269. 9tma. 9 Unmjani» aHato Z5. roaflra ML Lelo LP. Izbafa vsak dan popolđne, Uvi»:nil noJ«lj3 la pramlkt. Inseratl i do 9 petit vrst * 1 D. o I 10—15 petit vist 4 1 D 50 o. večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, !z\ive, reki.me, prektici petit vrsti 3 D; poroke, zaroke veltkost 15 vrst 30 D; žeiiitne p3nui>; besedi 75 i. Popust le pri naročilih od U objav napre. — liueratni davek posebej. Vpraianjem glede inseratov nai se nrilo!i znamka za odgovor. Up>ath1*Uo „Slov. Naroda1 ln „N jrftđna Us urni" KnaUora ollca št 5, prltlićao. — Teltlan st. 334. VradalftUo „Sior. BUraJV' Hi^iftovi oiisi «L 9, !• nadstropi« Tc.ion itsr. 34. Dopis« 8pr*{«:n* I« ac»J>if»i» ia salostia frankOTan*. tji^flr Rokopiaatf *• na vr«tča. '«M ■^ PO53nPI3Z^3 5i3yjJJC*: "^3 v JugoslavH) vsa dnl po oin 1-— v inozd/nslju nj/aJ/13 -nemu delnvanju buržuaznih strank, znkaj ta skupina raznola^ra v seda-njem parlamentu z 200 glasovi proti 469. Razširjenie buržuazne podstave v desni smeri potom združenja s konservativci, bi povzročilo silno opozicijo Ieve skupine, brez sodelo-vania katere je nemogoča vsaka sa-nacijska akcija. Ker pa ni bilo mo-goce prezreti obeh desnih strank, ki predstavljate za rešitev reparacij-skega \T>rn^anja reizbežno gospodarsko in flnančno silo, je fzjemoma pri?lo do kombinarife, ki ji je berlinsko časonisje našlo primeren ter-mintis te!in!cus »m?nistrstvr> individualnosti« in nositelj te kornHnncre je postal naslednik Artura Ballina v hamburski parobrodni družbi dr. Cu-no. Ne glede na svojo apolitičnost pa stoji sedanji kancelar bli/je desnim strankam kot dr. \\irth. Zakaj vlada, ki jo je sestavil Crno, se bo opirala predvsem na me^čanske stranke nemškega parlamenta, socijaldemokrati pa v njcj sploli ne l:odo so-delovali. To pa pomeni resen korak na desno in nevarnost, ki jo opaža-jo tuđi ostnle stranke. Nesporno je n?.mrcč, da bo vladna kriza, ki je nastala z demisijo VVirtliovega kabineta in ki je zbog nezadosine večine nove vlade v parlamentu odstranjena samo provizorično, povzručila veliko večjo krizo, namreč krizo nemškega parlamentarizma. Nemški parlament ima za seboj polstolctno delovanje, parlnmcntarizem t. j. vlada parlamenta pa je v njem še zelo mlada. Do prevrata Ncmčija parlamentarizma spl^h ni poznala. Vsa moč je bila v rokah cesarja in kancelarja in scdnnja vlada parlamenta dela sele prve noskusne korake. Cimo ni no-ben Mnssolini, vendar pa je nemški parlament v mnogih czirih sličen italijan^kemu in treba bo se mnojaro časa, da krene nemški parlamenta-rizem na pravo pot. Novi kancelai v političnem življenju ni neznana oseba. Star 45 let, ima za seboj že bogato polje gospodarskega in fi-nančnega strokovnjaka. Nemška država se je že pogosto posluževala njegovih obsežnih cospodarskih znanosti in diplomatičnih sposobnosti. Cimo se je udeležil tuđi pogajan) ob priliki versaillskega miru in genov-ske konference. Večkrat ponujano mu mestu v vladi in končno tuđi me-sto zunanjega ministra je Cuno od-klonil pod pretvezo, da je zaposlen z narodno - gospodarskim! vprasa-nji. S politične strani se danes o no-vem kancelarjti še ne more mnogo govoriti. Znano je !e, da stoji na stnliščti reniTbiikanske ustave, He-trovo nolitično nariranje pa Je blizu kntolIHccfra centra, saj je tuđi sam d^er kn tolik. Vscknkor na ga caka težka nalorra. slična oni, ki jo je pre-vzel, ko je postal generalni ravnatelj hamburško ameriške linije: tts-tnviti proces gospodarskega in politične jra razkrajanja in obnoviti socijalno življenje . ZAJEDNICE" JE - ZAO^JA!! CCNCVITEV EAL'OTKE ZVEZE. VA2NR KONFERENCE BALKANSKIH DPjAVNIKOV. — KRITIČNI POLOŽAJ NA MIROVNI KONFERENCL — RUSIfA PODPIRA TLllŠKO. — ENOTNA FRONTA MALE IN VELIKE ANTANTE. .-\ — BeHIn, 23. rov. (Izv.) Javljnjo se rezultati pr\ih scj orientske konference v Latisanni. Preko Pariza do!;aja sedaj porcči'o o glavnih in bistvenih rezultatih konferenec in družili raznili scstanl ih. \a'važneJbi rezultat v.~cJi razsovorov in sej je — vzpostav'lcv enotne fronte vcl'ke in mala antzntG proti turskim zahtevam. Snoči pozno v noč, skoro do p^Tno-21 je trs;a! važen sestanek zastrpnikov balkanskih držav. V balkanskih problc-mih so bili izerpni rnzsovori med dr. Ninčićem, Venizclosom in S t a m b o 1 i j s k i m. Na tein sestanku so se razpravljala pripravlja'na dela za obnovitev balkanske zveze. Ru?ki zastepniki ni^o udc'ežcni pri ornovi te zveze in tuđi ne poc'pirajo a!;-čije balkanskih držrv. Sovjetska Rusija Izrccno želi podp;rati turske zahte-vc in da se izvede ansorski narodni pakt. Položaj na lausannskl konferenci je težak in skoro kritičen. Na eni strani Turska in na drugi strani blok držav obeh antant — Pariz, 23. nov. (Izv.) »Petit Pa-rislen« javlja,iz Lauscmne: Sroči so bili daljsi razgovori med dr. Ninčićem, Ve-nize!osom, Ducom in Stambolijskim. Konferer.ca je bila skli:ana na predlos Grške in Boćarske, ki želi ta, da se sporna vprašanja rešijo mirnim potom. Konferenca je razpravljala predlog Rol-garske o izhodu na Ejrejsko morje. Raz-mofrivala pa se je tud? enotna fronta na konferencl. 0bra\7iava!a so se tndi vsa drujra naćaJjna \*prašnnja. Nsgla^ala se Je načelo ohranitve mira, u«tanov?h'o nevtralne cone, ki bi ločlla Bolgarsko od Turske. Sporaznm z Brfjrarsko fma dobi*? kon1cretnejf5e in trafneše oblike, kar bi značilo razširjenje male antante na Bal-kanu. FTOITA FV TtTl??KA. PRIHOD RUSKE DELEGACIJE, — Lausanne, 23. novembra. (Izv.) Ruska delegacija s predsednikom Ra-kovsktm prtspe na konferenco tr?kom S dni. Sedaj na konferenci ravzoči delegat Vorovskij fundira le kot opazovalec in sondira teren glede skupnega nastopa Turske in sovjetske Rusije. — Pariz, 23. rov. (Izv.) »Matin« javlja iz Lausanne: Scm je dospcl Vorovskij, zastepnik sovjetske vlade v Rimu. Sovjetska Rusija 5c ni oficijelno odgovorila na zadnji poziv zaveznikov. Tak oj po svtjcm prihod« je iinel Vorovskij daljsi razgovor z Izmet pašo. Da1 je javlja »Matin«: Zastcpnife sovjetske vlade v Rimu Vorovskij je včcrcii pr*rpc! v Lausanro. Seboj im* najnovcj.se instrukcije svoje vlade. Ka-1 or zatrjnjcjo, je sovjetska v'ada ob-f"ubi!a p^p^-no por;-^ turski dc!e?:ac!Jt c'a se izvedo pnr'nrski pn!:t. Rusija fc!l dalje, da tur'.'ia delegac-'ja z vso odloč-nostjo zahteva, da ?e prizna ruski dc~ Icrracii? popo'na cnn!:onravno^t pri rn^-Drnvah o vsch spornih vpraSar.jih Or:-enta. — L?»ti«.inne, ?.T r^ov. Tzv.> Vorov- ' cT'IJ pro T'o-i nficijc'no noto sovjetste v!ade r'c!e pnznarHn rnvr^pr^no^ n:tfc dc:CTD-iic. Od tcera je odvisrc Fodc?ovanjc Pusije ni I-onfercnci. Ptt- Na današnji soji prve glavne knm^iie-so se pojavili kritični momenti; Soja je bila sklicana za dopoldne. Oficijelni sejni komunike je značilm zc7/» kratek. Kakor javljajo. Je na seji Izmet paša oštro srovoril in sarkastično apo--strofiral Venizclosa. Izmet pa^a ie re-kel: »Venfzclos zahteva ođ zaveznikor podporo. namesto milosti. Vcnizclos iz-, javlja, da je vprnšanje zapadne Trak i je rcšcnr>. Mi ne zahtevamo zapadne Trt-kije. ali vidimo, da je vprašanjc Karaha-na, predmestja Jed^cna, važno za rc5l-tev vprašanja Trakije. Zahtevc Turčl}0 glede Trakije so: 1. usranoviter In apostavUeT meli iz leta 19I3„ 2. upostavitev nevtralne cenz na meji do r^ejske^a morja, 3. Turska upravlja nevtralno eon» pod zavezniško kontrolo in se dalje izvede demilitarizacija cons, 4. priznanje teritorijalnoga fzhoda do Esejskejra morja v korist Bolgar^kl, 5. plebiscit v znpadnl TrakljK K tem predloirom je Izmet paSt Bt dodal, da ti prcdl^^i se ne smejo smatrati niti kot minimalni, niti no kot maksimalni. Miran Jare: Bog in pusfolovec. (Dalje.) fn če Ie toliko radovedeti, prebfra v nočeh naravoslovne knjige in njihovi odgovori ga zadovolje. Morda hodi v r.cdcljah tuđi k masi, ker mu je ta navada drag spomin na mladost. Tak ssm bil do zadnjega časa tuđi jaz. Glej, pa sem se, Bog ve kako, začel spraševati — morda ob prav malenkostnih prilikah: zakaj sem, recimo, danes ozlovoljen in potrt, morda ćelo brezupen, drugič pa spet vriskajoč in močan, da bi razvese-111 ves svet. ln tuđi scm opazoval, da se v ož-jem pr?ovoru s Človekom ves spreme-rim. Nad tem se ćutim vzvišenega in oblastnega, pred drugim sem ponižen in boječ. Skratka, polagoma je v meni dozorela zavest, da nikakor nisem lo-Čen, docela zase bivajoč človek, tem-več le kapljica v morju človeštva in med mano in soljudmi sploh ni meja. Tclo? O, kako navidezna meja! V res-nici nas vse druži neko nevidno vodov-je in ob koncu koncev... o, veš... zadnja čaše sem doživel marsikaj, kar ml je nareVovalo trditev, da v čudnih, zagonetnih trenotkih življenja človek spleh sebe kot poedinca ne čuti, temveč* se mu zdi, da je prelit v vse stvari in ljudi, da vsi vedo zanj in on za vse.. .c »To so prav lepe stvari!« mi je odvrnil prijatelj, ki se ni ob mojem raz-Inganju samo dolgočasil. ampak mu je bilo to govorjonje ćelo zoperno, kaiti pristavil je: » Raje mi povej, koliko zvezd si že vsul raz nebo. Kako diven je ples utrinkov v poletnih nočehl« »Jaz ne sipljem zvezd.« »Tebi sije*samo ena, he°« »Samo ena! — Toda, kaj si si ml-slfl ob mojem pripovedovanju?« »Mislil sem, kedaj že priroma§ do konca. Rad bi že bil v »Evropi.« Ko sva vstala, je zaključil svole pripombe: »Dve uri sva zdehala. Oni ramovS na cesti pa je bil prav slab za-četek zabave. Tlitiva, da si poiŠČeva tečnei§e hrane za telo in dušo!« Po vsem tem sem se zdajcl začuttt ne samo pomirjenega, temveč ćelo brezskrbno veselega. Morda Je k temu preobratu naiveč pripomogla moja od-krita samoizpoved. Svet se ru§i? Morda je bila ta misel le plod prerazgrete domiSljije, ki so jo podnetili dogodki na ulici in obisk pri onem starcu. Kajti Se je sijala — ona, samotna zvvzda; člo-veška roka je zaman rezala po njej, le j moje srce je razprožalo v tihih nočeh' vonje kadila do nje daljne, neznane, ne-dosežne... »Evropa!« me je prebudil prijatelj in pokazal na petnadstropno palačo, vso v električnem sijaiu. Pred visokim vhodom so gomazell prihajajoči in od-hajajoči veseljakt. Krohot . . . šepet . . . petje . . . odjek! godbe . . . vali vonja cvetic in di-šav . . . vrisk reflektorjev na čakaiočih avtomobilih . . . in to ogromno poslopie je tuđi na ju hlastno pogoltnilo kot ža-teče zmajevo zrelo. m. EVA. Ko se le moj prijatelj razgleda! na oživljenih stopnicah, mi je šepnil: »Moja ura §e ni priSla, toda vs--kakor se že zdaj morava pripraviti na poslednjl ples mask.c »Kakih mask?« Toda takoj sem Se videi, da ga fe moje vprašanjo po pravici njezilo, saj je pričalo o moji nesposobnosti za pogovor v prispodobah. Odšla sva v malo Jedftnico, kjer se je dolgočasilo troje gospodov. Pri mizi mi je prijatelj raz.irnil svoj brzojavno j kratki nacrt: »Za nekaj časa te pustim ' samega, ker moram poiskati oekega, znanca. Ne bodi radoveden, vse izve§ pravocasno.« Po teh besedah se je Deletur umak-n\\ iz sobe, jaz pa sem srkal čaj in sku-5al odmotati zagonetko tega večera, kajti vedno bolj so se mi dozdevali ti dogodki neobičaini in v neki čudni zve-zl z menoj samim, ki sem z napetostjo pričakoval izida te ncčl. Mahoma me zdrami glasna družba gospodov in dam. ki so se vsi razgreti razvrstili ne daleč od moje miže. »Indijska svečenica, ha, ha!« se je zakrohotal trgovec Baš, »čuvarica sve-tega ognja!« Gospodična je debeluha švrknila s prstom po licu, da se je gorostasnež 5e prosteje zacrne jal: »O, tako plačilo?! Resnica je res mati nehvaležnosti!« »Bescde, besede, besede!« se je čmerno oglasilo in hrbet se je zrna jal: »počastimo raje našega častitega Basa, velikega dobrotnika vdov in sirot. Pravijo, da bodo nad našo Sodomo poslali žveplo . . . prosim vas, kdo se Sploh drzne žveplati in pepeliti take odrešenike, kot je naš veliki Baš . . .« » Molčl *e!« se je osln^ll trgovec. »Naš častiti Baš, ki je izvclil skloniti se do teh predmestnih umazancev in brlogarjev! — Sicer veste, gospodična. (zdaj se je glava nnjmila k zlatolaskih Baš je falr»t, čujte, faiot jo . . . Iz svo-* jeca ne daje . . .« »Ka-ai?!« so se dehehinu zaMIsfrt-le oči: mož je prebledcl. Oni pa je na^ daljeval svoje zbadljivke s so vratnim nasmeškom. Zlatolaska se je vsa R»* mirna ozirala po družbi, ki jo je vedno bolj raznaljal sprva neznatni prepir. Iz lirupa in trušča besed in vikov rem za-čul njen vsklik: ». . . ah, dovolj, dovolt nehajte . .. nehajte .. . pustite mo .. * vi vsi ste strašni, strašni . . .« Ko se je okrcnila, me je zasekalo ▼ dušo, da se mi je zavrtclo. Bila je ^ ona. Ona — med njlmi! ♦ Toda nisem se še utegnfl osvestitt ko sem kot skozi duhovno moglo videt da se je nad mizo nngnil rdeč. zabnbe! obraz in v istem hipu je plosknlla roka po licih gospodu, ki mi je kazal brbat. Kriki . . . ropot . . . ženski klici . . » Zavcdcl sem se sele v zmedeneia roju, ko sern rcSil — zlatolarko . . . Na vpitje so prihiteli Ijudje In hi-poma je bila majhna soba v vrtincu zmešnjav. V meni so si vsi prizori slo- < dili v mrzlično naglem teku. (Dahe prlh)( Stran 2. »SfOVPNSKl N A R O R« dn*» >5 novembra 1922. *tcv. 2{J Komisija je sklenila, da se vpraša-nje trakijskih meja in s tem združeni problemi odstopijo v proučavanje posebni podkomisiji, v katero odpošljejo interesirane države po dva stroKovnja-ka. Ta podkomisija ima pred vsem proučiti vprašanje pristanišča Dedeagača, dalje vprašanje razširjenja železniškega omrežja do tega pristanišča. Podkomisija je imela danes popoldne prvo sejo. RAPALLSKA POGODBA IN REKA. MUSS0L1M ZASTOPA INTERESE MADŽAROV. *— Pariz, 23. novembra. (Izv.) Pred-seđnik italijanske vlade Mussolini je Izjavil sotrudniku »Timesa«: Rapallska pogodba bo ratificirana. Pogodba bo izvršena in italijanske čete se po ratifikaciji takoj umaknejo iz tretje cone. Mussolini je tuđi izjavil, da je zadovoljen z razgovori z zastopniki kraljevine SHS. — Beograd, ZA. novembra. (Izv.) Nekateri listi javljajo, da je Mussolini na sestanku z dr. Ninčičem predložil v razmotrivanie cclokupni kompleks ja-đranskega problema in je ta kompleks spravil v zvezo z reskim vprašanjem v smislu D' Annunzijeve propagande, kar bi značilo, da ima Reka pripasti Italiji. (?) — Lausanne, 23. novembra, (Izv.) Mussolini je odpotoval v Rim. Iz njegove okolice je razštrjena v novinarskih krogih vest da je Mussolini zahteval od dr. NinČića.da Jugoslavija otvori promet Madžarski z Reko. Mussolini je Nin-Čiću zagrozil, da bo v nasprotnem slučaju predlagat, da Društvo narodov ▼ smislu trianonske pogodbe zagotovi svobodno železnlško progo med Budim* pešto in Reko. Bankerot komunizma v Rusiji. RUSIJA PODPTOA TURSKO. — IZJAVA VOROVSKEG\ O USPEHffl KOMUNIZMA. — Lausanne, 23. novembra. (Šv. B. A.) Šef ruske trgovske delegacije y Rimu Vorovskij je sprejel zastupnika Švicarske brzojavne agenture ter mu med drugim izjavil: Rusija bo podpirala vse turske za-hteve, v kolikor so dosedaj znane. Rusija ne more dovoiiti, da bi prišle morske ožine pod kontrolo Društva narodov, ker taka zahteva nasprotuje Členu V. rusko-turSke pogodbe. Ta člen pred-pisuje, da se mora vprašanje morskih ožin urediti med interesiranimi država-mi. Rusija je dalje za ukinitev kapitula-cij, ker posegajo v neodvisnost turske države. Vorovskij je dalje glede komunizma izjavil: »Z ozirom na razvoj komunizma v Rusiji si je ruska vlada stavila račun, da ne more brez spremembe svojih me-tod doseči svojega cilja. Rusija ni zrela za komunistični režim. Zaradi tega je ruska rta da krenlla na pot, da odpre Rrsijo tufcmu kapitalu. Le s pomočjo tujesa kapitala se more izvršiti gospodarska obnova Rusije. Raditega mora Rusija zajamčiti tujim kapitalistom do-biček.c &mm otvoritev angleškega i parlamenta. KRATEK PRESTOLNI GOVOR. — London, 23. novembra. (Izv.) Na slovesen način je danes otvoril kralj Jurij V. zasedanje novoizvoljenega parlamenta. Krali in kraljica sta se v gala kočijan z velikim spremstvom odpeljala iz buckinghamske palače v parlament. Ko je kralj otvoril parlament, je v Hyde-parku bilo oddanih 400 topovskih stre-lov. Tribune so bile polnoštevilno zasc-dene. V diplomatskih ložah so bili zbra-ni zastopniki tujih držav, med drugimi poslanik! Francije, Zcdinjenih držav, Italije, španije in Nemčije. Kraljev prestolni govor je bil zelo kratek. Govor se glasi: »Ker je parlament sprejel ustavo irske države in je ta potom zakona odobrena, ima ustava stopiti v veljavo dne 6. decembra. Bil sem obvezan, da sto-rim vse nujne korake za uveljavljanje te ustave. Položaj, v katerem se nahaja naša trgovina, velika brezposelnost, mi zada-ista mnogo težkih skrbi. Odredbe, kate-re ie podvzela poprejšnia vlada, se mo-rajo popolnoma proučiti. Istotako* Vas prosim, da se za obnovo Avstrije s pomočjo zavezniškita narodov izvrši In odobri posojilo. Preb-emi za odstranitev težkoč na bližnjem Vzhodu čakajo dela. Nađejam se, da bo konferenca v Lausannl s so« deiovanjem zaveznišklh vlađ In ndele-žen-h irlnistrov Imela nspehe, da povr-ne končni mir In varnost tem deželam, ki so bife nedavno torišCe težkih bojev. Prosim Vsemogočnega, da blagoslovi Vaše delo!« Po končanem prestolnem govoru se je kralj takoj odpeijal iz parlamenta v svojo palačo. Konservativci so kralju prireiali živahne ovacije. Takoi nato se je pričela politična debata. yodia delavske stranke. MftoAo-^ n a 1 d je kritiziral sedanjo politiko to zahteval od vlade, da §• uvedo nov v o i i I ni red. Bonar Law je odgovmrjal in kratko razvil program vlade. Glede Irske je izjavil, da bo vlada strogo spošto-vala in varovala irsko ustavo. Želi lo-jalnega sodelovanja z Irsko. Obžaluje, da ne more podati točnih poročil o orije ntsk i mirovni konferencl — London, 23, novembra. Kralj je otvoril danes parlament s prcstolniin govorom, v katerem je naštcl letfslativ-na dela. kl jih bosta vršili obe zbornici, med njimi tuđi za irsko ustavo potrebne zakone, proučevanjo delavskega ' vprašanja in odobrenje garancij za vzpostavitev Avstrije določeneja poso-jila. Prestolni govor je zaključil z željo, da bi služila sedanja pogajanja v Lau- j sanni vzpostavitvi miru na bližnjem vzhodu. POLITIČNE VESTI, = Odhod miirstrskega predsednika PaSića v Novi Sad. Beograd, 23. nov. (Izv.) Danes zjutrai je odpotoval mini- . strski predsednik Nikola Pašlć v Novi , Sad. kjer se ob 11. dopoldne udeleži parastosa za pokojnim posl. Jašo Tomi- | čem. Pašić ostane v Novem Sadu do nedelje in se udeleži velikega radikalne- ( I ga shoda. | = O sporu PucetJ — dr. Žeriav pl- i sejo obsirno vsi beogradski listi. Kakor ■ je znano, je »Pravda« poročala, da na-lerava minister Puceli zaradi konflikta i z dr. Žerjavom podati demisijo. Z ozi- i rom na to vest piše »Epoha«: »Vrlo in zanimivo je dejstvo, da je bil odmev te vesti najmočnejši baš v demokratskem klubu. Sigurno je povsem točno prepri-čanje radikalcev, da skuša dr. Žeriav . preko javnosti poslancem Samostojne kmetske stranke sugerirati to, da bi Kmetijski klub izvršil ono, kar Pribi-čcvićevi listi že tri dni nasvetujejo, to namreč, da bi minister Pucclj odstopll ! in da bi na njegovo mesto prišel seda- ! rji predsednik kmeti:skega kluba posl. Rajer. Toda kmetiici po njihovih znanih nazorih nimajo nobenega povoda, da bi riastopali proti Puclju, najmanj pa se- j daj, ko gre za čisto gospodarsko vpra- j sanje, za katero se je angažirala vsa ! Kmetijska stranka.c I = Sonnino v agoniji. Rim, 23. nov. j (Stefani) Bivši ministrski predsednik in zunanji minister senator Sonnino leži vsled kapi, ki ga je zadela na možganih, ; na smrtni povelji. * ( = PoveSane Jugoslavije se boji j našim čitateljem že dobro znani italijan- I ski general Bencivenga, ki neprestano pisari po večernem »Piccolu« o razme-rah na Balkanu in v Srednji Evropi ter o nevarnosti, ki pretl Italiji brez prene-hanja s strani Jugoslovencv. Sedaj se bavi Bencivenga s posebnim veseljem s Turki in razlaza Italiji, da se mora po-brigati za tursko prijateljstvo proti Ju-goslovenom. Pri sedanjih zapletljajih okoli morskih ožin gre Bencivenetf v glavnem za to, da ti se s tem položajem na kak način ne okoristila Jugoslavija. Njemu ni dosti mar, kaj se godi ob ! morskih ožinah, na Darđanelah ali v j Trakiji ali v Mali Aziji, marveč mu je za zmešnjave na Balkanu, katerim bi utegnilo slediti povečanje Jugoslavije. Interes Italije ne zahteva, da bi kazala Turkom zobe, marveč je iceneral Bencivenga zadovoljen, da se Turki vrnejo v Evropo, ali ne samo radi ravnotezja j na Balkanu, marveč v glavnem xa to, ! da se za lezi slovanska poplava. Benci- I venga misli, da Italiji ni treba pošiljati | vojaštva in brodov na Vzhod, marveč svoje pofke na] postavi na mele Jalijsfc* krajine. Po njegovem mnenju mora Italija tu uveljaviti svojo moč in svojo voljo, ako hoče zares preprečiti zmesnja-ve na Balkanu. — Ako bi bila italijan-ska vlada res tako stepa, da bi sledila nasvetom generala Bencivenge, bi se morali odnošaji med ItaMjo in Jugosla-vijo, katere hoče Imeti Mussolini pred-vsem korektne, ze^o poslabšati. V interesu Italije je, da Bencivenga že prcne-ha rožljati po Trstu s svojo polomljeno sabljo. = Res7*a fronstUuanta t KraHevIcl. Pred par dnevl je zborovala v KraMe-vici re^ka konstituanta. Sej se je udele-žllo 45 Članov, 10 pa jih je poslalo s skiepi stHnjajoče ^e Izjave. Za popol-no samostojnost Peke jih Je tako 55. Zanefla, predsednik re^ke države, je podal Izjavo t zajrotovllom, da zavlada na Peki takoj mir In red, kakor fii-tro preide uprava v roke zakoniti vlađ!. Pričakuje od Mus«oYinfja, Sn njerova vlada t. enfm udarcem prescVa vozelj In odredi evakuacijo Peke, kjer naj te ustanovi dnrtiača vamo^tnt onrtnizac!* ja, do tera Pa« pa «aj W s« nabijale na RekI ItaTljaivske fn Juiro^oveii«ke čete. ZanHIa je Izjavi! na ItuHJanska očitanja, da le kot re?kl Ttalijan rt* Iskren jii«ros1avof?1 in da ho?e nerovatl priiate'icVe odno^aje ne fam« z Tta'tjo, marveč rudi z .lurn^lavUrt. Takl in^o-Mavofili naj postanejo tuđi vsl dnirl Ha-Hjanl, na kar takoj prenena nezr»wprtf>^f naed obema sosedoma. 2^aneila je prote- st i ni proti nasilju, kl te vrši na RekI od 3. marca dalje, in posebno proti na-meri, da bi se vršile nove voHtve, ker predstavljajo novi volilni imenik! golo sleparijo, radi katere bi morali krivci v normalnih časih v zapor. Zanclla je zahteval, da se ima vnitti Rcki pri.Ntaiiiiče in železnica in ReKa ima poštari res svo-bodna in neodvisna. Burno aklan^iran je zaključil tvoj fovor. GOSPODARSTVO. — C Urnelf XXTV. breoHvno tržno po-ročHo: Niimbcrg, 22 nov. 1922. Malo pro- 1 meta, 5000—i ormo M cen**'c —% Cene cementa ▼ NemčlJI se v15a}n. Po poročilu s dne 19, t. m. so se ct ne za cement znpet tn^čno dvlgnile in sicer za ! 100.000 mark pri 10 tonah. Tako Je d Iscrta ! cena ?a prsnm-zne dežele od 218.724 mark do 229.124 mark. —S Zrakoplov ▼ *o$podarcfcl službi. Zrakoplov ie scd.i| prite^njen tt:df v p^spo-darsko sfir:bo. V DreKrriii si se vrSili ro-sktnl i rrakrplovom kl ie si^al na drevje praske, kareri so uničili ličinke raznih žu-?elk na vrhovnih vefah sadn^^a drevja. Poročilo pravi, da se je poskns zelo drhro rhnesel in so praski dclnma tr.koj unizili li-Cinke, dekma pa ]ih omamill, da so kmalu ; nato poranile. j —% Piljke tovarne «lađ*rorfa ▼ nen»*fcf!i rr»Va*i. V Kijevu se mud'fo zastnnnfkf »N^m- , ?ke banke«, ki se pocrainlo z državnim «=lnd-komfm trustom za najem 4} sladkorn'h to- ! varen v rapndni IHcraflni. ki sed-M počivaio. Pop-afanfa potekajo uerdno rn N<"mce. kn-teri p^jdcio tvdi v vzhrćnn ITVt-ai'no. rfa hl spravili v svrje roke tuđi tamkajSnje poči-vajoče sindknrne tovarne. I —R N^vo?^/*«!/! M*»jg#»vf»ii borr«. No- vi Sad, 23. rnvembrn. C^ne v dfmrfht pSetrt'*« b-^čki 400 do 4n2 ^0. le?mcn bafkl 2iO do 270, ove« bi^H 2^? SO. hnčkn Vorura 190 do 210 pi*nll 350. pSenf^na mnka »0« 562.50. »2« 542.50 do 550, otrnbl 165. 1 —k Z3*reriSk1 hlarornl trn- Poljski p r f đ e 1 k !. Z^trreb, 23. noverr^ra. Ccne v kronnh rn !f>0 kg p"»sfavno bn?kn postaja notiralo: pS-nlea («^o1l 76 V^) 1550 do 1600, kornza strra 1420 do 1450, sitSena korvri 1091 do ino, knrura v Stnr^fh 450 do 5!0t rž (71 do 72 V?) 1400 do 1450, feč-men ra pjvovarne H50 do 1500, za krmo 1350 do 1450, oves 1T80 do 1100, f!2ol pisani 14^0 do 15^0 betl 14^0 do 1500, moVa pS^nlčna »0« 2375 do 2A2\ »2« 2?75 do 2320, »4« 2175 do 2220, za krmo 1050 do 1100. otr^b! drobnl 800, debeli 850. — Ten-denca: nejasna r ozirom na stanje dinarja v Curfha. — Z Izvoz rnsk!h »«1^5. Tz Moskve po-roča'o, da se je v zadniih štirih mesecih Izvozilo v Inozemstvo 400.000 parov ruskih jraloS, nafveč baltiške države In na Poljsko ZatrotovVeno pa ie tudl razpečivanje za Če§koslovn5ko In ftall'o. Spomladi se Izvozi zopet 3 mfinne parov ralr§. —K DruStvo lesnih trj?ovcev ▼ Celju se snire v CePu. Ustanovni občnl zbor bo v ponedeljek dne 27. novembra t. I. ob j 13.30 popoldne v hotelu »Balkon« v Celju, j V prfpravilainem rdboni so: Viktor Belič, Ernest Marine In Ivan Pfclfer. Julijska krajina. — Postojna. Občinski zastop v Po-stojni so razpustili fašisti na svojo roko preiekli mesec. Ko se je na to pri faši-stovskem konzulu Meilandu v Gorici po-vprašalo, zakaj pravzaprav je bil po-stojnski občinski zastop razpuščen, ic od^ovoril, da je bila to pomota, katera se popravi nemudoma. Z razpusti občin-skih zastopov s strani fašistov se je ba-vil posl. VVilfan v svojem govoru v rim-skem parlamentu, kjer je izvajal to-le »Gospod Musolini, v naših krajih so fašisti razpustili občinske zastope in ko sem zahteval od tržaške^a prefekta, da naj te zastope obnovi, mi je odgovorili Okrožnica predsednika Mussolinija do-loča dan 1. novembra. Postojnski in se-žanski zastop sta bila razpuščena 29. ! oktobra. Mislim, da vlada, ki spoštuje sama sebe in razume vso svojo dol-žnost ter svojo odgovornost, mora priznati, da sta vcndarle podlaga vsakega kulturnoga življenja red in zakon te« se radi tega ne bi smela zateci za raz-liko dveh ali treh dni samo zato, da ji ni treba storiti svoje dolžnosti, da ne obnovi zakona in da ne prepriča tuđi svojih fašistovskih pristašev, da je treba svobodno izvoljeni občinski zastop spoštovati in pustiti na svojem mestu. Postojnske in sečanske občinske volitve J so bile pozdravljene kot pojav debre volje našega prebivalstva, da hoče so-delovati z Italijani in spoštovati državne zakone. V Postojni je ona lista, iz katere se je sestavil ves zastop, dobila tuđi glasove postojnjekih Italijanov. In j ta zastor* so razpustili U j — SloTenski tnrf In rasi ie vedno ; ufao Tarnl pred fallstoTsklm! ohlskl, da«l prihaja iz Rima dan na dan Musso-ffnfjev glas o leftalno^rl m o •poštovanju jugoslovenske manJSinc. FaSisti so Oridrvell t avtomobilom v Kanal, tam •o se najprvo napili, potem hodlli okoll Po trgu, grdo gledali po hISah in po pa- ! santih, nato pa so junaSko vrgli slovenske napise ob tla. PaSIstovski fantlči so bili baje iz Trsta. Po končanem svojem patriotifnem delu so Jo odkurill proti domu. Pri Oorjupu so pozabili plačati, kar so popili . | Kultura. REPERTOAR NARODNFOA GLEDA-LlSCA V LJtĐLJANL DRAMA. Petek 24. fiov. Jack Strnu/ Red D- Sob )ta 25. nov. Plrl;a Red f!. Nedelja 26. nov. cb X pop. KrojaČek junaček Irven. Nedel.a 26. nov. cb 8. zvečer 2ivl mrt- vec Izven. Poncdcliek 27. nov. R. U. R. Red C. Torek 2$. m>v, Z:iprto OPERA: Petek 24. nov. Zaprto. Sobota 25. nov. Predana nevcst.i Red C Neddja 26. nov. liuUt-rflv. Oo^iovan.c gc. Ade Pol'nkove. Izvcn. Ponedeljek 21. nov. Zaprto Tzvcn. Torck 23. Sevil.ski brivec Red A. • • ♦ šjntjaltobski g!edr!*5kl ođer. V suboto 25. nov. Noč na HmePniku. Zifodovinska drama. V priJ »Gospo-svetskemu Zvonu«. V licdcljo 26. nov. Noč na HmcKniku. — F. S. Finžgar: Iz mrdernega STeta. V Ljubljani 1922. III. zve/ck zbrarih spi-sov. Z 1'/ild Jugf slovenska kn.ig; rna v Ljubljani. Ctna bro£. 30 D. vez. 44 Din. — Redkoduj smo dcživeli pri n: s, da je šc živ pisatelj laliko sam izdal svo;a zbrana d^la. Finžgar nam je v prvem In dru^cm zvczku dal svoj na bol SI rnman »I^od svobodnlm solncem«, sedaj mu je sledil »Iz modernega sveta«, roman, ki smo ga pred 18 leti brali v Dom in svetu. Fin/gariev sloj je znan — kratek, jedrovit, jeklen že od nekdaj, In se zna p'satclj kretati ravnotako po K1c;dkcm parketu, kakor po kmetiški koči. Delavcu svo;e, gospodi svn.'f — zna finžjrar zadetl. Vedno pravi tf,nt ki ga ne kali nebena spi-kedranka. Zdravje gleda iz vsake besede in krepka roka Gorcnjca piše list za listom. Neizbrisni nam ostanejo v spominu posa-mezni prizori, kl jih je Finžgar pričaral z mo strsko roko v svoj roman. Kako n. pr. v dvoboju zamaha s ploško sabljo Prosenc Don Juana Serr.eia, kako govori Peter dvanaestorici ož:ih prijateljev svoj socijalni govor, kako klečeplazl vse pred brezsrčnim ravnateljem, kako v Almini duši dozoreva Ijubezen do Sluge, kako doktor vrši svojo dolžnost cb bolnički postelji hčerke svojih sovražnikov itd. TchniCno je roman pisan prav napeto, značaji so oštro risani, milje tovarne sij'ajno zadet, opisi narave naturni in neprlsiljeni, prlmere in pesniške pripo-vedkc originalne in polne poezije. Zato Finžgarjev roman »Iz modernega svetac ne srne manjkati v nobeni knjižnici, v nebenem salonu, v nobeni Čitalnici, ker spada brez-ugovorno med najboljša dela našega slov-stva. Roman je še dandanes ravnotako modem, kakor tedaj, ko je prvič zasledal luč sveta. — Mafija Vallavec: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavcl i FIcre. Z risbami ekrasil Rajko Šublc V | Ljubljani, 1922. Tiskala, Izdala in založila Učiteljska Tiskarna. Stran LVI1 In 188. Cena elegantno vezani knjigi 30 Din. — Učiteljska tiskarna se Je lotila hvaležne naloge, da nam izda vse slovenske klasike v elegantni in ilustrirani mladinski izdaji, kl Jo urejata in prirejata Fr. Erjavec in Pavel Flere, ilustriralo pa na5i najbollSI umetniki. Za Levstikom In Crjavcem Je izSel sedaj Mafija VaHavec, kl eotovo spada med naše najljr.bezniveiSe pesnike, njegove znamenite pripovedne pesmi so pa pravi biseri naše literature. Izbranim njegovim pesmim Je dodana tuđi kopica njegovih narodnih pripo-vedk, ki so rajbol! značilnc za tega našega klasičnoga nabiratclja narodnecra blasa. V Va!|avCeva dela uvaja brnlce obSIrcn, doslej na!izČrr>ncj5l pesnikov Živ1]cn]epfs. zaključuje Jih pa prdrrben »Trlmač«. Knjigo krasi 13 lepih ilustrativnih risb nadarjenetra našega grafika R. šubica. ki stopa s tem de-lom prvič pred slovensko Javnost. Po knjigi gotovo ne bo sezala samo naSa mladina, tcmvcč tuđi odraslo občtnstvo, zlasti, ker so Valjavčeva deTa že davno po?Ir». Sploh bi ne ?m«*la mnnikati ta krasna zbirka v nev beni slovenski hi$l in knjižnici. Valjavcu I slede Stritarjevi izbrani spisi, ki so že v tisku. — »Prodano neresto« so vprlzorili pred kratkim prvič v beocrrndsJcem n^rod-nfm glediMSčn. Preče! skeptičnih rTa?;ov fe bHo pr^d predstavo, toda Irkazato se Je da nt«o bi!l i'tcmel'enl, ker ie vprlzorltcv relo dobro uspela In se !e občlnstvo vzra-dostllo Pmetanfvfh mrlodi« s čKto slovan-skr» ne?nnstio. Če?vI I'sfl bclcžpo z rado-vol'stvora uspeh »Prodane ne veste« v Beogradu. — »Vl}es*nTt 2t?pan??e Virovitičke*, dvobroj za m:esec novembar, Izišao Ie za-nlmlvlm sadržajem. Na prvom m'estu Stam- t pan ?e priknz o po<š*ankn vlnVovačkojra er-ba (sa vI5e slika), koji Je po postanku prvi u Jntroslavii i sinteza nršc^a narodnoga u'ed'n'en'a. Prof. I. Medved Pretresa uporabu tudjlca, a dr. P. Uzelac dobrim pozna-van'em pretresa seljačko prosvjećivanje uopće, a posebno u Dalju. Posebno mjesto j zaprem? pomen bitke kod Kumanova, svr-I letak D'akovlćevoft osvrta o vlnkovačkoj | hrvatskoj čitaonici I popis prosvjetnih odbora o virovitičkoj županli, kola Je na tom područ;u doselt prva nešto konkretnoga organizovala. Iscrpiv! ju Članci o s'ednlcl nprnvnog odbora virovitičke žup-»nrc. prosvjeta, vfestl I Iz ttprave, dok rtodTlstak donosi hvMo?p'ev Tvorm ed Kosrra (brat naSesra dram-tlVt^ | nježna crticu Iz d'ečUe-! ga svleta »Mn*enkn«. Broj Je ukraSen slikama prvaka Narodnog karnlišta u Osi'e-ku f faVsimllom uvodne gbzbe g. Tom« za Vo>ov?ćevu drr>mu »Srrrt ma;ke Jugo-vlfia«. Po?edin| se bro'evf drbiva'u u kn'l-?arl Prvntskog Šfnmpirsk-Og znvoda a K*puc!rtsVo! ulf-1 u Osl-eku. a pretplatu I ogbse prima uprava lista a Osl'eku. L Žu-panija soba broj 19. GodiSnja pretplata do konca god. 1922. 40 dinara, - — Čorba za Lii;h!iaRO. — Nesramncst. Današnje »Jutro« vpraSujc, kdo ic vplival na g. namestni-ka, da je zag >varjal razpust občinskcga sveta s tem, da se je hotclo uradništvu povišati plače za 100 odstotkov? Ne-sramno^t »Jutrova«, ki hoče s tem nanii-govati, kakor da smo mi povzročili razpust objinskc?:a sveta in razpust uprav-nega odbora Mestne hranilnice, je tem večja. ker ves svet ve, da se je razpust i/kuhal v znani kuhinji v Ceosrađu. Vsi, izvz?mši ožjega kresa mladinov, smo bili presenećeni nad tem ukrepom, ki ga na5a skupina ni smatrala za umest-nesa. Niti načelstvo stranke ni bilo prej o tem obveSčeno. B:l je to eden iznieJ likrepov modre politike mlnJinov, ki so ga sklenili in izvršili na lastno pest brei vednosti načelstva, ki ie bilo slavljeno pred gotovo dejstvo. Iz trte izvito je tn-rcj, da bi bil kdj od nas vplival pri %. namestniku glede razpusta občinskeg.i sveta, zlasti pa z motivacijo ureditve plač mestnemu usluzbenstvu. Tem mani, ker proti ureditvi plač mcstneinu urad-Tiištvu in uslužb'jnstvu no samo ni bilo nobenega odpr>ra, marveč je posvetova-nje o novi službeni pragmatiki v odseku z našo pripomoč;o prav dobro napredovalo. Pragmatika je bila zrela za sk!cpa-nie v občlnskem svetu, da ni prISlo cio razpusta. Knako je z Mcstno hranilnico. Nihie izmed nas ni posredovah da se ie sistiral sogfasnl sklep obiinskega sveta glede ureditve plač uradništvu Mcstnc hranilnice. Dvomimo pa. da bi demokrati intervenirali v Beogradu v korist upostavljenju sklepa, — ko bi ne bile pred durmi — volitve v občinski svet ljubljanski. Saj poznamo vse vaše prak-tike! — Glavni odbor socijallstiene stranke obsodil Peričcvce. Glede koalicije Perič-Kocmurjcve skupine s komunisti in Gosarjevimi boljševiku so priobčile »Radničke Novine«, ki so glasilo glavne-ga odbora socijalistične stranke v Jugoslaviji, dne 17. t. m. člarek, v katerem pravijo med drugim: »V Ljubljani je pri§lo do razdora v strankini organizaciji. Nastal je spor radi notranjih ne-sporazumov. Zaradi ten ic moral na-stopiti tuđi glavni strankin odbor, da spor poravna, in zdelo se je, da se mu je to posrećilo. Prišlo pa je sedaj v tcj stvari do novejra zapleta. Skupina, kl ima za svoje glasilo »Zario«, je 51a v koalicijo s klcrikalci in komunisti v nnme-nom, da ž njimi skupno nnstopi pri bližnjih obeinskih volitvah. S tom so napravili dve napaki: pr\rič so šli v volil-no koalicijo s političnima stranknma brez predhodnega dovolienla strank'ne-sra vodstva ln re da bi ?p!oh smatrali za potrebno \T»rašat! za to dovoljenje. Dalje so šll v koalicijo s strankama, s ka-terima se nahaja naša stranka trenotno v najostrejši borbi, ker se klerikalci in komunisti poslužujejo najnesramnej^e demairogije v agitaciji med delavstvom in nnjbrezobzimcjših sredstev proti našemu pokretu. Drugič je s tem naš pokret v Ljubljani razdvojen in njesrov uspeh oslabljen. Radi tega moramo naj-ostrele obsoditl postopanje skupine okrog »Zarje«. Skupina okrog »Zarjct bo morala za svoje postopanje, ki ie na-sprotno tuđi strankinetnu pravilniku, iz-vajati nujne posledice. Smatrali smo za potrebno usotoviti tuđi službeno stran-kino stališče v tej zadevi, kar smo s tem storili«. — Radovedni smo, kako bo na to obsodbo reagirala Peričeva skupina. Ako kljub tej obsodbi vztraja v koaliciji s komunisti in klerikalnimi boljševik!, se je s tem sama izključila iz so-cijalistične stranke in nima več pravice se imenovati socijalistična. Dejansko se je tuđi že pojavil močan odpor med socijalnim! demokrati, ki pripadajo Pe-ričevi struji, proti nesimpatični zvezi s klerikalci, zato je treba računati s tem, da bo za Bernotovo skupino odpadlo veliko več glasov, kakor se je prvotno računalo. — Barometer za poftne trsJužben- ce. Kakor znano mora poštna uprava za svoje nižfe uslužbence skrbeti za službeno obfeko. Pravimo »morala«, ker v resnici te dolžnosti ne izpolnjuje. I,etos nišo n. pr. ti nameščenci ražen hlač iz cvilha, dobili prav ničesar. Zna-čilno pa je. da se vsakokrat, kadar se bližajo kakršnekoll volitve, redno pojavi med poštnimi uslužbcnci krojač v službeni misiji, da jim umeri že davno obljubovano obleko. Krojač jemlie me-rilo, dokler nišo volitve pri kraju, nato pa zopet izgine in o obleki ni ne duha ne sluha do — prihodnjih volitcv. Sedaj se je ta krojač zopet poiavih in zopet meri hlače in suknjice. PoStarji ?.e dobro poznajo ta barometer in se kro-bočejo tištim naivnim gospodom, Ki mislijo, da bodo s krojaškim prorokom vjeli poštne uslužbence v mladinske mreže. — Vlad'nski «h<>đ pr' Lcvu. K?r je za Včeraj rb 2X sklical dr. D. Vuc sl^tl Pr-mercev v rcstnvrnci'o pri I.c^m n1 P-spn-svctskl cesti, je Izrstnla redna tcdens'-'a scfa rrosvetn^ga drnš*va »Soče«. Mladini t dr. Puretn na Ćelu pt so se rball v veliko nevoljo zavednih Primorcev ter so v ja^namen pozvali poUcijsko asisteacOt \ Stev. 2G9 »S I. () VENSKI NAKHht (irir ?5 novemhia i^^ S!ran 3. vorano Je prf5!o okrog 160 oseb, kakor jam javlja oeividec. Generalni asitatorji in >riixanjači mladinov, ki scveda nišo Pri norci — so zascdli glavne mlze ter tvorili llavnl Štab. Privlckll so na shod volilce iz rsli volilnih okrajev, ćelo iz Vodmata. Med Iru^lmi je vezal otrobe znani 13 u f o n, To-le Bončar je medroval o »uskoStvu«, po-v.abil pa je povedati, kako so svuje dni r.ladfnski generali uskočili iz svoje radl-caine stranke v narodnonapredno zgolj rali — koristi. Shod je mirno Uončal in za-vedni Primorci so odhajali razočarani, ko jo videli, kako zna »strnjevati primorske vrste« dr. Dinko Puc. i>hcda se je udele-filo zelo malo število volllcev-Primorcev. —Kaj je z novoletnim Jarilom za urađnike? »Jutro« ima sedaj pred volit-vami za državne uslužbence roln koš pbljub. Ni dneva, da bi ne priobčilo kak-šne senzacijonelnc vesti o novih uspe-Iiili in beneficijah, ki Jili je izvojeval dr-žavirm namešCcncern minister dr. Orc-gor Žen'av. Ako bi se izpolnile vsc obljube, ki jih je serviralo »Jutro« zadnje tedne svojim čitateljem, bi državnim tishižbcnccm v resnici napočili zlati čaši in plavali bi v izobilju in razfcošju. Tako je mladinsko glasilo včeraj napove-da!o, da se izplača državnim nameščen-cem kot božično in novoletno darilo zne-sek 1000, odnosno 1500 dinarjev, Kdo bi fcil bo!j vcscl, kakor mi, ako bi se to v resnici zgodilo, saj so dancs prav državni nameSčcnci v tako obupnem pok)-žaju, da so potrebni nujne in izdatne po-jnoči in podpore. Toda žal nam je, da fnoramo u.eotoviti, da je nacrt o novo-letncm darilu samo projekt, ki je šc ze-fo odda]jcn od izvršitve. Beogradsko »Vrcme« nrmreč piše o tem vprašanju: »Informirali smo se na merodajnem me-$tutv kališnem stadiju se naliajato vpra-Innie in smo dobili odgovor, da je !?-prčilo trinnjste mesečne plače (božično cbrtlo) se samo ideja, o kateri se ne ve, frako se M fzvedla in ako se bo »ploh lzvedla. Obsfoji še več načrtov in pro-frktov, eli nf enesa *e ni službeno o*vo-f'!o fn spre?e!o mmlstrstvo«. — Tak-*cn je torei poTožpJ, iz kntcrcsrn so sku-?pH mladini kovati svoj politični kapital. — Krivica. »Jutroc se Je povspelo do trditve. CeS da ie dr. Ravniliar zagrcšil, da %q ni napredovanie sodnesa uradništva iz-vrSilo takrat, ko še ni bilo težav s proračunom. Povemo »Jutru«, da je »sodno bradnlštvo« ravno pod dr. . Ravniharcvfm pover'eniS'vom ne snmo redno, ampak n"d rormalno napredovalo, tako da so prišle ćelo pritožbe iz uradniških vrst drugih po-verieništev. ZlastI uradniki nesodniki in ostali uslužbenci so imeli v dr. Ravnihariu ra;večcga znščflpika in pospeševateiji irj'jovih teženj. Ako b! se vse to izvršilo, kar je bil pred!asal naš poverienik, bi bil ćanašn'i naš položaj mrtego ugednejsi. Veno pa prav dobro, kakšne težave so se mu delale b-Š v Beogradu. Pa Je eno moramo povdarjati, njegovo strogo obiekttvnost Nikdar ni vprašal. katere politične barve si, kateri stranki pripadaš. Če si bil kvalificiran, si napredovah četudi nisi pripada! nesovi stranki. To poudarjamo radi tega, ker je sploSeno znano, da Je v mnogih drugih poverjeništvih odločalo pri napredovanju strankarsko prfpadništvo dotičnega uradnika. — Sodnl uradn'ki. — Sbod za kolizejski In sosednl okraj. Somištjenike pozivamo, da se v čim največjem številu udeleže shoda, ki ga priredi »Jugoslovenska zajednica* danes zvečer ob 8. v salonu gostil-n e »Pri L ev u*. Na shodu se bo raz~ pravljalo o bodoči naši komunalni poli-tiki, o kateri bodo govorili razni govor-niki. Poročal pa bo na shodu o sploš-nem političnem položaju zlastl pa o se-danji situaciji v Beogradu posL Brandt-ner. — Shod v šiškl. Danes, v petek, 24. t. m. s klicu je »Jugo slovenska zajednica« volilni shod v gost Uni pri »K r i-žu« na Celovški cesti 32 v ŠiškL Vse somišljcnike »Jugoslovenske zajednice* vabimo, da se tega volilnega zborovanja v Čim največjem številu udeleže. DRUŠTVENE VESTI. — »TriglavanM Udeležite se pol-noštevilno s trakovi podoknice v čast novoizvoljenemu častnemu članu J. A. D. »Triglava« dr. Ivanu Tavčarju, v petek, 24. t .m. ob pol 7. zvečer. Odbor. — Starešinska zveza jug. ak. društva »Triglav€ ima svoj ietošnji redni občnl zbor dne 9. dec. 1922 ob 20. uri v restav-raciji Halbvidl, Jurčičcva ulica. Maribor, 8 sledečim dnevnim redom: 1.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2.) po ročilo odborovo; 3.) prememba pravil; A.) volitev novega odbora In dveh revizorjev; 5.) slučn'nosti. — Društvo »Soča« vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki te vr£i v soboto, dne 25. t. m. v salonu »pri Levu«. Predavt tajnik Trgovske in obrtne zbornice« gosp. Jvan MohorlC o temi: »Gospodarske raz-mere v Sloveniji«. Začetek ob 8 In pol. Vstop prost — Kurz tz rsrodovtne nnetiMst!. Umet-nr>stno zgodovfnsko druStvo priredi v zim-skfh mesedh ciklus predavani Iz tfodovl-ne umetnostl. Ciklus bo obsegal poleg rlavnih faz razvoja svetovne umetnostl zaključni temi o umetnostl ni Slovenskem in o modernih umetnostnih stremljenjlh. Poco:i udeležbe fn natančen program se obUvI prlbodnjl Udtn, Dne /ne vesti. V Liubuani. dne 24. novembra 1922. — O političnem položaju smo dobili iz Beograda to-le informacijo: Kakor smo že zabeležili, so se tuda radikalci odlačili, da stopijo v stike s Hrvatskim blokom. Storili so to zla-sti zato, ker jim ni uspela kombinacija s slovenskim! klerikalci pod vodstvom dr. Korošca, ki bi naj nadome-stili Davidovićevo skupino v slučaju, ako bi le-ta izstopila iz vladne koalicije. V radikalnem klubu je opažati živahen pokret v smeri, da se Nikola Pašić v danem momentu umakne v ozadje in da stopi na njegovo mesto kot strankin vodja Stojan Protić, ki je kakor Ljuba Davidović v ozkih stikih s Hrvatskim blokom. Radikalni politiki so mnenja, da bi radikalni klt'b pri sestavi volitvene vlade pri-šel v kombinacijo le v slučaju, ako su»pi njemu na čelo Stojan Protič. Vse ka?e na to, da bo Pašića v vodstvu radikalne stranke v kratkem na-doinestil Stojan Protić v veliko nevoljo in Žalost Svetozarja Pribičeviča rn njegovih redkih pristašev. Z ozl-rom na nastop Ljube Pavidovića se laliko trdi, da dancs vladna koalicija dejanski ne obstoja več. Zato tuđi ne more biti govora o parlamentarnem delovanju narodne skupščine. Vlada se nahaja v krizi in je samo vpra-šanje najbli/je bodočnosti, da bo morala izvajati konsekvence in odstopiti. Najbolj krčevito se drži svojega ml-nistrskega stolca Pribičevič, katere-mu sekundira tuđi dr. Zerjav. PriM-čevlč se poslužuje najrazllčnejših spletk, da bi re^il vlado iz obupne situacije ter obdržal državno krmilo v svojih rokah. Predvsem bi rad pre-prečil prihod Hrvatov v parlament. Ta nacrt se mu ni posrečil. Izjalovil pa se mu je tuđi poskus, da bi kralja pridobil za to, da bi vodstvo državnih poslov izročil neparlamentarnemu kabinetu, ki hi naj razpustil narodno sknpscino. \fse kaže m to, da je r»-dikafen preokret v naši drž. po!Itik! na vidiku in da sta moža bodočnosti Stojan Protić in Ljuba Davidović, k! hočeta ustvanti sporazum s Krviti in s tom postaviti državno zgradbo na soliden temelj. — Uradna objava kandidritrfli list. Pana^nji »LVadni list« objavlja v cetoti vse štlri kandidatne liste, ki so bile vložene za volitev obeinske^a odbora mestne občine ijuMjanskc, razpisane na dan 3 .decembra. — Ljubljansko napredno obč!n-stvo vabimo, da se udelezi podoknice, ki jo pnredi pevski zbor »Triglava* na čast £. dr. Ivanu Tavčarju, novnizvnfjenemu častnemu članu /. A. D .»Triglava« pred njegovim stanovanjem v Ljubljani, na Brezu, v petek, 24. t. m. ob nnl 7. zvečer. — Odbor J. A. D. »Trizlav«. — Predavanje »O lepotah Slova-ike«. Opozarjamo na velezanimivo predavanje s skioplitnimi sttkami, ki ga priredi Jugoslovensko - češ/:osfovašf:a liga, danes, v pefek, ob 20. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vstopnina l Din. za osebo. — Trgovci se opozar\a]o, đa nal se gotovo udeleže danes (24. t. m.) zvečer ob 8. uri sestanha, ki ga je sklical trgovski gremij v magistratno dvorano, ker gre za važne sklcpe v stanovsklh zadevah. — K poglavju o žurnafistični đo- stojnostL Iz krogov čitateljev smo pre-jcli ta-le dopis: »Nedavno tega je »Na-prej« ponatisnil nek člančič iz dnevnih vesti »Jutra«, ne da bi navedel vira. »Jutro« je na to objavilo ogorčeno no-tico, v kateri izjavlja, da nima sfeer ni-česar proti takemu »prcplonkanju«, da pa zahteva žurnalistična dostojnost, da se navede vir. Slovenski literati naj razsodijo, ali spada v to poslavje tuđi naslednji slučaj. V zadnji nedeljski prilog! »Jutra« je Izšla neka pasja zgodba pod naslovom »Leda«. Podpisana je neka skrivnostna »pisate!j«-ica Filomena. Ta zpodba je dosloven prevod prvega dela članka »Der reisende Hund«, ki ga Je Mela Hofmann priobčila v »Neues Wiener Journal« dne 25. septembra i 1. Le duhovita Ideja križanja čistokrvne foksle Lede s krivonogim jazbečarjem Železniškega sprevodnika je zrastla na lastni eredi »pisatelj«-ice Filomcne. V včeraj5nji prilog! »Jutra« pa je izšel konec imenovanoga nemSkega članka pod naslovom »Snubači moje Lede«. Plodovita »p1sate!]«-1ca Plamena Je napisala Ie kratek uvod, lokalizirala zgodbo v ^ovensko letovišče. prlmelala par domačih pa?tj!b fzrazov ter \t svo-Jera naMlkafa par prfzomv. Vo|l^ Mog In jezik vzbuja v noznuvalcih slovenskih feljtonov čudne spomine, v o^t^'cm pa zapet dobe^eden prevod n^m^^ea originala! Upamo, da nadebudna FHo-mena slovensko literaturo kmaln ro-pet oboga« s kaklnj proizvodom svoje JsnaJdljivostL - - —' ^- ~-*. — Slava 45. peSpolka v Mariboru. Dne 21. t. m. je naš obmejni, bivši mariborski pcšpolk prosiavil prvo pukovsko slavo po lepem tradicijonelnem običaju srbske vojske. Za svojo »krsno slavo« si je izbral dan, ko je takratni Maistrov pespolk iazorožil nemški »Scutzwehr« v Mariboru. Prva pukovska slava je to-rej bila še prav posebe' pomenljiva in jo je slavil s polkom vreći tuđi naš jugo-slovenski Maribor. Vojaške proslave na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju so se udeležiii zastopniki < ivilnili oblasti in raznih krogov našega nacionalno in državno čuteregu občinstva. Po lomljenju kolača je iincl poveljnik 45. pcf.'Olka K polkovnik Panta Drašković zelo lep govor, v katerem je proslavljal zasluge pogumnih in odločnih rodolju-bov, ki so v velikih zgodovinskih dneh rcšiii našo mejo, zlasti pa še zasluge generala Maistra, ki je s svojo vojaško akcijo odlocil pripadnost Maribora in bivše Spodnje Štajerske. Govor gosp. polkovnika Draškoviča je bil prožet s pravim jugoslovenskim čustvovaniem. Brzojavne in pismene pozdrave so poslali: krali Aleksandcr s kralji-co, vojni minister general Pešić, po-veljnik dravske divizijske oblasti V u č-kovi ć, general M a i s t e r in drugi vojaški dostojanstvenici. Opoldne se je vršil v voiašnici slavnostcu banket za povabljene goste. Popoldne so prišli tuđi mnogi drugi gostje in prijatelji, ki so bili vsi po Castitljivi navadi pogoSčeni. Vojašnica je bila okusno okrašena in ves populdan je igrala vojaška godba. — Nekaj »lik iiali'anskega slikana T»epola je v vojnem času pole? drugih spravil v Ljubljano dr. Anton Gnirs, ki je bil nastavljen kot konservator umetnin v Puli. Omenje-ne slike je odnesel iz mestnega trža-škeira muzeja. Sedaj hočejo imeti Italijani te slike nazaj. Pravijo, da so shranjene v ljubljanskem muzeju. Italijanski delegat na Punaju Modi-gliano se je pečal že pred časom s to povrnitvijo na temelju klavzule v pogodbi med novimi državami, po kateri so nasledstvene države obvezane izročiti si medsebojno vse stvari, ki jim pripadajo. Tu pa se je pojavila težkoča: Jugoslavija dotične pogodbe ni podpisala. Baje ni nikdo predložil dotične klavzule jugoslo-venski vladi v podpis. »Corriere del-la Sera« je napram tcj stvari teo:a mnenjR, da se razume s*mo po sebi, da se im?1o omenjene slike vrniti ne cr^de na kake klavzule in kake n^d-pise, ker je to medsebojna zadeva poštenjakov. __ Grodbeno jclbanfo t Mariftom. 7^rrdba stanovan'ske h!?e Prve hrvntske štedionice v Mnfstrovl ulici Je v zadnicm Času vs!ed ucodneen vremena ze!o napredovala. Nnzidava stanovnnskcfia nadsfrop-ja Centralne banke v Maistrovt ulici 18 Ic vkljub raznim oviram skoro že rotova. Banka se *e Iz razrih razlojrov tekom erad-nie premislila Izvršit! prvotni mčrt, P^ katerem bi nazidava cbsegla tuđi še posebna mansardm stanovania. tako, da se Je 5te-vi'o 13 stnnovnnj skrčllo na pet. (To !e v Mariboru prvi slisčal nadzidave po zagreb-5!;"?m DcUa-Stnn sistemn. katcrcjja HrOe v Mariboru posnematf Mir-?tnn.> Pr.bča Zadru/ne eospodnrse banke v zad:em času tuđi zelo napreduje; ako ostane tako vremc kaknr zadnje dnf. bo 4 nndstropna stnvbi Je letos pod streho. Mar-Stann ivc-dujejo obaovlicv ballians'tc zvez^. i^^-stanek je najprej tra:al od 6. do *>. SIj-dil je enourni odmor, na kar so se nagovori ob 10. nadaljcvaJi ter zaključ.li o polnoči. Definitivno probbmi *-^ i»»so rešeni, pač pa se konferenca nada : :e tekom prihodnjih dni. Naslašati je trc-ia cilj, da se doseže popoten sr )ra^ut v vseh prlitičnih in gospodarskih \pra-lani Balkana. Te konference ^o ^e rJc-ležili poltg vodilnih balkanskih Uržav-nikov beogradski romunski poslanik Diamandi, boćarski poslani!; v Londonu S t a n Č e v in boćarski po^larik v Parizu S a v o v. Že itevil > bol^ar-skih delegatov znaji, da je prcJiiijt konferencam važen politični problem. Politična situacija. RAZNI RAZGOVORI IN SUSTANKI. — Beograd, 24 .nov. (Izv.) Viinistr-ski predseduiA Pašić se je vCeraj c!o-po:dne in pupoMne razgovarjal z voditeljem Ju£oslGvciiske&a kluba dr. Ko-rošcem. — Beograd, 24. rov. (Tzv) VTcrrj od 11. do 12. dopoldne je imd demokratski klub kratko sejo. V g'.avnem je bi!a razprava o spornem člcr.u 4. uradniŠUe pragmatike. Za danes je napoveuana cb-širna pclitiCna debata o neranji situaciji. — Beograd, 2i. rov. (hv.) Vpra-Sanje glede izvoza s\irj tvori 5e vedno sporno netivo. Tekom včerajšnjcga dne-va so bile daljšc konference med državnim tajnikom finančnega ministrstva Svitoslavom Popovićem in pred-scdnilcom par!?mentarneKa kluba SKS Rajarjcm. Konferenca je Lonca'«* brez povaljnib rezu!tatov. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da je moKOČa deina kriza v vladi radi tega vprasa-nja in da priđe do kake spremembe v reson: poljcdelskega ministrstva. — Beogra*^, ?!. nov. (fzv.) Ju?os!o-venski klub je imel včeraj daljšo debato o notranji politični situaciji. Spiošno I.o-mentirajo zeupne razgovore med dr. Korošcem in Pašićem. Kiub je poobia-stil dr. K^roŠca, da raz^^vore nadaljuje in dj tuđi nadaljuje konference z za-stopniki Hrvatskc^a b!oka. Tekom vče-rajšnjega dneva je imel dr. Korošec tuđi sestanek s Stojanom Protićem. — Beograd, 24. nov. (Tzv.) Med de-mnkratskimi in radikalnimi delegati se vrše posvetovanja o ?akor«ki predlogi glede neposrednih davkov. SMenjcno je, đa se na končni sporazum pomaka do tc-daj, ko odrasta oba k!uha ?voje definitivno mnenje. Finnnčni minister bo rn-zvrn. da poda obSiren ekspoze v skupni se.fi rbeh klubov. IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA- — Beograd, 24. nov. (Izv.) Na vče-raj5nji seji zakonodajnesa odbora povodom razprave o spornih Č'cnih 4 in 7 uradniSkc pragmatike je prišlo do bur-nc?a incidenta med demokratom Valc-rijem PribičcviĆcm in demokratom Jo-vo Majrovčevićem. Spor še ni poravnan. Rarprav ao uradniškem zakor.u se nadaljuje. ————^—^—^— ■0 Invalidski zak:n. •— Deosrađ, 24. :;ov. (Izv.) Minister za rociair.o poiitii^o bo pnsku?.al v priliodr.ji seji ministrs!;cga sveta dose-Či, da se invalidski zakon dne 2. decembra t. 1. predloži narodni sk.pščini v razpravo. AVrister upa, dr\ bo zakono-c'njni odl:or prpolncma prua^U zakon te!:om meseca decembra. Ljonin o P-TCGprfarsteGiafcl coliiiki Rusija. — Moskva. 2\ novembra. Na tretil seji mosi-jvskega sovjeta iz Ljenin v svi;ji*m c:voru izva I osnovna vpra-farja ztfiiarjc poi:ti!-:c Rns:ic (cknm /at]:?iesa polclnicesa leta- .\Uvd dri'^im je dejal: »Pri vse!i državah sveta srno dcses!i velik uspeh. čepr?.v nekateri od ruh o nas S2 noj:-io nijen ?4.04. \J rii ?,* .SO, Ncv>york 5.55, CuU?.rcS;a 3.-45, S^ii.a 3.85. — Curlh, 23. novembra. fPf.'.-ktno.) Zagreb 2.—, Berlin O.rS49. Pt•-.;<» ;6.MC, MHao 25.ni, London 24.171, Ncw>ork 5.371. Pariz 3P.-"5I. — Trst, 23. novembra. Rcn^rad. / ! 55, Dcrlin 0.3Č5, London 96.75, Ne\\yor* 21 hl\- I Pariz 155.—. Praga 67..T5. Cv.rlh 4 ? r0. V — Prn^a, 2^. novem. I3crj:rr.d. 1^.—, Ber'tn 0.5175, Mi!*n 147.50, P.rlz 227.50, London 1*12.25, Newyork 3I-TJ, L-uriij 591—. Sokolsfvo. — Na tlcdališkem odra sokolskoga društva na \lču gostuje v ncdcljo, 26. t m. dramska sekcija »Preporoda« z dvema burkama-cnodejankanui »2enitvi]o« Jn »Na* polecnovim samovarjemt Predprodaja. vstopnic pri br. Jelovniku v Rožni dtlini iri* br. Uranu na Olincah. Občinstvo se ponnv.; no opozarja. da se bo z Ipranjem pričcio točno rb S. in se po tej uri ne bo pustile* nikosar več v dvorano. > rTUPJSTIKA IN SPORL> — Ilirija : Jadran. V neđel'o 26. t. ttl nb pol 15. uri se vr5l na sportnem prostoru' llirie nogometna tekma med Tlirijo in Jjd-: ranom. Jadran se je poznel letos v atlct'kl in nocomeiu med prve k'ube v Slovenci,' po r.iegovl poziciji v prvenstv^nem tekmo-vanju bo napredoval sp.i^iuJi v T. razred. — Korotan, Kranj : Ilirija II. K'>t pred-' Isrra teknii Ilirija : Jadran se vrši v nede-, ljo 26. t. m. ob 13. uri na sportnem prosto-.' ru THri'e tekma med Korotanom Iz Kranja in II. m. Ilirije. ; Pcizvedbe. '! *. — fogfiMI se je lep p?s volf^e pasmo.' Sližl na ime Karo in Ima nad desnim oče-som malo prasko. Knmiir ie kaj znano, na| proti mime"} sporofl krn'sVcmu mes;irja na Rimski cesti št. 19, Ljubljana. • Glavni arpđnik: RASTO PUSTOSLtiMŠEK, Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. *":■'•* * za ostronje svinčitikev The Rex Ha. h]ubl:ana. _^_ Ka prodaj: Cujn Trisđ^r. 0 x Zlata verižii?. ,70 „, đo.g, IB-bRlB zlata nra lo^ž Isto+am se tudt prodaja: Vila na Blsđa. S;a, v le em zntS-u, bez prnh.i. z velikim sadnim vrtom, nsaenim x 21<>htn;m y|j cm, oddilj.na tri m n.^tc od jezera. LuHh3 Il3l J3, enovpreTna In LUtitlL L Lh io A .{ C, pmravne. Nadalje se ceno oddi: Sis-liraSild.b^Iflvs'-ap'jš'ia ob^lnn množino lud ilL!;d tuđi Platart P^^'^bc na upravo S'ov. llgUEfl.Naroda pod .M. 10154". £tran 4 ____•Sf.OVfNSKI NAROP« dnc 2S- rovcmbra" 1933. «?cv. 20. Parcela £ ireaiif! meita pri juž. kolodvdfti se teno proda. Naslov pov« uprava Slov. patodi. _____________10188 Seno gladk© «u K 2000— «e crno proda. Nttlov pove uprav« Slovenske a ft»roda._______________________10187 PraluiRantinio 9 pttmerno šoliko izobrazbo sprejme trgovska tvrd ka za pissrno. Naslov po-ye uprava Slov. Naroda. 10184 tftfcfa t&Hdno podjetje m pasopto cd Din 100.000— na 1 leto. Garancija |»rvovTstna. Ponudbe pod .Pivo^rstna 10182# na opr. Slov. Narod*. 10182 ]h prodaj Velika Werfhefm blagajna in kupT se pa majhna. VpraSa se pri Hinko Sevar, Ljubljana, Stari trg 34. 9959 Protesta se d*a d«fero ohran'ena pletilna »tro'a ft. 9—3S in tt. 10—40. Več se poizve t>ri hlSniku. Dvorni trg 1, Ljubljana. 10072 Ifle se ja tnKo] tnsjhna sota |*> «oFrww9 4?ck:rlčna rarsvetijava, in fcajurk. — Ponudbe.: Juiio Meinl d. d. Bclenbursova 3. 10071 Boitčae !n ncToletne razsfleiisilce os đabelo nafesaefe pri L. pe&avek, Ljubljane. Židovska ulica 4. SVECKE : MAGNETI RAZSVETLJAVA SIGNALI DELI ZflSTOPSTUD 1, GOREC, UUBLJflNfl Prevsemam avSamabife, motorle In kelesa, jr popravilo, ponIStlanje In la-fclrenje po najnižjlh cenah, Prva mshanična defavnica ¥. Fi€»rlančsšf Liubilana, Setenburgova ulica tU 6. Klavir dobro branjen se proda za K 36.000-— Naslov pove uprava SI. Naroda. 10193 Otroški voziček se etno proda« Naslov pove upr Slov. Naroda. 10192 Klaoir Jobro obranjen se proda. Gosposvefska cesta 12./I. 10191 Ma parcela se takoj proda. Nsdaljna pojasnila daie Trkcwska cesta 45, Pobre?Je, Maribor. DriižDbnlk(ico) komanditist te išče v svrho ustanovltve plodonosne dorrače industrije na Go-renjskem. Pofrcbni kapital 2^0.000 do ^»0.000 K. Ponudbe pod .Zlata gni^a 1T-194- na upravo Slov. Nar. 10191 Okraske in svecke za božično 9revo fta debelo naiceneje prt L PeunleK žZS'zn l/ečja množina Ia siilItsKeSa PORTLAHDCEHEHTA «e odda franko nosta'a juJ^' ko'odvor. Ponudbe nod .Cement 1017S* na rr»r. S^ov. Naroda. 1O1/S NG5nan]Qin da sem otvorfl sedlarsko in ta?»€tarsfco de!.ivn»co. Spre;emam vsakovrstna v to široko soadaioča de!a in popravila. Pri^oročam svoje lastne izdcike konjskih oprem itd. Joie Pirssr, sed'ar in tapetar, Ka dl ja. Eisar cater« bi b*l zmožen v vseh verenfnah zast rov, blur, pos el'nHe, n.nrzMh pitov, kakor tuđi v damskem perilu it'. Iče služre ail rver t. pilstopi k dru-gemu kot dru *bn k. Pismene ponudbe pod .Risar 10053' na upravo Slnv r Naroda. 10058 Gospodična koresponđcnt.r.js, brezhfbno zmo?ni si > venske^a Jn nen^ke^a jezika alt oa hrvašVega in nemSkega jezika se takoj sprejme. Glavno \i popolno zranie 5 o-ven?»ke£a ali ps hrvaS^eja jezika in ras-očna pisav«. J.astnoročno pijane pcmid-be z navedbo za'itevane plaće fn priloženim! preoisi izpričeval, kakor po rro-žnosli fotografija na} se vpo^'jejo hj unr Slov. Naroda vod znakom E. V. 10043. Prota se se le nov Itedilntk radi tetih« na Du-najski cesti v baakah nas pio ti vrj** nce. 10170 J^cscčno sobo ilfe mtad soliden fc\. uradnik. Gre tud> kot sostanovalec Ponudbe pod .Žrhz nica 10169" na upravo Si. Nar. 10169 Velika hisa v sredini metta se proda. Kupcn se od stofi stanovanje. Naslov pove \j[i* * Siov. Naroda. 10i7_ Gostima cli ulnotoč v Ljubljani se viame v najem. E^eni se kupi tuđi hiša z tostiln \ Pismene ponudbe p.d »Gost Ina 10171" ni u: r Slov. Naro a. 10171 Kočili pol^rita, dvovprežna se po ze'o uro^n cenl rroda. VpraSa se pti ju\elifju Jos Eherle. Mestni trg 17. 10149 Joljša gospodična išće prtmernega mes^a e>(ent. kot voditeljica. Vešča Šiviliske in modistovskp stroke. Ponudbe pod .Piimerno 1(»16'" na upravo Slov. Na ođn. 10151 || • • n*>v modern temnonu d?r damski p'?>5č, iepa bela otroška pos'elja ter ve! k3 kuhinja (igračka za otroke). 101 1 ^osood ali dijak na stinovan:-e r z*?u ir^om, event. tuđi s b^ano. Naslov pove uprava Sov. Nar c\r 101^5 za 1 osebo, zc'o dobro obranjena, kot t ova, iz c-rehovega Kasa se r?di pomsnj-kan:a prostora uc.oJn i proda. N^f'ov pove urravfl S'ov. Narndo. 10165 Stanovanje 2 - 3 sob v novi riPl ?>Ti vi!, po m«z-n^sti votliž u Tr^aSke ce?t*eta nairs čenja pri Vcčji tvrdki Honudbe pod .S^most^l i m- nler' 10164" ni unravo Siov. Nar. 101M I 1111 II tlls r Kranju ca. 80.CO0 k^ madovprvovrs'ne oicke \n ca. 200 kp plo-čnatecra žetc-6X4^ mm za vezi. Ponudbe: Zad u^-Narodni dom, Kranj. 10148 Čreoa vseb vrst. za kranj. krvave in jetrne kTob?-se, na bol šeka/ov-. s:i ro^rjr ^iUicfnah \f(ino n3 :Vo'i pri JOSIPU BERG-MAN« Ljubljanaip Poljanska c»- •ta 89. Raviolam se kup ;je 8 irov ii stopljen loj po najvišjh dnevnih cenah. 10189 Mmm W nudi cenjenim gostom vsak t« đen od četrtka do ponedeljka tezsm fztitlsue lBtmm% hr-▼av# in prfttne sveto hrasj-tke klobfls«. Na razpola^o klavir in dvorana za se stanke. Priporoča se JosId Korošec, rastsvrocljt htrtefs Llofd Sf. Pttra cesta 7. Trgovci in industrijalci P0Z0RI -^Q PRODA SE zaradi odno ovanfa čvo-Pftdstr . konfekcijo, ielesnino, usni cm, m«*ajijo In Industr ji. Ponadbe pod .Ek ist-r.ea zi9igurana' na Ai. zav. Drago Bcseljuk, Ljubljana. Sodna ulica 5. 10166 I Vsera sorođnikom in znancem naznan|aino pre- I j tužno vest, da je po daljsi, mučni bolezni, dne B I 23. t m. preminula f starosti 90 let gospa i ELIZABETA UM \i SEVER I V KOSTANJEVICI, 23. novembra 1922. I Žalofočl ostalL I 9 ______ _ ^^A \ u i Andraj Kranjo kot soprog in Slhro Kranfe, jrimrazij- I •kl profesor, kot sin na manja ta v svojem In ostat.h so rodni kov I tmenu, da |e njun* soprogo in mati. oziroma svakinjalnteta, gospa I naiiia tvranjc soproga poieafolka in trgovca I dn« ^3- t. m. ob 11. ari zvečer po dolgem trpljenju, previđena • I tolalili sv. Tere, v 72. letu starosti mirno ▼ Gospodu zaspala. I Pogreb predrag« pokojnice bo v nede1|o 26. t m. ob pol 4 I popoMan iz hiie 2a!o«tl v Trnovskl ni. St. 13, na pokopalitte k I Sv. Krilu. Sv. atafe zadušnice se bodo čiUle v trnovski župni I cerkvL I PrfporoCamo Jo t moliter In blag tpomln. I V LJublJanlp dnt 24. novembri 1922. I Prodam 1 vagon finih ^uhi bukovih drv, meter 150 Din. Naslov pove uprava Slo*e sk. Na oda. 1C06S KonlorKtlnja z dal!5« rrakso is*e s!u'bc Nastop takoj Gre tuđi f^ven Ljub ja^e. Ponnobe pod ,Liublj*i đ ali dežela 1010^* ni upravo Slov. Naroda. 1010« lite se mciJlGi/sna sobo .10 možno^tl s po ebmm vho.ion in salidnega samci. F'laČam do 1 00 K »•onuJbe rod -Meblovana 101o9" n? upravo Slov. N.irods. 10109 [prpi 1 oiroka od 0 mesecev na ret i vso os/!bo \ hiši. Naslov pove uprava SI.N.u. 10177 Izvežbaa stroisovniak 2el! dobiti stslne slu*t>e pr dobreni lesnem tigovcu. N^stop teh'-o takoj. ^leg j^o sf'Jne KavŠek na Mart^n-ivi četi. Oci Jutri naprej «o pond?;«k!i in scer: 10 postelj s peresnimi |impic-.mi, 10 visokih t^mar tu r;r-io. 1(> pf»nočn h oma-ric, 6 m z velikih ii malih, 4 stoi'ki z kuhinjo, 1 kredenca. 10 Z7 ni • •v i ve5"a vse-ia rrčunstva, ncscbr.o v tr".f:-k\ snreime tskoj iresto v I.jub'!?ni al ni deželi. Ponudbe pod ,B!a) ■■■ — " Krepak HiaJavfilJsrsiii n]kt se takoj sorcime. D9 ■ m Mm■ ■ A^-*S^' ^^ in nalffisisjSe krem Iskerle! nALKOcS LJUBLJANA, KOLIZEJ. r Prvi dobitek natečaja NESTLOVE ČSK3LADE je dobila BEOSR&3f Sludenička 31. Iri ie prva z tami a popofnti kofekci»a vseh 72 razllčnih sliric, nr.ha|a!o£ih se v t^Me*a»h ^O^OLIIOE ^ESTLE in ima aL&dostitev, da gre v Psriz in n»3eaj v vaqonu Lit (prvi razred) na strožke KOMPANIJE HESTLE. Kdo želi dobiti salonsko garniUsra? Kdo #f5 od 81 c!oE)£&?-x8»vf ^a elodo? Da se to dobi, treba je zhrati kolekcijo /2 sKcic, ki so nahajojo v tabtetah m!sčr«e ČOKOLADE IBESTLE, i ,J.4Mnjfla 40 . jUsk ^Nduulaa. UskftiAe«-