243. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. oktobra. XXVI. leto, 1893. Iihaja vsak dan svecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za *vs tr o-ogers k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta ■'< gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po U0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli'- frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilni shod v Dekanih. Minuli Četrtek vršil se je v Dekanih volilni shod, kateri je bil sklical drž. in deželni poslanec g. dr. Laginja in katerega se je udeležilo okoli 40O volilcev iz Koperskega okraja. Shoda, kateremu je predsedoval župnik g. Kompare, udeležili bo se tudi poslaoci gospodje Spinčič, Maudić in Jenko. Posebno veselo je bilo videti, kaka sloga in jedinost vlada mej duhovniki in posvetnjaki. Predseduik gospod župnik Kompare pozdravil je udeleženke, razložil pomen in važnost volilnih ■hodov, apoHtroliral z navdušenimi besedami poslanca dra. Laginjo in ga prosil, naj poroča zbranim volil-cem o svojem delovanju. Poslanec dr. Laginja odzval se je predsednikovemu pozivu z naslednjim govorom: Pozval sem vas od vseh strauij tega okraja, da (ujete, kako sem jaz prav za prav deloval v vašo korist. — Ministerstvo je žalibog tako visoko, da ne more Btati narod ž njim v vsakdanji zvezi, da mu potoži svoje skrbi, svoje težave in mu izreka svoje Želje. Zbok tega si izbira narod svoje poslance, od katerih pa zahteva tudi račun — ker jim je izročil moralično prokuro ali polnomoč. Moja dolžnost je torej, da Vam polagam ta račun. V državni poslanski zbornici jc 353 poslancev; naša islerska pokrajina šteje mej njimi štiri, od katerih pa stojita samo dva na naši, na narodni strani, ostala dva v nasprotni stranki. Ako to pomolite, potem bodete umeli, da ona dva na moreta vsega storiti, posebno, ako vsi ostali ne hodijo ž njima. To pa kar velja zu n«Šo pokrajino, to velja tudi za druge pokrajine; kakor se godi v naši deželi, tako se godi tudi v drugih. Ia zukaj je to? Radi tega, ker je poslanska zbornica k ri v i č no osnovana, ker je oni stau, kateri bi moral biti zastopan naj-jačje, zastopan najslabše, in to je k metak i stan, A kapital in pa veliko posestvo, ta dva sta dobro zastopana in tudi izključno privilegovana. Na temelju sedanjih razprav pa naj se preosnuje Volilno pravo. Po mojem oBVedočenju ne bode v Avstriji nikdar napredka, dokler ne bodo imeli vsi davkoplačevalci — četudi plačujejo svoj davek samo v krvi — svojih pravic. To potrebo je uvidela tudi vlada, namreč: da ljudje, kateri plačujejo, morajo imeti tudi volilno pravico. Ako bi bil kdo prišel pred več leti in bi bil rekel: dajte še kakim trem milijonom prebivalstva volilno pravico, odgovorili bi mu bili: to je revolucijonarecI Danes pa je vlada sama uvidela tako potrebo, ker zna, da ne more računati v potrebi samo na grofice in barone, ampak da mora računati na — narod! Zbok tega ni se treba bati, da bo ne doseže ničesar od vlade, od ministerstev. Prepričan sem, da doživi Istra boljših dnij, to je: spoštovanje našega naroda, našega jeziku. Četudi ne na splošno, vidi k • vender že dober početek Isto velja tudi o gospodarstvu. Vender pa smo še daleč od tega, kar vlada obljubu je. Res je, da smo mi v razmerju proti drugim narodom neznaten narod; vender pa ima Habsburška hiša svojim zvestim Slovencem in Hrvatom ob Adriji mnogo zahvaliti. Vlada mora torej vse storiti, da ta narod napreduje in se razvija. — Prehajajoč sedaj k razpravam v državnem zboru in k svojemu delovanju morem navesti dejstev. Pri razpravah o proračunu spregovoril sem večkrat, ozirajoč se posebno na odoošaje v Istri. Pravi poslanec v državni zbornici ne sme poznati drugega in se ne ozirati na drugo nego na to, kar on sam pozna in vidi osebno. Pravi poslanec sme le gledati na to, kje se godi krivica in to krivico mora lazkriti. Primerjal sem torej proračun po svoji slabi moči z računi, knjižicami in tiskovinami, katere nam je vlada sama dala v roke — in našel sem, da ni res, da smo pasivni, to je, da ni res, da bi vlada izdajala za nas več, kakor ima od nas prihodov. Pri razpravi o državnem proračunu govoril sem o Istri Bploh. O tej priliki sem rekel, da, četudi država kaj troši, ne dela tega v našo korist, ampak večinoma v našo škodo. Ako bi vlada gledala samo na deželo, dežela kot taka ne bi bila pasivna. Kajti, kar se troši, ni na korist deželi, ampak le mestom, to je naš'in — sicer bratom, ali vender — nasprotnikom. Kar se tiče razmeščenja ublastnij in sodišč, sem tega mnenja, da naj bi se razdelil Bodni okraj Kope rs k i in naj bi so osnovalo šb jedno drugo okrajno sodišče. Kje? — Tega jaz ne vem. Seveda bode pa s sodiščem združena tudi davkarija, Laj ti sodišča brez davkarijo u ! Velika je razlika, ako mora nositi kmet par krvavo zasluženih svojih goldinarjev v davkarijo v Koper, ali pa ako bi jih mogel oddati v davkariji, njemu bliž|i, do katere ne bi imel niti četrt ure hoda. Tako pa, kakor so razmere pri vaa, take so tudi drugod po Istri. Nikar i »e mislite, da vlada postopa istotako z vami, kakor se svojimi ,Benjamini", katere je že razva-dila od sile. Radi tega bi bilo na mestu važno narodno zabtevanje, to je: decentralizacija, katera bi bila v velik prospeh vse dežele isterake. To pa je tudi naše pravično zahtevanje, katero mora tudi vlada pripoznati. Ko pa vlada sprevidi, da je naše zabtevanje pravično, ukloni se. Čestiti volilci ! Predvčerajšnjim in tudi včeraj čul sem v Trstu, da se govori po Istri sploh in tudi tukaj — mej vami ne, to vem — v zadevi mitnic: ,To je pa Laginja napravil!" Jako žal bi mi bilo, ako je to res. Izjavljam, da so to govorico razbohotili ljudje, ki stoje v državni službi. Naglašati moram odločno, da sem pri razpravi o proračunu, in sicer tudi pri stavki o mitnicah glasoval proti. Sami si lahko mislite, kateri mora biti povod takemu govoričenju. V resnici je, da je prišel dotični načrt kacih 8 do 10 mesecev pred mojo izvolitvijo pred državno zbornico. Slučajno pa se je začel izvrševati ta zakon baš o moji izvolitvi. To bo porabili moji nasprotniki, da me sumničijo. Govoril sem v državnem zboru o naših cestah, a tudi o z e m I j i š č n o-o d v e z n i zakladi. V tej zadevi bojim se sicer, da bode že prekaBno za marsikoga, kajti mnogokateri posestnik je že uničeu po zemljiščno-odveznem bremenu. Vender sem smatral za svojo dolžnost poprijeti se tudi te stvari in nadejati h t * je, da rešimo, kar se še rešiti da. Dne 11. julija 1892 vložil in izročil sem s poštovanim mojim drugom in prijateljem gosp. Spinčićein ministarstvu memorandum, v katerem sva opisala vso to zadevo in tudi natančno označila, kako bi se moglo odpraviti to breme. Spoštovani volilci! Preobširno bi bilo, ako bi vam hotel opisovati vse malenkosti parlamentarnega življenja. Omenjam vam samo znamenito izjavo vlade, tičoče se Istre, — katero izjavo smo jej tako rekoč izvlekli iz ust. — Mi Hum sicer tam na Dunaju le mali ljudje; to pa znajo jako dobro tudi gospoda ministri, gn ri in bn- Miška. (Slovensko gledališče.) Znamenita premijera, ki je že drugod po večjih gledališčih /-»slovela in katere pisatelj je član francoske akademije Edvard Pailleron, izborno igralsko omilijo, najuku8nejša gledališka uprava — in vender toliko praznih prostorov v parterji! Skoro nam je vera v sebe vzeta, more-li pri taki hladnosti raz-umnifitva uspevati slovenska drama. — Klotilda pl. Vojska (gospa Borštnikova), katere soprog jo v blaznici, biva na Bvojem letovišči. Ker se hoče mej njo in njenim sosedom, ne več mladim, toda ženskam še vodno nevarnim Maksom pl. S miersom (gosp. Borštnik) zanetiti prepovedana ljubezen, skuša skrbna nje mati, gospa pl. MoiBard (gdč. Polakova) s tem odvrniti od hčere pretečo nevarnost in slabo ime, da se trudi MakBovo galantnost odvesti na svojo pastorku Marto, katero zaradi čudnih zunanjih oblik zovejo „Miško" (gdč. Slavčeva). Ali „Miška" ie otročje-boječa, tiha in nerodna in kar nič noče kazati različnih svojih spretnostij, s katerimi naj bi po mneuii mačehe vzbudila Maksu pozornost Zdaj prideta dve prijateljici iz Pariza (gospa Danilova in gdč. Nigrinova) in obveščeni o situvaciji trudita se tekmovalno na videz odvrniti Maksa od omožene Klotilde, v resnici pa vsaka pridobiti zase njegovo naklonjenost iu ljubezen. Srečen Maks, ki ga ljubijo tri ženBke! Toda ne samo tri, pridruži se jim še Četrta! Zaničevana „Miška" ga izdavna že ljubi z vBem ognjem prve deviške ljubezni. Slučaj mu to izda in krasen pogovor z „Miško0 užge tudi njemu ljubezen. Po hudem duševnem boji se odreče Klo-tildi, kateri je mej tem umrl blazni soprog, in b pomlajeno ognjevitostjo se oklene „Miške1. Klotilda zre bolestno za ginočo svojo srečo, a „Miškiu na ljubo se uda britki usodi. Obe Parižanki pa odideta z dolgim nosom. To vsebina ,Mškea. — Igra nam živo riše mirno, ne hrupno življenje v elegantnem francoskem salonu. Značaji so vseskozi verjetno-prirodni, nikjer pretirani in vender tako markantni, da se nam lahko in Živo vtisnejo v spomin. Tu malo že starikav Adonis, ki igraje pridobiva ženska srca; tam boječe in tiho, ravno iz samostana došlo dekletce, ki z dražestao svojo ljubkostjo ukroti za-ničevatca in izpodrine vse tekmovalke; tu zopet koketni Parižanki, polni vsakdanjih ženskih slabostij; tam skrbna, toda duševno malo omejena mati; in tam nesrečna soproga, ki omahuje mej ljubeznijo in dolžnostjo in po smrti soprogovi mej lastno srečo in srečo materinski ljubljene sorodnice. Moč igre ne tiči v vidnem zunaujem dejanji, tudi ne v zapleteni suovi ali v presenetljivih spremembah, ampak v čudoviti konverzaciji, katera je možna le v francoskem salonu. Govoriti elegantno in vender brez napetosti in pačenja, duhovito in vender v preprostih besedah, slikati najtanjše razlike notranjega Čustvovanja često z zgolj pretrganimi stavki in s posameznimi besedami — to znajo samo Francozi. Jasnim značajem in žuboreči govorici se kot tretji činitelj pridružujejo ljubke situvacije, ki same po sebi izvabljajo poslušalcu dobrovoljen smehljaj. — Umevno je, da so take veseloigre težavne iu da jim le zelo rutinovani igralci pomorejo do pravega učinka. Veseli nas torej tem bolj, da moremo včerajšnjo predstav i prištevati prav dobro uspelim. V obče bi imeli grajati samo to, da bq je v prvem aktu pretiho govorilo, zaradi česar dispozicija ui bila povsem jasmi. Seveda je deloma tudi občiuBtvo namo temu krivo, ker se še dolgo po začetku igre ni umirilo. To razvado zapažamo Bkoro pri vsaki predstavi. Gdč. Slavčeva nam je ustvarila tako ljubko roni, da smo iz bornih hiš in da nismo prinesli seboi druzega kakor — ako Bog da — nekoliko soli v glavi. Ker pa smo se veoder toplo potezali za bvojo domovino, ker smo iskreno opisovali naše težnje, naše potrebe; ker smo slikali pomanjkanje pravice in opisovali krivice, ki se dogajajo na« šemu narodu, .našli smo pomoti Se celo v poslancu Plen er ju, kateri vender nt naš prijatelj v nobenem smotru. Ta naš politiški nasprotnik vstal je v seji dno 15. decembra 1892. leta in priznal: ndas8 die Liiuder Istrien und Dalmatien that-sachlich vernachlassigt sin d". Kot dober kristijan tudi vem, da človek po besedab sv. pisma ne živi eamo od kruha. To se pravi: človek se ne sme brigati samo za telesno svoje blagostanje. To je sicer življenja prvi pogoj, vender pa je ta pogoj le od danes do jutri. Kakor je prišel, tako more tudi izginiti, kajti .vsakdanji kruh" more odvzeti vsak hip dotični, ki ga daje. Toda vsaki državni poslanec ima druge dolžnosti; dolžuosti, katere imenujem „uačelne dolžnosti", katere se tičejo narodnosti in vere. Ako bi prevladale samo strasti, ako srce ne bi imelo občutka, potem bi vbo materijalno kaj hitro io naglo razpuhtelo. Srce ima in mora imeti svoj plemeniti občutek. Kar je zapustil oče svojemu sinu, ni le hiša, posestvo, živina. Oče zapušča sinu, sin unuku, unuk prauuuku v nepretrgani vrsti drag zaklad — in ta j* vera. V državnem zboru se dandanes ne dotikajo mnogo verskega vprašanja. Vsaj odkar sem jaz v parlamentu, nikdar nisem imel prilike oddati svoj glas v venskih zadevah. — Ako pa pride čas, da bode v Avstriji treba povzdigniti glas za katoliško vero, gotovo najdete v meni zastopnika za rjo. (Živio!) Več, mislim, da ni dolžnost spregovoriti državnemu poslancu. Kot vaš „oče" priporočam vam, vzdržavati in gojiti vero. Vaša vera in vaša narodnost se mora ploditi rod za rodom, kajti s tem bo plemeni narod in se krepi. Kar pa se tiče naše narodnosti, moram, žal, omeniti, da so zanjo vedno še budi časi. Oa pa pridejo boljši časi, | tega se trdoo nadejam. Slabim razmeram glede naše narodnosti v Avstriji pa niso krivi posamičniki, ampak — zistem. Vaši dedje in pradedje prelivali so kri, mej tem ko so se gospoda nemški knezi prepirali za malenkosti — v varnosti. Vzlic tej prošlosti pa se zahteva od vaacega izmej nas, da molči — liki žival. Nasprotno pa dobi največ ta, kateri najbolj kriči. Naš isterski narod hrvatski in slovenski je majhen — torej naj kriči, da kaj dobi. Torej kričati moramo ne samo zato, da se nas opaž*, ampak zahtevati moramo, da ga ne bode v naših pokrajinah niti jednega javuega uradnika, kateri ne bi razumel našega jezika, bodisi hrvatskega ali slovenskega; kjer koli ima narod javnih ojiravil, tam naj se govori njegov jeziki Kako smo tukaj zadovoljni, da se sporazumljamo vsi v materinem jeziku, toda žal, da ni povsod tako v naši zemlji! Zahtevaj torej narod, da se ti ne puščajo samo ostanki, kateri ostajajo od preobile mize grofov in baronov, od mize gosposkih narodov, ampak pomisli, da si tudi ti narod, jednak onim, ki se goste* pri bogato obloženi mizi! Ites je, sicer, da naša zahtevanja niso mala. Gospodom ministrom se to čudno zdi, češ, kaj vender hočejo ti ljudje? Železnice, ceste, šole in tako naprej. Gotovo je pa, da moramo zahtevati, česar nam nedostaje. Da smo bili začeli s svojimi zahtevanji Že pred kaci mi 30 leti, bili bi dosegli do danes že marsikaj. Slednjič nam vlada mora nekaj dati že sato, ker se sramuje. Ker pa so naše razmere že take, da moramo iskati ob raznih prilikah zaslombe in somišljenikov, razumeli bodete tudi, zakaj se moramo tndi mi oslanjati na katero parlamentarno Btranko. Stranka, s katero smo mi, je stranka mledočeška, kajti ista ima jednake težnje, kakor mi, če tudi v večji meri; ž njo smo posebno zato, ker zahteva energično, kar jej gre. V parlamentu je že stvar taka, da je treba vsaki stranki iskati prijateljev in zaveznikov. Ako pa smo našli v parlamentarnem življenju stranko, katera išče in zahteva isto, kar zahtevamo mi, s tem pa še ni rečeno, da smo pretrgali zveze z vsemi drugimi strankami. Nasprotuo! Ako je prišel kdo od takozvane konservativne strauke k nam, da mu podpišemo kako interpelacijo glede šolstva, poljedelstva itd., bili smo vedno pripravljeni v to. Tako smo postopali vedno, postopamo sedaj in bednim postopali v slučaju potrebe. Nasprotno pa postopajo tudi drugi z nami tako. Da imamo m i interpelovati, hodimo tudi k drugim po podpise. S tem je rečeno, da, kar se tiče gospodarstva, nimamo v parlamentu uasprotnikov. Tako se tudi nadejam, da tudi za potrebščine naše pokra j iu A sedaj ni nasprotnikov, ker uvidevajo vsi, da je bila ta pokrajina zares zanemarjena in bodo tudi oddali radovoljno svoje glasove, da se pokrajini pomaga. Gospoda in bratje! Vladina je dolžnost, da nas povzdigne, da nam pomore. V naši pokrajini sta dve narodnosti; vzgajati se vsaka v svoje namere in svoj smoter. Dobro zuamo, da pravijo naši Italijani: ,Tam je naša domovina, kjer je v kraljestvu 30 milijonov Italijanov"; mi Slovani pa pravimo nasprotno: nTu je naša domovina, kjer nas je toliko milijonov združenih pod Žezlom Hibs-burgov!" — — Dozdeva se mi, kakor da gledam v bodočnost, ko premišljam o tem, kdo bode v bodočnosti gospodaril ob A J rij i ? Pomislimo le na narod, ki je toliko pretrpel skozi stoletja, pomislimo le, kako je bil tlačen nekdaj narod hrvatski in slovenski — a vender seje ohranil. Ta narod mora zopet gospodariti iu to od Soče doli do pomorske obali ... V nadeji, da bodemovsi zjedinjeni, da stremimo vsi po jed nem in istem cilju in smotru, v kar nam Bog pomozi — to je moj idejal, za katerega uresničenje ne poznam nobene nevarnosti, — zanašam se, da Btore svojo dolžnost tudi vsi oni, kateri imajo pravo srce v prsih. S tem prepričanjem zaključujem za sedaj svoje poročilo, izražajoč se pripravljenega na pojasnila. Zahvaljujem 6e častitim volilcem na obilnem številu, s katerim so me počastili o današnjem 8bodu; zahvaljujem se vam za pozornost, s katero 8te spremljali moje skromno predavanje, kakor tudi za zaupanje, katero mi niste skazah danes prvikrat, ampak vedno in vselej. Zahvaljujem se vam na lepem častnem vzprejemu; z jedno beBedo: zahvaljujem se vam za vse. Živili! Temu govoru so sledili viharni živio-klici in predsednik g. župuik Kompare je ob splošnem „Miško", da ji iskreno čeBtitamo na velikem nje | ua|>redku. Veselimo se zlasti zato, ker se je včeraj nedvojbeno pokazalo, da so tudi velike naivne uloge v bodoče v popolnoma zanesljivih rokah gdč. Slavce ve. Kako je to skakljalo, kako zopet boječe-tiho se vedlo in govorilo! „Pol otrok, pol žena", to se je kazalo v vsaki besedi, v vsaki gesti. In ko pripoveduje svoje zlo, kako ganljive strune zna ubrati, ali ko se veseli svoje sreče, kako nedolžno-čisto je to veselje! In dosledna je bila vseskozi in zvesta Bvoji ulogi. Tudi na glaBU se ji je poznalo, da si ga marljivo vežba v modulaciji: nič več ni bilo čuti tistih nekdanjih neprijetnih visokih registrov. In odvadila se je tudi, držati glavo preveč kvišku. Gospod Borštnik je težavno svojo ulogo rešil sijajno. Jedini mož mej petimi damami v elegantnem francoskem salonu! Kako mora biti uljuđen in prizanesljiv, kako mora kazati in zajedno zata jevati svoje pravo notranje prepričanje 1 In vender se kljubu temu prav nič ni pogrešalo moške res-nobe iu odločnosti. Tip salonskega moža je bil torej vseskozi ugleden. Ali tudi izraz njegove pomlajene ljubezni je bil pravi, če pomislimo, da so mladostni občutki še jedenkrat obšli ne več mladega in v ljubezni izkušenega moža, kateri svojo ljubezen dru- gače kaže nego sentimentalni, prvič zaljubljeni mladič. V tem smislu treba torej presojati tudi oni moment, ko se nam je predočeval Maksov preporod k novi srečni ljubezni. Gospa Danilova in gdč. N igri nova Bta pristno t ol m .čili vsakdanji koketni in opravljivi Parižanki brez višjega duševnega vzleta in prispevali sta največ k veselosti igre. Gospa Borštnikova je bila očividno elabo razpoložena, zakaj njena skrita ljubezen do Maksa, njena ljubosumnost in njena udanost v usodo ni kazala povsem tistega prepričevalnega izraza, katerega sicer pri njej občudujemo. Gdč. Polakova je začetnica. Kot taka je kazala mnogo igralskega temperamenta, kateri ji utegne, ako bode združen z marljivim učenjem, pripomoči do odličnega mesta na slovenskem odru. Za danes ji samo to povemo, da se mora bolje vglobiti v svojo ulogo in ji dosledna ostati vseskozi in pa — da ne sme z odra koketovati po ložah. Njena maska je bila trikrat premlada. Sicer pa dvomimo, da bi se gospiea radovoljno hotela izobraževati v ulogah „mater" iu menimo, da je le požrtvovalno iz zadrege rešila režijo. — Nadejamo se, da se igra skoraj ponavlja, a tedaj izvestno pred razprodano hišo. —i— pritrjevanju predlagal, naj se poslancu izreče zahvala in priznanje za njegovo neumorno delovanje. Predsednikov predlog je bil navdušeno vzprejet, potem pa se je začela daljša debata o gospodarskih, političnih in kulturnih zadevah s jmsehnim ozirom na Istro. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. oktobra. Sltuvaciju. Političen položaj se spreminja s tuko hitrostjo, da zaniorejo proviucjalni listi samo v velikih potezah označiti njega glavne faze. Najnovejša poročila javljajo, da je kriza skoro pojtolnoma zastala. Noben minister ne misli na odstop iu tudi na razpust državnega zbora ne misli vlada, če bo le zbornica odobrila izjemne naredbe. Usoda Bedanjega parlamenta je torej v rokah uemškib levičarjev, ki pa uiso jedini. Kouservativnejši poslanci bi radi glasovali z vlado, radikalnejši pa pravijo, da so odločno zoper vlado. Jedinosti skoro ni doseči, zato se misli, da bo levičarski klub dal svojim članom na voljo, naj glasujejo o izjemo h naredbah kakor hočejo. Od levičarskega kluba nominirani kandidati za odsek 24 članov so vsi zoper izjemne naredbe, vsaj sedaj še. Izključeno pa ni, da si bodo še zadnjo uro premislili. Vlada se pogaja na vse Btrani, da pridobi večino, ali levičarji so trdovratni. 13 »;6 se namreč, da se bo vlada s Poljaki in Hoheuvvartovci pora-zumela in izvedla potem volilno reformo vzlic njihovemu odporu. Karakteristično je tudi to, da je ti laučm minister dr. Steinbach skušal pridobiti zmernejše Mladočehe za vlado, oziroma za uekdanjo desnico. Imel je daljši pogovor s Heroldom, a ta je vladni poskuB naznanil klubu, ki je vBako paktiranje odločno odklouil. — Bulletm o položaju se glasi: Kabinetue krize ni, državni zbor ne bo razpuščen, če ne zavrže izjemuih uaredeb, odločilo pa se to sedaj še ne bo, ker se bodo odsekova posvetovauja najbrž zavlekla toliko časa, da bo vlada rešila domobranski zakon in bulgetni provizorij. — Morda ho je v tem hipu, ko to pišemo, situvacija zopet premenila, ker je bil mej tem uiinisterski svet sklican na sejo. Volilna re/orma. Vladna predloga o volilni refjrmi je prouzročila, da so jele posamue stranke ugibati, kako bi bilo moči razširiti volilno pravico, ue da bi sedanje stranke kaj utrpele. Nekaj takih predlogov je že predloženih, nekateri se pripravljajo ali vsi sloud na nač Idi sedaj veljavnega volilnega zakona. Načeloma važen pa je nasvet Praške „Politike", naj zopet deželni zbori volijo državne poslance. Staročehi zahtevajo to s svojega avtouomotičnega stališča, kateremu nikakor ne moremo pritrditi. Tudi Poljaki zahtevajo oaie to isto. Za nas Slovence bi bilo to skrajno neugodno, ker bi se v tem slučaju število naših poslancev izdatno skrčilo. Slovenci v Istri, Trstu, na Koroškem in Štajerskem bi sploh niti zastopani ne bdi. Drug, načeloma važen nasvet so sprožili nemški nacijonalci Ti zahtevajo, naj se Dalmacja in Gališka izločita iz Cielttvaoske. To je sicer že njih stara tirjatev, a sedaj jo pogrevajo, misleč, da je za nje rešitev sedanji položaj jako ugoden. Omeniti treba, da so le nekateri nacijonalci za ta nasvet imeti, dočiro se drže drugi reservirano. Značilno idejo sprožili so protisemiti. Ti zahtevajo, naj se premeni volilni red tako, da ne bode v drž. zboru zastopana samo večina volilcev, nego tudi manjšina. Ker bode še dolgo čuk »ti, pred no pride volilna reforma dejanski na vrsto, se bude gotovo še pomnožilo število teh nasvetov. Oclse/c izjemne naredbe. Poslanska zborn ca voli v današnji seji v zmislu Klunovega nasveta odsek 24 članov, kateremu je odkazati izjemne naredbe. Posamični klubi ho že določili svoje kandidate. Kouservativni klub j« določil osem kandidatov: slovenskega poslanca grofa Alfreda Coronimja, hrvatskega poslanca dra. Klan'-i, nemška klerikalca dra. Kathreina iu dra. Fuchsa, veleposestniški ga poslanca grofa Devina, rumuuskega poslanca Lupula in člana moravskega kluba dra. Fauderlika. Poljski klub je nominiral člane svoje parlamentarne komisije, Jaw irskega, Bom etaf Davida Abrahamovicza, Madevskega in grofa Pimn-ekega. Poljski klub ni malorusketnu klubu nobenega mesta ustopil. MladočeŠka kandidata sta dr. Ilerold in dr. Pacak; klub Goroninijev kandiduje svojega načelnika grofa Franca Goroninija; nemški nacijonalci dra. Bareuthra; levičarji pa poslance: Dum-reicber, Beer, Gross, H a ase Teodor, dr. Kopp, dr. HeiBberg, grof Sitirgkh in prof. SuesB. — Računa se, da je mej temi kandidati, ki bodo gotovo izvoljeni, štirinajst nasprotnikov izjemnih naredeb, da je torej večina zoper vlado. K nasprotnikom se prištevajo: dva mladočeška poslanca, nemški nacijo-nalec, jugoslovanska poslanca Klak: in Gorooini, moravski Čeh Fanderlik in vsi levičarji, gledć katerih pa navzlic vsemu govorjenju in pisanju le še ni gotovo, da bodo glasovali zoper vlado. Prva seja tega odseka je do toče. na na danes zvečer. Višanje države. Srbske novice. V kratkem ae smile sibska skupščina iu diplomatom krogi sodi|o, da se bo v tem zasedami kolikor toliko ;» j isnilo stališče radikalne vlade glede" razmer mej Srbijo in drugimi državami. Dunajski in Budimjieštaoski političui krogi so očividao v strahu, da bo Srbija stopila na stran Ruhijh in Franc je. Karakterističnih znakov imajo za to baje več Prvi je sovražno gibanje zoper Avstrijo v sami Srbiji, potem spletke v Bosni in snovarj-) kulturne lige, katera bi imela namen, delati propagando za velikosrpsko idejo. Posebno hudo se je Srbom zamerilo, da je /u.»an Belgrajski, brezdvomno pnraz-umljen z vlado, župauu občinskega sveta Pariškega brzojavno izrazil veselje in simpatije jirebivalstva za Ruse in Frauco/.e in za zvezo mej tema mogočnima narodoma. Nekateri listi so sicer javili, da |e ruski poslanik v Belgradu, PerBiani, srbskemu ministru o nanj li del j>o nalogu ruske vlade sporoč I, da Rusija no odobrava izzivajočega postopanja Srbije napram Avstriji. — Nekateri listi, javljajoči to vest, sklepajo iz tega, da je razmerje mej Avstrijo in Rusijo postalo primeroma jako dobro in da se spreminja v prijateljstvo, kakor je bil to minister una-iijib del, grof Kalnokv, namignil v zadnjem zasedanju delegacij« Ta k«imbinnci|a bi bila opravičena, če je res, da je Persiaui svaril srbsko vlado, česar pa kompetentni ruski listi doslej Še niso potrdili. lin si v ^Parizu. Francosko-ruske slavnosti se bližajo h koncu Še nekaj slovesnih obedov in obiskov in potem pride velika predstava v operi, s katero se bodo hIhvuohI i slovesno zaključile. Predstava v operi bo krona vseh ulavnostij, prirejenih na čast ruskim gostom. Iz Pariza pojdejo ruski Častniki najprej v Lyou, kjer se delaio za vzj)reiem velikanske priprave, potem pa v Marziijo, kjer se tudi prebivalstvo ne plaši ne truda ne troškov, da bi vzprejelo goste čim sijtojneje. Iz Marzilje se odpeljejo potem gostje zopet v Toulon. Vzlic Ogromni udeležbi in viharni navdušenosti se ni doslej nič primerilo, kar bi se dalo zmntrati za provokacijo. Domače stvari. — (Notranjska volitev.) Piše se nam iz Št. Petra dne* 21. t. m.: Pri današji volitvi volilnih mož so bli vsled intenzivne, vse mere dopustnosti presegajoče nasjirotniške agitacije izvoljeni samo t rij e zauosljivi oarodnonapredni volilni možie, za dva se še ne ve, katere stranke se bodeta oklenila, šesti pa je g. duhovnik. Da nismo zmagali z vsemi glasovi, smo deloma sami krivi, ker Brno lepo gledali, v tem, ko so nasprotniki delali. — (Slovenska opera.-) Ker ni mogoče imeti potrebnih Orkestralnih skušenj do četrtka, se je morala za ta dan 2(>. t. m. doloeima prva predstava Beudlove opere v 3 dejanjih „Stari ženin" odložiti do prvega delavnika, ko bode slovenska predstava, to je do dne 4. novembra. V četrtek pa so bode pola „Cavalleria r u s t i c a n au. Ker se je pri dosedanjih predstavah te toliko priljubljene opere dogodilo že dvakrat, da v Ljubljano došli tujci niso dobili več sedežev, nas je naprosilo nI)rain. društvo" objaviti, naj se vsi oni rodoljubi z dežele, ki se žalijo udeležiti predstavo opere „Cavalleria rusticana", Zglase pismeuo za sedeže jui g. Franu Se Sar k a v Selenburgovih ulicah (v stari čitiilnižki trafiki)« Isto tako prosi „Dram. društvo" gg. lastnike lož, ki ta dan ne pridejo v gledališče, •da jih izvolijo dati v prodajo v omenjeni g. Se-šarkovi trafiki. — (Osebne vesti.) Gosp. dr. Štefan Divjak nastanil se je kot praktični zdravnik v Prevojah in ne v Lukovici, kakor je bilo pomotoma povedano v sobotni številki. — (Himen.) Danes opoludo" poročil se je v stolni cerkvi Ljubljanski g Jakob Mankoč, c. k. carinarski uradnik v Trstu iz znane slovenske rodbine Tržaške z goepico Ludmilo Forsterjevo, hčerjo skladatelja in stolnega organista g Antona Fbrsterja. Naša srčna čestitanja! — (Prvo krono družbi sv. Cirila i n M e-todal) Uredništvu našega lista poslal je kot kronin dar 5 kron g. Anton Porekar nadučitelj na Humu pri Ormožu, katere je nabral na trgatvi pri g. dr. Omulecu. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Za Preširnov spomenik) poBlal je g. Ant. Por e k a r, nadučitelj na Humu pri Ormožu 5 kron, katere je nabral na trgatvi pri g. dr. Omulecu. Izročili smo vsoto g. blagajniku pisateljskega društva, katero oskrbuje fond za Preširnov spomenik. — (Pevski zbor „Glasbene Matice") in sicer moški oddelek ima jutri, 24. oktobra pri pevski vaji ob 8. uri zvečer svoj letošnji občni zbor in bode volil nove odbornike. — [Gorota n gre na dan!) Iz Celovca prihaja nam brzojavno vesela vest, da se je včerajšnje zborovanje „kat pol. drnštva za koroško Slovence" v Št. Jakobu poleg Velikovca navzlic vsem mahi-nacijam vršilo in izvršilo uprav sijajno. Udeležba od strani zavedaj oči h se slovenskih kmetov bila je — kakor slove naše poročilo — neštevilna in navdušenje nepopisno. To je tembolj pomembno, ker so koroški Nemci po vsej pravici slutili, da ima biti ta shod slovesen protest zoper sklepe šulverajnskega shodu, vršivšega se dne 24. p. m. v Vehkovcu pod patronatom oficijelnih in neoficijelnih prvakov germanizacije na Koroškem in zlasti zoper očitno in skrivno agitacijo naperjeno proti ustanovitvi Ciril -Metodove šole v Velikovcu. Zililjog tudi to pot velikonemški kričači Celovški niso zaman apetovali na pomoč političnih oblastij, kajti deželna vlada skušala jo še v zadnji uri h prav niče vi mi razlogi omejiti včerajšnje zborovanje koroških Slovencev. Odbor kat političnega društva v Celovcu prejel je stoprav v soboto od okrajnega glavarstva Velikovškega obvestilo, da se Vobrčani in DobroVčani shoda ne smejo udeležiti, češ, da je v teh vaseh epidemično nastopila vročinska bolezen. Pa to je bila menda I« tista vročinska bolezen, ki razsaja v glavah Celovških-Velikovških pangermanov kadar slišijo slovensko besedo! Ob sebi umevno je, da so vsled tega naši ljubeznivi Velikovčani brž zagnali po vsej okolici vri.-«*, da je slovenski shod prepovedan „zaradi bolezni". A malo jim je pomagal ta manever, kajti naši zavedni Korošci jitn niso šli na limanics in velečaatna udeležba na shodu pokazala je, da hoče živeti Slovenec tudi v Gorotann, da vstaja tudi tam, kjer je stoletja spal V težkih sponah germanstva. — Natančnejšega poročila pričali ujerno. — (Za prihodnje porotnic ke zasedanje) ki se prične dne 27. novembra izžrebani so sledeči gg. 1.) glavni porotniki: Ant. Ravnikar, krojač in hišni posestnik v Ljubljani; Fr. Sušnik, gostilničar in posestnik v Skotjiloki; Mih. Lavrič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Ant. Stare, graščak v Mengšu: Josip Fantek, hišni posestnik v Mengšu; Leopold Svetec, hišni posestnik v Kamniku; Ernest Jeuniker, trgovec v Ljubljani; Anton Zogorjan, knjigotržec v Ljubljani; Ludovik Tschada, hranilnica! uradnik v Ljubljani; Feliks State, graščak na Kolovcu; Vaclav Drabek, gostilničar na Vrhniki; Jernej Žitnik, čevljar in hišni posestnik v Ljubljani; Josip Mešek, posestnik in krčmar v Litiji; Andrej Šarabon, branjevec v Vodmatu; Jean Schrev, posestnik v Ljubljani; Henrik Sadnikar, pasar v Ljubljani; Ignacij Valentinčie, hišni posestnik v Ljubljani; Henrik Kenda, trgovec in posestnik v Ljubljani; lv. Zdešar, posestnik v Vnanjih Goricah; Viktor Cantoni, trgovec v Ljubljani; Ivan Gruden, c. kr. davkar v p. na Vrhniki; dr. Ignacij Kotnik, notarski kandidat in posestnik v Ljubljani; Ivan Bahovec, mokar v Ljubljani; Ivan FoderI, pek in posestnik v Ljubljani; Fran Galle, graščak v Bistri; Ivan Rode, trgovec in posestnik v Ljubljani; Rudolf Kumer, liranilnični uradnik v Ljub Ijani; Konrad Pučnik, krojač v Kranji; Andrej Črne, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Ferdinand Simonetti, zlatar in posestnik v Ljubljani; Fran Janša, krznar v Lukovici; Filip Supan-čič, stavbi naki podjetnik v Ljubljani; Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranji ; Emil Muhleisen, trgovec in posestnik v Ljubljani; Alojzij Lenček, trgovec v Ljubljani in Jernej Janša, pek in posestnik v Ljubljani. 2.) Porotniki-namestniki : Fran Tavčar, upravitelj tiskarne; Ivan Česnik, trgovski pomočnik; Oton Bayer, blagajnik, Anton vit. Pranken, komp-toarist; Viljem Maver, knjigovodja; Paska! Dam-janovič, brivec; Josip Bukovuik, brivec; Adalbort Geiss, trgovski pomočnik, Andrej Zaje, pek — vsi v Ljubljani. — (Nesreča.) Minoli petek zjutraj padel je pri kleparskem mojstru g. Ekerju se učeči 18letni Jožef Pesarič v spodnji Šiški z neke strehe, na kateri je delal iu se je težko poškodoval. — (Prodaja vojaških konj.) V Bredo due 25 t. m. se bodo prodali na cesarja Jožefa trgu štirje vojaški konji na javni dražbi. — (Nova šola) v Retečah pri Škofji Loki bode skoro dodelana in se bode lahko odprla v kakih 14 dneh. obiskovalo jo hode nad 100 otrok, ki so dozdaj bili brez šolskega pouka. — (Nova železnica.) Iz Bohinjske Bistrice se nam piše: Danes, dne 23. t. m. pričeli so inženirji g Prasn'karja železnično progo iz Bo- hinjske Bistr ce do Lea< c trasirati. Bog dal, da bi se tudi uresničila izpeljava ŽelezniČnega tira v našo gorenjsko Švico, v Bohinj. — (Zdravstveno stanje.) V Mokronogu in v Brezovcu pokazale bo se osepnice. Storilo se je vse potr»buo, da se bolezen ne razširi. — (T rt na u S) se je pokazala v raznih vinogradih občine Lože na Notranjskem in naredila mnogo škode. Najbolj poškodovani so vinogradi v „Jatncah", okužeui pa so tudi že oni v „cestuem brdu" in v „Strmeah". — (Razširjenje ljudskih Sol na Goriškem ) V Podgori je Šolskih otrok za 5 razredov, dočim so samo 3 slovenski, vender se pa za kakih 30 otrok tamošnjih italijanskih delavcev vzdržuje ie tretje leto la^ka šola. Ker niti jiostav-nega števila otrok ni, bi bilo pač bolje, da se ta S >la zapre iu slovenska trirazrednica razširi v štiri-razreduico. Isto se je zgodilo z laško trirazrednico v Ločtiiku, akopram nje potreba ni tako dokazana. — (Neznan samomorilec.) V Dobrinjah v Bostli našlo se je mrtvo truplo neznanega moža, ki je bil skočil pri Visokem v reko Bosno. Po uradnih poizvedbah ie baje neki Matija Hafner s Kranjskega. Našla ne je pri njem delavska knjižica z I. 1893 izdana od neznanega urada. Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! I X I Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trnovo 23. oktobra. Danes voljenih vseh šest volilnih mož narodno-napredue stranke, duhovščina s svojimi propadla. Dunaj 21. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice bila na prej volitev odseka za izjemne naredbe, potem pa prvo čitanje vladne predloge o volilni reformi iti inicijativnih predlogov poslancev Pernerstoi fer, Sla\vik, Pletier in B&rnreither. Po končanem prvem čitanju ustal Taaffe in izjavil: Ko se je vlada bavila s programom za tekoče zasedanje, morala je upoštevati, da pridejo inicijativni predlogi o volilni reformi kmalu v razpravo. Vlada je zato morala precizirati svoje stališče, zlasti ker so vse dogodbe zadnjih Jet kazale, da je treba vladi v tej važni stvari vzeti inicijativo v Svoje roke ter s formulovanim zakonskim načrtom določiti svoje principijelno stališče. Ze iz uzrokov postanka vladnega načrta je vidno, da vlade pri DJega sestavljanju ni vodila sovražna tendenca zoper kak sloj prebivalstva ali kako politično stranko. Splošni oziri na državo so prouzročili to predlog«) in zato je ni smeti imenovati sredstvom, katero si je vlada pod pritiskom nnanj h faktorjev izbrala v gotovo svrho. Vladni načrt se snuje na sedanjo ustavo, vodilna misel pa mu je, da je treba volilno pravico priznati vsem, ki izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti. To razširjenje volilne pravice je v interesu države, zakaj le če se volilna pravica pravočasno razširi, preprečile se bodo nevarnosti, ki groze od strani sedaj politično brezpravnih elementov. Zato pa se vlada, vzlic ugovoru velikih treh klubov, drži tega volilnega načela, nade je se, da se bo na podlagi tega principa in varuje kolikor možno sedanje posestno stanje strank, vender doseglo porazumljenje z zbornico. To zadostuje za sedaj. Taafteov govor je naredil velikansk utis. Dunaj 23. oktobra Pred dehato volilne reforme Taaffe obkrožen od vseh poslancev iu ob prepolnih ložah ter galerijah čital izjavo glede volilno reforme. Za tem znamenitim momentom utemeljevala svoja volilna predloga jako srečno socijalist P e r ne r s t o r f er in Mla-dočeh S lavi k. Kriza nespremenjena. Govorica cirkulira, da je levica pred današnjo sejo sklenila odložiti en bloc mandate. Pariz 23. oktobra. Pogreb Mac Mahona bil velečasten. Udeležba velikauska. Ruski častniki bili vsi pri pogrebu. Na grobu govorila miiiisterski predsednik Dupuy in vojni minister general Loiziilon. Kolonija 23. oktobra. „K0ln. Ztg.M javlja, da se namerava Turčija približati tro-zvezuim državam, ker se boji posledic francosko ruske zveze. BO.OOO K»ldInorj(>v fe glavni dobitek velik« InomoMlNke SOUraJcaralte loterije. Cenjene čitatelje opozarjamo, da bode žrebanje ie !*6. oktobra. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kritia v mm. *j M o 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 746*0 na. 743 fi mm. 7 43 G na. — 16° C 10 7" C 6 6° C brez v. Sl. BVZ, Bi. 8VZ. megla jasno jasno 0 00 »m. 22. okt. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 743-6 mm. 742-fS mm. 742'G dih. 2-2° C si. vzh. 11 8° C si. vzh. 5 8° C si. vzh. jasno d. jas. jasno 0 00 mm. Srednja temperatura 52° ia B 6°, za 51° in 3'7« pod normalom. :D-u.nsLjsls:a. boiza dnć 23 oktobra t. I. Skopni državni dolR v notah..... 96 gld. 90 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 96 „ 70 , Avstrijska zlata renta....... 119 a 45 „ Avstrijska kronska renta 4"/0..... 96 „ 10 r Ogerska zlat* renta 4°/0...... 116 , 15 n Ogenka kronska renta 4%..... 93 „ 50 n Avstro-ogersko bančne delnice .... 991 „ — „ Kreditne delnice......... 333 „ 10 n London vista. , ,....... 1^6 , 5.'> „ Nemški drž. bankovci za 100 murk . . 62 , 25 . 20 mark............ 12 „ 46 „ 80 frankov . . . ,....... 10 , 07 , ltalij>inski bankovci ........ 44 „ 45 „ C. kr. cekini........... 6» — » Josip Modic c. kr. poštar Julija Modic rojena Berdajs poročena. Zagorje ob Savi — Sava dne 23. oktobra 1893. (1072) •*«> Brez vsakega posebnega naznanila. Svjirim s tem vsakogar, moji ženi Jožefi Jerliiu posojevati na moje ime denar ali denarne vrednosti, ker iijcnlli dolgov ne plačujem. (1071—1) V Ljubljani, dne 23. oktobra 1893. Janez Jcrina hišni posestnik v Ljubljani, na Žabjeku štev. 13. Važno za dame! Kaj takega še ni bilo. da bi se moglo tako hitro priučevati pri-krojevanju za damske obleko, kakor je to možno s pomočjo novo-izumljenega • . • ,,Hungaria"-kro]a Ignacija liocli-n iiiiil.jii ri»unju krojev lil priltro jevuiiju. ry^l\. g-otOV lli-ipoll fiaJO •»-Sl.I'Si.llt IIJ«k ! Krojaeic« in ženski krojači se lahko priuče tej iimernosti v pol ure. Dokažem takoj« da je uniju m 4-1 o dn nuj l>ol j -tu nttjMMurueJHit iu nuj hit ,re j s« vitek dOlCOuiijiO iiu'OmI. l/kV ^'o,u-č;-cL;e se učencili ra-a. c3.om.-va. posamezno. *^SBQ Proseč, naj se p. n. občinstvo vabilu mnogobrojno odzove, b 1 ižim i vdespoatovanjem Xgrrxa.ci5 ZIocli |n i—2) iasiiniitolj to ]>i*itlf t i« nt? metodo. gff.JT Naslovi ..Elofel i»rl HmIIOIS", pri vratilrju. V1Z1TNICE priporoča „Narodna Tiskarna4' po nizkej ceni. CJr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izrod iz voznega reda -v-e>l?a.-vrxegrev oe5L 1~ olctolora. 1893. Nastopno omenjeni prihsjalni in odhajalni časi označeni io v mr* min. dopnlutln« oaebnl vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraiizenefeete, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri '."o min pojtohulne osnimi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iiond-Oaatein, Zeli na jezeru, Inomoat, BregnJo, Curih, Oenavo, Pariš, Lina, Iachl, Budejavico, Plzenj, Marijine vare, Kgnr, Franoove varo, Karlove vare, Prago, Druždano, Dunaj via Amatotten, Prihod v LJubljano (jut, kol.). Ob B. uri SS min. ttfutntf oaebni vlak a Dunaja vin Aniatetten, Drai-dan, Prago, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Linca, 8teyra, Iachla, Omuudona, Zolla na jezeru, Lend-Oaatelna, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franseuafoato, Trbiia. Ob 11. utrl t)7 min tionoiutln« osebni vlak a Dunaja via Amidetton, Draidan, Prage, Fraticovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Iachla, Oinunduiin, Linca, Stoyra-Pariza, Oencve, ('urili:., Bregnico, /.i-ll.i na jozeru, Leud-Ouateina, lno, mosta, Ljubnega, Celovca, Pontubla, Trbiža. Ob 4. uri S3 min. )><>p<>luf osobni vlak a Dunaja, Ljubncga, Beljaka, Celovca, Franaonafeate, Pontabla, Trbižn. Ob U. uri !I7 miti. trve+trr osebni vlak a Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iS LJubljane (jnž. kol.). Ob O. uri min. zjutraj v Kočovje. „ l!S. ,, OO „ ojtitluUne ,, „ i. O. IO ,, *t.*»r