233. številka. V LioUjni, t poMdeljek, 11. oktobra 1915. XLVIII. lelo. .Slovenski Narod* velja v Lfnbljanl na dom dostavljen: eelo leto naprej . ... K 24*— pol leta „ .....12*— četrt leta „ • • • • . 6'— oa mesec _ • • •' • • 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , • . K 22-— pol leta „ . • . • , 11-— četrt leta „ . • . . . 550 na mesec „ o • • • ■ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica šL 5 (v pritličju levo,) telefon št 34. Iihmfa vsak dan zvečer tzvzemšl nedelje In praznike* Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d, to je admiiiistrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. ' Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna* telefon št 85. .Slovenski Narod* velja pO nofttl* za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta „ . . Četrt leta m „ • • na mesec m m • • K 25*— - 13 — . 6-50 . 2-30 za Kernčljo^ celo leto naprej* | - • • 3C 33-—. za Ameriko in vse druge delele^ s celo leto naprej • « • « JK."35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Enailova ulica st 5a lelefon ££.35- NAŠE ČETE SO V NASKOKU OSVOJILE BELGRAJSKO CITA-DELO. V POSAVINI IN V MAČVI SO BILI SRBI VRŽENI NAZAJ. Dunaj, 9. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Avstro - ogrske čete armade generala infanterije von Kovessa so vdrle včeraj v severni del Belgrada ter so v naskoku osvojile glavno utrdbo mesta, citadelo. Danes zjutraj so si nemške čete prokrčile pot od zapada h konaku. Na gradu srbskUi kraljev vihrajo avstro - ogrske in nemške zastave. Tudi od Belgrada ob reki navzgor in navzdol se sovražnik, ki je straži! breg. ni mogel zaveznikom nikjer upirati. V srbski Posavini in v Mačvi je bil od avstro - ogrskih vojnih sil vržen nazaj. Names načelnika ?rer?eralnega štaba pl. H 6 f e r, fml. SRDITI POULIČNI BOJI V BELGRADU. — PRODIRANJE NAŠIH ČET V MAČVI IN PRI OBRE-NOVCU. Dunaj, 10. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. C. in kr. čete v Mačvi in severno od Obrenovea uspešno prodirajo. Avstro - ogrski in nemški polki, ki so vkorakali v BeJgrad, so v srditih pouličnih bojih očistili mesto sovražnika ter napadajo višine, ležeče jugo - vzhodno in jugo - zapadno Belgrada. Dalje ob reki navzdol so dospeli naši zavezniki že z močnejšimi silami na južni breg Donave ter so vrgli sovražnika iz več pozicij. S toplim priznanjem se spominjajo voditelji in čete po premaganju velike rečne črte neumornega in junaškega delovanja naših vrlih pijo-nirjev in požrtvovalnega sodelovanja donavske flotilje. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H 6 f e r. fml. * NEMŠKE ČETE SO OSVOJILE CIGANSKI OTOK, ZAPADNI BEL-GRAD IN KONAK TER VIŠINE JUGOVZHODNO MESTA. — GALL-VVITZOVA ARMADA JE PREKORAČILA DONAVO. ^erolin, 9. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 9. oktobra. Balkansko bojišče. Dve armadi pod generalfeld-maršalom von Mackensenom novo sestavljene armadne skupine sta s svojimi glavnimi deli prekoračili Savo in Donavo. Nemške čete armade c. in kr. generala pehote von Kovessa so se polastile Ciganskega otoka in višin, jugo - zapadno Belgrada, armadi pa se je posrečilo, spraviti tudi največji del mesta Belgrada v roke zaveznikov. Avstro - ogrske čete so jurišale citadelo in severni del Belgrada, nemške čete pa novi konak. Čete prodirajo naprej skozi južni del mesta. Armada generala artiljerije von Gallwitza je na mnogih krajih ob cesti od Smedereva navzdol izsilila prehod čez Donavo ter potiska sovražnika povsodi proti jugu pred seboj. Vrhovno armadno vodstvo. te so osvojile ZAVEZNIKI GOSPODARJI BELGRADA. — SRBI TUDI Z VIŠIN JUGOZAPADNO IN JUGOVZHODNO BELGRADA PREGNANI. Berclin, 10. oktobra. (Kor. ur.) VVoIfiov urad poroča: Veliki glavni stan 10. oktobra. Balkansko bojišče. Mesto Belgrad in pred njim ležeče višine na jugo - zapadu in jugovzhodu, so po boju v naših rokah, lud; dalje proti vzhodu je bil sovražnik, kjer se je ustavljal, poražen. Naše čete prodirajo naprej. Vrhovno armadno vodstvo. * • ZASEDENJE BELGRADA. V drugič že vihrajo v Belgradu avstrijske zastave, tokrat poleg nemških. Nemške Čete so od severa in zapada vdrle v mesto ter je podpirane od junaških naših bataljonov, ki so jurišali ciiadelo, zasedle. Iz komunikejev je razvidno, da so se vršili v mestu samem še ljuti boji, naše uradno poročilo poudarja, da bo se Srbi branili od ulice do ulice, od hiše do hiše. Njih odpor je bil seveda strt in Belgrad, odkoder so Srbi evakuirali vse civilno prebivalstvo, bo postal skoro važna etapna postaja armad, ki prodirajo pod vrhovnim poveljstvom preizkušenega generala feldmaršala von Mackensena v notranjost Srbije. — Skoro natančno pred enim letom so naše čete obnovile svojo ofenzivo proti Srbiji. Začetkom avgusta 1914 smo vdrli prvič čez Drino, dogodki na severu pa so nas prisilili, oslabiti balkansko armado ter se vsled tega omejiti na bolj defenzivno taktiko. Srbi so v tem času prodrli za kratek čas v Slavonijo ter v Bosno, dokler niso mogle naše, zopet ojačene čete preiti zopet v ofenzivo. Dne 8. oktobra so pognali naši Srbe pri Višegradu čez Drino nazaj in kmalu nato so se pričele obsežne ofenzivne operacije, katere je kronalo zavzetje Belgrada dne 2, decembra 1914. Kmalu nato so naše čete Srbijo opustile in odšle so tudi iz Belgrada. Dobrih devet mesecev je vladal na srbski fronti mir.Novo zasedenje Belgrada je znamenje velikih dogodkov, ki se bodo v kratkem odigravali na srbskih bojiščih. Kakor poročajo z Dunaja, iz Be-rolina in mnogih drugih avstrijskih in nemških mest, je izzvala osvojitev Belgrada povsodi veselje in zadoščenje. Poulični boji v Belgradu. »N. Fr. Pr.« poroča iz vojnega časnikarskega stana: Boji za Belgrad so bili jako hudi. Navzlic najhujšemu sovražnemu ognju pa so vdrle zavezniške čete v severni del mesta, kjer so jih Srbi ljuto napadli. Dva dni in dve noči je trajal strahovit pouličen boj na nož na pest. Končno so se morali Srbi vendar - le umakniti, nakar so na citadeli zavihrale avstrijske in nemške zastave. POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Najnovejša uradna poročila nam podaiajo zanimiva pojasnila o novi veliki ofenzivi zavezniških armad proti Srbiji. Vrhovni zapovednik balkanske armadne skupine je general feldmaršal von Mackensen, slavni voditelj velike ofenzive od Dunajca čez Galicijo v Rusijo. Pod njegovim vodstvom operirajo, kolikor je dose-daj razvidno, tri armade: vzhodna nemška pod poveljstvom .generala von GalKvitza, ki je znan izza bojev ob Narevu, srednja nemško - avstrijska pod našim generalom von Ko-vessom, osvojite!jem Ivangoroda, in zapadna, sestoječa iz avstriskih čet, pod dosedaj še neznanim zapovedni-kom. Galhvitzova armada prodira čez Donavo od Smedereva do Železnih vrat, srednja se je polastila Belgrada ter višin južno od mesta, zapadna se nahaja v Mačvi in pri Obre-novcu. Prehod teh armad čez Savo in Donavo označujejo vojaški kritiki za nad vse sijajen vojaški čin. Priprave so se vršile že dalj časa in tako skrivaj, da jih sovražnik ni opazil. Čim je bilo nabranega dovolj pontonskega in mostnega materijala, se je pričelo naravnost strahovito bombardiranje srbskih obrežnih pozicij. Srbski predvoji so se morali umakniti in v tem trenutku so pričeli naši in nemški pijonirji pripravljati prehode. V malo urah so se izkrcale prve zavezniške kolone na srbskem bregu ter so napadle srbske, od naše artiljerije že hudo razstrelje-ne pozicije. Medtem so pijonirji tudi že prič en graditi mostove. — Naše uradno poročilo izrecno omenja čudovito naglo in izvrstno delovanje teh tehničnih čet. Mostovi so gotovi in čez nje se vale zavezniške armade v srbsko ozemlje. Kako močne so zavezniške vojske na balkanskem bojišču, o tem še nimamo nobenih zanesljivih podatkov. Iz Bukarešte poročajo, da znaša njih število najmanj 400.000 mož, pariški listi pravijo, da je Nemčija določila za Balkan nad 600.000 mož. Izpraznjena srbska mesta. Iz Kodanja poročajo, da je civilno prebivalstvo zapustilo srbska mesta Požarevac, Tekja in Milanovac. Srbija v orožju. Curih, 9. oktobra. »Slovo« javlja iz Niša, da bodo na vojaško službo poklicani vsi moški od 15. do 65. leta. Tudi mnogo žensk se bori v njih vrstah. Kronski svet v Kragujevcu. Iz Niša javljajo: V Kragujevcu je bil kronski svet. ki mu je predsedoval kralj Peter. Seje so se udeležili predstolonaslednrk Aleksander, Pasič z ministri, vojvoda PiTtnik in generalni štab. Določen je bil načrt za bojevanje proti ofenzivi Nemčije, Avstrije in Bolgarije. Esad paša v srbskih službah. Francoski listi poročajo iz Drača, da zbirajo avstrijski in bolgarski agenti v notranji Albaniji čete, ki bi naj udarile na Srbijo. Ti agenti naznanjajo, da bodejo centralne države in Bolgarija Srbijo uničile. Esad paša je izjavil, da bo vsak poskus napasti Srbijo kruto zatrl. »Srbijo je treba za vsako ceno rešiti.« Angleški listi so v velikih skrbeh radi Srbije. »Morningpost« piše: Srbijo je treba za vsako ceno rešiti. Tzkrcane francoske in angleške čete bi lahko skupno z grško armado obvladale vzhodno Sred je morje. Edini faktor, ki ima danes na Balkanu pomen, je moč. Če razumno uporabimo sile, ki so nam na razpolago, lahko rešimo položaj, če pa se ustrašimo in zamudimo, potem nam pravičnost nase stvari ne bo prav nič pomagala. Srbska vojaška misija v Rimu. Lyon, 9. oktobra. »Progress« javlja iz Rima: Iz osmih oficirjev obstoječa srbska voiaška misija, je do- spela v Rim. Oficirji, ki so imeli dolg pogovor z vojnim ministrom in z ministrom zunanjih del, so odpotovali v glavni stan, kjer se bodo posvetovali s kraljem in s šefom generalnega štaba Cadorno. na z Italijo. ITALIJANSKE IZGUBE NA FOL-GARII ZNAŠAJO 2000 M02. Dunaj, 10. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Položaj je na vsej bojni fronti nelzpreinenjen. Sovražnik se ni več povzpel do močnejšega napada na visoko planoto Folgaria. Sunki slabotnejših oddelkov so se klavrno razbili. Italijanske izgube so znašale tu v zadnjih dneh okrog 2000 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. SOBOTNO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Včeraj dopoldne so Italijani, uporabljajoč sveže čete, dvakrat ponovili napad na naše pozicije na visoki planoti Folgaria. Ko so se ti na-vaii s težkimi izgubami razbili, se sovražniku ni več posrečilo, spraviti močnejših sil naprej. Posamezne stotniie, ki so se navalile, so bile brez truda Gdbite. Na visoki planoti I avarone se je nahajal odsek Vezze-na popoldne pod ljutim topovskim ognjem. Tudi v bovškem prostoru se je pričela sovražna artiljerija zopet gibati. V dobrdobskem odseku smo med Sv. Martinom in Polazzom z lahkoto preprečili približevalne poskuse italijanskih, z ročnimi granatami oboroženih vojakov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Finančna straža na jugo - zapadnem bojišču. Finančna straža se jako odlikuje v podrobnem delu vojevanja ob meji. Poznajo pota, steze, znajo presoditi teren, vedo za razglede, varna in nevarna mesta, finančna straža služi torej izborno pri poizvedovanju, opazovanju in kot kažipot. Hrabri so naši stražniki in ne boje se nobene nevarnosti. Finančni stražniki na raznih mejah države so dobili doslej polno odlikovanj: 3 vitežkfc križce Franc Jožefovega reda, 3 zlate zaslužne križce s krono na traku hrabrostne kolajne, 14 srebrnih hrab-rostnih kolajn prvega razreda, 66 drugega razreda, 8 bronastih, 2 srebrna zaslužna križca na traku hrabrostne kolajne, 19 pohvalnih priznanj armadnega višjega poveljstva. Oni, ki so odšli kot rezervisti, so se tudi pogostoma odlikovali in dobili obilo hrabrostnih kolajn in križcev. Z občudovanja vredno hrabrostjo so se borili obmejni finančni stražniki začetkom julija 1915 ob soški fronti mož proti možu zoper italijansko carinsko stražo. Še preg napovedjo vojne dne 23. maja je višji re-spicijent I. Schup iz oddelka v Kr-minu prijel v službi nekega Italijana, ki je hotel razstreliti tamkajšnjo žandarmerijsko in finančno kosamo; s seboj je imel oni Italijan zaboj razstrelilnih snovi Italijan je ustrelil z revolverjem na Schupa in ga ranil na rami in čelu. Čeprav je bil Schup težko ranjen, je vendar ustrelil Italijana z dvema streloma. Po uradnem poročilu je vdrla dne 24. maja v Strasoldo v Furlaniji italijanska ka-valerija, katero so naši vojaki s fi- nančnimi stražniki vred pregnali. Težko je bil ranjen nadpaznik L. Mužina iz oddelka v Strasoldu, njegovi tovariši Pelikan, Fontanot, Sch\veizer in Muzlovič so umrli junaške smrti. Odlikovali so se razni finančni stražniki istotako ob irolski in koroški fronti. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijansko uradno poročilo: Rim, 7. oktobra. Na visoki planoti severnozapadno od Aigiera je vzročila krepka delavnost naših čet dne 3. in 5. ok^pbra kakor tudi ponoči 6. oktobra precej živahne spopade na frontni črti Monte Maronia od doline Orsara in Astica do doline Fonda južno od Diirerberga. Podpi-I rani od artiljerije so naši povsodi pre-{ vladavali. V dolini Feiia so poskusili sovražni oddelki, razdeljeni v več skupin, priplaziti se do goznatih pobočij in višin južno od reke. Bili so odbiti z izgubami in so pustili nekaj oficirjev in 10 vojakov v naših rokah. Na Krasu je nadlegoval sovražnik zjutraj 6. oktobra naše pozicije na levem krilu naših črt v odseku hriba Sv. Mihaela z živahnim ognjem. Neki oddelek naše pehote je vdrl v strelske jarke, ki se raztezajo proti pobočju hriba Sv. Mihaela do Peto-velj, je napadel manjše oddelke sovražnikov, ki so bili tam, jih pognal v beg in vjei 26 mož. 8. oktobra. V odseku med Etscho in Brento se nadaljuje živahna delavnost naših čet z intenzivno artiljerijsko podporo. Na gorah južno od Zilj-ske doline in na Rombonu v bovški kotlini je poskušal sovražni pospešiti vtrjevalna dela z večjo intenzivnostjo, ali oviral ga je pri tem naš učinkoviti artiljerijski ogenj in izbrani oddelki strelcev. Na goriškem Krasu na levem krilu naših pozicij so se nadaljevali v noči na 5. in nastopni dan z uspehom napadi naših manjših oddelkov. Avstrijska letala so vrgla nekaj bomb na Rozzetto v dolini Astico, ne da bi vzročile kako škodo, in na postajo v Červinjanu, kjer je bilo 5 vojakov lahko ranjenih. Novi vpoklici v Italiji. Rim, 10. oktobra. (Kor. urad.) Na dan 20. okt. so vpoklicani vsi rezervisti letnika 1884 alpincev in vsi smučarji leta 1876. teritorijalne milice. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Vsled kratkega stika je nastal požar v neki vojaški bolnišnici v Milanu. Požar je uničil skladišče uniform in postelj, uničena je tudi lekarna in neki paviljon. Zakladni minister Carcano je odpotoval v glavni stan, da predloži kralju sklenjene dekrete o povišanju davkov. Ministri Martini, Carcano, Or-lando in Cifufeli so odpoovali iz Rima, tako da se sedaj ne more vršiti ministrski svet. Zakaj so odšli, o tem se mnogo ugiba. »Corriere della sera« dementira poluradno tudi v inozemstvu razširjeno vest, da se izvrše premembe na visokih mestih v mornariškem poveljstvu. Vest je izvirala najbrže iz intrige proti Thaonu, šefu admiral-nega štaba. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD«, dne 11. oktobra 1915. 233. štev. RUSI SO BILI KRVAVO ODBITI PRI TUJSTOVU IN BURKANOVU TER SEVERNO OD KOLKOV POGNANI ĆEZ STIR. Dunaj, 9. oktobra, (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Sovražnik je včeraj z močnimi silami nadaljeval svoje brezuspešne napade proti naši vzhodnogališki in volinjski fronti. V vzhodni Galiciji je zagnal svoje čete k jurišu na naše pozicije, južno od Tlustov in pri Burkanovu. Bil je povsodi odbit. Vzhodno od Buczacza je pregnal naš artiljerijski ogenj neki kozaški polk. Tudi pri Kremenjcu so ponovili Rusi svoje napade z enakim rezultatom, kakor dosedaj. Ruski pehotni polk št. 140 Je bil jugo - vzhodno Kremenjca razpršen. Pri uspešni zavrnitvi ruskih sunkov v ozemlju volinjsklh trdnjav se je posebno odlikoval pešpolk št. 99, trdno vztrajajoč v svojih, močno razstreljenih jarkih. Severno Kolkov prodirajoče avstro - ogrske in nemške vojne sile so vrgle sovražnika eopet čez Stir nazaj. Število vjetni-kov, o katerih smo včeraj poročali, Se je zvišalo na 6000. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r. fml. RUSI OB STRYPI. — TEŽKE IZ-GUBE SOVRAŽNIKA V VOL1NJI. Dunaj, 10. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Rusi tudi včeraj niso opustili svojih slej ko prej brezuspešnih napadov. V vzhodnji Galiciji, kjer so pri sunkih v zadnjih dneh posamezne ruske čete izgubile ponekod polovico vsega števila, je bila napadena fronta ob Strvpi. Odbiti sovražnik je zapustil bojišče mestoma v neredu. V Voliniji je štela ena naših divizij po odbitem napadu 500 ruskih inrličev pod svojimi ovirami. Število vjetnikov, o katerih smo včeraj poročali, se je zopet za 1000 mož pomnožilo. Sovražnikovo namero, znova osvojiti v prostoru, severno Čar-torijska, zapadni breg Stira, smo z ognjem preprečili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d f e r, fml. * * HINDENBURGOVE ČETE SO OSVOJILE RUSKO POZICIJO PRI ILUKSTU, LINSINGENOVE PA SO ZAVZELE KOMORI IN PRIKLADNIKE. Berolin, 9. oktobra. (Kor. urad.) iWolffov urad poroča: t ' Veliki glavni stan 9. oktobra. / Vzhodno bojišče. / Armadna skupina generala feld-i maršala von Hindenburga. Pred Dvinskom - Grabunovko, Južno od Ihiksta, smo v naskoku osvojili sovražno pozicijo na obeh straneh imenovanega kraja, 4 kilometre na široko. Vjeli smo 5 častnikov, 1376 mož; ugrabili 2 strojni puški. V nekem boju pri Nefedih, južno Višnjevskega jezera, smo vjeli il39 mož. Sovražnik je odnehal, ponavljati svoje večje napade. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Severno od Koreličev ter pri Labusjih in Zalužju so bili ruski sunki z lahkoto odbiti. Armadna skupina generala von L i n s i n g e n a. Jugo - zapadno Pinska smo v naskoku osvojili kraja Komori in Pri-kladniki. Pri Votki Bereznjanski, Jugu zapadno Kušocke Vole, se vrše fcavaierijski boji. Severno in severo-zapadno Čartorijska, je vržen sovražnik za Stir. Njegovi napadi, severno železnice Kovel - Rovno, so se ponesrečili. Vrhovno armadno vodstvo. LJUTI BOJI PRI DVINSKU. — NOVE RUSKE POZICIJE PRI ILUKSTU OSVOJENE. Berolin, 10. oktobra. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan 10. oktobra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga. Rusi so poskušali zopet osvojiti pozicije, iztrgane jim pri Grabunov-fci, zapadno od Dvinska. Prišlo je do ljutih bližmskih bojev, ki so se končali s porazom sovražnika. Severno železnice Dvinsk r Kremenjec, zapadno tfcifcsto, smo pskojU sovražne pozicije okrog 8 kilometrov na široko. Vjeli smo 6 častnikov. 756 mož; ugrabili 5 strojnih pušk. Armadna skupina generala feldmar-šala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega. Armadna skupina generala von Lin-singena. Jugo - zapadno Pinska je v naskoku zavzeta vas Sinčjeci. Kava-lerijski boji pri Kuhocki Voli ter v okolici Jezjercov. trajajo naprej. Na fronti med Rafalovko in železnico Kovel - Rovno je bilo odbitih več sovražnih navalov ter vjetih 383 inož. Armada generala grofa Both-mera je odbila močne ruske napade severo - zapadno Tarnopola. Vrhovno armadno vodstvo. Nova ruska ofenziva? Ženeva, 9. oktobra. »Corriere della sera« javlja iz Petrograda, da pripravljajo Rusi na celi fronti veliko novo ofenzivo. Dobili so baje čez Sibirijo znatne množine vojnega materijala in več milijonov novih čet, ki čakajo samo na potrebno opremo in na municijo, da posežejo v boj. Dvinsk. Rotterdam, 9. oktobra. Petro-grajski dopisnik »Times« javlja, da je Dvinsku udarila zadnja ura, čeprav bo general Russkij branil mesto do zadnjega trenotka. Rusi evakuirajo volinjska mesta. Krakov, 9. oktobra. Rusi pripravljajo izpraznjenje zapadnega dela Volinja. V okraju Žitomir je moralo oditi 200.000 oseb. iz okraja Ostrov 100.000 iz drugih okrajev 250.000 oseb. Nov ruski vpoklic. Petrograd, 10. oktobra. »Reč« javlja: Carski ukaz sklicuje vse čr-novojnike prvega razreda in prvih pet letnikov drugega razreda na dan 29. septembra starega koledarja (12. oktobra). Rusko ministrstvo. Petrograd, 10. oktobra. Petro-grajska brzojavna agentura poroča: Minister notranjih del, knez Š č e r -batov, je odstopil; na njegovo mesto je imenovan komornik Hvostov. Tudi višji prokurator svetega sinoda Sabler je odstopil. Italijanski vjetniki v Rusiji. Končno so se dne 23. septembra razbila brez vsakega rezultata ni* sko-italijanska pagajanja,da se izroče avstro - ogrski državljani italijanske narodnosti Italiji. Glavni vzrok temu je odpor balkanskih držav glede svobodnega prehoda. ZAPADNO BOJIŠČE. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 9. oktobra. (Kor. urad.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan 9. oktobra. Zapadno bojišče. Severo - vzhodno od Vermelles se je ponesrečil močan angleški napad z velikimi izgubami. Pri nekem krajevnem nemškem napadu smo jugo - zapadno od vasi Loos nekoliko napredovali. V Champagni so napadli Francozi po večurni artiljerijski pripravi pozicijo, vzhodno pristave Navarin; dospeli so mestoma v same jarke, pa so bili s protinapadom zopet ven vrženi ter so imeli znatne krvave izgube, povrhu pa so še pustili 1 častnika in 100 mož v naših rokah. V francoski Lotaringiji so izgubili Francozi višino, južno od Lein-trey, za katero se je vršilo že mnogo bojev. En častnik ter 70 mož, 1 strojna puška in 4 metalci min so ostali v naših rokah. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 10. oktobra. (Kor. ut.) Wo]ffov urad poroča: Veliki glavni stan 10. oktobra. Zapadno bojišče. Ob višini, vzhodno od Souchez so izgubili Francozi neka] jarkov ter 1 strojno puško. Pri Tohure, v Champagni, smo od izgubljenega prostora zopet osvojili kakih 100 ni na okroglo 4 km široki fronti. Vrhovno armadno vodstvo. • • • Angleško - francoska posvetovanja. London, 9. oktobra. Uradno se razglaša: Fjsancosfci mimiki pjgdb sednik Viviani in minister mornarice Augagneux sta prišla v London na posvetovanja z ministrskim predsednikom Asquithom in drugimi člani kabineta. Potopljena ladja. London, 9. oktobra. Reuter javlja: Angleški parnik »Silverash« (3753 ton) je bil potopljen. Angleško zunanje ministrstvo. London, 10. oktobra. »Morning-post« zahteva, naj odstopi Grey. List pravi, da jo je zunanje ministrstvo sramotno polomilo in očita Greyu omahljivost ter obsoja njegovo morskopravno stališče. List pravi, da je vodstvo zunanjega ministrstva dvoumno, a da je storjene napake pripisovati Greyevi nezmožnosti. London, 10. oktobra. »Times«, »Daily Mail« in »Morningpost« nadaljujejo svoje ostre napade na zunanje ministrstvo, o katerem pravijo, da je pokvarilo balkanski položaj. »Times« se obrača proti listu »Staar«, ki je zagovarjal zunanje ministrstvo, rekoč, da se taka očita-nja,kakor se izrekajo angleškemu zunanjemu ministrstvu, lahko izrečejo tudi ruskemu, francoskemu in italijanskemu. »Times« pa pravi, da to ni res. Angleška ima na Balkanu izjemno stališče, zlasti v Bolgarii. Med četverozveznimi silami je Angleška edina, ki na Balkanu ne zasleduje egoističnih ciljev. Na Rusijo gledajo nezaupno, Francija ni bila drugega, kakor zaveznica Rusije. Trditev, da ugajajo Srbiji italijanski predlogi, je samo smešna. Samo Angleška sme računati na to, da se jo posluša. Ta neprecenljiva ugodnost je bila v zadnjih mesecih vsled nepaznosti, malodušnosti in pomanjkanja doslednosti večinoma zaigrana. Ta prednost se da še nazaj dobiti, a samo s krepkim nastopom vlade, opirajočim se na vso silo javnega mnenja. Boj za Carigrad. Kako sodi general d' Amade o dardanelski akciji. Iz Bukarešta poročajo: General d' Amade je rekel nekemu romunskemu politiku: Jaz sem svojo vlado v naprej opozoril na nepremagljive težave ob Dardanelah. Napad je bil vzlic temu vprizorjen. Prepričan sem, da je ta napad izključno pripisati angleškemu egoizmu. NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI V SREDOZEMSKEM MORJU. Berolin, 10. oktobra. Iz Aten javlja Wolffov urad: Četverozvezni krogi so jako vznemirjeni, ker so podmorski čolni na vzhodnjem delu Sredozemskega morja potopili mnogo ladij. Samo v zadnjih 14. dnevih so bile kot izgubljene: 1. angleške ladje »Heriba« s 4944 tonami, »Burr-field« s 4037 tonami, »Silverash« s 3753 tonami, »Sarby« s 3653 tonami in ena motorna ladja s 30 tonami; 2. francoske ladje »Provincia« s 3523 tonami, »Aiitoine«« in »St. Marghe-rite« s 3S00 tonami, »Admiral Hame-lin« s 5051 tonami, ena vojaška transportna ladja in en neznan transportni parnik, veliko število razdiral-cev četverozveze preiskuje vročnič-no grše otoke, ker se misli, da so tam opirališča podmorskih čolnov. NAPETOST MED AMERIKO IN TURČIJO. Preko Rotterdama poročajo iz New Yorka: Ameriška vlada bo Turčiji formalno sporočila, da so od-nošaji med Zedinjenimi državami in Turčijo ogroženi, ako ne preneha zatiranje in pobijanje Armencev. — Ameriški veleposlanik v Carigradu je že dobil primerne instrukcije. V uradnih washington. krogih se zatrjuje, da ameriška vlada za enkrat še ne namerava pretrgati diploma-tičnih vezi s Turčijo. Položaj na Ba Dogodki na Grškem vzbujajo še vedno največjo zanimanje celega sveta. V ententnih državah se razburjenje še ni poleglo, akoravno se zdi, da tudi nova grška vlada ne bo delala četverozvezi nobenih težkoč. Toda ententa ni toliko računala na svoje lastne čete, kakor na pomoč grške armade. Nova grška vlada pa je odločena ostati nevtralna in grške čete se torej ne bodo bojevale za en-tento. Toye največje razočaranje, morda hujše kakor ono,ki ga doživela ententa v Bolgariji. Spregledati pa sicer ne smemo, da ostane grška armada mobilizirana in da tudi nova grška vlada navzlic najboljši volji ne more odpraviti raznih naravnih nasprotij med Grško in Bolgarijo, napram kateri se je Venizelos že nepopravljivo pregrešil s tem, da je pripustil izkrcavanje četverozveznih čet. Razmerje med Bolgarijo in Grško še ni jasno in še le nadialjni razvoj dogodkov nam pokaže, ali se bo novi grški kabinet mogel ubraniti zlih posledic Venizelosove ded-ščine. Bolgarija sama dosedaj še ni opustila svoje rezerve. Zdi se, da Čaka na uspehe naše in nemške ofenzive ter da bo nastopila še le v trenutku, ki bo vojaško najbolj ugoden. Zanimiva je vest o spopolnitvi bolgarskega kabineta. Oba nova ministra sta stambulovista, dokaz, da med vlado in opozicijo ni prišlo do sporazuma. Z ozirom na to Radosla-vov pač tudi ne bo sklical sobranja, kakor to zahteva ustava, temveč se bo izognil vsaki javni polemiki, dokler ne bedo perfektna dejstva onemogočila vsako diskusijo. Iz Romunije prihajajo še vedno razne nasprotujoče si vesti. Vlada sama dosedaj še ni spregovorila odločilne besede. POTEK POGAJANJ MED ČETVE-ROZVEZO IN BOLGARIJO. London, 8. oktobra. (Kor. uraid.) Petrograjski korespondent »Daily Telegrapha« poroča: V januariju so se izmenjavale med ententnimi državami misli glede ruskega predloga Bolgariji, po aterem naj se tej zajamči takozvano nesporno ozemlje Makedonije kot plačilo za njen pristop k četverozvezi, Srbijo pa se mora odSkodovati z avstrijskim ozemljem in širokim dohodom do Adrije. To se je potem opustilo, ker je bil predlog v Nišu hladno sprejet in ker je hotela Bolgarija po vstopu Italije v vojno še nadalje počakati. Dne 29. maja so predlagali zavezniki Bolgariji pod pogojem, da se udeleži vojne z vso svojo bojno sito, to-le: 1. takojšnje utelešenje Tracije do črte Enos - Midija; 2. Bolgarija dobi koncem vojne oni del Makedonije, ki ga tvoja črta- TVrinalanka - SorafeOhffcLl z mesti Egripalanka, Veles, Ohrid, Bitolj; 3. denarna pomoč. Dne 15. junija je zahtevala Bolgarija pojasnil o posameznih točkah note, katera so bila pcidiana 4. avgusta. Obenem so zavezniki zajamčili Bolgariji nesporno ozemlje v smislu pogodbe iz leta 1912, pod predpogojem, da temu pritrdi Srbija, kateri se ima po vojni njeno ozemlje razširiti. Dne 1. septembra je izjavila srbska vlada, da se uda izvedbi določb pogodbe iz leta 1912. Dne 14. septembra je sporočila četverozveza ministrskemu predsedniku Radoslavom, da so vsi štirje zavezniki pripravljeni, da zajamčijo izvedbo obljube Srbije glede v pogodbi leta 1912. navedenega dela Makedonije neposredno za vojni. Jamstvo se da ped pogojem, da se Bolgarija izjavi, da je pripravljena v ne predolgem času skleniti s četverozvezo vojaško pogodbo, po kateri bi se Bolgarija morala začeti bojevati s Turčijo. Bolgarsko ministrstvo. »Agence telegraphique Bulgare« javlja: V sestavi ministrstva se je zgodila mala prememba. Ministrski predsednik Radoslavov je definitivno prevzel portfelj ministrstva zunanjih del, ministrstvo notranjih del pa je prevzel bivši župan Kristo Popov. Za vojnega ministra je imenovan general Najdenov namesto za višjega poveljnika imenovanega generala Žekova. Minister Tončev o bolgarski politiki. Bukarešt, 9. oktobra. Iz Sofije javljajo, da je minister Tončev z ozirom na odhod četverozveznih zastopnikov rekel, da to smeri bolgarske politike ne more več premeniti. Bolgarska ne more pretrgati svoje zveze s centralnima državama in s Turčijo, ker mora računati z resničnim položajem. Mobilizacija Bolgarske še ne pomeni, da bo Bolgarska koga napadla. Provzročena je bila po pritisku dogodkov, da dobi bolgarska nevtralnost primerno veljavo. Odhod bolgarskega poslanika iz Pariza. Ženeva, 9. oktobra. Francoska vlada je bolgarskemu poslaniku v Parizu izročila potne liste. Bolgari evakuirajo trakijsko obal. Preko Amsterdama poročajo: »T«ne$« javljajo iz Soluna, da so Bolgari iz strategičmh ozirov odredili evakuacijo vseh mest in vasi ob trakijski obali. Bolgarski državni denar na Angleškem. Amsterdam, 9. oktobra. Angleška vlada je zaplenila ves bolgarski državni denar, ly ie uvožen v. angleških bankah. Bolgarski renegati. Pod tem naslovom poročajo »M. N. N<«: V ruski službi se nahajajoči general Radko Dimitrijev je odložil vsa svoja bolgarska odlikovanja z izjavo, da jih noče nositi, dokler bo vladal v Bolgariji kraj Ferdinand. Bolgarski generalni konzul v Londonu Angelov je zahteval v znak protesta odpust iz bolgarske državne službe, bolgarski poslanik v Petro-gradu je demisijoniral. POLITIKA NOVEGA GRŠKEGA KABINETA. Kakor poroča londonski Reuter, so obiskali poslaniki entente novega grškega ministrskega predsednika Zaimisa ter skušali doseči, da se izjavi o politiki novega kabineta. Zai-mis je izjavil, da bo to storil, kadar bo ministrski svet o svoji politični taktiki storil primerne sklepe. Kakor se govori, namerava novo ministrstvo delati »čisto grško politiko« ter se ne nagibati ne na eno, ne na drugo stran. Nova vlada bo marveč počakala, kako se razvijejo dogodki ter bo opustila oborožen nevtralnost šele, če bodo to zahtevali narodni interesi. Reuter pristavlja, da je napravilo imenovanje Zaimisa ugoden vtisk in da nova vlada ne bo obnovila protesta proti izkrcanju čet v Solunu. »Times« poroča iz Aten, da je sklenila grška vlada, se zadržati napram ententi dobrohotno nevtralno. »Corriere della sera« javlja: Kralj Konstantin je izjavil angleškemu posaniku. da se grška politika ne bo spremenila. Vojaški krogi pa so mnenja, da je treba dobiti od Grške resnih garancij. Izkrcavanje čet se nadaljuje. Iz Toulona in Alžira je prispelo zopet 5 transportnih parni-kov. Iz Kitere javljajo, da uničijo nemški podmorski čolni skoro vsak dan kak parnik. Angleške in francoske torpedovke preiskujejo sedaj obalo otoka Krete, da bi našle njih skrivališče. Nova grška vlada. Pariz, 9. oktobra. »Agence Ha-vas« javlja iz Aten: Izkrcevanje zavezniških čet v Solunu se nadaljuje. Čuje se, da se Zaimis pogaja z Veni-zeiosom, da bi v zbornici dobil zaupnico. Zaimis je izjavil Venizelosu, da bi tolerančni votum zbornice ne dal vladi za rešitev tedanjih problemov potrebne avtoritete. Pariz, 9. oktobra. »Petit Journal« javlja iz Aten: Iz oficijelnih virov se čuje, da je novo ministrstvo po kraljevi volji odločeno, varovati strogo nevtralnost. Kralj je izjavil, da neče priti v konflikt ne z Nemčijo in z Avstrijo, ne s Francijo in njenimi zaveznicami. Berolin, 9. oktobra. »TagblatU javlja iz Lugana. Rimski vodilni krogi nimajo dosti zaupanja v novo grško ministrstvo, ki ima močno, Nemcem prijazno tendenco. Zlasti Theo-tokis velja za voditelja prijateljev Nemčije na Grškem. Italijansko Časopisje zopet grozi balkanskim državam. »Tribuna« grozi bolgarskemu in grškemu kralju z osveto četverozveze in z odstavljenjem. Grška izjava. Pariz, 10. oktobra. Agence lia-vas: Grški poslanik v Parizu je dobil od svoje vlade naročilo, naj izjavi francoski vladi, da bo imela Grška nevtralnost proti četverozvezi še dalje značaj odkrite dobrohotnosti. Nemška garancija Grški. Frankobrod, 9. oktobra. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Londona: Kakor poroča »Daily Telegraph« je Nemčija dala Grški formelno zagotovilo, da ji Bolgarija ne napove vojne. Iz grškega parlamenta. Bazileja, 9. oktobra. »Baseler Anzeiger« javlja iz Aten. Nad petdeset poslancev Venizelosove stranke je vladi naznanilo, da jo bodo brezpogojno podpirali pri delu za ohranitev grške nevtralnosti. Ostro bolgarsko svarilo Grški. Budimpešta, 10. oktobra. »Vilag-poroča iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov je izjavil grškemu poslaniku, da se dogodki v Solunu nikakor ne strinjajo z izjavami grške vlade, ki je poudarjala svojo nevtralnost. Ako se stališče Grške ne bi spremenilo, bi bolgarska vlada ne mogla prevzeti nikake odgovornosti za preobrat v dosedaj Grkom prijaznem razpoloženju bolgarskega naroda. Bolgarski poslanik v Atenah je dobil nalogo, -da se podobno izjavi. IZKRCANJE ENTENTNEGA VOJAŠTVA V SOLUNU. Berolin, 9. oktobra. »Vossische Zeitung« javlja iz Stokholma: Po izjavah petrograjskih podučenih krogov se začne akcija Četverozveze proti Bolgariji v tistem trenotku, ko ardfiOffa& bokarska armada m£&e~ dansko mejo. Doslej za Srbijo izkrca- I Haas, 9. oktobra. Zadnji dogodki ne čete niso vzete od Dardanel, nego iz rezerv na Malti in v Egiptu. Italijanske čete se bodo udeležile Šele če se pokaže, da Srbija ne more računati na podporo kake druge balkanske države. Četverozveza in Grška. Ženeva, 9. aktobra. Lvonska »La Depeche« poroča, da se Venizelosov dogovor s četverozvezo ne da več preklicati četverozveza bo od kralja Konstantina zahtevala izpolnitev te pogodbe. Lugano, 9. oktobra. »Corriere della seraj« javlja: Poslaniki četverozveze v Atenah so po avdijenci angleškega poslanika pri kralju sklenili, ustaviti dalnje izplačevanje Grški ^dovoljenega posojila. Izplačalo se je doslej deset milijonov. Tudi so sklenili, da stanejo izkrcane čete v Solunu in ne pojdejo v Srbijo. Dalje poroča večerni list, da je solunski pristan zaprt z minami. (Te vesti nasprotujejo poročilom, da se izkrcanje ententnih čet nemoteno nadaljuje. (Op. uredn.) Angleška in Grška. Pariz, 9. oktobra. »Journal« Javlja iz Aten: Angleško poslaništvo je obvestilo grško vlado, da bo vse blagovne pošiljatve v grške pristane smatralo za vojni kontreband in jih zaplenilo. Napake četverozveze. Pariz, 9. oktobra. »Temps« piše: Balkanske operacije prinesejo odločitev v svetovni vojni in ne samo za Balkan. Pomen zavojevanja Carigrada se ne more preceniti in zato ni noben najskrajnejši napor predrag. Bila je velika napaka, da se je toliko časa odlašalo, poazati tamkaj premoč. Grška kriza je podrla upanje, da se bo grška armada pridružila zaveznikom. Grška vzdržljivost je jako mučna. Ta računska napaka se naj popravi s podvojenim naporom zaveznikov. Italija in Balkan. Lugano, 9. oktobra. Cenzura je listom prepovedala pisati o morebitni italijanski pomoči Srbiji. »Seccolo« piše: Četverozveza ima, ker se je odločila, da pomaga Srbiji, dolžnost, skrbeti za to, da pride akcija do dobrega konca. Kritični trenotek zahteva skrajno odločnost in napor zadnjih sil. Tistih par v Solunu izkr-canih divizij ne bo preprečilo združenja Nemcev in Avstrijcev z Bolgari in s Turki. Da se razžene blok srednjeevropskega in azijskega barbarstva je treba na srbsko - bolgarsko fronto poslati 300.000 mož. Angleška in Francija sta za to pripravljena, a mi? vprašuje »Secolo« in temu sledi bel prostor. Lugano, 9. ohktobra. Iz Pariza javlja »Secolo«: Položaj je jako resen. Vsakdo ve, kdo bi moral angleško - francosko falango ojačiti. A zastonj bi bilo o tem govoriti. Cenzura bi nam ukazala molčati. »Corriere della sera,« poudarja važnost hitrega in mogočnega nastopa na vardar-skem ozemlju, pa ne omeni Italije. Rimski dopisniki molče. Ponavlja se pa govorica, da je že pripravljena italijanska ekspedicija na točko onstran Adrije in se morda tudi že odpeljala. Grožnja Grški. London, 10. oktobra. »Dailv Chronicle« piše: Čujemo, da novo grško ministrstvo ne bo preprečilo dalnjega izkrcavanja Četverozvezne-ga vojaštva v Solunu. Odkrito povemo, da bi tega tudi ne moglo storiti, ker bi bil poskus, preprečiti izkrcanje, sovražno dejanje. List potem grozi: V Atenah se ne more nobena monarhija dlje časa vzdržati, če napade države, ki gospodujejo na Sredozemskem morju. Francoski listi obtožujejo kralja Konstantina. V svojem razočaranju nad razvojem dogodkov na Grškem sumničijo francoski listi kralja Konstantina, da se je za Venizelosovim hrbtom pogajal z Nemčijo in Bolgarijo, med tem ko so se vršila pogajanja med enten-to in grško vlado. Razburjenje na Angleškem. London, 9. oktobra. »Manche-ster Gvandian« piše: Angleško-fran-coska armada pade, če ne doseže napredka predno se začne zima, v jaiko neugoden položaj in če prodro Nemci, v Turčijo v jako nevaren položaj. Za to armado moramo braniti Egipt in Sueški predor. Vse vzroke imamo, želeti, da se zgodi rešitev teh velikanskih vojaških problemov v Evropi in ne v Aziji, raje na solunski liniji, kakor blizu Carigrada. Zavezniki so mislili, da bo Grška branila solunsko linijo proti Bolgarski Ta račun se je izjalovil. Bati se je, da nam Grška izpod nog umakne našo bazo, Solun, in nas podere. List upa, da bo so vzbudili v Londonu velikansko razburjenje. Napisi jutranjih listov izrekajo bojazen, da sta Nemčija in Avstrija na potu v Carigrad. Skoro vsi listi zahtevajo, naj se Grška takoj prisili na odločitev. »Times« pravi, da so razmere jako kritične. Nadalnji namen Avstrije in Nemčije je pač ogroženje angleškega Egipta in Afrike. Angleške skrbi. Lonodn, 10. oktobra, Unijonistič-ni poslanec Amery je govoril v klubu o položaju na Balkanu in pojasnil, da je angeški položaj ob Dardanelah že itak dovolj težak. Edina ugodnost za Angleže je bila, da Turčiji primanjkuje municije. Če ustvarijo Nemci zvezo s Turčijo, bi nastal nov položaj, ker bi Turčija imela brez omejitve municijo ter puške in druge potrebščine za vojake, ki jih sedaj ne more oborožiti. Turčija bi potem poslala vojaštvo v Makedonijo in oja-čila tiste čete, ki napadajo Egipt. Turčija bi v tem slučaju začetkom prihodnjega leta lahko postavila za 750.000 mož večjo armado. To bi bilo Angleški bolj nevarno, kakor njenim zaveznicam. Egipt in Indija bi bili odprti nemškim agentom, nem-škm topovom in turškemu vojaštvu in Nemčija bi dobivala surovine iz Azije. Prodiranje centralnih sil v Rusiji in naši neuspehi ob Dardanelah so imeli velik vpliv na Bogarsko, ki bi se bila morda drugače odločila, če bi bil mogel angleški poslanik reči, da postavi lahko Angleška za 2 mi-ijona več vojakov. Avstrija in Nemčija pripravljata nekaj strašnega. »Corriere della sera« je zastokal: »Niti minute se ne sme izgubiti, kajti Avstrija in Nemčija pripravljata nekaj strašnega. Lahko prisežemo na to, da komaj par ur bo poteklo in strašanska nemška sila bo korakala čez svetovni oder. Četverozveza mora torej v zadnjem hipu vse ukreniti, kar treba in nemudoma treba udariti na sovražnika, kjerkoli se ga dobi.« Romunska bo ostala nevtralna. Berolin, 9, oktobra. Iz Bukarešta došla privatna poročila javljajo, da se bo Romunska točno držala, politike stroge nevtralnosti. Jonescu in Filipescu sta obveščena, da bo ministrski predsednik Bratianu vsako nadaljevanje njiju gonje proti Nemčiji in Avstrij ostro zavrnil. Marghilo-man se je s celo svojo stranko postavil na stališče nevtralnosti. Manifest romunske unijonistične federacije. Kakor smo že poročali, se je ustanovila v Romuniji nova stranka, sestoječa iz konzervativnih in liberalniji dissidentov, ki proglaša potrebo takojšnje intervencije. Ta stranka je izdala manifest, ki pravi: Že stoletja nas ločijo vsled madžarskega tiranstva Karpati, zibelka našega naroda od naših bratov. Pričakovani trenotek osvoboditve je tu. Naši sovražni sosedi imajo v vojni, ki so jo sami povzročili, le Turke in Nemce za zaveznike, one Nemce, ki hočejo v blazni prevzetnosti podjarmiti vse države in narode. Proti njim se borijo 4 najsilnejše in najbogatejše dežele sveta. Ako se na strani teh velikanov ne upamo izpolniti svoje usode, potem naj se naša knjiga usode sramotno zapre. Naša pot nas vodi čez Karpate, k zaveznikom, ki se bore za osloboditev zatiranih. Boj je dospel do samih naših mej. Madžari hočejo pretrgati naše zveze z zapadom ter nas obdati z železnim obročem. To moramo preprečiti. Skličite naše hrabre vojake. Ako je vlada odločena, voditi Romunijo po poti dolžnosti, tembolje. ako ne, naj pridejo drugi. Federacija je" odločena storiti svojo dolžnost do skrajnosti in zahteva, da jo vsi podpirate. Taka je volja naroda, ki ima edini pravico odločevati. * * * Portugalska. Pariz, 9. oktobra. »Temps« javlja iz Lisabone: V poslanici na kongres, pravi novi prezident Maehado, da je sedanja vojna med narodi, izmed katerih so eni prijatelji Portugalske, eden pa celo zaveznik, spravila Portugalsko v težek položaj. Toda nobena skušnja ne bo mogla potreti portugalskega naroda, če postavi skupne dolžnosti nad vse razlike mnenj. ■ Iz Gorice, 8. oktobra. Imamo še precejšen mir. Po bombardiranju 25. in 27. septembra, ko sta trpeli največ Semeniška in Gosposka ulica, padajo le tupatam šrapneli v Podturn. V Gorici je vojna vzbudila novo industrijo; jffl&o udelujejp iz aluminija italijan- skim izstrelkom odvzetega lepe prstane, spomine na vojno. Slov. mehanika Hum ar in Savnik v Gosposki ulici št. 17 izdelujeta take lepe prstane. Vsak si ga preskrbi. Dne 4. t. m. so vihrale slovenske trobojnice v Gorici. Lep pogled! Bilo jih je -sicer malo, ker niso vedeli ljudje, da so dovoljene. Umrl je v Gorici g. Giovanni Paternolli, znan knjigar in tiskar na Travniku, star okoli 60 let. Kljub grozotam vojne, katerim je izpostavljena Gorica, je ostal Paternolli na svojem mestu. Umrl je nagle smrti. Pokojnik je bil jako dober človek, v obrtnih krogih, v trgovsko-obrtni zbornici spoštovan veščak. Nekaj časa je bil tudi mestni svetovalec. Svojega prijatelja Josipa Kovica iz Sovodenj blizu Gorice išče Ljudevi, Volarič, sedaj v Pragi, Vvšehrad, rezervna bolnica št. 3, soba 31/1. Kovic je bil novembra meseca lani ranjent po ozdravljenju je bil najbrže doma. Povodenj v Kninu in okolici v Dalmaciji v zadnjih dneh je napravila veliko škodo. Krka je narastla in se izlila na obal, Butižnica in Radlje-vac sta poplavila polje Lug. Škoda je velika, ker koruza ni požeta. Tudi železniška proga od Knina do Priedora je nekoliko pokvarjena. Oklic! Tretje vojno posojilo se predloži v podpisovanje. V tretjič tekom vojne se izdaja poziv, naj se dajo državi sredstva, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih velikih nalog. Zrnagosiavni čini vojske in mornarice utrjajo naše zaupanje v bodočnost; moč zmage pa imajo tudi dokazi naše gospodarske sile. Kaže se, da se je moč države pod navalom sovražnikov mogočno povečala. To in velik uspeh prvih posojil, kakor tudi vedno napredujoče obnavljanje kapitaia, dalje patriotični duh in zavest dolžnosti, ki preveva prebivalstvo, daje jamstvo za poln uspeh tretjega vojnega posojila. Naši bratje posvečajo na bojišču svojo kri in svoje življenje državi. Kdor je ostal doma, ima častno dolžnost, da do skrajne meje svojih zmožnosti in svojega premoženja z vsemi silami zagotovi sredstva za vojevanje. Kdor za to skrbi, skrbi preudarno zase; kajti njegova moč se opira na moč skupnosti. Smotrena sedanjost je podlaga bodočnosti miru. Na uspehu je udeležen vsakdo, katerega poklica naj je in kakršno premoženje naj tudi ima. Kdor ima gotovino in vloge ali terjatve pri bankah, kdor ima vrednote, ki se dajo premenjati v denar, temu veleva domovinska Čast, ta ima dolžnost, da da na razpolago sredstva, ki ima do njih predpravico od sovražnikov v svojem obstoju ogrožena dežeia. Vsi po svojem ugledu in stališču vplivni državljani morajo v svojem krogu delovati s poukom in pojasnjevanjem; neumorno podrobno delo mora pomagati in pdpirati. Težka ni dolžnost, ki jo tu zahteva država od svojih državljanov, nobena žrtev ni, pa tudi ne izguba dobička, zahteva se le pripravljenost, dati državi denarna sredstva za gospodarsko vojno pripravo, torej pripomoči, da se svetovna vojna končno zmagepolno završi Finančna moč naše države jamči podpisovalcem vojnega posojila za varnost njih glavnice in za zelo ugodno obrestovanje. Vsi krogi prebivalstva, kmetovalci in indttStrijaSci, kapitalisti in trgovci, zasebniki in družbe morajo zato pripraviti vsa svoja sredstva za ta vzvišeni namen. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1915. C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz s. r. Dnevne vesti. — Nabori za dosedaj oproščene čmovojnike. Člani priviligiranih »meščanskih gard« in strelskih zborov ter člani vojaških veteranskih zborov dosedaj niso bili dolžni priti k prebiranju. Posebna cesarska naredba preklicuje to izjemo in odre-juje, da morajo priti vsi člani takih organizacij v smislu splošnih črno-vojniških razglasov k prebiranju. — Promet s strojili. Trgovinsko ministrstvo je za jezice ter za hrastovo in smrečje lubje določilo najvišje cene. Vse zaloge tega lubja in jezic, če znašajo 2500 kg ali več, je ponuditi v nakup delniški centralni družbi za koze in usnje na Dunaju, tudi če se je lastnik zavezal, da jih dobavi komu drugemu. — Oglas oljnatega semena. Kdor ima oljnatega semena lastnega pridelka ali kdor hrani to blago za kakega drugega, je dolžan, to naznaniti trgovinskemu ministrstvu tekom 8 dni. Kazen: do 50Q kron. — Pogreša se od 31. oktobra 191.4 Anton J a m n i k, krojač v Ljubljani. Služil je pri Lir. 27, 1. stot. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša vljudno, da to sporoči njegovi ženi, Leopoldini Jamnik, Kladezna ulica 1, Ljubljana. — Patrijotizem v dejanju. V ljudski Šoli male občine Smlednik na Gorenjskem so nabrali 100 K za žebelj v »Brambni ščit« v korist zapuščenih vdov in sirot v vojni padlih junakov, katere je minuli petek v Ljubljani osebno izročila ondotna začasna šolska voditeljica ter zabila v ta namen žebelj v »Brambni ščit«. Ta velikodušni čin sočutja naj bode vzgled in naj najde še obilo posnemalecev. — Uradniki c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni so darovali namesto venca na krsto umrlega c. kr. domobranskega evidenčnega oficijala v pok. Ivana Burje v prid okrepčevalni postaji ranjenih bojevnikov na postojnskem kolodvoru znesek 30 K. — Deželna elektrarna na Završnici. Okrajno glavarstvo v Radovljici je, zavrnivši ugovore tvrdke Levkam - Jcsefsthal in Tomo Pav-šlarja, podeiila deželnemu odboru kranjskemu koncesijo za gradbo deželne elektrarne na Završnici. Elektrarna je že v obratu. Sedaj je pa upravno sodišče razveljavilo podeljeno koncesijo in se je odredila nova vodopravna obravnava. — Vilko Bukovnik f. V cvetu moške dobe je umrl včeraj zjutraj magistratni komisar Vilko Bukovnik. Pred letom dni si je nakopal v vojaški službi kruto, zavratno bolezen, ki je premagala nekdaj tako krepko in sveže telo ter ga pahnila v prezgodnji grob. Bukovnikova smrt pomeni posebno za naše Sokol-stvo bridko, v mnogem oziru nenadomestljivo izgubo. Že kot dijak je bil Bukovnik voditelj svojih tovarišev telovadcev, kot visokošolec organizator sokolskega dela v vseuči-liškem mestu. Bukovnikovo ime je kmalu slovelo po Slovenskem kot enega izmed najodličnejših Sokolov-telovadcev. Ljubljanski Sokol ga je izbral za svojega načelnika, »Sokolska Zveza» ga je poklicala v svoj odbor. Povsodi je razvijal Vilko Bukovnik, katerega ljubezniv in simpatičen značaj mu je pridobil obilo prijateljev, živahno neumorno delavnost in agilnost za povzdigo slovenskega Sokolstva. Čast njegovemu spominu! — Truplo pokojnega dr. Avgusta Levičnika, rezervnega višjega zdravnika, ki je dne 27. novembra 1914 v Przemvslu umrl, so prepeija*-li sedaj v Kranj in je tam pokopali. — Himen. Gospod dr. Boris Z a r n i k, vseučiliški profesor v \Viirzburgu, se je poročil z gospodično« Varenkampf, kandidatinjo medicine iz Gummersbacha pri Koli-nu. Naše čestitke! — Prodaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Stanke se opozarjajo, da bodo pri mestni aprovizaciji dobivali krompir dotičniki, ki imajo od danes, ponedeljka, izdane številke, jutri (v torek) in v sredo. Razprodaja krompirja bo potem do prihodnjega tedna prenehala, ker ga bodo med tem časom samo dovažali. — IV. c. kr. razredna loterija. P. n. reflektante opozarjamo, da se dobe srečke za 5. razred tekoče loterije tudi med žrebanjem tega razreda t. j. od 8. oktobra do 6. novembra 1915 pri poslovnici c. kr. razredne loterije »Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani« in njenih podružnicah v Celju, Celovcu in Splitu. — Cena srečke je za: 1/8 25 K, lA 50 K, Va 100 K in za celo 200 K. — Naročila po poštni nakaznici zadostujejo. — Ruski umobolni vojak na strehi prisilne delavnice. Včeraj proti poldnevu se je mudil s strehe prisilne delavnice v Ljubljani čuden prizor. Neki človek se je nahajal na strehi v srajci in mahal je s sabljo okoli sebe. V prisilni delavnici je oddelek za umobolne vojake, med katerimi se nahaja tudi oni vojak, ki je prišel na streho, neki ruski vjetnik. Obilo občinstva je radovedno gledalo, kaj se zgodi z Rusom. Sanitetni vojaki so hitro opazili, da je Rus odšel iz sobe ter zlezel na streho in hitro so šli gor, da ga rešijo, pod vodstvom kadeta Zimaka. Bilo je trdo in smrtnonevarno delo, spraviti blaznega Rusa dol, predvsem odvzeti mu sabljo, s katero je mahal okoli sebe. Vendar se je končno posrečilo, da so mu iztrgali sabljo iz rok, ga zvezali in odpeljali nazaj v njegovo sobo. Pri tem težkem delu se je odlikoval poleg že omenjenega kadeta Zknaka tudi sanitetni vojak Vehar, znani ljubljanski mizarski mojster. Umrl je g. Josip Stare knez Windischgraazov oskrbnik v p. in imetnik zaslužne svetinje za 401etno zvesto službovanje. Pogreb bo jutri x Šmartnem mi JitnL Umrl je v Schardingu dne 7. t. m. vpokojeni generalmajor Ivan Pregelj, star 66 let. Doma je bil iz okolice Litije. Dva orožnika ustreliena. V petek zvečer sta se v Svidenj pri Radečah priklatila k nekemu posestniku, dva sumljiva moška in tam prenočila. Ker sta se vedla zelo nasilno, je šel možakar po orožnike. Prišla sta hitro dva orožnika in pozvala neznanca, naj se legitimirata. Naenkrat pa sta neznanca ustrelila z revolverja na orožnike iz med katerih je bil eden zadet v prsa in bil takoj mrtev. Drugi orožnik je dobil strel v vrat in glavo in se bori s smrtjo. Neznanca sta nato pobrala orožnikom orožje in pobegnila neznano kam. Hudodelca sta srednje starosti in se sumi, da je eden iz med obeh nek Štrukelj iz Št. Rujjerta. Orožništvo hudodelca marljivo zasleduje. Štajerski deželni šolski svet je imenoval v svoji seji dne 2. oktobra supletinjo Marijo Gaude za def. učiteljico pri Sv. Križu poleg Slatine in suplentinjo Justino Samobor za def. učiteljico v Gornjem gradu; stalno je upokojil def. učiteljico v Framu Marijo Lauter, def. učiteljico v Vitanju Hedviko P oseh in jief. učiteljico pri Vel. Nedelji Marijo Žolnir. Iz Celja. Odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo nadporočnik Metod Rakuša domobr. pešpelka št. 26. — Pretiravanje cen za modro galico. Poročali smo že, da je bila obsojena tvrdka Iglitsch na Bregu pri Ptuju zaradi navijanja cen za modro galico na 3000 K globe. 3. oktobra je bila obsojena prodajalka tvrdke O mi g v Ptuju Katarina Kovačič na 50 K globe, ker je prodajala modro galico "kg. po 3 K 20 vin. V ptujskem okraju bo še več slučajev pretiravanja cen za modro galico. Razpust občinskih odborov na štajerskem. Kakor poroča »Slov. Gospodar", so dobile občine mariborskega sodnega okraja od okrajnega odbora za 1. 1916 posebno navodilo glede sestave občinskih proračunov. V tem navodilu se naglasa, da ako se na noben način ne da doseči sklepčnost občinskega odbora, naj se to naznani deželnemu odboru, ki bo v takem slučaju odredil razpust občinskega odbora. Dosedanji župan bo potem najbrže določen za vladnega komisarja; v pomoč mu bo določenih nekaj mož za svetovalce. Drobne novice s Štajerskega. z Poljčan. Na južnem bojišču je padel učitelj Emil Zeilhofer, doma iz Poljčan. — Od Sv. Urbana pri Ptuju. Kmetico Elizabeto Simonič je zabodla krava, ko je pokladala krmo. Smrtnonevarno ranjeno žensko so odpeljali v ptujsko bolnišnico. Potres na Reki. Dne 10. t. m. ob 3. uri 18 minut zjutraj so čutili na Reki močan potres, kateremu je čez nekaj minut sledil slabejši sunek. Škode ni bilo ni. Kino »Ideal«. Izmed slik, katere te dni predvajajo, je v prvi vrsti omeniti velikansko senzacijsko dramo v 3 dejanjih »Vražja vožnja tri-jambornika.« Zanimiva zgodba iz življenja tihotapcev. Posebno napeta je scena boja na krovu v zadnjem dejanju. — Neprekosfjiva je veseloigra »Kapitan Kluthov dvojnik«. Prav prijetna zgodba v neki stavi z Friderike Buchom v glavni vlogi. Dalje je tudi veseloigra »Šest modrih mladičev«. Tudi v tej veseloigri nastopi kralj humorja Friderik Buch. Vse to predvajajo samo še danes. — Jutri prvi film letošnje Heny Porten-serije »Mučenika ljubezni«. Nrav^ nostna drama v 4 dejanjih. Klobuk zamenjan v kavarni »Evropa« včeraj popoldne; prosi se nemudoma to pomoto v kavarni poravnati. Najdena denarnica. Marija Trpin, Laze št. 33 pri Ljubljani, je našla v Ljubljani denarnico, v kateri je nekaj denarja. Lestnik se naj pri njej oglasi. Žrebanje razredne loterije (5. razred, 2. dan). 20.000 kon dobi št. 102.414. Po 5000 K done št. 328 in 37.505. Po 2000 K dobe št. 12.233, 13.245, 28.818, 34.701, 35.763, 46.328, 48.535, 53.791, 66.088, 71.648, 74.598, 78.675, 93.570, 104.014. Po 1000 kron dobe št. 3163, 3406, 4453, 11.859, 12.596, 13.839, 16.765, 18.149, 19.449, 24.645, 26.619, 26.7669 28.292,, 32.115, 39.146, 39.416, 40.071, 40.106, 42.419, 43.179; 44.983, 45.076, 47.190, 50.292, 50.510, 54.220, 56.353, 61.665, 63.448, 68.526, 72.973, 79,569, 79.906, 94.301, 94.666, 97.784, 101.050, 102.567, 102.697, 105.845. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „R9ecega križa". Stran 4. .SLOVENSKI NAKOtf", One 11. oktobra 1915. 233. štev. Rožne stvori. * Most se je podrl v Fiirsten-bergu na Odri. Devet oseb, večinoma žensk, je utonilo. * Lev Nikoiajevič Tolstoj je v svojih znamenitih delih nagomiiil brezbroj originalnih in globokoumnih misli, pričujočih, da ni bilo samo eden prvih pisateljev v drugi polovici minotega stoletja, nego tudi velik filozof. Zdaj pripravljajo v Petro-gradoi posebno izdajo Tolstega misli in sicer so iz njegovih spisov izbrali 25.000 citatov, ki izidejo v 20 knjigah v ruskem in angleškem jeziku. * Poroka v beli hiši. Poslopje, v katerem prebiva prezident Združenih držav severoameriških, Wilson, je obče znano z imenom bela hiša. Seveda je to veliko momumentalno poslopje in prezidentu \ViIsonu mora biti večkrat dolgčas, čeprav ima iz svojega prvega zakona več sinov in hčera. Sicer je prezident Wilson že 60 let star, a vendar se je odločil, da se vnovič poroči in sicer z vdovo Norman Golt. Poroka bo v decembru. * Budimpešta v boju proti draginji. V petek bo imel občinski zastop v Budimpešti sejo, na kateri bo sklepal, kaka akcija se začne proti draginji. Stvar je že dogovorjena. Občinski svet bo zahteval naj se določijo najvišje cene za vse, tudi najmanjše potrebe v gospodinjstvu. Zahteval bo, naj se določijo najvišje cene za producenta, za veletržca in pre-kupca, češ, da sicer nimajo najvišje cene nobenega pomena. Nadalje bo občinski svet zahteval od vlade, naj preskrbi in ukrene, da bodo tako producenti, kakor veliki in mali trgovci morali prodati blago in ga ne bodo smeli zadrževati. Tudi bo zahteval, naj bo prepovedano prodajati večje množine blaga in naj se tistim, ki prekoračijo maksimalno ceno, vzame sploh vse blago, kar ga imajo, in razproda po nižjih cenah. Dalje bo občinski svet zahteval, naj aproviza-cijskemu odboru dovoli dobivati iz inozemstva vse, kar je potrebno za prehrano prebivalstva. Videti je, da se pripravlja Budimpešta na jako odločen boj zoper draginjo. Vlada se sicer v nekaterih ozirih ustavlja, pač pa je samo za to, da mora vsak producent in trgovec prodajati blago in ga ne sme zadrževati. Današnji list obsega 4 stani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Meteorologijo poročilo. Vlilaa nad morjem 306-2 Sreda 1 zrzčni tlak 736 mi O Čas opazovanja Stanje baro- • ». metra : B g v mm i— -2 Vetrovi Nebo 10. 2. pop. 9.zv. 7. zj. 730-1 731'3 7312 15-1 90 si. jjvzh. jpol.oblač. si. jvzh. i jasno 32 i si. svzh. del. oblač. »» it 11. 2. pop. 731*0 9. zv. 7339 7. zj. ' 73/2 150 si. vzh. „ 9-0 I si. jzah ! oblačno 6-3^ „ J megla Srednja temperatura sobote 10'4°, norm. 11*6, nedelje 9-1°, norm. 11-4°. Padavina v 24 urah 0*U mm in 0*0 mm. Uliiskoiolečno lili S tOBJlODI Bergmanna & Ko., Dečin na Labi je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (80 h lonček) Čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 Šupim take] 2585 pohištvo za spalno sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Pohištvo 2585" na upravn. »Slov. Naroda«. Sprejme se takoj čenec v galanterijsko trgovino Priča & Kramar, Celje. 2589 2606 i« 2565 Magistrat deželnega stolnega mesta Lfnblfane naznanja, da je dne 10. oktobra 1915, po daljši in zavratni bolezni preminul gospod Vilko Bukovnik magistratu! komisar in bivši e. kr. poročnik v rezervi. Pogreb pokojnikov se vrši danes ob pol petih popoldne z Blei-vveisove ceste št. 20. na pokopališče k sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 11. oktobra 1915. SANATORIUM • EMONA ZA- NOTRANJE • IN ■ KIRURG ICNE -BOLEZNI., •PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 &F-7ixww:PRirtjw&K-FR DERGANC 2605 Društvo magistralnih uradnikov naznanja, da je njegov vse-letni zvesti član in predragi tovariš, gospod Vilko Bukovnik magistratu komisar! bivši c. kr. poročnik v rezervi, podlegel zavratni bolezni, ki si jo ie nakopal v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti v vojni službi. Pogreb se vrši danes ob pol petih popoludne z Bleiweisove ceste št. 20 k Sv. Križu. Preblagemu pokojniku bodi ohranjen najlepši spomin! #Sri - -m. V LJUBLJANI, dne 11. oktobra 1915. Odbor. "rt %* V cenca v trgovino mešanega blaga IsV sprejme takoj "VB f. Skušek, JUetlika, Dolenj. 2586 od 5 kg naprej po 30—60 vin. kg razpošilja t>o povzetju A. OSET, p. flfoštanj, EorOŠkO. Razoošilia se tudi vino, jabolčnik, suhe češplše in novo zdravilno kislo vodo „SiLVA vpeSec". Smrekovo lu jezice, kupuje in prosi ponudeb s c^no tvornica usnja Išče se prodajalk vešča mešane stroke. Ponudbe pod „Ljubljana 25Si" na upravn. »Slov. Naroda«. 2581 1? JŽaiZMTO VINO $ KINO 'kkarnsrja PICCOLhja f Ljubljani Vsebuje navedeno množino železa. kar je pri stičnih trnih malokdaj. 1 steklenica 2 kroni. po J ugodnimi pogoji se sprejmejo V 01 mešane stroke (železninarji imajo pred-nost,) potem Masalnlčorka s potrebno trgovsko naobrazbo in prodajalka 1 ali 2 8ve osebi sprejme dama k sebi u lepo stanovanje s pohištvom event s souporabo kuhinje. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Mirna stranka/26011*. Išče se na Tržaški cesti, v Šiški ali sploh zunaj v Ljublfanski bližali okoliši, svetla zračna soba s kuhinjo ako tudi ¥ as ali hiši, prazna ali z mo- ] biii|snrL — Ponudbe na uoravn. »Slov. Naroda« pod .Slovenka 2603". 2603 Mlečno soba lepo meblovana se takoj odda. Sv. Petra cesta št. 4, I- nadatr., levo. Razgled na cesto. 2604 13 M rs m Mladenič ki si išče idealne, značajne in duhovite prijateljice, pozivlje mladenke teh lastnosti naj blagovolijo pod Šifro : ,Načiketas,25 454 na upr. »Slov. Nar.« do 20. 10. t. L odkritosrčno odgovoriti sledača vprašanja : 1) Katere knjige oz. pisatelji in pesniki so Vam najljubši? 2) Kaj je po Vašem cilj življenja? 3) Kaj je po Vašem v življenju najlepše? E"«!ažJ5W5SI5ir5H51l51l5||B![cirgi Vsak petek in torek se dobivajo 2556 različne vrste» jadranske in severno-morske ter donavske \ Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2599 v delikatesni trgovini aiiTOH ST3CDL, Ljubljana. FEIGEL 2568 Drošau pri Plznji, Češko. Prosi se nemška korespondenca. Išče se izobražena ^ gospodična ali učiteljica v srednjih letih, katera bi imela vaselje do vzgoje otrok in gospodinjstva Vstop takoj. 2602 Ponudbe pod poštni predal št. 68. fant-sodar kateri bi opravljal tudi vsa domača dela dobi službo. Ponudbe pod „sodar/ 256511 na uprav. »Slovensk. Naroda«. Stanovanje išče stalna stranka z 2—3 sobami za takoj ali z 1. novembrom. Ponudbe pod „Stalna stranka/2587" na upravn. »Slov. Naroda«. 2597 Krasna salonska oprava, spalna soba s 4 omarami, patentni spalni dtaan, trajnogorsa peč, spalna soba z 2 omarama, fraisna garsitsra, vso prnv eleganiao so proda samo resnim knposža. 2572 Naslov v uprav. >Slovensk. Naroda«. Sprejme so v trajno delo pri AntOnn StefanČiČU. krojaškemu mojstru v Hrastniku ob Južni železnici. 2 577 Slovensko - nemško italijanska korespodentinja in Strojepiska z dveinpolletno pisarniško prakso, išče službe pri kakšni tvrdki ali banki. 2564 Ponudbe pod „Prlđna" upravn. »Slov. Naroda«. na sprejme takoj proti dobri plači „Narodna tiskarna" v Ljubljani. D fi isis v največji izberi priporoča MINKA H©RYHT. modistka LJUBLJANA, Stari tr>g štev. 21. Popravila najceneje. 2465 ur Popravila najceneje. Ovčio vo vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah GR0BELNIK, LJUBLJANA. MESTNI TRG št. 22. v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrivi? en je hrbtenice, izbočen brbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Stritarjevi ulici št. 7,1. nadstr. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3. do 4. ure popoldan latotam. 2542 = Jrfodm saton s* Jij ubijana Židovska ulica št 3 Dvorski trg t s Osebno izbrane novosti 3 Dunaja. Priporoča; največjo febero Klobukov 30 dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov. kronano nizke cene. Naznanilo. Podpisana uljudno naznanja v tem potom vsem svojim cenjenim gostom, da zaprem z 12. oktobrom 1915 začasno svojo jostilno 2598 Marija Welnbergor, Zagorje ob Savi. =ir=9