St. 107.
Vtorek, ćeti' k in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na tlom VI*   leto 8 g. — k. pol   luta 4 „ — „ četrt   „  2 „ 20 ,.
Po pošti:
vae leto 10 g. — k pol leta t g — r četrt  „     2 „ 60 .
V
četrtek 15. septembra.
III tečaj. 1870.
aa
Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto s« plačuje : 6 kr. če ae tit»ka Ikrat, 5 »» m it ti 2krat, 4 h n m 1» 3krat. veće pismouke bu plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek jo plačati kolek (s tempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
«^v,   Državni zbor.
Na Dunaji se na ta dan, 15. septembra, shaja zbor, ki ima biti zastop večje polovice avstrijske države, shaja se d r ž a v n i z b o r. A kako žalostno postave je, kako živa priča vse nezdrave, nenaravne uravnave. Da Čehov ne bode, to je gotovo. Ker večina volila ne bode, tudi Nemcev iz Češkega ne more v zboru biti. Zbrali se bodo torej samo poslanci druzih dežel, nekteri s zavarovanjem in pridržki, drugi brez njih.
Važni dogodki, ki Evropo pretresajo, so bili odvrnili oči od naših notranjih razmer. Zdaj, neposredno v zadnjem trenotku se ni mogoče ogniti pogleda na to, kar je pred nami, kar nas Avstrijce morda bolj zadeva, nego dogodki na Sekvani. Zdaj so časniki sestavili podobo, kakorŠno bo novi zbor imel.
„N. fr. Pr.u sestavi to podobo tako-le : Brez Čehov bode v zboru 67 federalistu v, 65 ustavovercev in 12 dvomnih (med poslednje postavlja po krivem tudi našega črne-ta). Drugo sestavo je naredil „Vaterland", po kteri bi bilo 70 federalistov in 69 ustavovercev. To rej federalistična večina samo za en glas. Ako pridejo tudi 3 konservativci, ki ao v zgornjem Avstrijskem voljeni je razmera 73 k 69, torej večina 4 glasov. Trije moravski deklaranti, ki so voljeni, gotovo ne pridejo, kakor tudi „Vaterl." ne Šteje 54 glasov iz Češkega
Torej že v tem kosu državnega zbora, v kterem manjka poslancev največje dežele, Ceske, se skaže kako krivično, kako neobdržljivo je bilo in je gospodarjenje nemške klike, ki je večini avstrijskih narodov in zdatni manjšini nemškega narodn samega ustavo po sili ok troirala.
Šmerlingova postava in neprestana vladna krivica je poldrugemu milijonu Slovencev v tem zboru privoščila samo šest poslancev, 5 iz Kranjskega, 1 iz Gorice, nobenega iz Štajerskega, nobenega iz Koroškega, nobenega iz Primorja.
če torej vidimo, kako bolan, kako hira v je ta zbor še predno ga imamo rojenega pred seboj, če čujemo, da utegne takoj po rojstvu zopet umreti : ne more nas ta mizerija geniti. Zmešnjava je do vrhunca prikipela, odgovorni so zanjo oni, ki so bili vselej gluhi, ki so še denes nepoboljšljivi. Zdaj imajo viden dokaz, da tako ne gre.
V češkem deželnem zboru
se je 12. t. m. adresno posvetovanje začelo. Izmed cehov se je 13 govornikov oglasilo, izmed Nemcev 9 torej vseh 22. Izmed Čehov sta dva: Brauner in Skrej-šovski zapisana kot govornika proti adresi, ker se jima premalo odločna zdi. Poročevalec je Rieger. — Prvi govornik je bil Plener proti adresi, za njim je govoril Čeh Č i ž e k. Ta pravi : Po sadu. ki ga drevo prinaša, poznamo ustuvoverno stranko. Kar se enakopravnosti tiče, je ni. čehi iroaio men j gimnazij nego Nemci in kar imajo, to se jim jo dalo kot miloščina. Noben viši uradnik skoro češkega ne zna. V originalu se nemško uraduje, nam se dajo le slabe prestave. Kar se pod Bachom ni godilo, godi se zdaj, državljani se zavoljo malosti na dolgo zapirajo. Resultat svobode je — kriminal. Vrednik mora zdaj sam dokazati, da je nedolžen, pod Bachom se mu je vsaj dokazovalo da je kriv. Pri železnicah so se ljudje dozdanjih zastopov omastili z bogatimi dividendami. Kaj je usta-voverna stranka storila, da se odpravi krivični kazenski zakonik Bachov ? — Pod varstvom vaše ustave se je naš narod sramotil in grdil. ,Neodvisne" Bodnike ste postavili, a precej ste jim rekli: Bako hočete avauzirati, storite kakor mi hočemo." Kdor izmed njih je najbolj obsojal in zapiral, ta je višjo službo dosegel. (Govornik biča potem denašnje sodnike in nadaljuje:) Iz tega spoznate drevo ustave, ktera se ravno tako ne da zboljšati, kakor eo ne da krivica za podlogo vsestranske
pravice vzeti. Kteri se trdno ustave drže, ni jim za liberalnost nego za gospodstvo. Tako drevo, ki slab sad donaša, naj se poseka in v ogenj vrže. Kdor n>*m očita fevdalnost, je 1 žnik, za fevdalnost pri nas ni tal. Pa ko bi tudi bili oni res fevdalci, s kterimi hodimo, prijatelji bo naše domovine in srce imajo za njo. Oni pak, ki so bili dozdaj cesarjevi svetovalci, so sovražniki našega naroda.
Potem  govori  K 1 i e r   za ustavo,   očita večini obširno vest" za kar ga prvosednik posvari. Večini očita na daljo, da Loče staro stanovsko ustavo, ne pa svobode.
Henrik grof Clam-Martinic temu v obširnem, mirnem govoru ugovarja ter pravi, da večina noče starili razmer nazaj postaviti, temuč hoče samo, da se nove razmere iz stare pravice ven razvij 6. Globoko je nasprotje med strankama usajeno. S tem, da večina manjšino preglasuje, se ne dado ta nasprotja zravnati. Tega jo priča državni zbor, ki je 10 let majorizira), pa ustave ni mogel utrditi, da niti na prvem stanji ohraniti. Posebno majoriziranje ne velja, ako hoče manjšina večino majorizirati. Tako majoriziranje je samo s s i 1 o mogoče, in sile nismo prijatelji. Zato smo svoje stališče zavarovali in sem prišli na nautralna tla, tudi manjšina naj bi toliko svojega stališča popu-utila in na neutralnih tleh bi se dalo doseči spora-zumljenjo in zloga. Upam pa, da bode kralj sprejel ponujano roko sprave in tudi vas upamo pri tem pozdraviti.
Nemec Sch me; kal pravi, da morajo češki Nemci svojo narodnost varovati, kar morejo le, ako se Avstrija centralizira. Kaže na Nemčijo, ki se je zdaj centralizirala.
Dr. Ed. Gregr govori za adreso , dasi bi si bil želel, ka bi določnejša bila in naštela, kako grdo je gospodarila liberalna vlada do zdaj. Pravi, da Avstriji žugajo nevarnosti od Pruske.   Padec Napoleona je po-
O naučne in hI o v ni k u v mali obliki.
i
Dr. Razlag je v XVII. odborovi skupščini Matico slovenske predlagal dva nasveta. Prvi med njima je — da več ne rečemo — pač žalosten, pa ne sam na sebi, Bog obvaruj I temveč zaradi razloga, s kteriin ga je podpiral. Nasvetoval je namreč, naj slov. Matica sedaj izda naučni slovnik v mali obliki, ker je Slovencem velik e g a zložiti sedaj še „silo težko."
Kdor je slišal navdušene govore v občnem zboru dne 5. avgusta 1868. 1., po kterih bi si mogel nadjati v kratkem naučnegn slovnika tako gotovo, kakor je amen v Očenašu, mora pač spoznati, da ni kar nič veselo, da se v dveh dolgih letih niso storile nobene priprave za tako ogromno delo, kakor je brez ugovora izdava naučnega slovnika, in da je bilo treba toliko časa, da se je prišlo do prepričanja, da jo delo „sedaj še težko." šlo jo takrat blizo le za nnčolo ali princip.
Vendar ta stvar po mojih mislih ni tako težavna. Da je naučni slovnik le posnetek že obstoječe literature, torej da bi Slovenci veliko literaturo že morali imeti, kakor se je tačas povdarjalo na nasprotni strani, ni po vsem resnično. Zakaj pa toliko let potrebujejo za izdavanje raznih slovnikov, če so le posnetki, saj bi jih hitro lahko prepisali ali posneli iz „ obstoječo litera-
ture" ? Glavni predmetje vsacega slovnika so povsod tisti, razno stališče in drugi nameni posameznih slovnikov jih nekoliko predrugaćijo. Ti predmetje naj bi se toraj poslovenili iz najboljših, uajzauesljivših sedanjih slovnikov , druge domače, specifično slovenske stvari, naj bi pač poskrbeli slovenski pisatelji.
Toda naj si bode, kakor hoče, dr. Razlag je nasvetoval izdavo malega slovnika, združiti in napenjati je treba moči, da tudi ta ne zaspi v miru. Ka-koršuega si pa svetovalec misli, ni nam jasno, določno osnovo njegovo bode predložil prihodnjemu občnemu zboru. Dovoljeno naj nam bodo nekaj malega omeniti. Ako bi bil slovnik v mali obliki, koristen in potreben bolj priprostim pri branju časnikov itd., tuko uredjeu kakor kak „Universal-Wortgt'ubler" ali „Fremdworter-buch tur Zeitungsleser", bilo bi to njegovo izdavanje pač malo dostojno za družbo, ki šteje blizo 2000 usta-novnikov in letnikov, 5 častnih udov in 40 odbornikov. Poleg tega Matica ni za priproste, to naj se ne pozabi. Ako bi pa slovnik razen navadnega k branju časnikov potrebnega tudi še kaj druge tvarine donašal, narastel bi pod peresom na več knjig, ki bi pa vendar ne bile slovuik, kakorŠnega potrebujemo, če ne vzamemo v misel stroškov, ki bi se ne zmanjšali.
Po naših mislih bi bilo še najboljšo uajprej izdati zgodovinsko-krajepisui slovnik vseh slovenskih pokrajin, kakor ga je izdal za Štirsko K. Schmutz z naslovom : „Historisch-topographisches Lezicon  von Steiermark,"
v štirih zvezkih. Ta naj bi obsegal v abecednem redu vsa mesta, trge, vasi, vasice, sela, kraje v zgodovinskem in topogrančneni obziru, kolikor jih je na slov. zemlji, sploh , kar je zanemivegn, naj se zapiše. Poleg tega naj bi prinesel životopise vseh oseb, ki imajo zasluge za domovino našo, bodisi na književnem, umetnem, državnem, obrtniškem polju, pa tudi tacih, ki so posvetile svoje moči in svoj um drugim, a so vendar naši rojaki.
Viri za to delo so: Valvazor, Hoff, sporočilo zgodovinskih društev v Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Novice, Danica, Drobtinice, Kukuljevićev Slovnik umjetnikah jugoslovanskih, VVurzbachov, „Biografisch.es Lexicon" in druge po časnikih in knjigah raztreseno drobtino. Dr. Kosta je nabral 424 člankov in knjig Kranjsko za-devajočih, primeri Mitth. des hist. Vereins fu;- Krain 1855 — 1856 —. Kar bi primanjkovalo, priobčili bi rodoljubi in pisatelji, ktorim je ta ali oni kraj bolje znan, ali ki se pečajo s to ali ouo zgodovinsko dobo.
Tak slovnik bi bil dostojna, pa tudi dosti izvirna podloga velikemu slovniku, ob enem je tudi krvavo potreben, za marsikterega domačina, ki morebiti Švicarsko bolje pozna, nego doroovjo svoje. Premislite in pretehtajte, to kar so vam zdi najboljše, storite! Drugemu nasvetu dr. Razlaga : „naj Matica sklene dajati na svetlo znanstven časopis, ki naj bi izhajal vsaj v zvezkih na vsako tri mesece" imamo samo to željo dostaviti, da se nemudoma ta sklep stori;
1528
kazal, da mora narodu v orožji [tudi narod v orožji nasproti stati, a zavoljen narod. Ako kot Ceh za Avstrijo govorim, ktera nam je kamen dajala namesto kruh*, ki nas je znala samo zapirati in zatirati, ali morem bolj domoljubje dokazati ? Avstrija se že 10 let zdravi po receptu ustavovernem, a kam je prišla ? Rane še bolj zijajo, kot so. Naše zdravilo pomore v kratkem in to zdravilo je pomirjanje in zadovoljenje vseh narodov. Kader se bodo narodi, boreči se za avstrijsko moč, borili za lastno kri, za svoj dom, za svojo narodnost, tačas more vlada navdušenja pričakovati. — Državni zbor so Čehi pustili, potem Slovenci, Tirolciin politični Jobi — Poljaki. In koga zdaj tam najdete? večino, ki je prišla le ad hoc v ta zbor. (Dalje prih.)
Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere.
Lil  atatiitique eit auiii la toitnoe r»inonnee de faits. (Datfe.)
Odstotkov za priobčena števila nisem preračunil in tudi brezozirnih ne bom med seboj primerjal, ker za tako obravnavo po mojih mislih nimajo potrebne natančnosti. Dotična uradna sporočila, ki se prav po polževo priobčujejo, so namreč sestavljena po določbi in izreku dotičnih osmošolcev. Eden ali dva meseca pred preskušnjo jih razrednik poprašuje, za kaj se je v prihodnjem življeni slednji odloČil, ali pa se, kot je vsaj ob mojem času v našej glavnej gimnaziji navada bila, na posebni poli vse natako napiše. Kdo ne ve, da je dokaj osmošolcev, ki o rečenem času še nikakor ne-morejo natanko določiti prihodnjega stanu. Mladina je tudi precej živahna in lehkomiselna , tako da zlasti v osmem razredu, ko ravno vse življenje v njej kipi, mnogi mislijo na njim nedososegljive stanove.
Koliko jih je, ki se skoraj sramujejo napisati ali povedati, da bodo šli v duhovšnico. Med součenci sem n. pr. imel dva živa dijaka — prava fanta od fare —; eden je slednjemu na vprašanje, ali bo Šel v bogoslov-nico odgovoril s čudno besedo .fič" in mu priduševaje se navadno še figo pokazal: in sedaj vendar neki na Dolenjskem pase svoje animas fideles. Častim ga, kot iskrenega narodnjaka. Drugi je pil in pel in ljubil in če je prav navadno in excelsis bil, se je vendar med najprvimi odlikoval. Prebrisana glava — jaz ga še sedaj držim za najzmožnišega med vsemi součenci — se je določil za modroslovje (matematiko-fiziko); in vendar je aedaj — po postavi soditi — časten duhovnik.   Ta za dotično leto figurira v uradnem sporočilu
zato pa je treba brihtnih, delavnih odbornikov; ali so ob enem tudi deželni ali celo državni poslanci ali pa kar „einfach" ljudje, to nič ne de.
Janez Parapat.
Iz popotne torbice.
V C e 1 j i, 9. sept.
Celje je prijazno mestece, in turisti iz vsek kotov sveta je hvalijo zavoljo njegove lepe lege. Tudi slovenska narodna pesen imenuje Celje „ mesto belo in veselo" ter pripoveduje, da je tu nekdaj Kralj Matjaž silno smrt po nekem razkačenem možu storil. Jaz sem tedaj vos srečen, da Vam morem iz tega „imenitnega" mesta kaj poročati. Prizanesite mi to veselje; saj veste iz Levstikovega pisma Pavlihovim naročnikom, da smo Slovenci „preotročji". Odtod tudi moje „otročje* veselje, da sem tu v „veselem" Celji.
Dobro se spominam, kako mi je nekdaj, ko sem bil še „fantič mlad", kakih devet ali/leaet let star, moj oče pravil, da v Celji gospodje v .kafejnem domu" (ruska beseda) pri biljardiranji med seboj po slovenski govore. To mi je pravil moj oče, ki nikdar ni „listkov" v „Slovenski Narod" pisal, prvič zato ne, ker ondaj. to je pred tridesetimi leti, slovenskih listov sploh nt bilo, in drugič ne, ker še svojega imena ni znal pod-križati, in ga še tudi zdaj ne zna; Bog pomagaj! — Kako je zdaj tu le v Celji vee drugače!   Ne samo da
kot edini naš modroslovec . i.oui je število juristov za lednega pomnožil. Zarad mene je število teologov za eno glavo poskočilo, če prav od druge naprej na bogoslovje nikoli mislil nisem. 2« blizo od rojstva izrečen pesimist, tudi nikoli drugim dosti zaupal nisem , malo tudi svojim močem, zato sem molčal. Se sedaj se mi zmešen zdi oni rdeči gospod, ki me pri znanoj svojej oskosrčnosti k sebi pokliče in s pisanim pogledom na mahnato bradico pokaže (kot da bi tudi za dijake bil veljal glasoviti „Vollbartgeaetz" od 1. 1852) pa pravi: Ali ne bote šli v duhovščnico? Kam pa drugem, mu odgovorim, ker čutil sem , da me je že od nekdaj rad ovrl! —
Enakih primerljajev bi vedel še mnogo našteti od mojega leta pa do poprejšnih in poznejših časov. Zato še enkrat izrečem: Navedena števila so nenatančna in nimajo zame nikakoršne dejanske vrednosti. KteregH bi potem še posebno mikalo medeti , da gre od 100 preskušenih odhodnikov, kakor mnoga leta med sebo| primerjena kažejo, posebno veliko v bogoslovnico, namreč po 58 (toliko kolikor se jih le še na Gorenje-Av-strijskem nahaja; na Primorskem komaj po 12 —13) in komaj 17 k pravoalovju. Še manj se jih obrne k zdra-viloslovju in modroslovju. Te razmere se zadnja leta nekoliko preminjajo , ker sedaj tudi na ta dva vseuči-hška oddelka primeroma več odhodnikov odide kot po-pred. Le želeti bi bilo, da bi se resnobno dela poprijeti in potrebne preskušnjo o pravem času in dostojno opravili. Glede na te razmere se naša Danica vrti večkrat v prečudnem kolobaru. Sicer že stari pregovor pravi: Bvsak berač svojo mavbo hvali", pa taka hvala je res prav beraška. Na eni strani s t toži, da nimamo dosti domačih uradnikov, domačih učiteljev, domačih zdravnikov itd., na drugi strani po slednjemu svetuje, da naj v bogoslovnico gre. In kdo ne ve, koliko upljiva imajo taki sveti med kmeti ! Kmetom se ne čudim, čudim se pa onim izobražencem , onim ozkosrč-nežem in kratkovidežem, da vsacega grajajo ,ki steklo-koravdnatega ovratnika ne nosi. Zadnji „Pravnik" je res pravo zadel, ko je z resnobno besedo povdarjal neobhodno potrebno skrb za narastaj domačih pravnikov.
Znamenit del zgodovine trpljenja in nadlog slovenske naše dežele, križevo pot slovenskih dijakov bi popisal, ko bi na drobno razkazoval, kako so se od oklicanega poroda učnega načrta (16. sept. 1849) ali vsaj od 1. 1854, ko ga je presvitli cesar konečoo potrdil, urili ali za prav zanemarjali v svojem materinem jeziku. Žalostno stanje slovenščine na Ljubljanski gimnazije bi popisal, iz lastne britke skušnje. Povedal bi, kako se je slovenščina za duri tlačila in zasramovala, vsezveličavna nemščina pa na rokah nosila, poljubko-
nemški govore, to bi še ne bilo najhuje; ali kako ti ljudje celo po pruski nemški govore. To je od silo. Meni se je denes zdelo, kakor da pred Aschbachotn ali Bonitzem v kolegiji sedim. To je nemščina , da je kaj t! Ali kam sem zašel ? —
Prvo, kar sem v Celji storil, je bilo, da sem si mesto v novic ogledal, čeravno sem ga že desetkrat videl. Novih poslopij sem od lanskega leta malo našel; samo eno mi je v oči zabodlo. To je ono poslopje, ktero stavijo v „klostorskem vrtu". Nikar ne strepeČite, kedar o klošterskem vrtu čitate ; tam je lansko leto nemški verfasungstag „tagoval", kar pa v prihodnjič ne bode več. Kajti na istem mestu, kjer je Dežman lani celjske marazele s svojim slovenskim govorom mamil in neki „Brencelj" iz Maribora celjske kmete na lima-nice lovil, tam stoji zdaj temnica, po narodnem prostem jeziku „kajba" imenovana. Prostor je dobil čisto spo-aobui namen : kajho za razbojnike.
Drugih novosti sem malo zagledal. Edine cerkve se pridno popravljajo, in očetom kapucinarjem čestitam, da so na „porcijunktile dan" tako srečni bili, da morajo zdaj nov turen svojej cerkvi postaviti. Kajti o mestnem „klošterskera" turni nočem niti sporočati; ta turen se popravlja kar C-djo poznam, in dovršen še vedno ni. O babilonskem turni se tudi pripoveduje, da so ga mnogo let zidali, pa nikdar ne dozidali. Tako se bode „ klošterskem u" menda tudi godilo.
O celjskem  daleko znanem tlaku, o slabej cesti
vala io hvalisala. Kje so oni časi, ko se je na prote* stantovski naši gimnaziji, — ki so jo deželni stanovi ustanovili, — slovenščina posebno povdarjala! Jezuiti so vse potlačili, hudo zlasti med, nam nasiljenim, plemstvom neračevali. Dijakom nekterih nižih gimnazijskih razredov je bilo naravnost prepovedano se med seboj v materinem joztku pogovarjati. Da bi krščansko čutje bili bolj spodbudili in napredek v latinščini in nemščini boli pospeševali, so po svojej splošoej navadi ustanovili tri družbe: congregatio gormanica je delala ad majorem Germaniae gloriam!
„Zavitarji" odidejo; vlada podedova njihovo po-nemčevanje — in narodne mladike še hujše pritiska. Dvorski odlok od 14. junija 1782 stavi za pogoj spre-jembe v gimnazije posebno dobro znanje nemških šolskih predmetov. Kaj je pomagalo, da so tačasni kranjski stanovi se zarad raodroslovskih šol v posebnej prošnji od 27. maja 1786 obrnili na cara Jožefa II. Drugo leto (20. aprila 1787) so tudi zastonj svojo prošnjo in pritožbo ponovili. Te prošnje posebno priporočam našim iiemškutarjem , ki se tako radi bahajo se svojim liberalnim plemstvom. Takrat je ono stalo na narodni strani in zoper vlado. Deželni stanovi so v rečenih prošnjah posebno povdarjali važnost deželnega slovenskega jezika; branili so se iz drugih dežela njim vrinjenih tujcev pa potegovali se za domačine, za sinove lastne — naše dežele. (Mitbeilg. d. h. V. 1859 p. 25—27.) Kljun v svoj arhiv tega Še ni mogel prepisati, zato je meseca prosenca (1870) v državnem zboru vezal prečudne zgodovinske otrobe t
(Dalje prih.)
Dopisi.
1% Gorenjskega 11. sept. — J. P. — [itv.
dop.] Denes jo .Gorenjski sokol" izletel iz Kranja v Podbrezje, 2 uri oddaljeno faro proti severu. Ko se je od daleč zaslišala godba, privreli so ljudje na cesto in radostno pozdravljali prišle goste s zastavo in godbo, —40, na čelu njih starosta g. L. Jugovic in njegov, namestnik g. M. Pirec. Veselje je bilo splošno, ko so začeli rajati, telovaditi na travi pod milim nebom, ki se je sicer nekoliko kislo držalo, pa vendar Sokolovcem prizaneslo. Gorenjke se niso dolgo obotavljale, — saj kri ni voda — kmalu so se veselo sukale s Sokolovci po mehkem plesišči. Godba, petje narodnih pesmi, navdušene zdravice so razveseljevalo do mraka množico in le prezgoden je bil odhod. Podbrežanje si bodo v spominu ohranili veseti dan. Slovenec je povsod doma, njemu ni treba še le iskati,  kje bi bil bolje veren,
proti Žalcu in o drugih nerodnostih ne utegnem denes poročati. Samo svoj obisk v celjskej kazini naj nekoliko opišem; iz kazine spoznaš vse celjske Nemce.
Okoli osmih zvečer pridem v kazinsko gostilnico večerjat. Vse mize obsedene; ena sama pri durih je še prosta, kakor da je na me čakala. Hajd za njo in po-prašat, kaj imajo za večerjo. Po večerji si boljo ogledam društvo, zakajen v dira svoje smodke. Gledajo me strmo; jaz kadim kakor Turk. Med tem poslušam bistroumne razgovore. Nič ne slišim kakor deutsche Ta-pferkoitt — kapituliren - a bas die Republiki — Metz — Friedensbedingungen — Oesterreich vrill nicht eiusehen — wart Russland — itd. itd. Ali nič ni bilo ognjenosti, vladala je neka potrtost. Jaz sera ostrmel. Kaj pa je vzrok? — Na enkrat slišim, da so Nemci baje pred Strasburgom tepeni; da je poslanec republiko zedinjenih držav Francozom k republiki čestital; da je Favrovo pismo neki mogočni utisek storilo; da Bisraark „nemški" dola, ker hoče Napoleona na prestol nazaj postaviti. —• Jaz kakor potujoči turist o vsem tem nič nc vem ; ali mislil sem si, mogoče je to vse. Ves zamišljen grem od tod v kavarno, in kaj slišim tu? — Neki „burgar" je našteval, koliko so prodvče-ranjim Celjani Prusom na zdravje šampanjca izpili. N4 to pa pravi neki drugi deboli gospod: „Le čakajte! čez leto dan bodo ti naši „Prusi" je si h namesto šampanjca pili. Vsi so se nasmijali in šli, in jaz za njimi
njemu bijejo vsa Brca slovenska. Og. Jugovicu in Pircu gre hvala, da sta napravila ta izhod, naj se taki izleti večkrat ponavljajo, saj oni mnogo pripomorejo k zavednosti našega prizadevanja, oni ljudstvu še le oči odpirajo, da Slovenija ni kaka inostranska, divja zver! Toraj Živio Gorenjski sokol o priložnosti prvega svojega izleta!
Is Gorioe, 13. sept. [Izv. dop.| K drugi privatni seji 2. septembra so prišli skoro vsi poslanci po Želji in povabilu deželnega glavarja, in tri ure je trajala ta razprava. Slovenci so bili s prvega že, kakor zmirom, pripravljeni pogoditi se na podlagi pravice in enakopravnosti, in so stavili razne predloge. Pretreso-vanje se ni več vrtelo o tem, kako bi ae v okom prišlo posebnemu vprašaoju zarad Faganel-ovega predloga, ampak kako bi se v obče dalo razpravljati v obeh jezikih, pa tako, da bi vsaka stran drugo razumela. Ita-ljani so zavrgli vsako sredstvo, ktero bi tudi njih vezalo. Na to se od slovensko strani svetuje, naj se vsak predmet razpravlja brez prestave, in se je reklo: ali predmet je male važnosti ali velike, če je male važnosti vsak hipoma ve, kako ima glasovati; če je velike, potem pride po postavi posebnemu odboru v roke, in pri takem vprašanji se poduči vsak v klubu in tam odločijo stranke, kako da bo vsak glasoval. Italjani pa trdijo neprenehoma, da morajo razumeti vse, kar se go vori, oni pa slovensko ne razumejo in tudi se jezika ne bodo več naučili, ultra posse nemo tenetur Slovenci odgovarjajo tudi z latinskim pregovorom: qui suo jure utitur, neminem laedit.
Zdaj pa začneta dva Italjana še pravico Sloven cem odrekati, češ da je ta zbor italjanski zbor, da mora vsak Slovenec italjanski znati, če hoče biti poslanec odgovor na to je bil prav lahak, zlasti ker so že lansko leto poslanci se glede jezika porazumeli in poseben precej pravičen sklep storili. Nas veto val o se je tedaj naj veljs ta sklep tudi za to zborno dobo. Pogodba se glasi:
1. Predloge ali popravke, naj jih stavijo deželnemu zboru posamni poslanci, posebni odbori   ali de Želni odbor, smejo se podati v italjanskem ali v slovenskem jeziku, in se morajo prestaviti v drugi jezik, kader se to tirja.
2. Postave morajo biti sestavljene v obeh jezikih, in v obeh mora deželni zbor glasovati, poslanci pa smejo prctresovati predmet v obeh jezikih.
3. Popravke postavam, ki jih zbor potrdi, mora do tični odbor prevoditi in podati v razpravo deželnemu zboru poprej, ko se postava tretjikrat čita
4. Sporočila raznih odborov in deželnega odbora se smejo podati zboru v obeh jezikih, kakor ho spo ročevalcn  drago.   Kdor bo slovensko sporočeval mora tudi v italjanskem jeziku prinesti tekst, ka kor ga je potrdil odbor.
5. Ako ne bi znal sporočevalec obeh jezikov, ima skrbeti dotični odbor, da mu prideno pomagalca kateri ima čitati in prestaviti sporočilo.
G. Sejni zapisniki se morajo sestavljati in priobče vati v obeh jezikih.
Če   ravno daje Italjanoin kako malo prednost §. 4, da se čas ne trati, bili so Slovenci zadovoljni Italjani pa so letos zavrgli, kar so lansko leto potrdili Med drugim so tudi rekli, da so  lani v to zadovolili ker so poprejšnji poslanci obljubili, da so no bodo po služe vali pravice omenjene v § 2,  da se namreč sme predmet pretresovati v obeh jezikih. Zdaj pa vidijo, da hočejo Slovenci zarea slovensko govoriti v zboru, zatorej •zavržejo celo poravnavo. — Ne vemo, če s> poprejšn" poslanci zares tako obljubili, letos bo vsi enih misli v tem obziru, in kakor na taborih je bilo tudi v zboru njihovo geslo:   Ne udajmo se!  ter  pokazali  so, da tako važnih, pomenljivih časih stojijo nepremakljivo za narodno čast in pravico.
Tudi druga privatna seja ni mogla imeti vspeha ker je le enakopravnost pogoj zdravega življenja med avstrijskimi narodi. Ta enakopravnost pase mora prak tično izpeljati, ker kaj pomaga če dolžnik upniku reče spoznam v principu, da sem ti dolžan, ali ljubi moj plačam ne, ker mi to ni vseč, ali težavuo, ali ker nočem Poslanci so šli domu, in v prvi odborovi seji
je gospod grof Coronini odpovedal predsedništva, kar1 se jc pa poznej poravnali. Kako lehko bi se tudi obe stranki poravnale, ko bi Italjanom bilo načelo: pravica je temelj državam !
Is Trsta 11, sept. [Izv. dop.] (Tržaški metni in deželni zbor.)   Okoličani  morejo letos zadovoljni  biti, da so brez velikega truda in agitacije rle poslance v mestni zbor volili, kteri bodo delali za količane. Poslanci okolice, so ustanovili svoj klub, n sprejeli tisti program, ki je v /boru na Občini, pred volitvami izjavljen in sprejet bil  Da pa dva kandidata, ki  sta bila  prej  postavljena, nista bila  voljena, je uzrok ta, da sta se sama odpovedala; in sicer eden zato, ker ni imel dosta let.   Ta gospod je vrli Burg staler, sicer rojen  mestjan, ali navdušen  za pravice našega naroda. Kar politično mišljenje zadeva, so okoličani  in  mestjani   vsi  federalisti;   med   okoličani in mestjani vlada zdaj sloga.   Vidi se to iz tega, da štiri količanski poslanci so voljeni v posebne odseke. Oko Čanski poslanci po porazumenji nebodo   prezirali slovenskih tirjatev; kar posebno Že toliko časa zanemar ena okolica potrebuje, da bode večina tudi potrdila t Glede volitve državnih poslancev je bilo jako neugodno, kajti nobeden ni hotel prevzeti tega posla.   Hermet, ki e že lani tiho pomagal sedeti, te je precej odpovedal da ne gre več v Beč,  in tako je vsak strah imel in le teško so dobili  baron Paskotini-ja in Girardeli-ja, da ta poslanstvo prevzela.
Naši poslanci so vsi iskreni rodoljubje. G. C e g-n a r je znan že toliko let kot neutrudljiv delavec za narod. G. doktor Na kič, rojen Dalmatinec, je še mlad, pa izvrsten govornik, tako da je v sejah z govorom Lahe očaral. On je že po svoji rodovini dober Slovan. Isto pot hodi tudi g. Šklemba, tržašk tr govec in vnet za narodne pravice. On je goriškega znanega poslanca g. črneta zet. G. N a d I i š e k okoličan, polten rodoljub in jako pripraven za njegov poklic, kot prosti kmet, da se mn je čuditi. G, N a b e r g o j, že znan, je buditelj okoličanov v jugu neustrašljiv. On ima zopet vse z »Spanje Slovencev.
V tukajšnem zboru so bile dve stranki in sicer ena za adreso, in druga za resolucijo. Nazadnje prva stranka zmagala in glasovala za adreso, v kteri se cesarju  še   enkrat   pokaže   nevarnost,   ki proti državi.   Grajala se je ostro sedanja in prejšnja vlada II tržaške okolio«.   [Izv.   dop.]   Ne morem se vzdržati, da bi svetu ne povedal pomilovanja vredno stanje naših okoličnih šol oziraje se vedno le na na predek in materinski jezik, opuščaje vse druge okolnosti ki — se ve da — šoli  veliko večo in manjšo veljavo dati zamorejo.   Sicer „facta infecta fieri non possunt", ali popraviti marsiktero krivico je še vedno čas in mogoče ; posebno pa čas in mogoče je,  se od sedaj za naprej takih krivic varovati okolici nasproti,   kar naj bi si slavni naš magistrat dobro zapomnil in pri volitvi učitelja za okolico , ktcrega imajo te  dni voliti, pred očmi imel.   Zadnje dni preteklega meseca so so po okolici konečne šolske iskušnje držale ,  kterih nekterih sem se tudi jaz udeležil.   Slišal sem namreč od poštenih okoličanov večkrat grenke pritožbe, da se otroci le malo kaj  navadijo in da učitelji niso dovolj zmožni slovenskega jezika.   Moral sem   se žalibože t osebno prepričati resnice tega pregovora, ker slovenščina se je lomila, da je bilo strah ne le od strani učencev ampak tudi od učiteljev ; ali izvzeti so vendar nekteri, ki slovenščino dobro govorijo in ravno pri njih bila je naj lepša disciplina in razveseljiv napredek v šolskih pred metih,  med tem  ko je pri jezika nezmožnih učiteljih vsak tudi nepedagog precej ztnotril, da manjkajo otro kom najbolj navadni in potrebni izrazi, imena reči, ki jih vedno pred seboj imajo; da se ni napredek naredil, ker nčonci so v predpisanih šolskih knjigah prav lahko razumljive oddelke brali in niso bili kos jih potem po domače povedati, kajti nezmožen učitelj jim med letom ni mogel stvari razjasniti.   Da je Šola brez vsakoršne discipline, ker   razlaganje  učiteljevo   je   med letom otroke le dolgočasilo ,  ter jih k igri in šepetanji prisi lilo tako, da so še celo med skušnjo v pričo poslušalcev in predsedništva tako glasno med seboj občili v neki okolični šoli, kjer je pred tremi leti eden najizvrstnej
Ših školnikov za  učitelja bil, da se  predsedništvo ni moglo slišati in da se je moral Monsignor Svab vzdig-iti in jih tri pote opominjati.   Tako n. p. je nek učitelj »napis zvezku nalog, ki so se na mizi pred pred-sedništvom znašle naredil: Naloge povedane po Cčeniku Zložene po Učencih v šolskim letu  1869/70; na tablo se je pisalo „žarki od sonca segrevajo"; „polougnakou* td.   Opomniti moram, da magistratov šolski sporočevalec besedice slovenščine ne razumo in po gibanji ust sodi ali  otroci znajo  kaj, ali  ne, da provincialni šolski svetovalec je Ceh in slovenščino (kakor se videti pusti) le površno kaj zna, z eno besedo : predsedništvo za okolične slovenske šole slovenščine ne zna, izvzet e le Monsignor Švab škofijski verski poročevalec, ki je Slovenec.
Konečno pa okoličnim zastopnikom in magistrato-svetovalcem zakličem : Gospodje I ako je Vam za blagostanje, razvoj, napredek in bodočnost okoličnih otrok kaj mar, poiščite jim zmožne učitelje.
in
Politični razgled.
Dunajska vlada je zdaj popolnoma v enaki zmešnjavi kakor vse položje v Cislajtaniji. Kam, kako naprej, ali nazaj, nihče ne ve. Pišejo, da Beustu nem« ško-pruske zmage tako v glavo gredo, da je naenkrat ves prusoljuben postal, da se bode le na avstrijske Nemce opiral, z Nemčijo v zvezo stopil in tako dalje. Po tem tace m se bode delal poslednji poskus pritiskanja na steno. — Mogoče pak je vendar še, da na Dunaji enkrat oči odprd.
Na hrvatskem Primorji je začelo vreti. Magjarska spačenost je tudi tam razkačila mirno ljudstvo. Vse primorske občine so protestirale proti imenu „o g e r s k o -hrvatsko primorje." Magjaronski vladni komisar Akurti, ko je to zvedel, je šel z žandarji po noči v Bribir, zaprl sodca Stiepiča, Brozoviča in več druzih. Tudi občinske svetovalce v Vinodolu in drugod je zaprl in v Gikvenico odpeljal. Več ko 1000 Bri-bircev je hotelo udariti na Cerkvenico. Rodoljubi v Reki si prizadevajo razserden narod potolažiti in krvavo nesrečo zabraniti. — Gospodarstvo na Hrvatskem je vedno lepše.
T i r o 1 c i so volili v .dunajsko zborovanje. »Voljeni so Strossis, Brander, Irschara, Bertagnolli, baron Dipauli, G r e u t e r, dr. Rapp in G i o v a n e 11 i.
Italija se je Rimskega polastila. Italijanska vojska pod generalom Gadorna je na treh krajih mejo prestopila in maršira v Rim. Razglas generala Cadorna na Rimce pravi, da on prinaša mir in red, a ne vojne. Prebivaljstvo naj se bode samo vladalo. Samostojnost je papežu za neoskrunljivo zavarovana. V Messini, Cataniji, Neapolu so bile navdušene demonstracije. — Poveljnik domače papeževe armade, Azzanesi, ni hotel papeževih vojakov v boj "peljati in je zaprt zarad tega. Papežova vojska se je umeknila iz Terracine. V provinciji Viterbo so bili italijski vojaki navdušeno po-zdravjeni. — Papežki suavi bodo baje Rim branili. Papež misli v Rimu ostati in protestirati proti vzetji mesta in oblastja.
Francoska vlada naznanja 13. sept.: Zadnjo soboto so Prusi napadli trdnjavo Toul. Prusi so bili nazaj vrženi in njih baterije uničene. Imeli so mrtvih in ranjenih 10.000. (?) — Mesto V e r d u n se Prusom ni hotelo udati in se bode branilo. — Potrjuje se, da je bil v L a o n u , potem ko je trdnjava bila Prusom oddana, zažgan smodnik in je vsa trdnjava zletela s ka-cimi 50 Prusi in 300 Francozi v zrak. Prusi tožijo, da je to „izdaja", kar kaže , da se hočejo maščevati. — 13. sept. popoldne se iz Pariza telegralira, da so Fran-cozje most pri Creil-u razstrelili. Razstreliti mislijo za poredom tudi druge mostove, kteri bi Prusom na dobro prišli.   V Chalonsu je 8000 Prusov.
Francoska republika nič noče po volji biti Prusom in prusoljubemu .svobodnemu" neraštvu. Da si jo je priznalo že več vlad (nazadnje tudi Portugalska), izreka bismarkov list „Norddeutsche Allgemeine," da jezdenja vlada na Francoskem za Nemce čisto nič. Sklicuje se na dogodek v Laonu, kterega
ne more francoska vlada kriva biti, teumč le kak fanatičen posameznik. Ali Nemcem je treba dokazov, da so Francoska bori proti mednarodnemu pravu in za ta dokaz jim je takoj omenjeni prigodek. pri kterem je baje tudi Meklenburski vojvodič ranjen. — „Kreuzzeitung," list protestantovskih pobožnih ljudi in pruskih junkerjev gre še daljo in pravi, da je samo Napoleon pravi oblastnik na Francoskem! Lepe čednosti že vaste i/, te „svote" nemške vojske.
Pariz, mesto veselja, se je zdaj spremenil v vojno taborišče. Dopisniki od tam poročajo, da od dne do dne rasto in so množe dola in priprave za brambo. Ženske, bogatini in starci mesto zapuščajo in bežo na jug. Ljudatvo parižko je že oboroženo, na trdnjavah okolo čakajo kanoni in navdušenjo za boj raste čem bliže prihajajo Prusi. Med tem pa še niso utihnili oni, ki pričakujejo, da se utegne mir skleniti. Najverjetnejše je, da do tega prej ne pride, dokler ne bodo Prusi v Parizu. Predno pa bode to, ugasnilo bode Še nektero življenje.
Amerikanski poslanec v Paricu je govoril Parižanom, ki so ga 12. t. m. pozdravljali: »Jaz mislim, da boste te dve veliki republiki nasproti monarhični Evropi v edinosti ostali. V zdanjih razmerah vam je pomoč zedinjenih držav posebno gotova. Ali vsled zdanjih razmer k evropskim oblastim in zavoljo velike oddaljenosti mislim, da morete več na moralično nego na dejansko pomoč šteti." — Iz Berlina pak se javlja, da dozdaj tamošnji poslanec amerikanski ni še posredoval.
Razne stvari.
* (Dr. Fr. Miklošič) je v ravno izšli XII. knjigi „Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti" (Zagreb, 1870, cena 1 gld.) razglasil razpravo „o Mariji, kčeri Angieline i o Konstantinu Arijaniti." Razprava je važna za srbsko zgodovino.
* (S t r o s m a j e r j u,) »boriocu za pravdu i domovinu", so poslali zbrani narodni deželni poslanci dalmatinski zaupnico. Telegrafično se jim je zahvalil rekoč: B^g blagoslovio naše težnje smerajuće na korist, i napredak našega naroda. Braći v Dalmaciji — Slava!"
* (V S i 8 k u) se je ustanovilo društvo diletantov, ki redno predstavljajo hrvatske glediščne igre.
* (1O.0O0 gld. Blov. Matici.) Gospa udova Tomau ova je denes vsled ustmenega sporočila slavnega dr. Tomana slovenskoj Matici izročila 10.000 gld. v obligacijah. Slava I Večni mu spomini
* (V laškem trgu) v nedeljo 18. t. m. obhaja čitalnica svojo obletnico z besedo, melodramo : „Tro-jedoica", igro: „Župan," petjem in plesom. — Vabi vse rodoljube k tej svečanosti vljudno odbor.
♦(Odlikovanje). Duhovnik Karel Heidrich, kteri se je na ljubljanskem gradu hvalno in iz Čistega človekoljubja trudil s podučevanjem jetnikov v branji, pisanji itd. — dobil je za te svoje zasluge zlati križec.
* (Šolsko svetovalstvo kranjsko) je 2. sept. začelo svojo delavnost.
Dunajska bona 11. septembra.
Enotni dri. dolg v bankovcih .   . .	56	11.	60	kr
;»°/. metalike z obreati v maji in nov.	—	m	—	0
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   . .	66	■	20	m
	91	■	80	•
	696	m	—	m
	266	n		m
	124	m		*>
	128	m	—	n
	9	i»	92	
Št. dež. realna gimnazija v Ptujem.
Vpisovanje dijakov  v   prvi  in drugi razred godi se dne 29. in 30. septembra. (1)
Ravnateljstvo.
Icdatelj in vrednik Anton TomaU*.
i
o o
o
9
9
• 3 t—H
2 ■?■
L
Jaz Viljelmina Rix
tukaj javno izrekam, da sem kot vdova ranjk. dra A. It i x a že osem let e-dina in nama izdrloval-ka prave i;i nepokvarjene or i gina I - p as t e INiin-padour, ker le jaz poznam skrivnost priprav-tjenjn. S tem torej naznanjam, da ee odaehmal omenjena pasta r*ompadour nepopačena dobiva le v mojem stanovanji na Dunaj i, Leopoldatadt,
Srosso Mohrengasse 14, 1 liegeThur 62; svarim, naj se nikjer drugje no kupuje, ker   zdaj ~ "lial
Prave I' a s t a
Ponipadour.
nimam e in sem
vse depote razpustila zarau ponarejavunja. Moja prava   pasta Pompadour, tudi rarobna pasta ime-B novana , nikdar ne ostane jjh brez; vspeha, ki je vzviaen Jflj nad   vsako pričakovanje, *'edino garnntn\aiio sred-M stvo zu hitro iu nezmot-H Ijivo   odpravljanje vseh •j! mozoljev na   obrazi, aa-Ko bi ne imela stie-fl jevcev, peg, sinj in ogor-I i enega vspeha, bode se^f cev. Garancija je tako go-denar brez ovir nazajjj) tova, da so denar retoar poBlal. JAP°Slje,   ko bi vapehi izo-
^-^--..^^ „--j^J atali.   Piskerc te izvratne
. ., ~   JJ>^* paste s podukom 1 f. 60 kr.
Pošilja ne po puvzemi a v no)
ni depota ni bi
Zahvalna pisma se ne razglašajo.
Prva javna vila
Trgovinska šola
n a D u n a j i, P r a t e r st r a a 8 e 32.
^* Tisti učenci, ki to šolo dovrše, imajo prednost, da smejo v armado stopiti kot enoletni prostovoljci, brez da bi se morali podvreči prostovoljski izkušnji.
Vpisati se more od 26. septembra dalje. Učenje  se začne z začetkom oktobra. Druzega oktobra se začne pripravljavni kurs za praktično službo pri železnici in telegrafstvu.
Letna poročila se dobe od direkcije in po vsaki knjgotržnici.
Kari Porges,
(4) direktor.
1* O Z I V
vsem avstrijskim domoljubom.
Sodržavljani! — Domoljubi!
Neavstrijsko,   pred momentanimi    vspehi brez vestnega pretorijanizma na kolenih ležeče, navlašč raz draho med avstrijskimi narodi  razširjajoče vedanje ve čine dunajskih listov nas je  napotilo  ustanoviti nove velike politične novine,  ki se bodo pošteno in odločno potezale za Avstrijo in postale organ vseh domoljubnih Avstrijancev.
Te novine bodo izhajale  vsak dan v šeenkrat toliki obliki, kakor obe „Presseu in se bodo imenovale:
Prva številkapride na svetlo 10. sept. t. 1. Obračamo se do vseh domoljubov avstrijskih prose jih, naj podpirajo naše pošteno početje. Avstrijska zadeva
je zadeva prave ljudske svobode Kdor res ljubi svobodo, ne more nikakor želeti, da bi so naša država, kije poklicana uresničiti mirno in vspeŠno sosedovanje raznih narodov in s tem rešiti eno najvažnijih vprašanj civilizacije, pod jarem tistega vojaškega despotizma potisnila, ki vedno bolj grozeče v Evropi povzdiguje svojo glavo.
Naše novine bodo v vsacem o/.iru odgovarjale vsem tirjatvam , ki jib moro kdo staviti do velicega publicističnega organa. Vsled naših zvez z najodličnej-šimi politikarji in voditelji v Avstriji nam bode mogočo zmerom najprvo razglašati najvažneje in najzanimivejše vesti. —
Naša redakcija in administracija je
Praterstraise Ur. 5©
kamor naj se pošiljajo vsa pisma. Naroča  ae   po  tej - le  oeni:
Za kraljevine in dežele:
Za Dunaj: Za vse loto     14 f 40
,    P«'      n 7 , 20
n četrt „ 3 „ 60 „   1 mesec     1 „ 20
Za vso leto a  pol n n četrt „ . 1 mesec
18 f. 1 .
kr.
50 50
Posamezne številke po 5 kr.
Sodržavljani! — Domoljubi!
Kdor je prav Avstrijauec, prav domoljub ne bode si naročal nohenega druzega dunajskega časnika, nego te^a, v čegar izdavnnjo so se složili podpisani.
Na Dunaji začetkom septembra meseca 1870. (2) Več dunajskih domoljubov.
V četrtek 15. septembra
se bo prostovoljno
licitando prodajalo vino
v Waloher-jevi kleti   v dunajski grapi (Wienergrabon) pri Mariboru.
Na prodaj je 50 štartinjakov vina iz 18C8 letine, med tetni   nekoliko  Štertinov  Ries'ingerja in   črnine. Pogoji so:   10°/0 aro. odvožnja s plačilom vred ob enem mesecu. (3)
Brez medicin iu brez dijete
se zdravijo, oziroma zlajšujcjo vse nervozne bolečina s pomočjo
gin v n o-1he rapeu ti «> n iti aparatov,
edinih, ki res zbujajo galvanični tok v tolosu (nosijo se vedno na telesu) in čijih intensivnost zadostuje, vodo razdeljevati.
Poroki smo, da ti aparati store svojo dolžnost in prosimo, naj se ne stavijo v eno vrsto z navadnimi reumatičnimi verigami in enakimi priporočbarai, ki ao vsemu velikemu kričanju kljubu brezuspešne in nerabljive in na kterih ae ne da dokazati najmanj elektricitete.
Naši aparati, edini rabljivi te vrsto, gotovo takoj odpravijo glavu- in zobobol. najtrduvrat-nej&e kašllanje v eni noći, reumatizmu*, želodčni krč. bolečine v telesu, vratu, hrbtu in prsih, bo denje protinsko in druge bolečine v kratkem času.
Galvano - therapeutični aparati se izdelujejo v treh velikostih, za otroke po 3 tolarje, za odraščene po 5 tolarjev, ni posebno močni za odpravljanje trdovratnih bolečin po 71/« tolarjev. Pošiljamo jih takoj, ako se nam dopošlje zaznamovana svota. Dopise prosimo frankovane.
Adolf Goldstein & Comp. v Berolinu, Fiirsten&trasse 22.
[4]
Lastniki: Dr. Jože Votnjak In rirapcl.
Tinkar lidunrd Janile