—500, koruzna 325, ajdova 400—800 din za 100 kg. — Trda drva 115—125 1 m, jajca 1 din komad, mleko 2.25—2.50 liter, surova maslo 38—44 din za kg. V okraju Ljubljana-okolica, dne 6. julija 1940. Voli I. vrste 8.50 din, II. 7.50. III. 6 50. telice I. 7.50, 11. 7, III, 5.50; krave I, 7, II. 6, 111. 4; teleta I. 10, II. 9, prašiči špeharji 10—11 pršbtarji 9—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14 din, zadnji 16, II. prednji de! 12, zadnji 14, III. prednji del 10, zadnji 12, svinjina 16—18. slanina 18—21, svinjska mast 22. Cisti med 16—18, goveje surove kože 16, telečje 15, svinjske 14 din za 1 kg. — Pšenica 280—290 din, ječmen 235, rž 260, oves 270—300, koruza 240—250, fižol 500—700, krompir 250—300 seno 100—130, slama 60, pšenična moka 400—500, koruzna 300 ajdova 500 do 600 din za "100 kg. — Trda drva 140-150 din m, jajca 1 din komad, mleko 2—2.50 din liter, surovo maslo 28—40 din kg. živinski sejmi živinski sejem v Vinici dne 24. junija 1940. Dogon: 298 volov, 28 juncev, "2 krav. 10 jagned in 25 prašičev. Prodanih je bilo. 210 volov, 14 juncev, 15 krav, 10 jagned in 20 prašičev, ( ene so bile naslednje: voli I vrste 8.50—9,25, 11. 7 do 8. III. 5 do 7. krave III. vrs»e " do 8, junci 8—9 din za I kg žive teže. Mladi prašički od 150 do 250 din in jagned od 50 do 80 din za komad. Živinski sejem v Črnomlju dne 2. julija 1940. Dogon: 399 volov, 144 krav, 58 telet. 53 juncev, 162 prašičev. Prodanih jc bila 162 volov. 12 krav, 6 telet. 4 junci in 38 prašičev. Cene: voli 6_7.50, krave 5—6. junci 6—7.50. teleta 6 do 7.50 za' t kg žive teže. Mladi prašiči s tednov stari 100 diii za par. Kam z otroki po končani ljudski šoli? Izbira poklica je eno izmed najtežjih vprašanj v življenju vsakega človeka. Še posebej pa velja to za mladino, ki preživlja današn',e zmedene čase. Včasih je bilo gospodarsko življenje dosti bolj umirjeno in preprosto, najvažne'čih poklicev je bilo komaj toliko, da ste jih lahko našteli skoraj na prste: kmet, mizar, čevljar, krojač, mlinar, pek, kovač, duhovnik, zdravnik, trgovec, učitelj. Vsakdo je približno vedel, kaj se v teh poklicih dela, pa je šlo, četudi je bil ta bolj počasen in oni manj spreten. Danes je na svetu čez 40.000 različnih poklicev, izmed katerih jih je nekaj tisoč tudi na Slovenskem. Konkurenca v poedinih poklicih je velika in kdor ni zares sposoben delavec, kdor ni zmožen tekmovati z delavci v istem poklicu, izgubi kmalu službo. Zalo naj bi si vsakdo izbral poklic, za katerega je najbolj sposoben, za katerega ima največ duševnih in telesnih zmožnosti. Res pa je, da človek samega sebe navadno slabo opazuje, da malo kdo zna pravilno Ocenjevati svoje telesne, še manj pa duševne sile. Tem težje stori to otrok, ki si pri naši ureditvi šolstva mora izbrati poklic s 14. ali celo že z 11. leti. Kako naj tak otrok računa na eni strani s svojimi zmožnostmi, na drugi pa z bodočnostjo, ki jo ima la ali oni poklic v našem gospodarskem življenju? Vsekakor izbira poklica ni preprosta in enostavna stvar. Zato so že pred desetletji pričeli ustanavljati po vsem svetu posebne zavode, ki jih imenujemo poklicne svetovalnice in ki imajo namen, pomagati mladini pri izbiri poklica. Na takih zavodih delujejo: psihotehnik, ki ugotavlja človekove duševne lastnosti in zmožnosti, zdravnik, ki ugotavlja človekovo telesno zmogljivost in poklicni svetovalec, ki svetuje otroku poklic z ozirom na zdravnikove in psihotehnikove ugotovitve in z ozirom na razmere na delovnem trgu, z ozirom na bodočnost, ki jo imajo poedini poklici v nekem gospodarskem sestavu. V Jugoslaviji sta dve poklicni svetovalnici: v Zagrebu je iStanica za izbor zvanja«, v Ljubljani pa je bila pred dvema letoma ustanovljena Bano-vinska poklicna svetovalnica in posredovalnica«. Ljubljanska svetovalnica deluje zaenkrat v bolj omejenem obsegu, v bližnjih letih pa bo skušala razširiti svoje delovan e na področje rele Slovenije. Poleg svetovanja mladini, kakšen poklic naj si izbere, ljubljanska svetovalnica priskrbi otrokom, ki se pri preizkušnji izkažejo sposobne izvrševati nek poklic, tudi mojstra. Tako je za otroka, ki si izbira poklic, najbolj varno, če mu pri izbiri pomaga poklicna svetovalnica, če mu pomagajo psihotehnik, zdravnik in poklicni svetovalec. Na kaj se je treba ozirati pri izbiri poklica Dokler pa se vsi otroci ne morejo okoristiti s pomočjo, ki o nudi poklicna svetovalnica, se je pri izbiri poklica treba ozirati na nekaj najbolj važnih naslednjih vidikov: A. Po dovršenem 4., 5. ali 6. razredu ljudske šole se morejo otroci odločiti za nadaljnji študij na ljudski šoli, na meščanski šoli ali na gimnaziji. — V I. razred meščanske šole se lahko vpišejo tisti otroci, ki so dovršili najmanj 4. razrede ljudske šole brez slabe ocene in ki do 1. septembra vsakega leta še niso stari 14 let. — V. I. razred gimnazije se morejo vpisati otroci, ki so z uspehom dovršili najmanj 4. razrede ljudske šole, ki' so stari najmanj 10 in največ 18 let in ki so uspešno prestali sprejemni izpit, ki se vrši vsako leto okoli 20. junija. — Podrobnosti o vpisu na eno ali drugo meščansko oziroma gimnazijo so razvidne iz letnih poročil«, ki jih izdajajo vse slovenske meščanske šole in gimnazije. Razni poklici B. Kakšnim poklicem pa se morejo posvetiti otroci, ki do svojega 14. jeta obiskujejo ljudsko šolo in kakšne možnosti imajo za nadaljnjo izobrazbo? 1. Otroci, ki so z uspehom končali ljudsko šolo, morejo predvsem ostati na domači zemlji in se posvetiti kmečkemu poklicu. Za čim racionalnejšo izrabo zemlje, za čim smotrneje delo na posestvu pa je priporočljivo nadaljnji strokovni pouk, ki ga otrokom nudijo kmetijske in gospodinjske šole. Take šole so: Banovinska kmetijska šola nn Grmu in v Št. Jurju oh južni železnici (najnižja dopustna slarost je 16 let); Banovinska kmetijsko gospodinjska šola v Svefini in v Mali Loki (sprejemajo se dekleta, stara od 10 do 25 let): Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru (najnižja dopustna starost je IG let; za sprejem na šolo je potreben sprejemni izpit); Viničarski tečaj na bano-vinski trsnici in drevesnici pri Kapeli (najnižja dopustna starost je 10 let; pouk traja od 5 .marca do 30. novembra vsakega leta. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano). Državni mlekarski zavod v Škofji Loki (dopustna starost 10 do 24 let; pouk traja 2 šolski leti po 10 mesecev); Zadružna šola pri Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani (dopustna najnižja starost je 10 let; pouk traja dva zimska semestra); Državna nižja gozdarska šol« v Mariboru (dopustna starost je 1(3 do 24 let: mogoč je spregled starosti). Kmetijske gospodinjske šole so: v Kranju, v Rep-njah, v Ljubljani (Marjanišče, enoletna dr. Krekova), v Škofji Loki, v Mariboru, Šmihelu pri Novem mestu in v št. Jerneju na Dolenjskem (najnižja dopustna slarost za sprejem na te šole je KI let). Gospodinjska šola ie na Jesenicah, v Ljubljani so pri »Mladikir. večerni gospodinjski in kuharski tečaji. Poleg tega se v mnogih vaseh vrše tudi zimski kmetijski in gospodinjski tečaji. — Tipkarske šole so v Pari, Horjulu. Železnikih, Polhovem gradcu in v Žireh; toledo tečaj je na Jesenicah in filet tečaj na Prevaljah. 2. Otroci, ki s0 končali ljudsko šolo, pa se imajo pravico izučiti kakršne koli obrti. V mestih, kjer je izbira velika, so se sprejemni pogo'.i za nekatere obrti priostrili (zlasti za kovinske obrti) in mojstri zahtevajo od vajencev vsaj neka'i razredov srednješolske predizobrazbe. Na deželi izbira-večinoma še ni tako slroga. — Kot obrtniški vajenci obiskuje'« otroci strokovno nadaljevalno šolo. — Gradbeniki, strojniki, eleklroinstalaterji, mizarji in strugarji morejo ili po končanem pomočniškem izpitu na delovodsko šolo Tehnične srednje šole v Ljubljani. Na moško obrtno šolo Tehnične srednje šole morejo iti fantje, ki so stari 14 let in ki so dovršili vsaj (i razredov osnovne šole. Pod istimi pogoji so sprejeti fantje na Banovinsko šolo za glasbila. Moška obrtna šola ima: kiparski, rezbar-ski, keramični in graverski oddelek. — Na žensko olirlno šolo Tehnične srednje šole morejo vstopiti 14 do 16 lel stara dekleta, ki so dovršila vsaj 6 razredov osnovne šole; ženska obrlna šola ima oddelek za krojenje in šivanje perila, za krojenje in šivanje oblek in za vezenje. — V Podkovsko banovinsko šolo je sprejet, kdor je napravil pomočniški izpit za kovaško obrt in bil tri leta zaposlen kot kovaški pomočnik ler je star najmanj 18 let. — Na državni pletarski šoli v Ptuju se morejo izučiti pletarstva fante in dekleta, ki so dovršili vsaj 6 razredov ljudske šole in ki so stari vsaj 12 let; pouk traja 3 leta. — Odrasla dekleta lahko postanejo po študiju babiške šole (pri bolnici za ženske bolezni) babice ali bolničarske sestre (po enoletnem praktičnem delu v bolnici in enoletnem študiju v bolničarski šoli). V Sloveniji je 76 različnih skupin obrti Pri izbiri obrtniškega poklica je treba paziti na naslednje štiri napačne vidike, ki pri nas v mnogih primerih odločajo pri izbiri obrtniškega poklica: a) Nekdo si izbere poklic zato, da bi čini l>o-lje, čim hitreje zaslužil ali da bi bil njegov zaslužek čim bolj stalen. b) Olrok si izbere nek poklic zato, ker je v tistem |)oklicu zadovoljen njegov oče ali da bi lahko prevzel po njem obrt: ali pa: otrok očetov poklic odklanja, ker je bil oče v svojem poklicu nezadovoljen. c) Otrok se pod vplivom staršev, sorodnikov ali celo sošolcev odloča za nek poklic, pri tem pa sam o tistem poklicu nima niti najmanjšega pojma. d) Otroci si radi izbirajo t. itn. »modne? poklice (ki so danes predvsem: ključavničar, mehanik. elektroinstalater). Zato je treba polagati največjo pažnjo na to. če ima olrok do nekega poklica res veselje in če ga poklicno delo tudi v resnici zanima. Torej mora otrok pred izbiro poklica vsaj približno vedeti, kaj se v tem ali onem poklicu dela. Če hoče biti otrok n. pr. mizar, naj ga peljejo starši v mizarsko delavnico, da si bo ogledal delo, da bo videl, da mora mizar pri delu stali, da v delavnici ropota, se praši, da mizar izdeluje lepe a tudi preproste lesene predmete itd. Skratka, otrok naj pred nastopom učne dobe spozna dobre in slabe strani poklicnega dela. Če bo potem imel do nekega poklica še veselje, če ga ho poklicno delo kljub naporu, prahu, umazanosli ild. še zanimalo, je to do velike mere že znak, da se bo otrok v tistem poklicu tudi obnesel. Učitelj, kutehel in okrajni zdravnik pa mu poleg staršev morejo do neke mere tudi povedati, če ima za poklic, do katerega ima veselje, tudi potrebne telesne in duševne zmožnosti. Pri poklicni izbiri pa se je poleg drugega treba ozirati tudi na to, če mogoče otrok ne bo poleni, ki se bo izučil nekega poklica, oslal na cesti brez dela. Prvi pogoj, da otrok ne bo brezposeln, je njegova delovna sposobnost. Drugi |>ogoj pa so razmere na delovnem trgu. Sa j vemo, da je v današnjih časih gos|K)darskih sprememb ostalo na cesti mnogo dobrih delavcev, tudi obrtnikov. Tako je n. pr. pred leti prišlo ob kruh veliko čevljarjev. Danes pa se že kaže veliko pomanjkanje čevljarskih vajencev. Izkazalo se je, da dober čevljarski mojster z lahkoto konkurira tovarnam čevljev, ker je mojstrov izdelek lahko boljši od tovarniškega izdelka. — Nasprotno pa je naval vajencev v kovinske |K>klice (ključavničarji, mehaniki itd.) zelo velik. V splošnem pa velja, da v naših razmerah dober, soliden obrtnik mor.« še najbolje živeti in je še najmanj izpostavljen gospodarskim pretresom. 3. Otroci z dovršeno ljudsko šolo se morejo posvetili tudi tovarniškemu delu, ko dopolnijo po zakonu predpisano starost. V tovarni so lahko pomožni, nekvalificirani ali kvalificirani delavci. Pomožni, nekvalificirani delavci imajo najnižje plače in so ob krizah, ki jih preživljajo posamezne tovarne navadno med prvimi, ki izgube službo. Kvalificirani delavci se izuče v tovarniških delavnicah ali pa so v tovarni nameščeni potem, ko so se izučili neke obrli. — Pogoje za sprejem v tovarno določajo poedina industrijska podjetju, vsako zase. Podoficirske šole 4. Zn sprejem v podoficirske šole je potrebna tudi le Ijmlskošolska predizobrazba. V naši državi so naslednje podoficirske šole: A. Za suhozemsko vojsko; ). Pešadijska pod-oficirska šola Kralja Aleksandra Beograd, Pešadijska podoficirska šola Kraljice Marije Zagreb. 2. Artilerija: Artilerijska podoficirska šola Čuprija. 3. Konjenica: Konjiška podoficirska šola Niš. 4. ln-ženjerija: Inženjerska podoficirska šola Kralja Pe- tra Vel. Osvoboditelja Sabac. 5. Zrakoplovstvo: Vazduhoplovna podoficirska šola Novi Sad. 6. Saoi-Icla: ltotuičarsku podoficirska šola Niš. 7. Godba: Vojna muzička šola \ ršac. 8. (Iliri: Vojno zunallij-ska šola Kragujevac; Vojno zanallijska šola zavoda Obiličevo. Kruševac. li. Mornarica: Strokovna podoficirska šola Ši-benik. Mašinska podoficirska šola mornarice — Kuinhor, p. Gjenovič. Pomorska vazduhoplovna šola Divulje, p. Trogir. Informacije o sprejemnih pogojih za le šole daje upravnik vsake izmed teh šol ali jih dajejo lokalne vojaške oblast i. običajno pa so razglašeno tudi vsako leto po časopisju ter |>o posebnih letakih, ki jih vojaška oblast razpošlje po občinah. — Izbira je stroga, predvsem je važno telesno zdravje. 5. Z ljudskošolsko predizobrazho se morejo glasbeno nadarjeni otroci vpisati na razne glasbene šole. V orglnrsko šolo (,'eciljinegu društva v Ljubljani morejo bili sprejeti glasbeno nadarjeni, 15 do 22 let stari fantje; pouk traja 4 leta. V škofijsko cerkveno glasbeno šolo v Mariboru morejo biti sprejeti 16 do 20 stari, glasbeno nadarjeni tunlje (dekleta le izjemoma); pouk traja 3 leta. 6. Po odsluženi vojaščini se morejo fantje z ljudskošolsko predizobrazho lotiti raznih kvalificiranih ali nekvalificiranih del in poklicev, n. pr. morejo postali varnostni organi (policijski stražniki, financarji, grauičarji, žandarji). pomožni delavci (sluge, hlapci, cestni delavci, delavci raznih gradbenih podjetij i. pod.). — Za izvrševanje kvalificiranih poklicev so potrebne posebne strokovne šole ali tečaji. Sprejemne iKigoje določajo delodajalci, bodisi privatniki, bodisi oblasti; povpraševanje je obenem s pogoji nestalno, ker se ravna po nestalnih gospodarjih ter političnih razmerah. To je šest najvažnejših poklicnih možnosti, med katerimi lahko izbirajo otroci, ki so dovršili ljudsko šolo, in nekaj vidikov, na katere je pri poklicni izbiri treba predvsem paziti. V kočijivejših in ninnaj jasnih primerili more pomagati mladini, ki si izbira poklic. Banovinska poklicna svetovalnca in posredovalnica, ki daje tudi vsa podrobnejša pojasnila. Svoje poslovne prostore ima v Ljubljani na Aškerčevi cesli v poslopju šolske poliklinike. .T" r* SBSrsSS; mm ■ L | Ep j E m te m 115 !im iifan • •• Delegacija Legije koroških borcev in Zvezp Maistrovih borcev na Avali dne 5. julija 1940 Pogreb g. župnika Ferd. Ciuha Pričakovali smo, da ho pogreb zaslužnega gospoda župnika veličasten; toda v noči od torka na sredo se je nebo okrgo in okrog zatemnilo in v sredo zjutraj je močno deževalo. Zalo smo se bali, da bo dež vse pogrebne slovesnosti pokvaril. Toda ljubezen je močnejša ko narava. Vkljub dežju so se začele zbirati množice od blizu in daleč; prišlo je 28 duhovnih tovarišev, iz domače dekanije, iz Dravske doline in Slovenskih goric. Študijske tovariše je zastopal g. dekan Potokar od Šmartna pri Velenju. Ker je mnogo gospodov duhovnikov prišlo že z jutranjim vlakom ali avtobusom, so se vrstile maše v cerkvi od 7 ilo 10. Slovesno sv. opravilo se je pričelo ob 10 in je trajalo do 13. Pogreb je vodil g dekan in mestni župnik msgr. Umek. Imel je v cerkvi glo- boko zasnovan govor, v katerem je opisni zasluge rajnega župnika za Selnico; prenovljeno župnišče, nove, lepe cerkvene klopi, prenovljena cerkev sv. Janeza, veliki Društveni doni, so pomenljivi spomini na delavnost župnika Ciuhe. 1/. vsega govora je vela iskrena ljubezen, in hvaležno ljubezen je govor rodil tudi v srcih poslušalcev. Pomnoženi cerkveni moški zbor je zapel rajnemu gospodu v slovo tri žalostinke. Med cerkvenim opravilom je nehalo deževali in prijazno je sonce obsevalo ovenčani grob Žalostni in le težko smo se ločili od groba dobrega gospoda. Ovekovečil je g. župnik svoj spomin v Selnici še s svojo oporoko: zapustil je svoje imetje, svoj inventar, svojemu nasledniku in mu s tem olajšal nastop službe; vsa živila, ki jih ima še dobili iz posestva, pa je daroval revežem. Lepa, plemenita misel, zlasti v teh dneh, ko je nekaterim neurje uničilo živež. Bog plačaj blagemu gospodu župniku prav bogato vse dobrote! Mir mu in hvaležen spomin! Umor tovarniškega preddalavca na Jesenicah Preteklo nedeljo zjutraj se je po Jesenicah raznesla vest. da je bil r. nožem zaboden v hrbet 5SI e (n i tovarniški preddeluvec Anton Pin-tar. stanujoč na Javorniku št. 55. Ta žalostna vest je vse Jeseničane silno razburila. Poročilo o tem zločinu smo prejeli /e v nedeljo popoldne, vendar pa smo z objavo pocukali v interesu preiskave. Sedaj se je policiji posrečilo ta zločin pojasnili in so krivci že pod ključem. Anton Pintar se je vračal v nedeljo zjutraj okrog dveh iz restavracije tovarniške kazine po cesti proti Javorniku V njegovi družbi «o bili delovodja pri Kil) Iskra ia njegova žena Marija ter Franc Dolenc, uslužbenec Kil). Pri Kašti je Pintar stopil za hip v strun. Ta čas pa ga jc nekdo napadel in mu zasadil kuhinjski nož v levo stran prsnega koša. Pintar se je na mestu zgrudil. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico Bratovske skladnice. kjer jo zdravnik dr. Tancar. ki je takoj prihitel. ugotovil, da jo runa smrtna in vsaka pomoč izključena. Čez ono uro je Pinl ar. izdihnil. Kakor sodijo, je vzrok zločina alkohol in ženska. V ponedeljek popoldne je sodno-zdravniška komisija obducirala truplo rajnega Pintarja. Anton Pintar je bil znan kot priden delavec. miren in lihega značaja, ni bil pijanec, pač pa je v družbi rad igral na karte. Policija jo aretirala tri osebe, ki so osumljene, da so v zvezi s tem zločinom Eden izmed aretirancev je že povedal, kdo jc zabodel Pintarja in ie do-tični že v zaporu. £2 I S TEK I. Dolenc: V službi dveh gospodov Prijatelju Matiju Malešiču v spomin. Med posebno lepa leta svojega življenja je štel zadnja tri gimnazijska leta v Ljubljani, ko ga je sprejel prelat Andrej Kalun v Marijani-šče, kjer ni bil preskrbljen saino s hrano in stanovanjem, ampak je dobil v zelo izobraženem in plemenitem ravnatelju Marijanišča tudi moža, ki je bodril njegov pisateljski talent s prijazno besedo in s posojanjem knjig. Ko je Matija po maturi zapustil Mnrijanišče. je smel na prelutov račun vzeti v tedanji Katoliški knjigarni vsako nemško knjigo, ki je izšla v Reklamovi zbirki. »Mama in oče Kaian« — to sta bili zanj najljubši imeni. Ko jc prišel kot okrajni glavar v škofjjo l.oko, je pričel tudi takoj misliti na to, da bi se vzidala spominska plošča na hiši, ki je «lala ne samo Malešiču, ampak še neštetim drugim »očeta Kalanac. Enoletni prostovoljec. ^Strie Glad. Po maturi 1. 1913 je odšel k vojakom kot enoletni prostovoljec in sicer v Zuder. Kakšna razlika med Marijaniščem in kasarno! Sredi med lahkoživimi, deloma tudi premožnimi mladimi grešniki Hrvati, Italijani, Nemci, Madžari, /idi je bil Matija ros »eurstev daljnih sin. tuj in teman«, ki je lahko rekel, da zanj družba ne mara in on ne zanjo. In še nekdo je bil njegov stalni drug. ki mu je grenil življenje: to je bil stric Glad Po votla t i ti moram, da je ena temna točka, ki me neštetokrat spravi v najslabšo voljo! To je stric C.lad! Vsaki dan Bil brnijo po glavi besede giudnih študentov: Kriiletaj en trebuho kaj pajčevne se v njem se deluntaj.2 Salament, zdi se mi včasih, 5 Tako citira Malešič prosto po spominu šaljivi heksnmeter iz Debevčevih Vzorov in bojev, ki je kljub »grščini« vsakemu razumljiv? sa j so besede slovenske razen »en« (= v) in »kaj« (= in), samo zasukane so malo po grško Op. pis. da bi pojel sam pitano tele: dostikrat se /mislim na |x>lno mizo v Marijaniščll Zlasti ob nedeljah in praznikih, ko ne dobimo večerje, mi je včasih skoraj neznosno. Iz Marijanišča priti v kasarno, tudi v tem oziru ni skočiti preko Ljubljanice, nego preko Atlantskega oceana. (Pismo z dne 7.—«. dec. 1915.) Iz Zadra so odšli enoletni prostovoljci 25. maja 1914 k svojim kompanijam v Mostar. in sicer so korakali v pekoči dalmatinski vročini v polni bojni opremi na jprej peš v Split'(preko Bonkovcn, šibenika. Muca in Sinja) in potem l>o morju do Metkoviea in po železnici do Mo-starja. Potem pa na manevre po niostarski kal-nati okolici v vročem mesecu juniju. Človek ne ve. ali bi se smejal ali pa pomiloviil. ko opisuje, kaj je vse prestal od vročine n od ploh. koliko njegovega znoja je popila hercegovska skala, pa ni niti — nahoda dobil. Služil je pri 22 dalmatinskem pcšpolku in ko ga j? v Hercegovini jiresenetil izbruh svetovne vojske, jo delil v tej vojski usodo Dalmatincev. ki so bili med prvimi, ki so prejeli ognjeni krst v Srbiji. S tem so pa začenja novo pogluvje v Matijevem življenju. Matija med svetovno vojsko. Načrti za roman iz vojne dobe. Prvikrat se je oglasil ko jo korakal proti srbski meji ob Drini, l ista dopisnica se mi jo izgubila; stala sta na njej verza: Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade, to boli. Prvo sporočilo iz te dobe ki sem ga shranil, mi jc pistd kot »enoletni prostovoljec kor- poral Malešič Matija, infant. rog. št. 22. 15. vojna pošta nosi datum 2. IX. 1914, dopisnica sumu pa ni datirana. V njej pravi: »Dosedaj v netili krvavih bitkah, pa me je Bog obvaroval, da sem med gostim dežjem krogel, med šrapnoli in granatami odnesel celo kožo... Teren v Sandžaku je strašen; dobro, da grcino sedaj drugam. Tako nekam otopel sem /a žvižganje krogel in muke ran jencev in pri pogledu na mrtve, da se šele po bitki ponavadi potipljem, dali me ni zadela nobena krogia in se sam sebi čudim, ko vidim, da sem ne-runjen.« Čez nekaj časa se je oglasi! s pismom, iz katerega je pa cenzura i/strigla četrtino. Tam govori o svojih doživetjih in o načrtu, da bi jih opisal v knjigi. »E, če so še kdaj snideva! Pravil Ti bom, da boš poslušal z odprtimi usti in ušesi in se gotovo veselil, da jc Hog Tvojega Mati jo srečno prepeljal skozi in čez toliko strašnih dni, ur, minut, to se pravi, i drugim lx>m pravil potom knjige »Smrti v obraz« (najmanj pot debelih zvezkov je že dosedaj nabranega in zasnovanega). Koliko in kaj vse bi Ti rad pisal — ali kaj. ko vendar rajši vidim, da dobiš pismo, kakor da ga zaradi kako zate morda niti ne bog/na kako pomembne in važne stvari ne bi dobil v roke. Prišel bo dan.« s tem se pač troštaino, dasi morda že nosi kdo v puški kroglo, ki ti upihne luč življen ja ... — pa na to se pri odmoru ne misli. Misliti se pa mora prav zelo misliti in še bolj čutiti — pri tej priliki na velikansko zalego neprijetnih domačih živali, ki so se noplodile po životu najbolj zanemarjenega prostora kakor najobčutljivejšega častnika. To jo mnlheiir! Ne pomaga nobena žav-ba. preoblači so. čisti se — vse zastonj' Ali navaditi se ne moreš — čakaj torej boljših časov . . . V vojski se človek marsičesa nauči, prav mnogo se nauči, predvsem: molili in (rdno zaupati v Bogu in vdati sc popolnoma in vsega v Njegovo voljo. To jo edino, kar te drži v najtežavnejših in najstrašnejših urah. v Da mi je pred letom kdo rekel, da je mogoče toliko štrapacov pretrpeti, toliko muk prestati. toliko mraza, noči brez spanja prebiti, bi mu brez ovinkov povedal v obraz, da blazni. Danes bi mu seveda z občudovanjem dal zadoščenja. ker je [»znal skrite človekove sile kakor nihče.« Kako je v vojnih grozotah zorel duševno, o tem govori v obširnejšem nedatiranein pismu, ki ga je pisal že kol kadet. Moralo je to biti kmalu v januarju 1915. Ko govori o večji nevarnosti. v kateri jo v vojski častnik nego navaden vojak, »ker naši sovražniki imajo /,i svojo prvo in glavno nalogo, postreljati glave višjih«, nadaljuje: »Sicer verujem na eni strani neomajno na svojo zvezdo sreče, ki me je dosedaj prepel jala skozi toliko in (ako strašne nevarnosti, na drugi strani sem se pa popolnoma vdal v božjo voljo. Znaš, Ti si niti predstavljati ne moreš v udobni sobi na Linhartovi cesti, kaj so to pravi, popolnoma se vdati v Iviž.jo voljo, ali v dobro zakurjeni šolski sobi kjer razlagaš svojim nevernim in nehvaležnim poslušalcem junaške vo jne čine Homerjev ih junakov, pri vsem tem pa veš v vojnih grozotah samih manj ko moj ušivi vojni plašč. Samo pomisli enkrat, na mater. pri jatel je, vzvišeni, nedov ršeui ideali, katerim si hotel posvetiti vse svoje življenje in v katerih dovršitev in izvršitev in dosego si veroval ko v zve/de na nebu — pa žvižga mimo tebe in preko tebe in vsak žvižg pomeni smrt in konec vsemu: ves tvoj život, ves organizem, ves tvoj mladi ustroj in energija dela in moči se ustavlja uničenju, hoče živeti, živeti — ali smrt opominja in grozi in vihti koso in njena konica to more zadeti vs(ik trenutek. Tedaj, tedaj — ali. ne samo tedaj, že prej in vodno — ti moliš v svojem srcu kljub vsem spominom in kljub mladosti in sili in energiji- Tvoja volja. o Gospod... lega so učimo mi v vojni in to jo za nas vnela in boljša šola ko :i" * om ' " (Dalieji " lite ttchocc Koledar Aleš, sjioznav alec; Mar- Sredu, 17. juniju: celina. devica. Četrtek. (H. juliju: Friderik (Miroslav), mu-rrnec; kainil Lelijski, spo/navalec. Novi grobovi + N'a Jesenicah na Gorenjskem je v ponedeljek mirno v Gospodu zaspal, slar šele ">1 let. gospod Davorin Tancar, hišni posestnik in gostilničar. Bil je splošno priljuhljen In daleč na okrog znan. Svoj Čas |e bil odličen organist. Zapušča ženo, dva sionva: davčnega kontrolor'« Vinka In zdravnika dr. Avguština, ter pol "i popoldne izpred hiše žalosti Trnovski pristan 28 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim našo iskreno sožalje! Osebne novice Glavni urednik Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin ie nnsio|ii! svoj redni letni dopust. — Foročila sta se včeraj v frančiškanski ccrkvi v Ljubljani g- Kari M i s j a k, sodni pripr pri okrož. sodišču v Celju, in gdč. Ivica E r m a n, učiteljica v Zidanem mostu. Za priči sta bila nevestin brat dr Erman Marijan, odv. pripravnik in Misjak Ivan, akademik. Obilo sreče! — Poročila sta se v ljubljanski stolnici gosp. Stanko Kolčne, akiul. slikar in |>oštni uradnik, in g. Marija Suliadolc-Vidmajer, trgovka. Priči sta bila g. Franc Pogačnik, veletigovec. in g. Avgust i v koči i Volk, veletrgovec. Želimo obilo sreče I r>min™' drata in zvezani tako, da je izgledalo kot nekak buldahin. Vsemu temu pa so dali svoj poudarek še številne vihrajoče zastave, zlasti one na vrhu jamborov, ki so se videli daleč po Tuhinjski dolini in po okoliških hribovih. Z eno besedo povedano — bilo je lepo in poleg vsega je številno ljudstvo hvalilo Boga, da jim je vendarle naklonil lepo vreme! Nova maša se je btalc na Selah. Prisostvovali so ji poleg ogromnega številu občinstva dekan iz Treb-nja g. Ivan Tomažič, ki je bil obenem tudi govornik novomašniku, Nadalje šmarski župnik g. J Opeka, prof. dr. Vilko Fajdiga, kamniški kanonik g. M. Ri-har in kamniški župan g. Nande Novak. Po cerkvenih slovesnostih, ki so se končale okrog enih, se jc razvil proti Srednji vasi sprevod, v katerem je bilo opaziti izredno lepe narodne noše, kar je dalo vsemu toliko vecii poudarek. Okrog dvesto gostov se je podalo nato na dom novomušnika k;er se je razvilo pravo svatovanje v krogu »rečnega novo-mašnika. Popoldne ob 4. pa so se vsi podali v izredno lepo okiašcno cerkev na Loke, kjer je novo-mašnik odmolil litanije. Potem so se množice vrnile zopet na navemašnikov dom in šele pozno zvečer so se ljudje začeli razhajati zadovol|ni in srečni, da so mogli preživeti nekaj prijetnih trenutkov v družbi novomašnika! — K A za učiteljice vabi vse učiteljice, ki bi delovale v KA, k tečajema in duhovnim vajam, ki jih bo vodil preč. g. kan. Šimenc od 20 do 25. julija v Lichtenturnovem zavodu. Pričetek je 20. julija ob 11. uri, zaključek 25. t. m. zvečer Oskrbnina za vse dni znaša 150 din. Priglasite se na ZKU Ljubljana, Miklošičeva cesta 171 — Ugodnosti za mlade planince. SPD nudi mladim planincem, članom mladinskih odsekov SPD julija in avgusta velike ugodnosti pri prenočevanju. Za mladinske člane je odobrena znižana pre-nočnina na skupnem ležišču v Domu na Krvavcu, na Veliki planini, v Staničevi koči in v Orožnovi koči. V okolišu Slovenjega Gradca slane ITT menu zakona ■ FIlm za trdne živce! nanmni Ljubezen pomočnica Scotland Yardu in poli- g! ciji v Berlinu! Predstave ob IG. 11) in 21. uri. H Telef. ».31 KINO UNION | R )BE iT MONIG JMEKY iti RIHSALIND RUSSKL v veselem m zabavnem detektivskem lilmu polnem duhovitih domislekov moder, detektivov v noci Premieru tlnnes ob IG., IH. in 'JI. uri Kino Slonu, tel Z7-30 Strela vžgala hišo na Škofljici Škofljica. 16. julij al940. Današnje vreme, (d je s svojimi nevihtami razdajalo po deželi, jc obiskalo tudi Šicofljico, kjer se je ob 4 popoldne začela huda nevihta z viharjem in ploho, Treskalo 6icer spočetka ni, okrog četrt od kolenom na-pravil veliko rano. 17 letnemu ključavničarskemu vajencu Nahtigalu Juliju iz Ljubljane je padel na levo roko kos železa in mu jo zdrobil. 7 letni sin delavca Šiler Ivan iz Stražišča pri Kranju je padel i. ograje in si zlomit levo roko. 9 letni 1'erme Miroslav, siu preglednika finančne kontrole v Višnji gori je padel po stopnicah in si zlomil levo roko v zapestju. 7 letni posestnikov sin Janez šile iz Sodražice pri Kočevju se je zaletel v koso in si prerezal levo lice. 27 letni brezposelni delavec Dušan Franc iz Velikega Mlačevega na Dolenjskem se j 13 s sekiro hudo vsekal v levo roko. — Star vlomilec obsojen na 2 leti robije. Čevljarski pomočnik Lukman Franjo, doma iz Križe v-cev pri Čakovcu ie poklicni tat in drzen vlomilec. Komaj je presedel pri ljubljanskem okrožnem sodišču 18 mesečno kazen strogega zapora, že je začel znova krasti in vlamljati. V začetku junija se je pojavil v Litiji, Popoldne 6. junija je vdrl v hišo Marije Kolškove. Tej je odnesel 55 din gotovine, Frančiški Žakljevi 76 din gotovine in Milku Žaklju obleko. Naslednji dan je skušal vlomiti v nabiralnik župne cerkve sv. Nikolaja v Litiji, pa ga je zasačil cerkovnik, nakar so ga litijski o-ožniki kmalu prijeli in zaprli. Zaradi zločina vlomne tatvine in zločina poskušenega vloma se je včeraj Franjo Lukman moral zagovarjati pred sodniki malega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g Rajko Lederhas. Vse je tajil. Toda priče so ga pokopale. Prestal je po zaporih že do 5 let kazni. Včeraj je bil zaradi obeh zločinov obsojen na 2 leti robije. — Dolžnost vsako ženo je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Jnsefovn« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava isFranz-Jnscfovn« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ost. tet S. bi. 30414/35. — Na učiteljišče šol. sester v Mariboru se sprejme v šol. letu 1910-41 iltl učenk. Pravico _do sprejemnega izpila imajo absolventke nižje gimnazije z nižjim tečajnim izpitom in absolventke meščanske šole, ki so dovršile završni izpit z odličnim uli vsaj prav dobrini uspehom. Sprejemni izpiti se začno 28. avgusta. Gimnazijke ga delajo samo iz petja, absolventke mešč. šole |>n iz petja, slovenščine (pismeno in ustno) in matematike. Zahtevana je snov za vso nižjo gimnazijo. Pred sprejemu i m izpitom je zdiavuiški pregled. Vpisovanje v L letnik je j. septembra, kdor je sprejet. s leni še ni vpisati. Zavod bo dal prednost onim, ki bodo zadostile v polni meri vsem zakoni lini predpisom in bodo razen tega stanovale v zavodovem internatu ter resno hočejo dovršili vseh pet letnikov na zavodu. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo učiteljišču do 13. avgusta in jo kol-kovati z 10 dinarskim cerkvenim kolkom. Priložiti ji je treba: 1. rojstni in krstni list,2. spričevalo o nižjem tečajnem izpitu. — Kavnnteljstvo. — Sprejem v prvi letnik zasebnega ženskega učiteljišča uršulink v Škoiji Loki. V šolskem letu 1940/41 sc moro vpisati v prvi razred 30 učenk. Prošnje za sprejem v prvi razred je treba vložiti pri ravnateljstvu osebno ali po pošti naikasneje do 15. avgusta Prilogi: 1 krstni list 2. izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu odnosno o završnem izpitu za učenke meščanskih šol. Sprejemni izpiti se pri-čno 28. avgusta ob 9. uri Razpored izpitov bo objavljen v veži pred samostansko porto. — Nova maša v v Tuhinjski dolini. Iz Srednje vasi pri Kamniku nam poročaio: Dolge priprave v Srednji vasi pri Kamniku so dale slutiti, da se jim obeta velik praznik. In resi V nedel|0 je domačin Vrtačnik Venceslav bral novo mašo. Visoki mlaji, ki so se dvigali že od prejšnje nedelje in to vse od Kavrana pa do Lok, so mimoidočim oznanjevali dogodek Zlasti lepa je bila ureditev tik pred domom novomašnika, kjer stoji tudi kapelica Matere boije. • . i • t i-iii -,..<«.,11»«: .. *,ki:i#: U.. burje visoki miaji iu um jiu.,«,. pCf cbviavi ^ijpij^i^tiijjjjijii^ * Veliko ponarejevalsko afero je te dni odkrila zagrebška policija. Aretirala je nekega Brun-nerja, ki pa ima še kar štiri druge priimke in policija še ni na jasnem, kdo je prav za prav ta možak. V hotelski sobi Bruiinerja so našli kovčeg, v katerem je bilo veliko obremenilnega materiala. Ko so kovčeg še bolj natanko preiskali, so našli skriven predal, v katerem je bilo še več obremenilnega dokaznega materiala. V skrivnem predalu so našli celo vrsto ponarejenih potnih listov, odtise ponarejenih štainpiljk župnih uradov na Madžarskem in Slovaškem, odtise štampiljk, ki jih uporabljajo obmejne policije, kakor tudi številne čeke ameriških in avstralskih bank, glaseče se na izredno visoke vsote. Brunner se je izdaja! tudi za Julija Langerja. Policija je doslej našla pet različnih dokumentov, opremljenih z njegovo fotografijo, vsak se pa glasi na drugo ime: Julius Brenner, Julius Langer, Friedrich Popovič, Vaclav Novak in Emil Weiss. Že prve ugotovitve so povedale, da je »Brunner« za več milijonov ogoljufal svoje poslovne prijatelje, ki se pa iz strahu pred policijsko kaznijo ne upajo prijaviti svojega težko plačanega poznanstva s tem tujcem. Brunner fe sprva stalno zatrjeval, da se piše res Brenner. Pozneje je svojo izpoved spremenil, rekoč, da se piše Langer in da ima brata v Zagrebu. Policija je tega brata res prijela in pozneje spet ugotovila, da jo je slepar potegnil, ker so nosili dokumenti z njegovo sliko ime Emil Weiss. Pri zasliševanju se slepar spretno izmika nastavljenim pastem in silno previdno odgovarja. Njegovega pomagača Rusa Tovbonija je policija prijela, pa se je poskušal zastrujiiti. Toda v bolnišnici so mu hitro izprali želodec in ga ohranili pri življenju. V skrivnem predalu zgoraj omenjenega kovčega so našli tudi fotografijo neke ženske, ki je bila že dalj časa pod policijskitn nadzorstvom. Je to emi-grantinja iz Nemčije, kuharica Sofija Tipj->el, ki je po izjavi Brunnerja njemu pri sleparijah pomagala. Sofija Tippel pa se je pravočasno skrila ln policija doslej še ni mogla izslediti njenega bivališča. Na veliko presenečenje pa se je v ponedeljek pojavilo na policiji več odvetnikov, ki so posredovali za Tipplovo in skušali policijo prepričati, da je (a ženska nedolžna. Odvetniki so izjavili, da ne vedo, kje je Tipplova, bodo pa to poizvedeli in jo pripel ja I i na policijo. Tudi odvetnik zajirtega Alfreda VCeissmanna je prišel na policijo, pa je bilo vse njegovo posredovanje zastonj. Weissmanna so še v ponedeljek popoldne odpeljali v prisilno bivališče v Stubičke Toplice. Na podlagi materiala, ki so ga našli v omenjenem kovčegu, je policija obiskala pisarno zagrebškega odvetnika dr. Pavla Neubcrgerja v llaulikovi ulici, da bi ga pripeljala k zaslišanju. Tam pa so detektivi zvedeli, da je dr. Neuberger že 18. aprila odpotoval v Ameriko in ni od takrat nobenega glasu o njem. Izredno sumljiv je tudi policijski zaupnik Srečko Rudolf, ki je Brunnerja ovadil. K;ikor so ugotovili, je Rudolf Srečko na lastno roko pretakal stanovanje Brunnerja in odnesel samokres, last Brunnerja. Ta Srečko Rudolf je sedaj izginil in ga policija išče, ker jc bil .kakor kažejo vsi znaki, razočaran kompanjon Brunnerja. S to zadevo ima zagrebška policija polne roke delit. Predvsem hoče razjasniti, kdo je j^rsv za prav Brunner. V ta namen je prosila za informacije budimpeštansko, dunajsko in milansko policijo. * Pri kopanju utonil. V Zagrebu se je kopal v Savi 14-letni kravji pastir Luka Bujanovič. Skočil je v vodo in se, kakor pripovedujejo njegovi prijatelji, zadel ob kamen ter utonil. Njegovo truplo so že našli. * Ureditev obmejnih vprašanj z Madžarsko. Da se uredijo aktualna obmejna vprašanja v smislu konvencij z Madžarsko, je prišla včeraj komisija, obstoječa iz predstavnikov madžarskih obmejnih oblasti v Koprivnico, kjer bo imela konferenco s predstavniki naših obmejnih oblasti. Konferenci bo predsedoval okrajni načelnik v Koprivnici Mladen Slijepčevič. V čast madžarskih gostov so predstavniki naših oblasti priredili banket, na katerega so bili povabljeni vsi udeleženci konference. * V vlaku znorel. V večernem vlaku, ki je preteklo nedeljo vozil iz Dubrovnika v Sarajevo, je nastala v bližini postaje Raška Oora, strašna panika. Orožniški kaplar, ki je v družbi svoje neveste in bolniškega strežnika potoval v zdravilišče, je potegnil svoj bajonet in svojo nevesto hudo ranil na "obeh rokah. Nato se je bolnik spet pomiril, vendar pa je kmalu nato z bajonetom razbil vse šipe na oknih vagona in ogrožal vse sopotnike. Le z veliko težavo se je posrečilo ubogega bolnika razorožiti. V Sarajevu so bolnika, ki je čisto zblaznel, takoj odpeljali v zdravališče za umobolne, njegovo nevesto, ki je izgubila veliko krvi, pa v bolnišnico. * Alkohol uničil zakon. V Našicah se je te dni odigrala grozna družinska žaloigra. Železničar Vlada Milinkovič. ki se je poročil s poštno uradnico Marijo Štolcer, se je zadnji čas udal pijači. Njegova lepa žena se je z vso pridnostjo posvetila domačemu delu, mož je pa zvečer rajše hodil od gostilne do gostilne. Marija je pogosto prosila svojega moža, naj ostaja zvečer doma. on pa o tem ni hotel ničesar slišati. Večkrat je prišel pijan domov in razgrajal ter razbijal. Končno se je Marija odločila napraviti konec takemu življenju ter se je preselila k svoji stari materi. Milinkovič je divjal in skušal svojo ženo pregovoriti, da bi se spet vrnila, Marija pa tega ni hotela storiti. Te dni je zvečer prišel Milinkovič k Mariji, jo zgrabil za ramena, jo tresel in vpil nad njo, nato pa je potegni! samokres in kakor obseden streljal na prestrašeno ženo. Marija se je vsa v krvi zrušila na tla, nato pa se je z veliko težavo splazila skozi nizko okno na dvorišče. Divjajoči mož se je zaklenil v kuhinjo. Ko so prišli orožniki, da bi ga aretirali, si je jjognal kroglo v srce. Marija, ki so jo takoj spravili v bolnišnico, k sreči ni bita smrtno nevarno ranjena in je že na potu ozdravljenja. * Prijateljstvo plačala s smrtjo. V vasi Žakovo nedaleč od Istoka sta veljali 1Q-Ietna Jefimija in nekaj let starejša Bogdana za najboljši prijateljici. Jefimija, izredno lepa in temperamentna deklica, se je celo preselila k Bogdani in tam dolgo časa stanovala. Bogdana se je veselila, ko je videla, da njen brat rad pogleduje za Jefimijo. Tudui Jefimlji je bil brat všeč in se je že smatrala za nevesto mladega moža. Nedavno je brat dobil dobro službo v Belgradu. Ginljivo je bilo slovo obeh ljubečih. Brat flija je pisal svoji sestri Bogdani dolga pisma. Bogdana pa je naenkrat spremenila svoje mišljenje. Mislila je, da mora llija na vsak način poročiti kako mestno dekle. Bila je prepričana, da se bo bratu posrečilo v Belgardu pridobiti si lepo premoženje. Jefimija pa je dobra le za kakšno kmetijo. Ilija je kmalu našel novo nevesto in te dni je Bogdana prejela od njega fotografijo, na kateri je bil naslikan llija v družbi mestne lepo- Liubliana, 17. iuliia Radio Ljubljana Sreda, 17. julija: 7 Jutranji pozdrav — -.05 Napovedi, poročilu — 7.13 Pisan vencek veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 švicarsko pesmi in plesi (plošče) — 1230 Poročila, objave — n Nii|iloiče) — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: O letalski šoli na Blokuh (g. Janko Čolna,.) __ js.4.3 <'Hruške točke (plošče) — 1f> Napovedi, poročila — 10.20 Nac. ura: Deinir Itj-snr in I clagoni jo (Svet. I) Milovanovič, Bel-grad) — 19.40 Objave - 20.10 G6rje kot letovišče (g. Ivan Dodie) — 2030 Violinski koncert, rr. Minin Viher, pri klavirju g. prof. M. Lij>ov-šek — 21.15 Kmečki trio — 22 Napovedi, poro-f.jli, _ 22 15 Samospevi (gdč. Bogdiina Stritar) ob spreniljevanju kitare (g. St. Prek). Drugi programi Sreda, IS julija: Vedijeva opera »Aida« (plošče) — Zagreb: 20 Schubertov koncert — Bratislava: 19.40 1'esnfi — Praga: 19.23 Zabav-iiu glasba — Sofija: 19 Tamburice — Beromiinster: 19.40 Pisan koncert •— Budimpešta: 19.23 Klavirski koncert — Rim-Bnri: 20.30 Izbrana glasba, 21.33 Pesmi in moleilije — Trst-Milan: 19.13 Komorna glasba, 22.10 Simfonični koncert Riga: 19.45 Poljudne letflnske jiesmi — Sottens: 20.20 Dueti iz modernih operet. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Šumnik. Marijin trg 5; nir Kurult, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. tiče. lefimija je bila jezna na svojo prijateljico. Stanovali nista več skupaj, vendar pa je Bogdana večkrat obiskala svojo prijateljico in hvalila brata, ki je sedaj v Belgradu na najboljši |x)ti, da bo postal bogat mož. Bogdana je bila celo tako neprevidna, da je Jefimiji pokazala sliko. Ko jo je Jefimija videla, je bila vsa iz sebe in je sklenila, da se bo krvavo maščevala nad Bogdano. Ko se je Bogdana s prijaznimi besedami poslovila od Jefi-mije, je ta vzela samokres svojega očma in se splazila za svojo prijateljico, ki je šla proti Istoku. V nekem gozdu jo je dohitela in ji pognala kroglo v hrbet. Bogdana se je mrtva zgrudila na tla. Dolenjski diiaki so se organizirali Med dolenjskimi dijaki se je že vočkrat pokazala polreba po dijaškem društvu za Dolenjsko, ki bi bilo žarišče večjega dela dolon.skega dijaštva. Ta želja se je sedaj uresničila. V nedeljo. 7. julija, se je zbralo v Št. Ruperlu dijašlvo inireusko-teme-niške doline in ustanovilo svoje počitniško dijaško društvo »liaragac Društvo je bilo organizirano v krajih, v katerih je to bilo najbolj potrebno. Obsega območje mirensko-teineniške doline, to so občine: št. Lovrenc, Trebnje, Čatež, Sv. Križ, Mirna. Mirna peč, Mokronog, Trebelno, Tržišče, št. Janž in Št. Rupert. Sedež je v št. Hupertu. ki je nekakšno središče teli krajev. Zborovanje je bilo pod pokroviteljstvom šentrupertskega župnika, g. Franceta Nabtigala v njegovem žilpnlšču. Z zborovanja so bile poslane udanostne brzojavke voditeliu slbV: naroda ministru dr. Korošcu in prcvzv. škofu dr. Gregorju Rozmanu. Lep je bil pogled na dijaško mladino, ki so je v tako velikem šlevilu zbrala na svojem prvem zborovanju. Prihitelo je iz vseh navedenih krajev 70 dijakov in dijakinj, na katerih se je bralo vidno zadovoljstvo nad tolikim številom, katerega niti največji optimisti niso pričakovali. Bilo je pa tudi vsem jasno, kako potrebno je bilo to zborovanje, da se enkrat mrtvilu, ki je do sedaj vladalo med dolenjskimi dijaki, napravi konec. Še posebno se .je tega zborovanja radoval župnik Nahtigal. ko je dejal, da je ob tem sestanku trikrat vesel. Prvič, ker so se zbrali na tem kraju, drugič, ker se jih je toliko sešlo in tretjič, ker gleda z upom v bodočnost dijaštva in njegovega društva. Težki časi zahtevajo močnih značajev, močnih zaradi tega, da bodo znali obdržati lo, kar so si pridobili v last in o dosedanjih redkih stikih le nialo poznamo, bo ha skupno željo vseh dijakov dne 28. juli.ia dijaški sliod na Zaplazu, ki je na Dolenjskem največ.'« Marijina božja pot, kamor se zatekn naše ljudstvo v svojih veselih in žalostnih dneh, iščoč utehe in blagoslova. Tako bo tudi dijaštvo na tem božjem polu prosilo blagoslova za svoje nadaljnje delovanje. 11-ez. Ponosen zdravnik »To je nio.la pacientka. Poglej Iri |iorrehinaste krone levo spodaj — uli jih nisem imenitno naredil?^ > L1U BLI4N A Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokalcah bo odprta v četrtek, 18. julija ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Razstavljeni bodo vsi projekti ter pri otvoritvi razdeljene nagrade projektantom. Razstava bo prav nazorno pokazala, kako so si naši arhitekti zamislili ta veliki socialni zavod, ki ga prične mestna občina zidati v najkrajšem času. Denar za zidanje je že na razpolago, saj ga je podarila Mestna hranilnica ljubljanska v proslavo svojega jubileja, da bodo torej stari Ljubljančani, ki jim življenje ni bilo milo, lahko v kratkem uživali mirno starost v najmodernejših poslopjih pri dobri preskrbi na zdravem zraku prelepe ljubljanske okolice. Večini projektov so priloženi tudi plastični modeli, da bo lahko vsakdo videl, kako lepa poslopja namerava mestna občina sezidati sredi vr-tv svojim revnim varovancem. Razstava bo odprta od 18. do 25. t m. ter so vsi Ljubljančani vabljeni, naj si jo natanko ogledajo, da spoznajo veliko skrb mestne občine za osamele in onemogle. Razstava je brez vstopnine. * 1 Nevihta nad Ljubljano. Včeraj popoldne je bilo v Ljubljani sila soparno. Termometer je kazal okoli poldneva do 30" C nad ničlo. Kmalu pa so se začeli zbirati nad mestom in bližnjo okolico črni, nizki oblaki, ki so pridrveli od zapadne strani, ta-ko-le od Vrhnike. Vsi so pričakovali hudo nevihto. Na Barju okoli šole in Črne vasi se je vlila sicer ploha, toda ni bila tako silna kakor v Ljubljani, ko je zavladal tudi močan piš. Močin naliv je trajal dobre pol ure, nakar se je počasi začelo jasniti. Nevihta se je nato vlekla v smeri proti severovzhodu. Okoli Črnuč, Domžal in Kamnika je prav tako divjala nevihta in je drvela tja proti Savinjski dolini. Tudi tam, kakor nam poročajo iz Podloga, so imeli okoli 1. močan naliv med treskom in gromom. Toče ni bilo. Nevihta je nato vzela smer proti Velenju in Celju. Kakor nam javljajo iz Vevč, kar je zelo zanimivo, je tam ob nevihti v Ljubljani padlo le nekaj kapljic dežja. Okoli Sostrega in Dobrunj pa sploh niso imeli dežja. Popoldne okrog pol štirih se je vnovič pooblačilo in spet začelo deževati. Ob petih se je vlila huda ploha, ki je trajala precej časa. Vmes je tudi grmelo in treskalo. 1 Modernizacija Erjavčeve ceste hitro napreduje. Ni dolgo tega, ko so začeli razkopavati in uravnavati Erjavčevo cesto od Bleivveisove ceste pa do železniškega prelaza, ki vodi naprej v Rožno dolino. Doslej so cesto že na novo posuli in cestni valjar utrjuje cestišče. Ko bo cesta urejena in na novo makadamizirana, jo bodo še sprameksir-ali, tako da bo vsa Erjavčeva cesta lepa in gladka ter brez prahu. 1 Stanovanjske hišo Pokojninskega zavoda hitro rastejo iz tal. Pokojninski zavod je lani začel gradili velik blok stanovanjskih hiš ob Nunski in podaljšani Muzejski ulici. Po načrtu naj bi zgradili vsega skupaj 5 stanovanjskih hiš, ki bi bile vse petnadstropne. Lani so začeli graditi štiri hiše, s pelo, ki naj bi stala ob Rleivveisovi ulici in na vogalu ob Nunski ulici, pa so počakali. Lani so stavbam v glavnem zgradili temelje, letos pa stavbna podjetja kar tekmujejo, kdo bo hitreje prišel do strehe. Hišo ob Nunski ulici gradi Stavbna družba iz Ljubljane. Tej hiši betonirajo sedaj strop nad četrtim nadstropjem. Na vogalu Nunske ulice in podaljšane Muzejske ulice gradi drugo stanovanjsko hišo stavbno podjetje Ivan Bricelj iz Ljubljane. Tu gradijo sedaj zidove četrtega nadstropja. Poleg te hiše gradi v Muzejski ulici tretjo hišo podjetje Mavrič iz Ljubljane. Ta hiša je že dosegla peto nadstropje. Stavbeno podjetje Kavka pa gradi prav tako v Muzejski ulici četrto stanovanjsko hišo, ki sega sedaj že v tretje nadstropje. Ni dvoma, da bodo vse te hiše že zgodaj v jeseni pod streho. Popolnoma dograjene iu urejene pa bodo seveda šele prihodnje leto. 1 Selitev stojnic se je že začela. Včeraj smo sicer imeli v Ljubljani obilo dežja in so nevihte kar preganjale druga drugo. Kljub temu pa se je včeraj po|>oldne začela selilev stojnic, ki naj pripravijo prostor za nove tržnice. To pot so začeli prav pri Zmajskem mostu. Prvi dve stojnici ob Zmajskem mostu sta bili kar na mah v dobri uri prestavljeni z nabrežja Ljubljanice na nasprotno stran ceste ob platnene šotore čevljarskih stojnic. Selitev je bila dokaj enostavna. Razmeroma lahki stojnici so podložili in na valjarjih pritisnili čez spraineksirano cestišče. Pomagalo je par postrešč-kov, ki so kljub slabemu vremenu posel hitro opravili. Ce bo šlo preseljevanje večjih stojnic tako hitro iz.|>od rok, potem bo Vodnikov trg v kratkem dobil drugo lice. Je pa tudi prav, če mesarji pohitijo s selitvijo. Čimprej bo to opravljeno, tem prej bo mogoče začeti z graditvijo novih stojnic ob Ljubljanici. Po dosedanjem načrtu pa bi se morali mesarji preseliti v nove stojnice že za novo leto. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice. 1 Cenjenemu občinstvu in upravam listov vljudno sporočamo, da je za »Društvo slepih« upravičen inkasirati le blagajnik g. Jože Grad proti legitimiranju. Cenjeno občinstvo vljudno prosimo, da darov za gori imenovano društvo ne izroča nikomur drugemu. — Društvo slepih, Ljubljana, Gradišče 7. 1 Zaradi snaženja prostorov mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici ta urad v ponedeljek in torek 22. in 23. t. m. ne bo posloval za stranke. 1 Obvezni zdravniški pregled vseh gospodarjev in uslužbencev obratovalnic z živili, t. j. vseh zaposlenih po mlekarnah, gostilnah, javnih kuhinjah, krčmah, izkuhih, trgovinah z živili, torej sploh vseh zaposlenih po obratovalnicah, kjer se živila pridelujejo, predelujejo ali prodajajo, se prične v sredo 17. t. m. in traja do vključene prihodnje srede 24. julija. Kakor je bilo že javljeno, bo zdravniški pregled v prostorih mestnega fizikata od 8. do 13. ure po že objavljenem vrstnem redu Vs_e prizadete opozarjamo, da je napovedani zdravniški pregled strogo obvezen ter bo proti kršiteljem postopano po zakonu. , . . 1 Vsa damska oblačila vam najmoderneje iz-gotovi v teku 24 ur tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Na zalogi velika izbira modernih tkanin. 1 Zanimiva zgodba o zaplenjeni kavi. Na okrajnem sodišču je sedaj vsak dan kaka nova zanimivost. Kazenski sodnik v sobi št. 28 je danes imel soditi o zelo zanimivi in delikatni aferi glede zaplenjene kave. Tam v Banjaluki, kamor so se začeli seliti strahopetni in peticni Ljubljančani in kjer je že nastala pravcata slovenska kolonija, je ta-mošnja policija zaplenila pri Dragotinu Grilu, vodii policijske straže v pokoju, kar 7 vreč lepe kave, ki je tehtala 420 kg. Iz tega se je razpletla komplicirana zadeva, v katero so potegnjeni neki profesor-gospodarstvinik, neki trgovec, neki pekovski mojster in njega gospa Mara, vsi iz Ljubljane. Banjalu-ška policija je najprej zadevo prijavila okrajnemu sodišču v Banjaluki. Vsi so bili ovadeni po členu 2 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, da so nakopičevali važno življenjsko potrebščino. Banjaluka pa je zadevo odstopila ljubljan- skemu okrajnemu sodišču iz razloga, da so ti ljudje kavo nagrmadili v Ljubljani in jo samo skrili v Banjaluki. Pred kazenskim sodnikom so včeraj stali trgovec G., pekovski mojster Č. in njega žena Mara. Soobtoženi profesor R. ni prišel k razpravi ter jc bila zadeva proti njemu izločena, lrgovec s špecerijskim blagom G. je izjavil, da mu jc pekovski mojster Č. svoj čas posodil 25.000 din proti dogovoru, da mu jih vrne v dveh obrokih. C. pa je od njega zahteval vrnitev celotnega posojila, češ da rabi denar za selitev. Ker G. ni imel denarja, mu je ponudil v kritje dolga 420 kg kave pod pogojem, da postane kava last pekovskega mojstra še-Ic oktobra, ako ne poravna dolga v denarju. Č. pa je kavo spravil v Banjaluko. Pekovski mojster Č. in žena Mara sta v bistvu priznala zagovor obtoženega trgovca. Razprava je bila zaenkrat preložena, da se izvedejo nove poizvedbe in novi dokazi. 1 Pojasnjena tatvina v Daj-Daniu. Pred nedavnim so opazili v bufetu Duj-Dam, da je neznanec v jutranjih urah |>rišel v kletne prostore, kjer je tudi pisarna. Tu se ureja blagajna in neznani tat jo od tam odnesel okrog 16-tisoč din v bankovcih. Glede na okoliščine, veliki promet v podjetju in na veliko število uslužbencev je bilo nato na policiji zaslišanih veliko število ljudi. Vestna preiskava ljubljanske policije in dognanja, da med uslužbenstvom in drugimi, ki so imeli večkrat priložnost |>riti neopaženo v pisarne, tatu ni iskati. Zato jo policija iskala uzmoviča drugod. Po srečnem naključju se je ta skrivnostna zadeva tudi pojasnila. Denar je namreč vzela neka delavka M. B. iz Most, ki živi sicer v veliki revščini. Prišla je v Daj-Dam čisto slučajno in iskala lastnico. Iskala jo je tudi v kletnih prostorih iu tako prišla v nezaklenjeno sobo. kjer je bilo \ predalih in na mizah precej denarja. Skušnjava jo jo premagala. Pobrala jo prvi šop bankovcev. ki ji jo bil naihližnji in odšla, no da bi jo kdo videl. Ko so jo sedaj prijeli, jo priznala tatvino in tudi polovico ukradenega denarja je še mogla vrniti. Drugo polovico denarja pn je porabila za se in za svojo družino. Večinomu ■y«1Tjr ......- I fr JI % bu&t" '«»4 ■ % . m... SaRH \. J J ^m&M TS s Pogled ua staro angleško utrdbo v pristanišču lir u, ki so ga s pomočjo padalskih Sv. Petra na otoku Guernsey, v Rokavskcm pro-oddelkov zasedle nemške čete. je nakupila obleko in obutev, sicer pa denarja ni razsipala. Zagovarjala so bo pred sodiščem. 1 Izlet na Triglav priredi SPD za člane od 1. do 4. avgusta. Ta izlet bo primeren tudi za tiste, ki so manj izvežbani in ki želijo prijetno družbo ter bi hoteli začetek avgusta obiskati Triglav. Iz Ljubljane se bodo odpeljali izletniki v četrtek dne 1. avgusta z vlakom ob 11.50 do Mojstrane, od koder krenejo v Aljažev dom. Drugo jutro se bodo ob prvem svitu povzpeli do Staničeve koče, do opoldneva pa v Triglavski dom na Kredarici in popoldne v Aleksandrov dom, kjer bodo prenočili. V soboto, 3. avgusta, zjutraj se povzpnejo na vrh Triglava ter se vrnejo mimo Aleksandrovega doma in mimo Doliča čez Hri-barice v dolinico Triglavskih jezer, kjer bo prenočišče v planinski koči SPD. Zadnji dan, v nedeljo, gredo še na Komno in od tod do opoldneva v Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, kjer bo ostalo šc dovolj časa za kopanje in veslanje. '/. večernim vlakom pa pridejo izletniki nazaj v Ljubljano. Podrobnosti daje pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 41. Prijave sprejema društvena pisarna do vključno 27, julija. ODLOČITEV IE PADLA! Vso zalogo krasnih, pestrobarvnih svilenih tkanin in pralnega blaga hočemo na vsak način prodati in smo se zato odločili, da od lo. julija dalje znižamo cene kar je najnižje mogoče. — Nudi se Vam izredna prilik« za ugoden nakup svilene obleke. Ostanki za vsako sprejemljivo ceno! Vedno poceni! — Vedno dobro blago! BRATA VEAJ • \Volfova ul. 5. Važne malenkosti Prejeli smo od našega naročnika s prošiijo za objavo: Ljudje, ki gredo s kritičnim očesom po mestu, srečajo na vsakem koraku nedostatke, ki bi se dali odpravili. Dostikrat so to stvari, ki so na prvi po gled malenkostne, ki pa v celoti prav znatno vplivajo na zunanji izgled mesta ter so zaradi tega jako važne. Vse polno je teh stvari, katerim bi bilo treba posvečati več pažnje. Za danes se omejim na sledeče: Zadnja leta dobiva Maribor činidalje več drevoredov, s katerimi so zasajene poleg tistih ulic, v katerih so posekali divji kostanje, tudi druge ceste. Prav lepo je zamišljena ureditev teh novih uličnih drevoredov — obdajal naj bi jih zelen travnat pas, ki loči cestišče od trotoarja. Ta travnat pas pa je predviden menda samo v načrtih, v resnici pa ga ni. Travo bi bilo namreč treba zasejati, potem pa tudi gojiti. Tako pa ostane med cestiščem in trotoarjem proga gole zemlje, ki se sčasoma sama zasejfr in zaraste s plevelom. V nekaterih ulicah je bila sicer trava zasejana — tako na promenadi ob Aleksandrovi cesti ter v Tomšičevi ulici, toda preslabo se goji. Najbolj nazorno se vidi to na travnatih gredicah na promenadi. Namesto trave raste že sam regrat in detelja, ker plevela nihče ne trebi ter se je trava že izrodila. Potrebno bi bilo te grede na novo zasejati s travo ter jo potem primerno gnojiti in gojiti — in kar je važno sedaj v poletnem času — vsak dan zalivati. Prav sličen primer je z veliko travnato gredo' na sredini Kralja Petra trga. Prav te malenkosti, ki pa so za izgled mesta zelo važne, dokazujejo, da nima mariborsko mesto prav za prav nobenega organa, ki bi bil za take stvari odgovoren. Saj ne spada to niti v kompe-tenco mestnega gradbenega urada, niti meslnega Olepševalnega društva, ki se briga v prvi vrsti za park. Zato bi moral tudi Maribor dobiti oficiel-no mestno ustanovo, ki bi imela na skrbi zunanji izgled mesta. Posledice bi bile gotovo vidne, kakor opazujemo to v drugih mestih, ki imajo take organe nastavljene. ♦ m Zanimivo darilo mariborskemu muzeju. Ko se je naš prosvetni minister dr. Korošec nedavno mudil v Romuniji, mu je župan mesta Arada izročil srebrno čašo in srebrno dozo za cigarete. Oboje je sedajni aradski župan dobil kot častnik nekdanje avstrijske armade od svojih podrejenih častnikov, katerim je leta 1016 poveljeval v Mariboru. Služil je med slovenskimi voj;iki ter so na čaši in na dozi vgravirani napisi z imeni znanih mož. G. minister je obe darili poklonil mariborskemu muzeju, ki se mu za to darilo najlepše zahvaljuje. m Mojster Sternen je končal sedaj v banketni sobi Grajske kleti veliko fresko, ki zelo razgibano in živo prikazuje velik tabor štajerskih Slovcneev, ki se je vršil leta 1863 v sedanji vojašnici kralja Petra. Slika predstavlja tedanjega voditelja štajerskih Slovencev Jožeta Vošnjaka, kako govori zbranim množicam. Obdajajo ga slovenski fantje na konjih, s prapori in zastavami v rokah. Slika napravi manumentalen, močan vtis. Sedaj je začel mojster Sterilen s slikanjem druge velike freske, ki predstavlja mariborski narodni svet leta 191 S. m Bombaža ni. Pomanjkanje bombaža v mariborski tekstilni industriji postaja čedlje bolj občutno. Zalo je morala tovarna Zelenka A- Co. obrat sploh ustaviti za nedoločen čas. Mnoge tovarne obratujejo samo zelo skrčeno ter se ji mje dosedaj moralo pridružiti celo največje mariborsko tekstilno podjetje Hutter in drug, ki do sedaj še nikoli ni zalo v takšno krizo. Podjetje je omejilo delovni čas na 5 dni v tednu. Zaloge bombaža v mariborskih tekstilnih tovarnah so silno majhne ter bodo zadostovale v najugodnejšem primeru še za dober mesec dni — pri tem pa podjetja ne bodo smela obratovati v polnem obsegu. Kaj pa bo potem, to si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je v ma-ribofski tekstilni ind. zaposlenih okoli 7000 ljudi. m »Ljudska samopomoč« v Mariboru, zavarovalna zadruga z o. j. je imela v nedeljo dne 14. julija svoj redni občni zbor potem izvoljenih delegatov, ki je pokazal razveseljivo napredovanje te naše domače institucije v letu 1939. Iz poročila zadružnih funkcionarjev je razvidno, da je imela Ljudska samopomoč koncem leta 1939 nad 7 tisoč članov, ki so zavarovani za več kakor 53 milijonov dinarjev. Bilanca izkazuje nad 37 milijonov prometa. Aktiva znaša čez 8 milijonov din, matematične rezerve 7,346 684 din, varnostni sklad 442.275 din. Dosedanji odbitek za pogrebnino se je znižal od 18 na 15 odst., veljaven od 15. julija 1910. Zavod poseduje na Aleksandrovi cesti svojo palačo in v Kolodvorski ulici dve stanovanjski hiši po bilančni vrednosti nad 4 milijone din. Dosedanji predsednik g. dr. Ivo Šorli je radi preselitve v Kranj izstopil iz odbora. Za njegova nevenljive zasluge za pro-cvit zavoda, ga je občni zbor izvoli! za častnega predsednika. Vsled tega so se izvršile dopolnilne volitve upravnega odbora. m Prijave otrok za letovanje na Pohorju. Za I. skupino, ki letuje v juliju na Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju se je prijavilo 170 otrok, tako da je zasedena sleherna postelja. Deca se počuti na Pohorju prav dobro saj je najboljše oskrbovana. Za II. skupino je še nekaj prostorov. Starši, prijavite otroke, dokler je še kaj mest na razpolago, v Strossmajcrjevi ulici 30. m Divji kozel se je sprehajal po Mariboru. V Magdalenskem predmestju se je pojavil v ponedeljek popoldne na ulicah zanimiv izprehajalec — pravi živi divji kozel. Plašno je begal sem in tja, ker se je bal ljudi, ki so začudeni zrli na nepoznano žival, končno pa je pribezljal do vi! na Rosenber-govem posestvu ter smuknil skozi odprta vrtna vrata na vrt vile g. Strajnška. Tu so domači tujega zanimivega gosta hitro opazili ter so vrata zaprli in tako je bil divji kozel naenkrat uiet. Strainškovi so mislili, da imajo v gosteh srnjačka; obvestili so policijo, ta pa Lovsko društvo Zakupnik lovišča v Radvanju g. dr. Drnovšek se je podal v Ljubljansko ulica ter ugotovil, da se je zatekel na Strainškov vrt mlad, dobro leto star divji kozlič, ki je bil zelo dobro razvit ter je imel že 12 cm visoke roglje. Mladega gamsa, ki se v mestu ni kar nič dobro počutil, je g. primarij s svojim lovskim paznikom in drugimi prostovoljnimi poma-gači prijel. Bil je divji in močan, da ga ie več mož komaj ukrotilo. Potem so ga na avtu odpeljali pod Pohorje, kjer so ga izpustili v svobodo. V zavesti, da je spet v svobodnih pohorskih gozdovih, ie s čudovito naglico in radostjo zbezljal in izginil v goščavi. Mladega gamsa so gotovo pripodili s Pohorja psi volčjaki, ki so postali prava nadloga za gozdove ter neusmiljeno koljejo po njih divjačino. m V zEtdnjem trenutku rešena iz Drave. Pri brodu v Melju sta se v ponedeljek popoldne igrali dve sestrici. 7 in 9 letni hčerki tekstilne delavke Radovanovič iz Keižarjeve ulice 4 Obe sta se igrali v brodarjevem čolnu, ki je priklenjen ob bregu. Dasi ju je brodar g. Mrdavs nekaikrat napodil, sta vedno znova silili v čoln. 9 letna Nadica se je preveč sklonila čez rob čolna ter naenkrat omahnila v vodd. Nagel tok Drave jo jc pograbi! ter odnesel. Liudie na obrežju so zakričali nihče pa se ni odločil, da bi bil skočil v deročo reko ter rešil deklico. Med tem pa je deklica motovilila z rokami okrog sebe ter se tako obdržala na površju, tok pa jo je naglo nesel naprej ter odnašal od bre<*a. K sreči je neki Vavpotič lovi! v čolnu ribr v bližini Hutter-jeve tovarne. Opozorjen po krikih ljudi je naglo zaveslal s čolnom ter rešil dekletce Rešitev je prišla dobesedno v zadnjem trenutku, ker je otrok med tem že nekaikrat čiste izginil v valovih ter se je samo od časa do ča?a pokazal na vrhu. m Fožar je vpepelil v Geriincih pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah domačijo posestnika Janeza Ko- kola. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki in gospodarski stroji. Škoda se ceni na 35.000 din. Požar je zanetila zlobna roka. m lz jetniške službe. Za paznike-pripravnikc v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča so imenovani Aidič Mihael iz Slivnice, Kos Maks z Melj-skega hriba, Žnidarič Ferdinand od Male Nedelje in Herman Franc iz Raduša. m Konj ga je brcnil. 23 letni hlapec Josip Kle-menšak iz Sp. Korene je postal žrtev divjega konja. Žival ga jc brcnila ter zadela v obraz, katerega mu je čisto razbila. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, Celjske novice Razburljiv dogodek na Starem gradu Celje, 16. julija. Nenavadno drzen napad so doživeli snoči okrog 16. ure župnik g. Cadež Viktor iz Mekinj v Kamniku lor njegovi sestri, organistinja Terezija Cadcž in ga. Mohor Ana. poslov odkinja Slomškove tiskovne zadruge v Celju. Gosp. župuik in sestra sta prišla za teden dni v Celje na oddih. Včeraj popoldne so vsi trije šli na Stari grad. Že nad gostilno »Livada« jih je dohitel neznan vinok moški s svol-limi lasmi, počesan na prečko, v rjavi obleki, ki se jo prav sumljivo sprehajal po poti na grad ter sledil omenjeni družbi. Gosp. župnik se je zamudil s sestrama na gradu do 6. zvečer. Neznanec je stalno stopal za njimi, da so postali nanj še posebno pozorni in so se ga že bali. Večkrat se jim je ta moški približal, ni pa imel priliko, da bi nastopil. Ko so se vračali domov in prešli stopnice ua grajsko spodnje dvorišče, kjer je vodnjak, jo pritekel moški in iztrgal Cadež Tereziji, ki je šla zadnja, torbico z denarjem in legitimacijo, iztrgal pa ji je tudi klobuk. Družba so jo silno prestrašila in začela klicali na pomoč. Predrznež je v leni trenutku izginil skozi grajska vrata neznanokam. Ko so prišli Cadeževi v Jihovo gostilno in opisali gostilničarki napadalca, je la izjavila, da se je la moški klatil ua Starem gradu že dva dni. Zadnji čas se v Celju zopet ponavljajo vlomi in tatvine, v Tremerjih pa jc neznan moški baje prav na isti način iztrgal neki drugi ženski torbico. V preteklih dneh je neznana vlomilska družba, kakor smo že poročali, vlomila ali pa poizkusila vlomiti na več krajih v mostu in okolici. Oblast prosimo, da ukrene že sedaj vse potrebno, da se zopet ne bodo začeli ponavljati žalostni primeri lanskega leta. * c. 7.« poučni \;lel okoli Pohorja v nedeljo, dno 21. julija, z ogledom Hude luknje. Slovenj Gradca, Dravograda, Mariborskega otoka in Maribora ter nove ceste na Pohorje se priglasite do petka v dro-geriji Sanitas v Celju. c Občina Frankolovo pri Celju bo kupila zemljišče in odprla nov kamnolom. Otvoritev novega kamnoloma, ki bo pod vodstvom predstavnikov občine, je za frankolovske delavce velikega pomena, ker smo prepričani, da bo občina vsekakor bolj upoštevale pravice delavstva in bolje plačala njihovo delo. Med delavstvom v kamnolomih Sodin bo najbrž prišlo do mezdnega gibanja, ker lastniki še niso ugodili delavskim zahtevam. Res je, da zakupniki oddaje gramoza državni cestni upravi nimajo dovoljnega plačila za gramoz (okrog 70 din kub. meter), zato je dolžnost državne cestne uprave, da z ozirom na draginjo poviša dobaviteljem kupno ceno, povišek pa naj se porabi izključno le za zboljšanje delavskih plač, ki so v leh kamnolomih sramotne. c Cesto Bukovje—Črc&njicr, za katero je odobrenih 100.000 din. bodo gotovo gradili. Upamo in želimo pa, da se ta dela čimprej prično lor oblast ukrene vso potrebno, da so nepotrebni zadržki odpravijo. Živimo ■>• časih, ko so majhni posestniki prav teh krajev, kjer bo tekla cesta, nujno potrebni skromnega zaslužka, ki bi ga lahko dobili pri gradbenih delih to ceste. c Aretacija kolesarskega tatu v Celju. Orožniki v Šoštanju so prijeli 14 letnega vajenca Leopolda K. iz Celja, ki je pred sedmimi tedni pobegnil od svojega mojstra, ukradel občinskemu tehniku Rojcu Ivanu izpred restavracije tBeli vol< kolo ter izginil. Pri njem so našli ukradeno kolo. Sumijo, da jo fant ukradel še več koles, ki so izginila zadnji čas iz celjske okolice. c Melliar .losip je utonil r Dravi. Iz Maribora je prišla brzojavna vest. da je utonil v Dravi 28 letni delavec v Westnovi tovarni Melliar Josip iz Ostrožnega pri Celju. Melliar je bil na orožnih vajah v mariborski okolici. Trupla š" niso našli. Naj pokojni v miru počiva, svojcem pa izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje! c Uradi mestnega poglavarstva, ki so bili dva dni zaradi čiščenja prostorov zaprti, zopet redno delujejo. c V "i0 m globok prepad jo zdrvol 42 letni Zupane Jože iz Poljčan, ko so je vračal z družbo z izlela na Roču. Pri padcu je dobil smrtnonevarne poškodbe po glavi, hudo pa se jo poškodoval tudi po rokah in nogah ter vsem životu. Zupancu so tovariši takoj nudili pomoč in ga rešili. Zdravi se v celjski bolnišnici, njegovo stanje pa je resno. c 7.e drugič si je lelos zlomila desno nogo pod kolenom 60 letna posestnim Kokalj Roza iz Slovenskih Konjic. Pted 10 tedni se je vrnila iz bolnišnice, včeraj pa ji je spodrsnilo, da je padla in si zlomila desno nogo. e te celjske sodne dvorane. Prod celjskim okr. sodiščem se je včeraj zagovarjal znani prijatelj tujo lastnine in vlomilec 22 letni brezposelni po-hajač Koren Maks iz Broznice pri Prevalju. Koren jo začel s latinskim poklicem že kot 14 leten deček, ko jo bil prvič kaznovan. V 17. letu slarosli je Izvršil več tatvin in so ga obsodili na strogo kazen, l.otos 20 maja je ukradel Marijanoviču Boškit v Celju 4700 din. pel dni |>ozneje pa iz zaklenjene sobe Brezniku Anionu uan Lopnii pri Ceiju 600 din. Sodišče je obsodilo Korena uan 5 let robijo. KULTURNI OBZORNIK Rojstni kraj skladatelja Jakoba Petelina-Gallusa Planinšek je bil poročen z Rozalijo Kagnus, rojeno 1833; postal je torej Kagnusov zet okoli 1. 1855 — ko je bila Rozalija stara okoli 22 let. Kagnus je pa kupil hišo po smrti trgovca s priimkom »Petelin« in jo vzdignil, pustivši prvotno enanadstropno stavbo, kakršna je bila. (Z napisom »Wohnhaus Kagnus« je hotel očividno le povedati, da je hišo prenovil on sam.) Ta sprememba posesti se je morala zgoditi okoli 1. 1830, ker je bila Kagnusova hči Rozalija rojena že v tej hiši. Potemtakem je umrl trgovec Petelin tudi približno leta 1830. (V podkrepitev tega odstavka naj omenim, da je umrla 1. 1821 na hiši št. 92 — v bližini — neka starejša Doroteja Petelin, poročena Bratuš, in 1. 1820, v drugi hiši, neki Jakob Kagnus. Omenjeni trgovec in lastnik prvotne hiše Petelin je zgodovinsko ugotovljen; po ljudskem izročilu je pa označen kot zadnji potomec rodbine, iz katere bi izhajal Jakob Petelin -Gallus. Med to hišo in ono na Šentvidski gori obstoji očividna zveza; kajti obe hiši imate skupen znak; podobo petelina in črko — M —.Po teh znakih in enakem priimku ne more biti drugače, kakor da je stanovala v obeh hišah ista rodbina; in to se ujema tudi s šentvidskogorskim izročilom o preselitvi rodbine v Idrijo (prim. str. 5 in 15). Še drugo znamenje na idrijski hiši »V«, obstoječe od počelka, je stara nemška »Hausmarke«, izražajoča: lastnost, poklic etc., ter pomeni »Scha-cher« — mali trgovec, branjevec. Poševni križ X bi bil mogoče od tako zvanih »govorečih znakov« — Andrej; črka »M« na obeh hišah pa »Meryator« (trgovec)? Prej imenovani trgovec Petelin je hodil — kakor dognano — med francosko okupacijo 1. 1807 še daleč naokoli kot prekupčevalec; zato ni mogel biti takrat veliko starejši od 50 let — tedaj rojen okoli 1755; to bi bilo približno 200 let od rojstva Gallusa ali nekako 6—7 vmesnih rodov. Ribniška družina Petelin na hišni št. 40 hrani ustno izročilo, po katerem so najstarejši ljudje v Ribnici vedeli povedati, »da je bil rojen v hiši deček — pred 5. ali 6. rodovi —, ki je daleč od domovine neznano kje kot slaven muzik umrl« itd. Bilo bi vredno poizvedeti natančno: koliko so bili ti ljudje takrat stari in od koga so to izročilo slišali? Mogoče bi se iz primerjave teh dveh dob pokazala kaka skladnost? Idrijska tradicija o Gallusu se je na ta način držala osebe in hiše trgovca Petelina do zadnjega. Z njegovo smrtjo, prenovljenjem hiše ter odpravo njenih znakov je pa izgubila oseben in stvaren izraz ter zatemnela. Franc-Xaver Goli je rešil le še dva skrajna spomina; sliko stare hiše in bistvo njene tradicije, kar je ohranil njegov uinrli sin Lrdvig. Mesto Idrija je dobilo lastne krstne matice leta 1655, poročne 1711 in mrtvaške 1774. A večino leh je raznesla Napoleonova vo|na uprava, tako da so danes popolne samo še mrtvaške, oboje prve pa tudi komaj od istega leta naprej. Vrhu teg je bilo baš za časa Gallusa v Idriji močno protestantsko gibanje. (Ob tej priliki opozarjam — enako kot Zazula — na dejstvo, da imajo takratne župne knjige evangeljske občine v Ljubljani zabeleženih mnogo oseb iz Idrije; ali bi se ne dalo tam kaj več najti?) Najstarejše krstne matice od mesta Idrije ima danes župnija Spodnja Idrija — Idria di Sotto, in sicer do leta 1652 nazaj, ker je spadala Idrija najprvo pod to faro. Obslojale so še starejše matice, a so jih enako raznesli voiaški komisarji, ostale so pa sredi 17. stoletja zgorele (od 1580 do 1650). V ohranjenih najstarejših spodnjeidrijskih maticah sta vpisana zakonca Petelin Andrej ter Marija s hčerjo Marijo, rojeno 1654, in Petelin Jakob ter Neža s sinom Lorcncem, rojenim istega leta. Domovinski dati staršev in rojstni kraji otrok niso zaznamovani. Po tem soditi, so morali biti starši rojeni okoli 1630, torej pred obstojem idrijskih krstnih matic; in zaradi tega bi bili rojeni ravno tako lahko v Idriji sami. — Ti dve rodbini sta dognano najstarejši priimka Petelin v idrijskem okraju, a gotovo so bivali tu že njih predniki. Tretja družina je Janez Petelin in Magdalena s hčerjo Marjeto, rojeno 1660. četrta: Marko in Jera s 3 sinovi in 3 hčerkami, rojenimi v letih 1670—1685. — Nato sledijo: Urban in Neža s 6. otroci od lg. 1677—1698 — med njimi Martin in Jakob, ter: Martin in Neža s 4. istodobnimi otroci. — Nazadnje so še štiri družine s skupaj 22. otroci, rojenih v letih 1607—1776, med njimi dva Jakoba in en Jurij. Le pri zadnji od teh družin, Jakob in Jera s 6. otroci — s katerimi se ta rod neha — je razvidno, da je stanovala v Spodnji Idriji, na h. št. 33. (Družinski priimki so nastali iz porekla, posla ali svojstva, ter postali običajni okoli leta 1500?) Na tej podlagi bi bil sedaj ugotovljen obstoj več istočasnih rodbin priimka Petelin v obeh Idrijah. V Idriii je bila leta 1580 ustanovljena protestantska šola. (Vsekakor je bila tam že prej neka zasilna.) Pri tem je dokazano, da je bil na luteran-ski šoli nastavljen leta 15% učitelj z imenom Peter Gallus-Petelin. Učitelji so bili takrat že v zreli starostni dobi. Ta Peter tedaj ni mogel biti ne za en rod starejši ne mlajši od Jakoba Gallus; kajti v prvem primeru bi bil star leta 15% že čez 70 let, a v drugem niti 20. Zato si tudi ni predstavljati, da bi prišel v Idrijo od drugod, pač pa, da je bil tam rojen in imel približno starost Jakoba. Ker je imel nadalje kot učitelj boljšo izobrazbo, je umljivo, da je bil Uidi iz take družine. Njegovi roditelji, bi bili tedaj premožnejši privatniki (trgovci), in bi se nahajali že nekaj desetletij v Idriji. Med tem Petrom in Jakobom Petelin je moralo obstojati najbližje sorodstvo. Zato govori posebno dejstvo, da sta oba polatinila svoj priimek v »Gallus«; in sicer je razviden Jakobov »Gallus« z letom 1580, Petrov pa 1596 (zadnji je obstojal seveda lahko že toliko časa prej — zajedno z Jakobovim?) Sicer bi bil pač izreden slučaj, da bi si dve nepoznani osebi, — ena na Češkem, druga pa v Idriji — nadeli skoraj istočasno enak priimek! In kakšen smisel bi tudi imel v Idriji pridevek — Gallus — za dobro znanega domačega učitelja? (Po Jakobovi smrti si je tudi Jakobov mlajši brat Jurij nadel priimek — Gallus —, katerega nosijo njegovi potomci še danes.) Ni torej izključeno, da bi si Peter in Jakob Petelin-Gallus ne bila brata. Saj ima obstoj imena — Gallus — v Idriji s Petrom več istinite veljave, kakor v Ribnici z domnevnim tretjim bra-Un, Anlnnnm kjer se opira le na zgorelo listino neznanega datumal Kar se tiče slednjič neskladnosti trditev o mlajšem bratu Juriju, namreč da bi bil pa ribniški — »tiskar v Pragi«, po idrijski — Zazulovi pa »rudniški skladiščnik v Niirnbergu«, je zelo škoda, da Zazula svoje trditve ni tudi utemeljiliS tem bi bilo na mah še več razjasnjenega! Na drugi strani je vendar resnično, da se pošiiialo takrat živo srebro v Benetke. Augsburg, Hamburg in Nurnberg, ter da je z Niirnbcrgom imel zveze tudi imenovani Jurij, ker je dal tam tiskati Jakobove muzikalije. A pri'tem ni nikjer posebej rečeno, da bi bil Jurij sam tiskar, ampak le, da jih je d a 1 natisniti. Nadalje |e resnično, da je Jurij odpravil Gallusovo zapuščino v Pragi. — Glede gotovosti Jurijevega pravega poklica ter njegovega bivanja v Pragi z Gallusom se pa sploh nekaj ne ujema. Gallus je namreč pričel prodajati svoja dela že v življenju; a po njegovi smrti je prodal Jurij še nenatisnjene muzikalije; kako to — če je bil 6am tiskar? V posmrtnem inventarju ni nobenega govora o kakem drugem zapuščinskem imetju, nasprotno se zdi, da je b i še dolgo v tiskarni! Zato bi utegnil biti Gallus že prej tako dolgo bolan, da ni več opravljal službe in ostal nazadnje sam — brez sredstev in pomoči: in v takem slučju bi mu pač ne preostajalo drugega — kot obrniti 6e na najbližje bivajočega svojca. Končno njegove skladbe iz Prage v 1. 1586 niso bile natisnjene v Pragi, ampak v Frankfurtu in Niirnbergu. Ali bi ne mogel biti tedaj brat Jurij takrat res v Niirnbergu? * Zelo zanimivo in značilno je staro ustno izročilo iz Idrije, katero opisuje 1 1888 učitelj in skladatelj Idrijčan Danilo F a j g c 1 (* 1840 — t 1908). Pravi— da je spoznal v Idriji kot deček (1855?) nekega 90 letnega moža Tobija, ki je bil živa kronika (rojen tedaj okoli 1765). Ta Tobija je slišal od svojega starega očeta (* okoli 1700), da sta bila nekdaaj v Idriji rojena it} živela dva brata — učitelja z imenom Petelin; oba da sta bila na glisu kot muzika, posebno še mlajši, imenovan Petelinov Jakob. Ta je znal muzi-ko sam zapisati, ki se je tako lepo slišala, kakor bi angelci godli; dalje — da so Jakoba pozneje spodili iz Idrije, ker se ni hotel vpisati v luteransko vero — kot njegov brat, — ter da se je od .ega časa naprej »izgubil« — (Op. isti izraz kakor na Šentviški gori!) Tobija je slišal v mladih letih (1779?) tudi sam pridigati škofa v Idriji, — ki je omenil v vrsti slavnih mož iz Idrije nekega muzikanta »Galumbus« — (nakar so star: poslušalci Tobijevi uganili, da je bil to »Gallus — Petelinov Jakob«), Op. Leta 1779 so blagoslovili v Idriii novo pokopališče pri Sv. Križu. Blagoslovil ga je sicer kanonik iz Gorice, ne škof; a za ljudstvo menda ni bilo velike razlike. Ker je bila ta prilika res najbolj prikladna za to, da se je spominjalo znamenitih rajnkih, bi se Tobijevo pripovedovanje o vsebini pridige prav ujemalo. Zadnjikrat se je osvežil v Idriji spomin na Gallusa leta 1872; takrat sla namreč učitelj Stegnar in organist Jožef Gnezda (t 1875) naučila neko,Gal-lusova mašo, ki se je proizvajala ob slovesni službi božji v spomin 300 letnice rojstva. Dekan je bil tedaj Jožef Kogej, zelo izobražen demačin. Leta 1886 piše Danilo Fajgel še sledeče: — Gallus je bil rojen v Idriji, kjer je tudi učite-ljeval v družbi z bratom, a potem nekam preginil. Zlahto Petelinovo sem še jaz poznal. Najprej bi 6e njegov rojstni kraj iztaknil v Spodnji Idriji ali celo na Šentviški gori. Če je tedaj Fajgel osebno poznal Gallusovo » ž 1 a h t o « , znači, da se je ista sama še dobro zavedala tega sorodstva. — Seveda se mora razumeli »žlahto« v tem smislu, da so takrat živeli le še indirektni potomci tc stare rodbine, ker je namreč priimek »Petelin« začetkom 19. stoletja že izumrl; a ta okoliščina še bolj poudari stvarnost tradicije! Iz tega je razumljivo, da je trajal v Idriji obči spomin na Gallusa še nekako do leta 1880—1890 enako kol na Šentviški gori. Ali je tedaj mogoče, da bi bila prednje sporočila za Idrijo brez vsakega pomena?----- Poleg tega naj navedem še neko, malo znano dejstvo: V »Zgodovini Idrije 1931« je rečeno, da prva cerkev Sv. Tro)ice ni imela nobenih orgel. Pomnim pa prav dobro pripovedovanja svojega očeta, ki je prišel v Idrijo kot organist leta 1876, da so bile v tej cerkvi orgle, a tako zelo stare, da so se strohnjene tipke pričele lomiti pod prsti, nakar so jih seveda podrli. — Ker so se prve orgle po manjših krajih držale po par sto let, bi se s tem zopet skladalo izročilo Šentviške gore ter pripovedovanje idrijfkega »Tobije« — namreč da je Gallus o r g 1 a 1 v I d r i i i. (Idrijska župna cerkev Sv. Barbare je dobila orgle šele 1 1767. Ker se že leta 1737 omenja rudniška šola ter okoli 3.000 duš, je prav verjetno, da so bile prve orgle v Idriji — že pred to dobo; m ker jih pred letom 1767 pri Sv. Barbari še ni bilo — in še manj v obeh stranskih cerkvah — so morale biti pač le pri najstarejši cerkvi Sv. Trojice.) Nanadljnji stavek ie Tobijevega pripovedovanja, »da so Jakoba zapodili iz Idrije, ker se ni hotel vpisati v luteransko vero«, se tudi sklada s takratnimi verskimi razmerami v Idriji, Luteranst,vo je bilo tam na višku v letih 1565— 1585. Ob pričetku njegovega razmaha je bil Gallus star 14—16 let. zaradi česar luterancem še ni mogel biti na polu. Po 1. 1570 — v svojem 20. letu — je bil pa že toliko izobražen, da je postajal vpliven, posebno če je bil — kakor se pripoveduje — še uslužben; zato se je moral tudi umakniti. In res se pojavi že 1. 1574 na Dunaju. Ker je vendar čudno, da vsa poročila molčijo ravno o Dunaju, bi pomenilo, da se je ta prehod vršil iz previdnosti — na skrivaj. Iz istega vzroka bi se potem izvedla tudi prva naslednja vest o njem šele iz Češkega. — Peter je pa osta' uslužben doma še celo po Jakobovi smrti, ker se je rajši vdal sili. —-- Jakob in Peter sta imela oba izrecno učiteljsko in glasbeno izobrazbo. Oče Jurij je pa opisan v Ribnici kot »mal vaški človek«. Za obisk sina Jakoba na Dunaju je dobil tudi cesarsko podporo. — Iz tega sledi, da je bil oče preprost in nepre-možen človek. Zato gotovo ne bi mogel vzdrževati kar več sinov po šolah, in še manj verjetno, da hi jih napotil v take izredne šole sam od sebe. (Kajti tudi sin Jurij je moral imeti gotovo izobrazbo.) Napotiti in šolati jih je morala tedaj kaka tretja oseba. — In ker je rečeno v Ribnici, »da je šel Jakob še mlad od hiše«, to je — od staršev —, ter podobno tudi na Šentviški gori —, bi iz tega izhajalo, da ga je morala drugod sprejeti kaka znana ali sorodna družina. Take družine «o bile pa ravno v idrijskem okraju, l (Dalje.) Japonske žepne podmornice Ni dolgo tega, ko je vse časopisje poročalo, da so na Japonskem uspeli poizkusi s takozvanimi •živimi torpedi«. Te torpede vodi mornar, ki se tudi s torpedom vred zaleti v sovražno sadjo. Ker pri tem napadalnem orožju nihče ne uide smrti, je bilo treba dobiti za to tudi ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati se za uspeh tega najbolj nevarnega orožja na morju. Po poročilih so se ponudili za vodstvo takih torpedov tisoči in tisoči izredno mnogo. Konstrukcija podmornic je zelo močna, tako da so na poizkusnih vožnjah s temi podmornicami dosegli globino 250 m, kar za mnogo presega potapljaške sposobnosti vseh dosedanjih, tudi največjih podmornic, ki se spuste lahko kvečjemu 130 m globoko. Zaradi močnega oklepa so podmornice izredno odporne tudi proti po-škodbom po podpovodnih bombah. Poleg tega pa se te podmornice zaradi velike hitrosti in okret- nrrtshop ba_pi'tn n pek>*>» ' s7*c/Tt i ii irišin^lfo »rmclc > c>otl obroč <"k lop//cn qoajnirn/fu tirtlt. ohx>C brpcdn, can , Ht-tKl/o ~ AtCSC/ov motor S h/o/jIir V z 'h »' f"" """ " '"__ -'--,_ .. fcrfjednc cein ta proti sovražnemu ladjevju opravile pod vodo. Če bi take podmornice imele še drzno moštvo in če bi nastopile v velikem številu, bi lahko napravile sovražniku ogromno škodo, ki bi verjetno zadoščala za odločitev v pomorski bitki. ŠPORT Stopili smo v plavalno sezono Počasi dno letos pričeli s plavalno sezono. Dolgo časa se vreme in voda nista hotela segreti, zdaj pa se je končno vendarle obrnilo na boljše. Pomaiem se začenja plavalna sezona tudi z raznimi plavalnimi tekmovanj«, od katerih so prav gotovo najzanimivejše ligaške plavalne tekme. Prva je bila v Dubrovniku in sicer med tamkajšnjim plavalnim klubom Jugom in med ZPK. Za začetek plavalne sezone so bili doseženi ob tej priliki nekateri prav dobri rezultati: 400 m prosto moški: 1. žižek (Jug) 4:54.4, 2. Miloslavič (Jug) 5:25.4, 3. Vidovič (ZPK) 5:30.3. 100 m prosto ženske: 1. Jazbec (Jug) 1:22.3, 2. Dragic (ZPK) 1:25.3, 3. Brkič (ZPK) 1:24.4. 100 m hrbtno moški; 1. Markič (Jug) 1:16.6, 2. Strmac (ZPK) 1:17.4, 3. Drobnič |ZPK) 1:18.4. 200 m prosto ženske: 1. Poznjak (Jug) 3:25.5, 2. Fišer (ZPK) 3:33, 3. Pacelka (ZPK) 4:.01.2. 100 m prosto moški: 1. štakula (Jug) 1:03,4, 2. Štakula R. (Jug) 1:04,2, 3. Berglet (ZPK) 1:04.6. 100 m hrbtno ženske: 1 Bartulovič (Jug) 1:29.6, 2 Ciganovič (Jug) 1:40.4, 3. Fišer (ZPK) 1:41.8. 200 m prsno moški: 1. Barbieri (Jug) 2.57.6, 2. Dvoržak (ZPK) 3:04, 3, Gizinič (Jug) 3.-08. Staieta 4X100 m prosto ženske: 1. Jug 5:40.3, 2. ZPK 5:40.5 Staieta 4x200 m prosto moški; 1. Jug 10.01, 2. iZPK 10:22.4. Jug je zmagal z 69 točkami, dočim je ZPK dobil 40 točk Tekma v walerpoolu med Jugom in ZPK se je končalaa z zmgo domčih, in sicer z rezultatom 5 : 0 (2 : 0). Tudi ljubljanska Ilirija 6e pripravlja za H gasita tekmovanje. Pritedila je interni plavalni meeting, s katerega so gledalci odhajali zelo zadovoljni, 6aj so bili priče dobrih rezultatov, ki upravičeno vzbujajo upanje, da letos Ilirija že stopa iz krize in da bo že v tej sezoni popolnoma dokazala svojo rekonvale-scenco. Pri tem večernem tekmovanju na kopališču SK Ilirije so biil doseženi naslednji prav dobri rezultati: 100 m prosto, moški; 1. Scarpa 1:06,1; 2, Pel-han 1:06. 2; 3 Hudnik 1 ;09. 50 m prosto juniorji; 1. Jovanovič II. 34:2; 2. Gjud 34:6; 3. Vlahi 36.2. 100 m prosto ženske; 1. Fine Draguša 1:15,4; 2 Keržan 125; Fine Saša 1:27,8 50 m juniorke: 1. Friedrih 44,2; 2. Zaletel, 4. 100 m prosto: 1. Močan 1:13,2; 2. Banda 1.14,1; 3. Andoljiek 1:33.4. 1000 m hrbtno funorjl: 1. Grašek 1:23; 2. Ci-glič 1:32,6; 3. Novak 1:33.4. 200 m prsno moški; 1. Herzog 3:09,4; 2. Ra-bič 3:25,8; 3 Brozovič Dušan 3:32,4. 200 m prsto moški: 1. Pelhan 2:29,9; 2. Mihalek 2:33, 4; 3. Scarpa 2:23,2. Dosedanje letošnje meddržavne nogometne tekme Po nedeljski tekmi med Nemčijo in Romunijo v Frankfurtu. kjer je Nemčija zmagala nad Romunijo z neverjetno izdatnim rezultatom 9 : 3 (4 : 0), bi bilo zanimivo pogledati, koliko meddržavnih nogometnih tekem je bilo letos kljub bumim časom odigranih in s kakšnimi izidi so te reprezentačne tekme končale. Če (»gledamo statistiko, vidimo, da je bilo doslej odigranih 22 reprezentančnih nogometnih tekem. V naslednjem prinašamo statistiko doslej odigranih tekem: 1. Francija — Portugal (v Parizu) 3;2 2. Francija — Angleška (v Parizu) 1:1 3. Italija — Švica (v Torinu) 1:1 4. Lbxemburg — Belgija (v Luxemburgu) 3;4 5. Belgija — Nizozemska (v Antwerpnu) 7:1 6. Madžarska — Švica (v Budimpešti) 3;0 7. Romunija — Jugoslavija (v Bukarešti) 3:3 8. Nizozemska— Luxemburg (v Rotterdamu ) 4:5 9. Jugoslavija B — Romunija B (v Belgradu) 1:0 10. Hrvatska — Švica (v Zagrebu))) 4:0 11. Nemčija — Madžareka (v Berlinu) 2:2 12. Belgija B — Luxemburg ( v Bruxellesu 1:1 13. Nemčija — Jugoslavija (na Dunaju) 1:2 14. Italija — Romunija v (Bologni) 2:1 15. Anglija — Wales (v Londonu) 0:1 16. Šv ica — Hrvatska (v Bemu) 0:1 17. Nizozemska— Belgija (v Amsterdamu) 4:2 18. Italija — Nemčija (v Milanu) 3:2 19. Madžarska — Hrvatska (v Budimpešti) 1:0 20. Škotska — Anglija (v Glagowu) 1:1 21. Madžarska — Romunija (v Budimpešti) 2:0 22. Nemčija — Romunija (v Frankfurtu) 9:3 Prav gotovo pa bo zelo zanimiva tudi statistika, kako so se posamezne države, ki so te tekme odigavale. plasirale po številu odigranih tekem ter po uspehih, ki so jih bile dosegle. V naslednjem prinašamo tudi lestvico, ki nam jjokaže tekme v tej luči. Lestvica izgleda po tej statistiki naslednje: 1. Madžarska 2. Italija 3. Jugoslavija 4. Belgiia 5. Hrvatska 6. Francija 7. Nemčija 8. Luxemburg 9. Wales 10 Nizozemska 11. Anglija 12. Škotska 13. Švica 14. Portugal 15. Romunija 1 0 1 1 1 1 1 0 1 0 1 1 0 1 o 2 1 1 1 1 0 0 2 1 1 0 1 8:2 6:4 6:4 14:9 5:1 4:3 14:10 9:9 1:0 10:13 2:3 1:1 1:9 2:3 7:17 Nekaj športnih paberkov SK Ljubljana, ki letos preživlja težko krizo, je v nedeljo gostovala v Karlovcu ter izgubila bitko s prvakom Karlovca, SK Viktorijo, v razmerju 0:2. Kolesarski gport preteklo nedeljo tudi drugod ni miroval Na dirki za prvenstvo Zagreba je etar-talo 31 dirkačev, 16 prvorazrednih in 15 juniorjev. Stari so vozili n 90 km dolgi progi okoli Zagrebške gore. mladi pa 75 km daleč na nekoliko skrajšani progi v isti smeri. Med prvorazrednimi je zmagal član Sokola Drago Davidovič v času 2:39:35, kar pomeni, da je vozil povprečno 9 hitrostjo 35 km na uro. Med juniorji pa je bil najboljši vozač Grad-janskega Vlado Horvatič, ki je potreboval za tvojo progo čas 2:20:50. Favorit dirke in državni prvak je moral zaiadi dveh defektov kapitulirati. V območju Srbske kolesarske zveze so imeli na Avali pri Belgradu gorsko dirko s prvenstvenim značajem, na kateri je startalo 34 vozačev. Juniorji so šli 31 km daleč in je bil prvi Simič, član Avale v času 56:15, v seniorski skupini pa je zmagal član »Fortune« Sava Pavlovič v času 1:05.05 V Belgradu samem je Srbski avtoklub priredil avtomobilske dirke s handicapom, in sicer tudi »a Avali. Prireditev je privabila okoli 2000 gledalcev in je v splošnem prav dobro uspela. Nekaj nerodnosti so imeli prireditelji pri določanju rezultatov in razdelitvi nagrad, ker se je izkazalo, da je dal najhitrejši vozač Milan Mijatovič na »Jawi« svojim sotekmovalcem premalo prednosti, kar je imelo za posledico, da so vsi dobili prevelike prebitke in je seveda prvo mesto ostalo niemu. Zato so vretm red vozačev ocenili še posebej po najboljše doseženih časih, po tem ključu je bilo prvo mesto priznano Bošku Milenkoviču na »Bugaltiju«, ki je potreboval za 3.8 km dolgo Drogn 3:25 in docogej povprečno hitrost 71 km na uro. Savinjsko dolino je opustošila toča 30 dkg težka toča je oklestila lepe hmeljske nasade, uničila žito in koruzo ter polomila bogato obloženo sadno drevje Prebivalstvo je obupano in nujno prosi pomoči Celje, 16. julija. Prebivalstvo spodnje Savinjske doline od Celje do Žalca je danes zadela huda nesreča, kakršne ne pomnijo v teh krajih že dolga lela. Pridni Savinjčani so z največjo ljubeznijo negovali svoje hmeljske nasade ter z veseljem pričakovali in upali, da jim bo njihovo delo in trud kljub resnim časom za hmeljsko trgovino poplačano vsaj malo. Če bi bila letos slaba hmeljska letina, bi bili hudo prizadeti, a še hujše so prizadeti danes, ko jim je uničila toča ne le hmeljske nasade, ampak tudi žito, koruzo in sadno drevje, ki je najlepše kazalo. Danes dopoldne so se vlekli oblaki preko Griž. Z vso naglico je pridivjala nevihta nad vso spodnjo Savinjsko dolino. Po neznosni soparici so se utrgali oblaki polni ledu nad občinami Griže, Žalec, Pe-trovče in Celje. Okrog dveh se je vlilo močno neurje s točo. Trajalo je nekako pol ure in je šlo preko Celjske kotline proti Št. Juriju pri Vojniku. Toča je oklestila limciske nasade tako, da ni upati niti na malenkostni pridelek. Zbila je v tla koruzo in žito ter stročnice. Drevje je polomila in ga oklestila. Naš poročevalec « je peljal z avtomobilom po Savinjski dolini ter si ogledal opustošene kraje. V Celju je med neurjem padala le redka toča, a bila je debela in je polomila vrtne nasade. Neurje je izruvalo drevesa v parku pred pravoslavno cerkvijo, na Cilaziji in pred cerkvijo sv. Jožefa na hribu. Zanimivo je, da je toča napravila posebno veliko škodo v kilometrskih presledkih. Tako se pričenja opustošeno polje že v začetku Krekove ceste blizu Celja. Najhujše so uničena žitna polja na Lopati pri Celju. Pogled na opustošene njive je naravnost strašen. Državna cesta je posuta z zelenjem in jabolki, ki jih je oklestila toča. Travniki in njive so pobeljene s točo kot oreh debelo. Neurje je zavzelo zelo širok pas od Savinje do Rožne doline, med Levcem in Celjem pa le ozek pas, ki ni tako opustošen. Ogromno škodo pa je napravila toča v petrovški okolici, zlasti v Arneji vasi in na Lopati pri Celju, kjer je dobesedno uničila vse Strašen je pogled na opustošene hmeljske nasade pri Žalcu. Vihar je napravil škodo na številnih hišah. Toča je v Pvtrovčah razbila vse šipe na velikem šolskem poslopju. Tudi iz Vojnika poročajo, da je toča, ki je padala 5 minut, napravila ogromno škodo. Hudo neurje nad Zagor,em Eagorje ob Savi, 16. julija. Ko je vsenaokrog divjalo' strašno neurje, o njunega sodelovanja vedno zelo veselo. škefja Leka Tc dni se poslavlja od našega mesta kapucin p. Dion.izij Pristovnik in odhaja na novo mesto v Ptuj. P. Dionizij je bil vsa leta svojega bivanja v Škof ji Loki neumoren delavec za blagor neumrjo-dih duš. Bil je vseskozi izredno vnet voditelj III. reda'in Frančiškove mladine, obenem pa se je mnogo zanimal za reveže in trpeče. S svojo ljubeznivostjo in prisrčnostjo si je pridobil srca mnogih, ki se sedaj s težkim srcem poslavljajo od svojega dobrega očeta. Vsi se mu zahvaljujemo za ves trud, na novem polju dela pa mu želimo uspehov in božjega blagoslova! Kovor pri Tržiču Tale dečko zapušča London 7. zadnjim izpraznjenim transportom. Na hrbtu ima v culi svoje reči, spredaj pa mu visi listek z imenom. Ali se bo te kdaj uiocci vrniti v svoj rojstni kraj? Tombola Prosvetnega društva Kovor, ki je bila objavljena za 21. julija, je preložena na 28. julija ob 3 popoldne. Igralo se bo na prostoru poleg društvenega doma. Glavni dobitki so: kuh;njska oprava, 6 moških in ženskih kole.6, zaboj sladkorja, vreča moke, ura, čevlji in še nad 200 vrednih lepih dobitkov. Tablice 6e prodajajo po 3 din. V slučaju slabega vremena bo tombola 4. avgusta 1940. Prijatelji in znanci, pridite, da nam e tem pomagate graditi naš dom! V docela porušenem francoskem mestu Beanvais je ostala od bomb in granat nedotaknjena le katedrala. Ne da bi vedel, ie rešil svojega sina iz vode Iz Kodanja poročajo: Tovarniški delavec V. Pelefsen iz Šarlotenlunda so ,ie šel s svojim bratom in z dvema svojima sinovoma kopat na morje. Otroka je pustil na nekem plitvem mestu, z bratom pa sta odplavala precej daleč ven iz kopa-lieča. Ko sta se vračala, je 1'etersen zagledal, kako na obali kriče in mahajo z rokami. 1/. njihovih klicev in kretenj je spoznal, da je v njegovi bližini nekdo izginil pod vodo. 1'etersen so je brez pomisleka potopil pod vodo in kmalu privlekel na dan malega dečka, ki je bil že v nezavesti, ler z njim splaval na obalo. Tam so nezavestnega dečka prenesli v sanitetski šotor, kjer so ga takoj pričeli z umetnim dihanjem buditi k življenju. Petersen je nato odšel na kraj. kjer je pustil svoja sinova. Tu mu je starejši sin med jokom povedal, da je bratec kljub očetovi prepovedi splaval ven iz kopališča ter da se do sedaj še ni vrnil. Oče je vos obupan pričel iskati sina mod številnimi kopalci, dokler ni slednjič prispel tudi do sanitetnega šotora, kjer so njegovega sina pravkar obudili k življenju. Petersen je, ne da bj svedel, rešil življenje svojemu lastnemu sinu. — Kakor pripovedujejo,- mu med reševanjem ni niti na misel prišlo, da bi utopljenec utegnil biti njegov sin. Tudi ga med reševanjem ni pogledal v obraz, ker sicer bi ga bil moral spoznati. Obramba proti oklopnim enotam Odveč bi bilo govoriti o velikem pomenu in vlogi, ki jo imajo v sodobnem vojskovanju tako imenovane oklopne enote, med katere spadajo tanki, oklopni avtomobili in oklopna motorna kolesa. Cdavnngcjlijja oklopnih 9jiot( je , več skupaj pod kolesa odnosno gosenico oklopnega vozila, ler metalci plamena, s katerimi se na daljavo do 40 m brizga ogenj skozi odprtine v notranjost vozila. Najmočnejše aktivno sredstvo proti oklopnim enotam pa je borbeno letalstvo, ki v strmoglavem poletu strelja na oklopno vozilo s lopovi ali vrže nanj bombo. Smotrena uporaba večjega števila bojnih letal more povsem uničiti napad tudi večjega števila oklopnih vozil. Med pasivna sredstva obrambe pred oklopnimi enotami pa spadajo naravne zapreke, kakor reke in kanali, močvirja, gozdovi, gorato in kraško zemljišče itd. ter umetne zapreke kakor minska polja, jarki zadostnih razsežnosti, nasipi, v zemljo zabetonirane tračnice, ki štrle za meter iz zemlje, betonski zobje (kakor pred Siegfriedovo črto), barikade, umetne poplave, porušene poti in druge zapreke. Na cesti, ki vodi skozi gozd. bomo ustvarili imenitno zapreko proti oklopnim enotam, ako z vsake strani posekamo nekaj dreves, tako da padejo počez na ceslo. K vsemu temu pa je treba pripomniti, da nobena še tako doNra zapreka ne pomeni dosti, ako ni pod učinkovitim ognjem branilca. Minska polja so najvažnejše obrambno sredstvo proti napadu oklopnih enot. Minska polja , so za oklopne enote isto kakor žične ovire za pešce. Za to se uporabljajo zakopane stalne mine ali pa poljske prenosne mine. Polagajo se pred ali pa za zapreko. Za 1 km široko minsko polje, v kalerem so položene mine v treh vrstah na razdalji 1.3 .do 2 metra, je potrebno 1500 do 2000 min. Odlična zapreka so razni rovi in jame različnih ' širin in globin, čez kalere oklopne euole ne morejo. Tu so oklopna vozila zadrže dali časa in v tem času jih je treba zasuti z uničujočim ognjem. Ako pa te rove in jame opremimo še z drugimi sredstvi, n. pr. s tračnicami, na kalere se vozilo nasadi, ali pa položimo na dnu rova mino, potem je oklopno vozilo onesposobljeno za boj že brez uporabe naših aktivnih sredstev. - Združena in dobro organizirana aktivna in pasivna sredstva morejo ne samo zadržati napad ..oklopnih; .enot, nego .ga telo povsem, uničili. Naloga phsiivniM->sre.dst)»v< je* .da.oklppiie enote zadrže. naloga aktivnih sredstev pa. da jih uničijo. Uspešna obramba z aktivnimi in pasivnimi sred-slvi v moralnem oziru strahovito deluje na posadko oklopnih enot, ki mora imeli precejšn o mero hrabrosti, da zavozi v mrežo vseh mogočih zaprek na neznanem zemljišču in da se izpostavi osredotočenemu ognju vseh aktivnih sredstev, ki iz dobro prikritih postojank sipajo nanje uničujoče jeklo. Borba oklopnih enot z dobro organizirano protioklepno obrambo je na koncu koncev vendarle borba dveh moral in dveh hrabrosti. Kdor delj časa izdrži in kdor je boljše morale, ta bo zmagovalec. Sovjetski glasovi o vzrokih zloma francoske vojske V moskovskem tisku se sovjetski vojaški strokovnjaki mnogo bavijo z vzroki, ki so privedli do. tako naglega poloma francoske armade. Sodbe sovjetskih vojaških strokovnjakov so si predvsem edine v tem, da francosko armadno poveljstvo ni korakalo naprej s časom, ampak je vse svoje operacijske. načrte zgradilo na vojaških izkušnjah iz svetovne vojne 1914—1918. Nov način vojaških operacij in njihov hitri potek, ki je bil posebno razločno viden v nemško-poljski vojni, nista mogla spremeniti naziranj francoskega armadnega poveljstva o značaju in osobinah moderne vojne. Francosko annadno poveljstvo se iz nemško-poljske vojne ni ničesar naučilo. Sovjetski vojaški strokovnjaki poudarjajo nadalje tudi , da poveljstvo zavezniških armad sploh ni imelo pojma, v katero smer so nemške divizije izvajale svoj glavni sunek, in da se je dalo zapeljati čisto napačnim cenitvam o moči in udarni sili nemških oklopnih in motoriziranih enot. , Važno vlogo pri poteku vojnih operacij na zapadnem bojišču je imelo tudi dejstvo, da podaljšek Maginotove črte od Sedana do Rokavskega preliva ni bil zadosti trdno zgrajen. Zaradi tega so Francozi takoj v začetku izgubili za nadaljevanje vojne neobhodno potrebno severno francosko industrijsko področje. K temu je treba dodali še to, da kakšne omembo vredne angleške pomoči sploh ni bilo, zlasti ne v tako imenovani bitki za Pariz. Pot brez vrnitve Znani francoski pisatelj Roland Dorgelos je napisal v francoskem tedniku »Gringoire« naslednje: '»Naša srca so se od zgražanja skrčila, ko smo gledali ljudi, ki jih je zajela panika in so bežali čez špansko mejo v I run ali pa se vkrcavali na zadnje ladje. Imeli so še toliko časa. da so izpraznili svoje denarne zakladnice in obiskali zlatarske trgovine, kjor so nakupili dragocenosti. Tega dela bežeči plutokratje niso mogli bolje opravili: pokupili so ves nakit, ki jim je prišel pod roke, celo stari družinski nakit in nakit za narodne noše. Medtem ko so francoski vojaki krvaveli na bojiščih, so se ti ljudje drenjali po konzulatih, da bi izmoledovali vizum, ki naj bi rešil njihovo dragoceno kožo in ki so ga. če je bilo treba, plačali z ogromnimi vsotami. Naj drugi poginejo! S to željo so izginili v inozemstvo, praznih src, a polnih žepov. S tem betoni so ljudje iz vladajočih plasti Francije napravili najbolj gnusno dejanje v vsej Dev. Mar. v Polju Hvala Bogu, da jo bilo enkrat vreme naklonjeno izredno lepi prireditvi, ki sla jo pripravila tukajšnji FO in DK na vrtu prosvetnega doma. V nedeljo popoldne ob pol 3 so bile v cerkvi litanije s pridigo, nakar so se ljudje podali na že omenjeni vrt. kjer se je prireditev pričela z nagovorom predsednika FO g. Kranerja, ki je pozdravil navzoče in predlagal pozdrave naši vladarski hiši in namestništvu, nakar je godba zaigrala državno himno. V nadaljnjih izvajanjih je poudaril delo in t rud organizacije, ki si kljub težkim prilikam v sedanjih časih utira pot in vodi našo mladino. Za njim je v imenu ZFO govoril dr. Karel Capuder in vžgal med prisotnimi pravi val navdušenja. Telovadni nastop so s prav dovršenimi prostimi vajami pričeli člani, katerim so sledile članice. Na bradlji so nalo člani pokazali nekaj prav dovršenih vaj. Zlasti sla s svojim izvajanjem zadivila vse prisotne znana mednarodna telovadca g. Fric. Natlačen in g. F. Zeleznik, ki sta nastopila kot gosta in ki sla tudi v vseh nadaljnih orodnih točkah dokazala svojo veliko sposobnost. V prostih vajah so jim sledile prav ljubke gojenke. za njimi pa naraščaj, mladci in mladenke. Na drogu in krogih so nastopili isti kot pri bradlji. Nekaj prav prijetnega je pokazala mladina pri igri. zlasti pa članice s svojim rajanjem v narodnih nošah in v zključni sliki. Vse točke, zlasti pa zadnja, so pri občinstvu naletelo na izredno odobravanje. Ob mimohodu vseh nastopajočih so vsi navzoči ponosno zapeli orlovsko himno. Da je prireditev v celoti res tako dobro uspela, gre v prvi vrsti priznanje voditeljici in načelnici DK gdč. Sirnikovi, ki je odlično pripravila in vodila vse dekliške točke, in g. Zrimšku, načelniku FO. Po prireditvi se je na vrtu pod številnimi lipami razvila prav prijetna zabava, mod katero je vseskozi skrbela za dobro voljo tržiška godba. Iz Julijske Krajine Po nesreči je ustrelil dveletnega otroka. V Vipolžah v Brclih je neki nedoletni mladenič iztak-nil staro pištolo in jo preizkuševal. Pri tem delu ga je opazovala gruča radovednežev. V svoji lahkomiselni objestnosti se je fant hotel prepričati, če bi se s pištolo dalo streljati. Vtaknil je zato v zastarelo orožje patrono in jo poskušal izstreliti. Pri tem je bil neroden. Meril je sicer v tla, toda nesreča je hotela, tako poročajo italijanski listi, da je zadel dveletnega fclkota Goljevščka, ki je tam okrog oprezoval. Krogla je zadela otroka v ramo, izstopila in ranila na nogi še nekega 51-letnega soseda. Grozni stre! je seveda močno prestrašil navzoče in vsi so planili k ubogemu otroku, ki je smrtno ranjen obležal na tleh. Vsa jx>-moč je bila brezuspešna, mali Elko je kmalu nato izdihnil. Obstrcljenega moža so morali odpeljati pa v goriško bolnišnico. Vlaki vozijo zopet redno. Pred par tedni so na vseh železnicah, ki križajo Julijsko Krajino, močno skrčili promet. Ukinili so vrsto vlakov in so večinoma na vseh progah pustili samo dnevno po tri osebne vlake v vsaki smeri. Govorice so trdile, da se je s skrčenjem železniških zvez hotelo varčevati. Očividno so bili merodajni drugi vzroki, kajti sedaj je zopet vzpostavljen celotni promet in vlaki vozijo zopet po starem voznem redu. Žalostna smrt starčka. Zadnjo nedeljo zvečer se je vrnil s kratkega sprehoda domov v svoje stanovanje v Gorici 73-letni Franc Zorzaf. Bil je v družbi prijateljev in se je utrudil. Zato se je hotel okrepčati s skodelico gorke kave. Odprl je plinsko napeljavo na štedilniku in priložil lonček, da bi si ogrel svojo skromno večerjo. V tem poslu ga je premagal spanec in je zadremal pri odprtem plinu. Ko ga je dobro uro pozneje prišel obiskat sorodnik ga je našel nezavestnega ležati na tleh. Poklical je hitro »Zeleni križ., a bilo je prepozno. Soba je bila zaprta iu se je tako napolnila z uhajajočim plinom, da se je ubogi starček zadušil. Kdaj se zapirajo gostilne in kavarne? Ko smo stopili v vojno, je bilo ukazano, da se morajo vsi javili lokali zapreti najpozneje ob enajstih. Sedaj smo dobili odredbo, ki določa policijsko uro ob enajstih in pol. Ob tej uri se morajo zapreti restavracije, hoteli, kavarne, bari, vsi, tudi največji javni obrati. Za točilnice, krčme in majhne obrate velja policijska ura, ki je bila predpisana žc prej, t. j. deseta ali enajsta ura. Naše breskve. Zadnji teden se je naš trg z breskvami močno dvignil in poživil. Vse dni jc prihajalo dosli blaga, ki je bilo tudi po kakovosti veliko okusnejše kot prej. Vrste amsden, triumf in sorodne spadajo že med prav dobro, iskano sadje. Bridko je s cenami. Najboljše in najlepše breskve ne dosežejo niti 1 lire za kg. Srednja cena je 60 stotink za kilogram. Ker imamo ssmo enega odjemalca. si ne morc-mo veliko pomagati. Kljub nizki ceni mora biti blago za izvoz zdravo in'trpežno . Domači trg potrebuje razmeroma prav malo. Tudi marmelada se malo izdeluje, ker primanjkuje sladkorja. Mehke breskve za marmelado gredo pa 20 stotink kilogram. Nekoliko blaga je v minulem tednu kupila Jugoslavija. tej vojni. Naj si pa ti ljudje ne utvarjajo, da so bodo mogli še kdaj vrniti v Francijo, da bi tam nadaljevali svojo uživanje; pol, ki so si jo Izbrali, je brez vrnitve .. .< MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede ie računajo dvojno. Najmanjil znesek ia mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. lili Pridno dekle želi službe pri mali in boljši družini na Jesenicah ali okolici. Zmožna kuhe in gospodinjstva. Ponudbe podružnici »Slovenca«, Jesenice. (a Trgovska pomočnica pridna, poštena, išče namestitev v kaki večji trgovini mešane stroke. Gre tudi na podružnico, najraje na Gorenjsko. -Ponudbo v upravo »SI.« pod »Poštena« št. 10197. Absolventka trgovskega uOillšča in meščanske šole z odliko, močne in zdrave postave, prosi za primerno službo. Nastop lahko takoj. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Triglav« 10115. Mizarski pomočnik išče kakršno koli službo. Zmožen kavcije 10.000 din. Fotočnik, Cankarjeva ulica 7. (a) Zasebni uradnik s trgovsko naobrazbo in trgovsko ter pisarniško prakso, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega, nemškega ln srbohrvat-skega jezika v govoru in pisavi - želi mesto kot korespondent ali knjigovodja ali kalkulant aH kot trgovski poslovodja kjerkoli v Sloveniji. — Cenj. ponudbe prosi v upravo »Siov.« pod »Stalnost« št. 10191. Inštruktorja iščem za takoj za grški jezik, za šestošolca. Pogoj : dober Grk. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10198. (u Hlapca na kmetijo sprejme Bur-keljca Ivan, Sp. Zado-bruva 3, D. M. v Polju. Več čevljar, pomočnikov za šivana dela sprejmem takoj. Zaposlitev stalna. Konrad Mehle, Tržič, (b Več dobrih šoferjev in avtomehanikov išče večje tovorno avtoprevozništvo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Sposobnost« št. 10479. (b Udruženje gostilniških podjetij za kranjskogorski sodni okraj Jesenicc javlja žalostno vest. da je dne 15. julija umrl bivši predsednik, tajnik in blagajnik, gospod Davorin Tancar posestnik in gostilničar na Jesenicah Na zadnji poti ga bomo spremili dne 17. julija ob petih popoldne. Dragemu pokojniku bomo ohranili zvest in trajen spomin! Jesenice , dne 1(3. julija 19J0. Hranilne vloge Ljubljanske kred. banke Zadružno gospod, banke Prve hrvatske štedlonice Kmetske posojilnice Kmečkega hranilnega in posojilnega doma Zadružne zveze Zveze slovenskih zadrug in raznih podeželskih hranilnic — ugodno prodaja BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR MTffffffliff^ Maline Potrebujemo več vagonov svežili malin. — Ponudbe je poslati na naslov: Radoš & Nedič, a. d. Beograd, Stiška br. 1 Telefon 40-478 Garantirano preparacijo proti izpadanju las in prhljaju, dobite, v salonu »Polanc«, Kopitarjeva ul. Steklenica 20,— dinarjev. Ne premišljujte, kam s predmeti, ki jih želite prodati. Ponudite jih čim prej tvrdkl ABC v Ljubljani, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. (h) Gumbnice. gumbe, plise, monograine, entel, a/.ur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. FranOSkanska ulito nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna oredtiskana žen roč. dela Dolrpel je danes svojo življenjsko pot naš dobri oče, soprog, stari oče, hišni posestnik in gostilničar, gospod Davorin Tancar Pogreb dobrega pokojnika bo v sredo, dne 17. julija 1010, ob 17 izpred hiše žalosti na mestno pokopališče. Jesenice- Brežice-W len, dne 15. julija 1940. Globoko žalujoča družina: Ivana Tancar roj. Ropret, žena; Vinko, davčni kontrolor, dr. Avguštin, zdravnik, sinova; Marija Rostnhar, Rezika Jung. hčerki, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Prodamo Moško in damsko kolo popolnoma novo, skoraj ža vsako ceno naprodaj. Palača »Dunav«, Beethovnova ulica 14, vrata 2. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD Ne bo Vam žal če si pred nakupom kolesa ogledati zalogo istih v trgovini Podobnik Fr., Rudnik 123 — Ljubljana Centralno kurjavo brezhibno, kompletno, z 18 radiatorji, pečjo in z vsemi priključnimi deli In cevmi, takoj prodam. — Vprašati v upravi »SI.« pod št. 10204. Vsakovrstno pohištvo dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta BO. Sprejemajo se naročila. CvKch pravi, dolenjski, dobitepn Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 Objave Preklic! , Okorn Andrej, posestnik in delavec, Kokrlca 49 — preklicem ln obžalujem vse, kar sem neresničnega ln žaljivega govoril kdaj- koli o Mublju jfran-cu, zidarju iz Predlselj. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. V Kranju, 15. julija 1940. — Okorn Andrej. (o (239) Ključek se je sijajno ob-nesel. Vsaka vrata je z lahkoto odprla; in kdo ve koliko jih je že sedaj odklenila, pa še nikjer nobene sledi o prinčku. Blodila je po dolgih hodnikih in velikih, praznih sobanah. Edini uspeh je bil, da se je do smrti utrudila. Vsa potrta je sedla na neki kamen. (240) Med tem je gledala okoli sebe in zagledala v kotu ljubka majhna vrata. Skoznja se gotovo pride v grajski stolp. Nekoliko spočita je hitro odprla še' la vrata. Parcele prodam v centru Št. Vida ob državni cesti ln tramvaju ln v Vižmarjih. Zelo ugodna lega za trgovino, obrt, vile, wee-kend in male hišice. Vlž-marje 78, nasproti Mizarske zadruge, (p IŠČEJO: Solidna gospodična išče malo, zračno sobico aii kabinet. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Solidna« št. 10492. (s Citajte »Slovenca« Gradbenega inženirja mlajšega, sprejmemo. — Pogoj: dober statik z diplomskim delom odnosno prakso iz železo-konstrukcijske stroke. — Ponudbe z izčrpnim življenjepisom, prepisi spričeval in sliko, naj se pošljejo v upravo »Slovenca« v Mariboru pod šifro »Mlada moč« št. 47-t. ■ *v v Potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni atek, sin, brat svak in stric, gospod HAM ALBIN mesar in posestnik po kratki in mučni bolezni previden s tolažili sv. vere. Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v četrtek dne 18. juliia 1940 ob 1/25. uri popoldne izpred hiše žalosti Trnovski pristan št. 28 na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, dne 16. julija 1940. Globoko žalujoči: Elka, hčerka; Marija, mati; Jože in Ivan, brata; Ana por. Selan, Marija por. Bernik, Alojzija por. Pukel, sestre; ter ostalo sorodstvo. Pavel Kellers 9 Muzikantie Nekega večera smo prišli v vaško krčmo. Iz stranske sobe so se slišali strašno zmrvar-jeni zvoki gosli. Gostilničarjev sin, organistov učenec se je vadil. Precej truda me je staio. preden mi je deček posodil slabo škatljo. Cele gosli niso bile vredne JO krnn, a vendar se mi je zdelo, tla držim v rokah svetinjo Nekaj časa sem škripal po njih prav neusmiljeno, ko pa je deček stekel nn ulico med druge otroke, sem sc splazil z ljubljenim inštrumentom v uto na najbolj oddaljenem koncu vrta, da me drugi ne bi slišali. In tam som igral, igral in vse. kar tni je sladko ali žalostno polnilo dušo, izpel, iz jokal izmolil. Ko sem končal, jc stal Čermak pred menoj. Vprašujoče me je gledal. »Vedno sem slutil,« je rekel.« da ne spadate k nam, sedaj vem to gotovo. Zakaj ste to storili?« Povedal sem mu vse in razložil tudi vzroke. ki so m e privedli na lo |>ot. Dolgo je molčal, nato pa tekel: Četudi je čudno, vam vendar ne očitam. Toda varujte se, da drugi tega ne izvedo. Oni bi vas ne razumeli in mislili, da se norčujete iz njih. Tega na poštenjaki ros_ ne zaslušijo.« Ostala sva dobra prijatelja s Čer-inakoni. Prav nič m izpremenil napram meni; predvsem ni nič vljudnejši, četudi sedaj ve. da sem imovit mož. Dn, večkrat celo pusti, da sam čevlje snežim, je plemenite narave in nesreča ga je napravila velikodušnega. Ljubim ga in bom srečen, če bo pozneje dovolil, da mu spričo svojega bogastva napravim kako . uslugo. Vendar zelo dvomi/n o tem. 1 28. novembra« ' »Gotovo je največje zlo, če iz dalje prideš k domu spet, a najdeš ljubico mrtvo, i brez nje no da se ti živet;« »Vran je nekaj dni v na j popisi jivi razblir-jeonsti; naša pot vodi v kraj, kjer je doma .črtiooko deklica«, ki jo jo Muholovec v svoji pesmici o tuba-godcu tako lepo opeval. Njegovo razburjenje je tudi popolnoma razumljivo, saj bo — njo — po dolgem času zopet videl. Njegovo srce jo ljubi s strastjo basovskega godca, ki svoja globoka čuvstva lahko izraža s še globljimi zvoki svojega inštrumenta. Kako je godci »Vran« v teh dneh. kako nožno, navdušeno, hrepeneče... To^la šalo na stran: prav Za prav je ubogi fant pomilovanja vreden. Precejšen grič nam je zakrival vasico, ki »ona« v njej stanuje, dokler nismo prišli nn njegov vrh V lahko meglo zavita je ležala pred nami. Vran je bil živordeč v obraz in opazil sem, da so je tresel od razburjenosti. Iz strahu pred drugimi pa ni dal glasno duška svojemu veselju; samo vzdihnil jo prav glolio-ko. ko se jo čutil tako blizu svojemu "cilju"" Muholovec, je intoniral: A slednjič prišel jc zopet, j uliti, juhu, žo oddaieč jo pozdravljal je njegov pu, pu, pu. Prehitela je veselo mu prožila roko. poljubila tubo blestečo, irodca oklenila se: No pustim to več od tu, da vedno mi lwiš godel svoj pu, pu, pu! Toga jo bil Vran tako vesel, da ie vriskajoč vrgel tubo visoko v zrak. padel Muholovcu okrog vratu in ga poljubil, dn jo kar zinoknilo Muholovec je prestrašeno zavpil in si t rokavom brisal usta, tuba je ležala s precejšno l*u- ško na bližnjem kamnu, mi smo pa zijali od začudenja. A tako je — »komaj dobro se začne — že vesolja konec je. Iz male cerkvice se naenkrat zasliši zvonenje. Čudno čuvstvo nas prevzame, ko se iz megle dvignejo glasovi rlo nas: saj tam ne veš kaj oznanjajo, veselje ali žalost Vrana zgrabi z nerazložljivo močjo, obide ga slutnja in z vzklikom: »To velja njej!« plane kot blazen po hribu navzdol. »Orel« je podvomil, če jo. v Vranovi glavi vse v redu. Pelikan je usmiljeno jiobral otol-čeno »tubo« potem smo se napotili po grič.i nizdol, zvonovi so pa nemoteno zvonili naprej. Ko smo prišli do cerkvice, je Vr-tn «edel na stopnicah in bridko jokal Prestrašil sem sc: kaj ga slutnja ni varala in je njegova ljubljenka umrla? Zapazil nas je; pokazal je z glavo proti cerkvenim vratom in zopet točil bridke solzo. Stopil «em k cerkvenim vratom in jih malo odprl. Zagledal sein prod oltarjem — poročni par in vedel zadosti. Vranova izvoljenka je ravno ob njegovi vrnitvi obhajala svojo poroko z drugim — in bila /anj — mrtva. Kaj bi rekel nato? On se je včasih v svetu s kakšno deklico malo pošalil, a so vzdržal vsake nerodnosti, ker se je pač njo vedno spominjal. V srcu ji jo ohranil zvestobo. jaz vem še več kot drugi, namreč, da si je na tihem želel dati dovo godčev-ikemu življenju. Ona ima majhno posestvo, nn katerem bi se z delom pridnih rok oba preživljala. To jo bila njegova skrivna želja, zato jo vrgol prej tubo v tako velikem loku od sebe. In sedaj? Prav vesel sem bil zadržanja tovarišev v tom slučaju. Nobeden ni izrekel zasmehljive besede, vsem jo šla usoda ubogega faiita do srca. ludi Muholovec je kljub vsej objestnosti dobra duša. »Pojdi bratec,« je rekel še vedno jokajo-cemu, »ne žaluj preveč za to tu notri, nisi iiič izgubil z njo. Svet je velik in inuzikant potuje daleč.« To je bilo lepo od Muholovca in je ubogega Vrana malo potolažijo. V vaški krčmi smo sedeli vsi potrti. Vran mi je sedel bledega obraza in objokanih oči nasproti. Krčevito je grizel ustnice in komaj zadrževal jok. Ubogi mladenič, kaj delaš v srčni stiski in tugi, ki si jo doživel? jokaš! Dvakrat sem v velikem svetu doživel, da je zapustila nevesta svojega izvoljenca in se poročila z drugim V prvem slučaju je zapuščeni fant ustrelil svojega tekmeca v dvoboju; drugič — zopet sem pogledal na preprostega sina naroda in zopet, som zelo srečen, da sem potujoč godec Krau« je odločil, da v tem »brezčastnem gnezdu«, ki naj bi bilo veselo, če bi se muzi-kant poročil z eno njegovih »kravjih prince-zinj« sploh ne bomo igrali Ko smo se nekoliko odpočili, smo otresli z nog prah kraja, ki je našemu tovarišu prinesel toliko gorja, in potovali dalje. Vran ni izjjregovoril besede, niti nazaj ni logledal. Veliko je pustil v tej dolini; svojo jubezen in upanje na mirno, sigurno bodočnost. Zopet bo treba potovati iz kraja v kraj, od hiše do hiše. Sredi božičnega meseca. O ti ljuba, sladka, sveta ndventna doba. ti čas upanja, čas radodarne ljubezni, ti najlepši čas pričakovane radosti. Novem, kaj je prišlo nadtne: veselim se Božiča kot otrok: :da. tu li v otročji dobi nisem tako hrepenel po sv. večeru kot sedaj. Takrat sem bil že preveč razvajen: sedaj som odvrgel vso bla/irano«t. srce mi vriska, duša je vesela,ta ko da nt vem, kam bi z vso radostjo. Urednik: Viktor Cenčič 1 h Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Ježe Sedja