"fiotov^ Uto MI flw 61. V UnNlonl. v čefrteb 14 nercu 1929. CeiiB 01" 1.— Izhftjt tik đto popolđstt tarsemši oeddje io prtnikfr — fosertti do 30 petit I Dio Z—. do 100 vrst Din ISO. večji insenri petit rst* Din 4.—. Popust po dogirvuni tnserami da^ek po*ebej. «9oveoski Narod* velji letao ▼ Jugoslaviji 144.— Din, m inozemstvo 300.— Dm Rokopjsi se ne vračalo NaSe telefonske Itcrilkc so: 3122. 3123. 3121 3125 in 3126. ♦ Naše telefonske številke so- 3122. 3123 3124 3125 io 3126. Slovenija na mednarodni raz*tavi v Barceloni Razgovor z delegatom naše vlade g Jerkom Čulinem na povratku iz Španije - Iz Slovenije se bodo udeležili razstave lesni in kemični industrijci, hmeljarji, čipkarji in oblikujoči umetoik' Ljubljana, 14. marca. Iz Španije se je včeraj vrnil delegat n&še vlade direktor Centralnega urada za propagando Jadrana g. Jerko Culić, ki je prebi! deli časa v Barceloni in Madridu, da pripravi vse potrebno za udeležbo naše države na veliki mednarodni razstavi, ki bo otvorjena 15. maja L I. v Barceloni. Ix razgovora z g. Culićem o njegovi misiji in vtisih s potovanja po Španiji posnemamo: — Kaj pe bila vaša naloga? — Na poziv ministrstva trgovine, ki le prevzelo organizacijo naše udeležbe na razstavi v Barceloni, sem odpotoval, da iz-beren teren in se dogovorim z upravo glede raznih formalnosti. V to svrho sem obiskal predsednika glavnega odbora razstave Markiza La Foronda. ki me ie naj-Ijubezniveje sprejel. Z upravo razstave sem bi! v stiku ves čas mojega bivanja na Spanskem. Ceprav je naša vlada začela delati energično na organizaciji naše udeležbe, smo se vendarle Ie zakasnili, ker so vse ostale države že davno zavzele svoje prostori: v paviljonih, !cakor tuđi terene za svoje Iastne paviljone, ki jih že gradiio in nrejujejo. Razstava. ki se pripravlja v Barceloni, bo največja mednarodna razstava kar je jih je bilo dosjei. S pripravami za to razsravo zaposelnih že 12 let več arhitektov. Poseben oddelek vrši veliko po-tezno propagando s številnimi luksusnimi izdajami v vseh jezikih. Zgrajenih je že ^Hiogo grandijoznih paviljonov, ki naj po-kažejo celemu svetu zanimivosti iz špan-skega življenja. Tu se npr. dviga »ptieblo espanol« — špansko selo, obdano z visokim zidom nalik trdnjavi. V njem stoje 7£radbe, od katerih predstavlja vsaka ver-no sliko ambijenta poedinih španskih mest Tako so rekonstruirani vhod v Sevillo. ulice iz Cordore, Granade, Zaragose itd Paviljoni so zgrajeni na ogromnem kompleksu zemljfšča na brdu Montjuick, ki dominira nad mestom kakor naš grad nad Ljubljano. Razstave se bodo udeležile vse evropske države ražen Rusije. Bolg3rije in Grči-je. Od izvenevropskih držav bodo najboli zastopane razne države Amerike in zelo reprezentativno Japonska. Od balkanskih držav se bo udeležila razstave polejj nas samo še Rumunija. Srednjeevropske države kakor Neročija, Italija, Francija in druge so zavzele prostor za svoje paviljone žc pred dvema letoma. £panskl krogi računajo pri tej prvi razstavi na deficit 150 mili*onov pesov, t i-nad poldrugo milijardo dinarjev. Na raz-stavnem prostoru dela Se sedaj več tisoč dtlavcev, razdelejenih v tri partije, noč in Č2n. Za ur?dnike trošijo okoH 260.000 pesov mesečno. Raunajo. da bi se dalo raz-stavo podrobno pregledati Sele v dveh rne-secih, će bi si jo ogledovali po pet ur na dan. V razstavišču je zgrajeno ogromno poslopje za novinarje, kjer bodo namešče-ni telefonska centrala, brzojav in pošta. Naša država na razstavi Mi imamo na razpolago prostor v in-temacijonalnem paviljonu ter v paviljonu za poljedelstvo. ražen tega pa si borno zaradili paviljon iz lesa, \i ga bonx) v najkraćem času transportirali v Barcelono Naš paviljon bo ime! značaj dvonadstrop-no kmečke hiše. Teren za na? paviljon je na najlepšem mestu, ki je bilo še na razpolago poleg glavnega paviljona Palaccio Nacionale nasproti paviljonu lepih urrtet-tiosti. s paviljonom bo že reprezentirana naša lesna industrija, ki prthaja predvsem v poštev za na^o trgovino s španijo. — Ali bo nrotavilo tu-do $«* imelo £vpokrajin, kjer se moćno občuti vpliv Orijenta. Barcelona je mesto krasnih izletov v okolico. Razgled s glasovi tega brda Tibalđo, kamor se po-vzpnete z vzr>enjačo, :e na glasu kot eden najlepših razgledov na svetu. Z njega vidite io snežnib pirenejskih vrhov Barcelona kot oajvečje meeto na §panskem z nad 1 milijon prebivalcev ima vse značilnosti primorske ga pristanišča z velika industrijo. Življenje zlasti dočdo, je zelo razvito. Poprej so Ira-,ale vse zabave do »iinh zjutraj. V zadnjom času je izdal Primo Senorila JGepanas, ki sem jo videl v Mairi-du po njeui vrnitvi iz Pariza, ne odlikuje z ono tipično špansko lepoto, temveč ie med narodna lepotica. Po svojem tipu bi lahko bila tuđi Italijanka ali Francozina Na ulica h Madrida, Seville ali Barcelone sroCat^ lahko še lepše žene pravega ^paiiikega tipa. Poleg žen vzbujajo pozornoit tuđi na rodni napevi, zares edinstveni v Evropi Skoro v vsaki španski pesmi občutite melodijo mujezinove molitve. Mesta, žene in pesini, to so Iepoie ^panije, ki se po mnogih svojih posebnostih v marsićem razlikuje od lepot ostale Evrope. Slovenija na razstavi Kakor doznavamo, ima mini^trstvo za trgovino in obrt dva milijona Din na razpolago za organizacijo barcelonske razstave. Ministrstvo je zaprosilo vse zbornice v državi, naj sodelujejo pri organizaciji udeležbe. Iz Slovenije se bodo udeležile razstave v prvi vrsti razne lesne tvrdke. Mnogo zanimanja vlada za razstavo v hme-'jarskih krogih, ki se jim nudi prilika za osvojitev novih tržišč. Kakor izvemo, pripravlja hmeljarsko društvo v Žalcu lepo kolekcijo vzorcev naše produkcije, ki bo opremljena z lepimi slikami o hrneljskih kulturah in drugim materijalom, ki bo na-zorno pokazal kapaciteto te naše gospodarske panoge. Na razstavi bosta zastopani tuđi ^e ke-mična industrija in -. še čipkarstvo. Raz-stavljalci dobe prostor na raz.stavtšču brezplačno na razpolago. Vzorce ie poslati na Iastne stroške Zbornici TOI do konca tega meseca. Transport v Barcelonu in na-zaj se bo vršil na drznvne stroške. Na barcelonsko razstavo se pripravljajo tudj naši oblikujoči umetniki. Težave po-vzroča okolnost, da £e ne vedo, s kako ve-iikim prostorom naj računajo. V napotje jim je nekoliko jugoslovenska razstava, ki se bo vršila istoćasno v Beogradu. Kljub temu je pričakovati častne udeležbe. ^k> -----------.________________ Prva seja vrhovnega zakonodajnega sveta Jutri prične redno delo — Prvi je na vrsti zakon o odvetnikih — Beograd, 14. marca. Danes cio-poldne ob 10. se je vršila prva seja vr-hovnega zakonodajnega sveta. Seje so se udeležili vsi člani ražen dr. Marvn-kovića, ki se mud'i v inozemstvu. Po seji, k: je trajala do 11.30. e stalni referent minirstrskega predsednika dr. Nirrko Perić izdal novinarjem naslednji korminike: »Predsednik dr. Mihajlo Jovanović je otvori! se] oo 10. z nagovorom, v katerern je pozdravil vse člane z željo i>o čim uspešnejšem delu. Nato so posamezn: Č-ani podali svoje rrmenje «:Iede metod dela. na kar je bilo skle-nieno. da se bo vrš;la prihodnja seja i'u-tri ob 9. dopoldne z dn-evnim redom: zakon o odvetnikih. Vriiovnermu zako-nodajnemu svetu so bili doslej predložen! tri je zakoni in to zakon o odvetnikih .zakon o državnih pravdnikli in zakon o senatskih sodiščih.« Sestava delovnega programa vlade Za vsako ministrstvo bo sestavtjen tocen delovm program, ki ga bodo morali resorni ministri izvajati tekom proračunskega leta — Beograd, 14. marca. Ob pHliki sestave državne^a proračuna prlprav. lja vlada program svojega dela. ki se ima izvršiti v posameznih resorih tako, da bo točno ujrotovljen delovni program posameznih min i str ov. Ker ie novi državni proračun že pri pravljen, bo objavljen v »Slu/benTh Novinah« kot zakon okoli 30. t. m. Po sprefetja pro-račana se bavi vlada z izdelavo celot-nega delovnega programa. Seje mini-strskega sveta, ki se vrše v zadnjem času, so posvećene skora? IzkiuČno re-škvi teta vprašanja. Vlada posveča pozornost vsem aktuelnim vprašanjem naše države in se ie že bavila s finanč-nlm in ekonomskim delom svojeca pro. srama. Na včerajšnii seli vlade se ie proučil velik def tega programa ter so posamezn? m'nistri poročali o položajni v svojih resorih. PrihodnJa sela vlade bo danes popoTdne. Čhn bo fzdelan program posanteznih ministrstev. kar se more zgoditi že hirrl. ho celoten pro* gram pred^o^en kralm v odobriter. Procram vlade bo objavljen kot dodate* k proračunu skupne s fmančnim zakonotn. Porocilo in predlogi revizijske komisiie Netočne wjo4o^itre anketne komiaife bivše Narodne sflnrošci-ne — Država nj bi opustila na^aJfno eksptofttacijo gozdov v \astm rtm — Beograd, 14. marca. Komisija za prouič tev dofeoročnih pogodb v mini-strstvu za šume in rodnfke je ugotovi-la, da je tala bivša anketna komisija Narodne 5^wp5čine neobjektivna v svo-lem delu. da ni postopala po svoji dolž-nosti in da tuđi rti bila dovolj informirana. Komsija ministrstva za strme in rudnike je ugotovila, da je škoda, po-vzročena državi manjša od one. ki jo je svoječasno ngotovila anketna komisija Narodne s>ki*pščine. Poročilo komisije minrstrstva za šnme in rudnike za-kliučuie s predlogt kako bi se uredil: odrioŠaji v Jesni industriji. Fden izmed teh pred)o«ov pravi« naj bi država opu- stila eksploatacijo *ozdov v lastni režiji. Po drogem predlogu naj bi se vršila eksploatacda samo tamkaj, kjer bi brlo treba po«ozdovati. Po tretjem t>redloipu naj bi ostalo vse, kakor doslej. Većina članov komisije na stoji na sta!išču. da naj se prodaia in predela-va lesa v državni režiji zniža na mini-mtrm. ^ Dr Marinković bo odsfcpil? — Zagreb 14. marca. Opold^ske »Vovosrl« poro??K da »e r^n^nV ml-"**ter dr. Marft»kov!<* oh'Testi| vlado, da namrava podati demisijo. Tatvina belgijskega mobilizacijskega nacrta Preiskava v falziiikatorski aferi je odkrila seazacifonalne tat-vine dokumentov v vojnem ministrstva — Bruselj, 14. marca. Na podlagi priznanja talsiiikatorjja Ffeinea $e je policija posebno zanimala za akti\ri-stičnega novinar ju Harrimanr.a. Ta pre= j iskava je dovedla do novih senzacijo- | jonalnih razkritij. \ 'čeraj je policija izvršila hišno peiskavo v tajništ\u aktivistične skupine in je pri tej priliki našla dokumente, ki se nanašajo na i mobilizacijo železnic v slučaju vojne. | Ugotovljeno je. da tokrat ne gre za * falsifikate, marveč za originalne dokumente, ki so bili ukradeni iz vojnega ministrstva. Najdeni dokumenti /vo* rijo setavni del mobilizacijskega spism generalnega štaba in so iztrgam iz c«*-lotnega akta. Mobilizacijski spis je shranjen v jekleni blagajni, do kat ere ima eden irmed generalštabnih oficir; je\' ključ, drugi pa šifro za odpiranje blagajne. \a policiji zaslišanu tajnica je izjavila, da ji je te dokumente iz-ročit v shrambo novinar Harnmann, ki pa je med tem že pobegnil. Izpovedala je tuđi, da je imel Harrimann svojega zaupnika v vojnem ministrsH'u. Uoravne reforme v Rumuniji . Država bo razdeljena na osem pokrajin — Deželni glavarji bo* do državni podtajniki — Bukarešta, 14. marca. »Lupta* javlja, da te novi zakon o državni upravi že sestavljen. Zakonski osnutek deli državo na osem pokrajin, katerili vsako bo upravljal deželni jjlavar. I)c-žerni g'avar bo imel čin državnesa podtajnika ter potemtakem tuđi pravico udeleževat: se se.i ministrskega sve- ta. Razdelite\- države iia pokrajine \t izvedena po gospodarskih in zemljep *• nih vi»j;k;h in rrima politične-sa značaja. Kakor se izve, so upravno reformo /e pružili Jorea, Lupu in Avere>cu ter izjavili, da ie razdeltev v osem j><»krnji n naibolj primerna. Pred veliko borbo v dunajski kovinski industriji Zaradi nesprejemljivih zahtev delofemalcev groze delavci s stavko, industrijci pa z izprtjem — Dunaj, 14. marca. V duna jski kervin* ski industriji napovedujejo za prihodriji reden veliko izprtje delavstva. l>elav*ike organizacije so stavile zadnje dn avtom■■■'-bliskim tovarnam obzirne zahteve politične-ga značaja, ki gredo tako daleč. da bi iz* ključno delavstvo samo odločalo o nasta= ___ _,^ vjtvi in odpuščanju delavstva. Delodajalci so te zahteve se\'©da odklontlu zaradi česar napove-dujejo dclavvi stavko. Zveza kfA in< ske industrije je sklenila, da Ko nu stUNko solidarno odgovorila z vrprtiero v?»c^a dc* lavstA d. Stavka bi imela irhruhniti ?e pri* hodnji ponedeheL .• Priprave za kraljevo bivanje na Bledu — Beograd, 14 marca Kskor se izve, io bila izdana na\'odila, naj se nu Bledu pripravi vse potrebno za bivanje kralje\e rodbine tekom polet ja Z.a česa krcljevegu bivanja bo na Bledu honcertirala godfra kraljeve garde. Revizjia socialne zakonodaje — Beograd, U marca. V ministrstvu za socialno politiko se zbira sradivo za revizijo delavske zakonodaie. V zvezi s tem se bo izvršila rudi refor-rta gotovih ustanov. ki so določene v delavskih zakonili. V .wriav-nem se hoće izvesti kodifikacija cclotne delavske zakonodaje ter pri tem izvršiti tuđi potrebne izpreincmbe v njej. Izpopolnil se bo tuđi znkon o zavarovanju d:hvcev. Gospa Hanau hoče plaćati — Pariz, 14 marca V preiskav qlede px>loma finančne skupine »Gazette du Franc« je prišlo do ^enzaciicnamega preokreta. Gospa Hanau je izročila preisko* valnemu sodniku na ministrskej:a predsed* nika Poincareja naslovljeno pism^, v kate-rem javlja, da lahko krije vse svoje ob* veznosti, ker rnašajo aktiva 305 milijonov v pTimen s 170 milijoni tirjatev Preisk;>* valni sodnik ie glede tega priznanja zaen* krat še relo skeptičen. vendar pa ie odre* dil preiskavo, ki naj ugotovi resničnost te* gr priznanja. Budimpešk? fp!?ifika!orska afera — B*dhttfM*t*< 14. marca. V aferi G?qtc JaoŽe4u>vića k. Kanioša je nastopil preokret v toiiko, da sta zopet areti-raaa. Po prvi aretacijjt sla tudj rveze ta njihova prodajo in razpe«r?«. General Nobile ni več general — Rha, 14. marca. General Nobile je zaradi xani poraznega izida preiskave o katastrofi *TtaI:e« vložil prošnjo za odpust iz armade ter cdl^žil vse vo:aške čine. V^j-ni -ninister ie niejrrtvi pro^nP 7^ nunciji Maršal Foch nevarno bolan — P?riz. 14. marca. Zdrc^-srv.no s:orrc maršala Fochi se ie zopet ze:o pos!ab«a'o in vzbira skrbi Roln'k ze'o m?M spi. tem-peraturn sf ie zvi^ali na T7 8 C. uTP žl'e nj na 9* Zrfrpvnjv; sn b;li zvečer nujno pozvani k boln.ški postelji. Kanigalilejska afera v Ljubljani Kakor miio ze vćeraj poročaii, so organi mestiiega dohodarstvenega urada :>ri^li v torek na sled čednim manipulacijom \ in-^kega trgovca Joz*i Ninića, k) ima mojo /aložno vinsko klet in obenem vinotoč rtA Krekovern trsu v nckdanjj Mahro\i l.iU. Kontrolni uradniki dohodarstveneita u rad* so včeraj ve\ dan z največjo natančnostjo \odili preiska\o o trgovskem po>lovanju trgovca Ninića ter priili na sled nepoštenim rnanipulacijam, v katere so zapleteni tuđi nekateri za kontrolo vina odgovorni činitelji. Jozo Ninić oziroma njegov na-mestnik ni ^arno v torek prvič slučajno pe-ljal v Moste vljubljanskc vode* naniestu pravega vina, marveč je to že dol^o časa prakticira!. Dela! je sporazumno i j;osti!ni-čarjem Spironi Laburo, ki ima svoj lokal nekaj korjkov ćez užitninsko linijo v No-vem Vodmatu, a ie v občint Moste. Za koliko je bila mestna občina na trošarini oškodovana, še ni točno ugotovljenu, ker preiskava dancs še ni zaključena. Pre-iskava sama bo trajala nekaj dni, ker je treba temeljito revidirati vse tranzitne bo-lete in iz Dalmacije v Ljubljano uvoženo vino. Gre pač za ogromno škodo. Na ob-lastni trošarini je oškodovan tuđi Ijubljan ski oblastni odbor. Z največjo ngoroznost-jo se preiskava nadaljuje. V prihodnjih dneli je vsekakor pričakovati s^nzacijonalnih razkritij. Na tiradu mestnega dohodarstve-rega urada so danes dopoldne revidirali vse bolete trgovca Niniča. Pri reviziji so bili navzoči ravnatelj urada c Župan, dohodar-stveni nadzornik s. Fortič in za fmančno kontrolo finančni podinspektor g Držaj. Razkntja mestnega dohodarstvenega urada so vzbudila v ljubljanskih gostilni-čarskih krogih največjo pozornost in zanimanje Vsi ljubljanski gostilničarji ^oglasno odobravajo energičen nastop in vestno&t mestnih dohodarstvenih organo\. Borzna poročifa. ULBLJ4M&KA BORZA. Devize: A.rns»:t;f dajn 22.SZS. tierti* IJJ». BrtKelj 7.909, Bu^tn^^a 9.93.?7. Carih I0N.4 — U**7.4 (1095 9), Du-naj 7.^8*4 - h n\M (S.0O44), Ix>ik!oh 27b.5H Ncwyor* 56.76 ~ 56.f* (56.S6). Pariz 222.55. Praja 16«h13 - 1#»-13. (15S.73), Trst 297 35 - 29%J5 (2f«J5) Efekti: Celjska 1S8 dc«., Ljubljani* Krt-ckma 126 den., V>vče 1-0 d-en.. Pra*:ed^tia !«5U den . Krednk' 2#Q — ^U, ^uvb-na 50 deu., Sclir 105 de«. * * * ZAGRCB^KA BORZA, Devize: rvunaj «(V>.4tt. Bertrn 13.52. ftuđ?rnf*c- š:a 0.9^7. ^alam 2^.H>. I ^ndr.fi 27b.S\. New-york 56.S6, Par« 222». Praft 1M.73, CurJi Efekti: Vojna SLodj 425 INOZEMSKE BORZE. Cmrik: Beocad 9!>i. Dutiaj 73.05. ft»4tm~ peita 90.63. BeTkn 123.40. Pra^a 15.4(1. MUj« 27.25, Parw 20J1. Loodoo 25^4, Ncwyork 519.« Strta X •SCO VENSKI NAROD* dne 14. marca 19i9. <*ev M Senzacijo pomlodonskeso pontneso zoseđanjo Danes se je pričeia obravnava proti Ivani Žagar, bajtarici iz Iske vaši ki je obložena da je lairi s koso umorila svojega moža Antona - Obtoženka pravi, da je nedrižna Lajabljao*, 14. marni. DtD66 pre^eduje porotni raipravi viša' deielsosodni sretnik dr. Kiiser, votirata feretnik Kralj in sodnik Lederha«, sapisnikar je avskulant dr. Benedikt, obtoženko zagovarja odvetnik dr. Krejgi, a dri. pravdniltvo zastoj)« dr. pravdnik LavrenSik. Okiva vijena srajca pred porot- Na misi žu?lugo< 50 kron. Dalje je trdil, da mu je nekoć dala v jed etrupeno >čmerikcK, samo da bi ga zastrupila, saj je uato brahal. Več-krat se je tuđi izrazil, da ga bodo domuči enkrat ubili. Zatrjcval jp, da si ne upn \eč neoboroien spati v podstreSju, da nosi 6 s-e-boj v seno sekiro ali motiko, da bi se v •slučaju napada branil pred svojimi doma-cimi. Pred tragedijo Tako sovražno razmerjo jf» vladalo v rodbini, ko je Žagar ja v 65 Mu doletela nasilna smrt. 28. junija lani je stari Tone vee dan opravljal domača dela. Ta dan » se spravljali z nocjo sj>at obdolienka, ki je legla v sobo, 16 letna hči Tona, ki je spala v shrambi in pa stari Žagar fcam, ki je spal kakor običajno na senu pod streho. Na pod-strešje se p>ri4e po lestvi, prislonjeni zunaj hišf, desno od veznih vrat. Nekako med i>olnočjo in 1. uro je začula Ža|3rarjeva soseda škuljeva Micka iz ka-kih 10 korakov odrlaljenega Zagarjevega podetreJja, stokanjr nekega moškega. V»li-boval je: >Jexu«, Jezus!< VstaJa je, stopila pred hišo in spoznala, da stoka stari 2agar na podstreitju. Ker j*? moi prejšnji popol-dan tožii njene mu sinu Franeetu, da ga t»oli trebub in da ima drisko, se gkuljeva ni več menila zanj, sla je spat, prepričana, da Ža-garja samo Ščiplje po trebuhu. Kaj pravi obtožcuka Po obloinici je navedla obtoienka e tuđi n)o okoli 2. ure ponoći ^budilo rtokanje s podctreSja. V kratkih presledkib je SU dvakrat pred hi^o in od tam vprašala tvojega moia, kaj mti je. Odgovora pa ni MftikL Tuđi ona je mialila, da boli njenega , moia trebuh in zopei je legla. Ko stokanje le ni ponehalo, je vstala tretjič, ilezla okoli o. ure r»o lestvi k možu ua podstrešje in se mu v polni temi blizala od njegove desne straši, ter ga vpraJala, kaj mu je. On ji j« odgovoril: »Bo«te že videli, eden me je « ko«o!c lakoj na to je pozval ženo, naj pokliče brata Marti na 2a ga r ja in soeedovcga sina Franceta škulja, katerega je imel n*j-raje. Medtem se je malo zdanilo. Ko je z moža odgrnila koc, je opazila obdolieoka, da je po prsih in srajc:i "•'»s krvav. Sla je budit hčerko Tono, Katero je poslala po brata Martina 2iagarja in sosedovega «ina Franceta Skulja. »Ona ga ni«« Ko je odšla se je vrnila mati zopet pod streho, kjer je moi že umi ral. Tedaj je opa- I lila da leži kosa s kosiščem nad moievo glavo v senu. Prav ta kosa je bila še prejšnji večer obešena na kljuki pred lilev-nimi vrati. Tuđi lestva, vodeća pod atreho, je bila tedaj bliže hlevnun vratom. Kdo je oboje ponoći preetavil, Irdi obtoienka, da ne ve. Njen mož je imel vedno pri «ebi več deri a r ja, katerega je nosil ponoći v crni lirt-nici na golih prsih pod ara jeo. Kasne je je ona ekupaj. z oroiniki našla to listnico ispražnjeno, skrito v senu na desni strani ruoža. Njena bči Tona ni šla z njo pod streho in ji mati ni povedala, da je oče usekan s koso. Sicer pa je trdila mati, da je bila vsa zmešana in se podrobnosti ne spominja. Odlocno pa zanika, da bi bila ona ubila inoža. Hčeika pripoveduje Tona Zagarjeva, bderka ra^okega, je po-trdila, da je cola očetovo stokanje ponoči okoli . ure in slišala tuđi mater, ko je kli-cala oceta, nakar je sama zopet zaspala. Povedala je, da jo je mati zbudila okoli 4. ure, češ, da je očeta nekdo pretepel in da bo umri. Nato je šla s materjo k očetu pod streho, od tam pa po oba eoseda. Ko se je vrnila je nesla neprižgano svečo k materi pod streho, odkoder se je takoj odstranila. Mati ji ni omenila, da je oče ranjen. Kaj so videle priče Od neprizadetih pric je prispel na pod-strešje prvi in najbližji 2agaxjev sosed, 22* let ni France Skulj, ki ga je imel 2agar relo rad. Ko je prišel France pod streho, je tam opazil Ivano 2agaxjevo, klečeco ob svojem možu, katerega je držala od zadaj pokonci tako, da je Žagar skoro sedel na senu. Skulj je pristopil in porukal Zagarja, ki pa ni dal glasu od sebe. Nato je očitaj obdol-ženki, zakaj ni prišla prej ponj, ta pa je samo odvrnila, da je mislila, da moia samo ščiplje po trebuhu. Medtem je Škulj opazil, da vleče obdolženka umirajooemu koc na-vzgor preko prs, kar se mu je kesneje, ko je zvedel, da je bil 2agar ranjen s koso« zdelo zelo sumljivo, ker mu fcagarjeva ni povedala, da jfi njen mož ranjen, temveč je samo silila, naj ji pomaga odnesii moža v | hišo, kjer ga bodo takoj položili na mrtva- I ški oder. On se je branil, šel je klicat dva soeeda in od teh je sele zvedel, da je bil Tone ubit. Brat pn umorjencin Medtem, ko je France priklical sosede, je dospel pod streho tuđi od Toneta tako zaže-ljeni brat, 62-letni Martin. Tone Zagar je bil tedaj že mrtev, ležal je z okrvavljenimi prsi vznak v senu. Na desni strani mri ide je klecala Ivana Zagarjeva s prižgano svečo v roki. Na levi strani je ležala v senu kosa. Ko je Martin žagar pregleda! situacijo, je takoj doumeval, da je mogla brata ubiti samo njegova žena. Zakričal ji je v obraz: >Kaj si, prokleta svinja, napravila z mojim bratom, sedaj bos pa še nišo zažgala s evojo svečo. < Obdolženka na ta strasni uči tek u i ničesar odgovorila, le tresla se je po vsem životu. Martin je nato takoj šel po orožnike. Ogled sodne komisije Sodna komisija je našla pod streho v senu mrliča, ležečega na hrbtu s kooom po-kritega. Truplo je bilo oblečeno samo ▼ srajeo ter spodnje in vrhnje hlače. Na arajei in kocu je bil videti širok okrvavljen prerez, ki je pričal, Bos te že videli, eden me je s koso!« Orožnika sta tuđi uiotovila, da je imel umorieni pred umorom v crni Hstnici pri sebi več denarja, in zato sta tuđi U denar iskala. Pri Zacarjevi sta zaplenila kakih 800 Din, o katerih je trdila ona, kakor tuđi otroci, da je to denar otrok, ki so sa ji dali spraviti. Pod streho pri mrliču sta našla sekiro, katero je, kakor je še živ zatrjeval, nosil s seboj, da bi se brani!, če bi sa domači napadlL Med osumljenkinim denarjem sta orožnika oasJa tuđi okrvav- I ljeti 100-dinarski bankovec Okrravljena Kstnica Ko sta zahtevala, naj jima izroči može-vo crno listnico in sta jo cnala k mrliču pod streho, je nekaj časa hlinila, kakor da išče listnico nad zglavjem mrliča, nato je pa šla na kraj, kjer jo je dobil zjutraj njen I svak s svečo v roki, oddaljeno 1 meter od mrliča. Ne da bi kaj iskala, je izvlekia takoj izpod sena listnico, rekoč: »No, vidite, tukajle je.« Listnica je bila prazna in tuđi okrvavljena. Krvavi madeži so pa morali že pieje pri ti na listnico, saj obdolženka med iskanjem ni imela krvavih rok. Orožnika. ki sta Žagarjevo točno opazovala, sta dobila vtis, da. je že spočetka vedela, kje je listnica in je le hlinila, kakor da bi jo iskala Tuđi na obdolženkinem krilu sta našla krvave madeže, videti je bilo, kakor bi si bila obrisala okrvavljene roke ob svoje krilo. Kdo je umoril Zagorja? Obtažcica trdi, če se upošteva vse ome-njene okolnosti, da ne more biti dvoma, da je morilka njegova lastna žena Ivana 2a-garjeva. Državni pravdnik se v obtožnici s klicu-je pred vsem na okolnost, da ranjki ni imel ražen domaćih nobenega sovražnika. Dalje trdi, da ni razpolagal z večjimi vsotami, da ni bil znan kot mož, ki hna toliko denarja Pri sebi, da bi se moglo misliti, da se je splazil k njemu kak tujec, da ga nbije in oropa. Obdolženka sama priznava, da ji utnorjeni, ko je umiral, ni prav nić omenil, da je posegel kak ropar po njegovem de-narju, kar bi bil 2agar gotovo storil, ko bi vedel, da je bil oropan. Iz vsega vedenja obdolŽenke, kako je iskala pred orožniki možev denar, Je pač razvidno, da se je po-lastila denarja že potem, ko je sunila s koso, kar zlasti kaže sumljivo iskanje ob mrtvem možu in da utnorjeni ni mogel skriti sam Hstnice tako daleč od sebe, temvcč jo je morala tja vtakniti le obdolženka. Težke indicije Obdolienka sicer trdi, da je bil pri njej n ajde nj denar last otrok. Vendar kaže tuđi rse ostalo vedenje obdotženke, da je ona morilka. Kljub moževim prošnjam ni poslala hčerke tako dolgo k sosedu in bratu, ki ju je umirajoči želei, dokler se ni mož one-svestil, kar je pač storila zato, da umirajoči ni mogel povedati, da ga je ona ubila. Tuđi je pred pričo Skuljem skrbno prikrivala moževo rano :n samo silila, da odne-seta takoj moža pokritega v sobo in da ga takoj polože na mrtvaški oder. Računala je s tem, da se na mrtvaškem odru splon ne bo opazilo, da je umorjen. Nad vse sumljivo ie dejstvo, da ni hotela nikomur povedati, da je mož ranjen, čeprav je to vedela. Hčerke ni mogoce sraniti V soobdolženi hčerki, ki je bila tuđi nekoliko osumljena, pa ni mogoče sumi ti mo-rilke, saj trdi mati sama, da je bila le ona pri možu. Komaj 16-letni hčerki pač ni mo-gočc pripisati tolike pokvarjenosti in so-vraštva ter tuđi poguma, ki je potreben za izvršitev tako strašnega čina. Začetek obravnave Ža^arjeva se zagovarja __ Ali ste čuli obtožbo? Ali ste kriva? — Ne! Bog in Mati bo£>a sta priča, da nisem. — Vm kaže na vac — Nisem kriva, naj se mi zgodi, kar hofe. — Z Žagarjem ste poroeeni 34 let — Ne vem, poro&la sem se o potresu. — Koliko ete imeli otrok? — 10 otrok, 2 sta bila prezgodaj rojena, ker me je mož vrgel in osoval. 2ivih je še šest otrok. ObdobVna odgovarja gladno z drhtertm glasom. — Mož je bil bajtar? — Da. — Kako »ta m imamela? — Preoej dolgo dobro. Bil je 4 krat v Ameriki. Tuđi sicer je iel enkrat na delo. Kar sla i bratom na roke, me ni več mogeL _ Bcai pravi, da Je 14 let, odkar se nkta — Ne vem. Jas tem gm rsda imela, le on meoe dcl _- Kako fM jepi —ctjri? — S pmrieo in dmgimi paovkami, )as •em ma ođpastila m ga rada imela. Včasih mm j* t»di ođariL — Zatoi ***** imtitL bhbJi 1c*« *kmp-šega lesiaoa? — Rekel mi je, da me ne mara. Ni res, ' da Ili Mhtevmla 50 K n vemko obeev&nje. . de lani o veliki noti wwm bila skupsj. I — KaJđen je bil on? | >Bil je >*oake aortec. Cmeriko je oo sam prineael in jo knhal ter mazal ti vino, da ji je odpravil alt. Ni res, da bi mu kuhala Čmeriko in bi bil on bljuvat — Ali je akrbel >a h»o? _ | — Fronke > že plačevaL drugeg« nj dal. Kofeil je tuđi, les je um proda 1, živine pa I«r let sem ai krmil. — Če je prodal le«, kam je dal deoar? — Ne vem. Meni ni nidesar dal. ZiveLa sem od tega, kar s«n «nma pridelaU m kar so mi dali otroci. — Zakaj niste skupa: kuhali? Zato, ker ni hotel, od jeseni ]{+rz ti je >am kuhaL — Martin pm pravi, da 6 let, Kovak pm, oa zmerom. -^ Ni re«. — Morda g« je bal, da bi mu kaj takega ne skuhali. — Ni ree. — Kje je spal? — Na xdmpru<, sioer pa pciumi v hiM. — Kako, da ste tisto uoc sami spali, Io je slabo za vas, bi bila vsaj hferka pri ra«. — Saj feem tuđi preje sama spaU. — Freiskovalnemu iodniku «te rekli, da je hči pri vas spala. — Ni re«, jax sem sptda v >hiši<, a bW pa v »hišici<. __ Čudno, da ni bilo sinov doma. — Ravno tisto noč jih ni bilo. Ne morem pomagati. Tuđi Tona ni bila i*z dan doma, a čez noč je prišla domov, toda f»r*»je feva bila z mozem dva dni sama doma — Pa sta ee tedaj pošteno kregala? — Ne nisva se ne tepla ne kregala. — Pa ste mu skrili vile? — Ni res. — On pa je vendar imeroni sjekiro j^mal s seboj, ko je hodil »pat. __ Dejal je, da njegove sekire ne bo u i liče rabil. — Danes lai&ko lažete. — Sem že prestara, ludi mi ni treba lagati. — Kdaj «te eli spat? — Okoli devete ure. Oo še ni ael spat. Rekel mi je, da je bolan, le &a trebuh »e je držaL Šla sem spat, prišla je Tona m in vbU -t n. . cl' Triia ob 14£& 6. Ni* progi Maribor gL k<>L — Fala vl*!c U 90G2. odli. Maribor gL k^l -i, lo^i ,,, vlak M. 0025» odh Fala ot) ll.'Jii. 7. Na progi Slov Biitrica — Slov. Bi-trna m«ao vlaJt M. S3:«. 833« in KM> odh S'.ov. ^^^rica Ai 6.T, H.l', iQ 16 uri t»-r vlak U. 8333 ft3»7 ia 9G4i, odh Slov. Ki>tr».-a merta o*> 6.33, 9 42 in 15.22 uri. 8. Na progi Novo meato MraŠU lopiK'* vlak St 9&4O, odh. Novo mfM.i ob 21J8 in %lak it 96S9, odh. Straia Tmj.lip«. ob ^2-6. a. Na pro^i Maribor ifL kol.-_i»r«^r»k© —Koioriba vUk H*t. 1119-1120, odh M»n. Tor gL koL ob21.6 tf*r vlak «1121-1122, t>4-hod Čakovec ob 4^> uri. žfieležnica KOLFD4R. DkMC*: Cetrtck, 14. marca IVf; katoli-čani: Matilda; pravoslavni 1. tnarca, V\-dokvtM. DANASNJt PR1REDITVE. Draau: Dantonova smru Opera: I juhezen treb kraljev. KIdo Matica: Kar zamolče otroci ±\o+m !»ta rišem. Kino Ideal: Ogr&ka rapsodija. Predavaala: Ore vi ob 1^. na uru\eriL Prcdava mrs. Copcland. DE2URNE L£KARNE. Daaes: Sašnik, Marijin trs, Kurait, (jo-sposvetska cesta. H Danes pri predstavi ob H H 9. uri se predstavi oscb- H H no cenjenemu obćinstvu H I ITA RINA I H Rezervirajte si pravo- H H časno vstopoice. H ■ ELITNI KINO MATICA ■ Prosoeta Repertoar Narodnetfa gledaiižča ▼ LfiiUiani ZačcM«; ob 20. an m*m.*\i. Ceinek, 14.: DatMooora smrt. )mr*m. Pou*. 15.: urrto. SoJx*a. lš.: UtoptHmcA. C N«lc**. 17.: ob 15. ari pop. Dam* tene tttt Ljad. pred. pri «mž ccoah. bvta. ub 30. wn vrc£ar: Dobri voja4 £*e>k. LmL pred. pn vaA. ctMh. tef^n« Poiwdt#«*, M^ nprtr. Za&vtck ob ool 30. ari svečer: C««rt«^. 14.: Udbt**m ««* trUkr A. Petck, 15.: zatrto. Sn4M>ta. 1C: T*m*. Qom* bo pr«tr«4j»va dracna m acer vtvu»on fiaoooUfco kocnrdiio »Prav-kđg tziao«, ki jo ie napita 1 Eovard lk>urdet. Prccmjeru \>t sredi pnbocftnjega tedna. Kn^t , 1«dna pa ic nćoc vpnaarjati t*»đl v !e«oinj« ae-ao« oasJbcn^ka igra !. N. R. I, ki ba «a Tr-T>er4rva*ta v^c dni vdAr^a ttdm*. flnaaini Faaa*. V soiw^o da« lft. v m. * ho w^a y 9ahHamia opt« pcmovfto Otmnoćo\ a opera «f»aw< s 5. Ijutnšo Uč*ćc«n kot go«uwri v tUvai in nsaštmnu vio-cu. Polet atec* s\va) ma goaovo v^etn lanskam pnsetnftom št- v -đfeiaavo, dai z oManam poletom najradije <^ba slarvUeaca ta ooHkw rad. — Vsfavaace str A>be ▼ lri»aai §09. NHtoSa Karaateaka tu Statera ••*, ai z* atdi ženo in 13 letno varovanko Libu&o. Obc je za bode! veđerat s krihinjiskim nožem v ;>r-sa, Nesrečnici sta kmakj izdihnili. P^ . da ni moeel voč cledatL kako . Niko Župani ć, direktor muzeja v Ljubljani in bivši minister je bi! v ponedeljek sprsjet od kralra v daljši avdijenci Dr. Županiča sta sprejela tuđi ptedseihiik vlade general Zivković in rnini-ster prosvete s. Maksrmović. —■ Odlikovanje. Z redom Belega orla sta odlikovana pehotna podpolkovnika Josip ^ t r e k e ! j in Slavomir V r h u n c c. — Šefl in računski revizorji mestnih kontrot Kcr je izvršena nova iinančna raz-delitev na finančne direkcije, je morala Slavna kontrola nanovo razporediti svoje mestne kontrole. UkiniJa je vse mestne kontrole pri okrožnih finančnih upravah in ustanovila mestne kontrole pri finančnih direkcijah, ki začno poslovati 25. t. m. Isto-časno je imenovala šefe in računske revi-rorje mestnih kontrol pri finančnih direkcijah. V Ljubljani so imenovani za vršilca dolžnosti računski revizor in do^edanji vr-šilec dolžnosti šefa mestne kontrole pri fi-nanćm direkciji v Ljubljani Drago Pod-reka, za računske revizorje mestne kontrole pri finančni delegaciji v Ljubljani Vlado P r i n č i č m Josip V i d o j i č , računski revizor mestne kontrole pri želez-niSki direkciji v Ljubljani Ivan Bonač, računski revizor mestne kontrole pri carinarnici v Ljubljani Ivan M i k u š in pisar mestne kontrole pri delegaciji v Ljubljani Viktor Karei. — Reekspedičija fesa na postaji Brezovica. Generalna direkcija državnih ieleznic je dovolila na postaji Brezovica reespedi-cijo lesa pod posebnirni v ta namen pred-pisanimi pogoji. Reekspedicija je dovoljena samo za les pozicije D 22. v., ki se naloži na skladišče v svrho sortiranja pred izvozom v inozemstvo preko Rakeka. Rok za reekspedkijo znaša eno leto. — Nerednosti v poštno - hranilneni in čekovtiem poslovanju. 1. Na poiožnicah so različni /neski ati jih pa na ertem delu spioh ni. 2. Na poiožnicah so pogosto popravljeni zneski, kar je najstrožje zabranjeno. .3. Na poiožnicah ni zaznamovari dan vplačnila. A. fzporočila na drugi strani po* ložnicc nišo irankiiana kakor dopisnice, to ie po vSu par za našo državo in 1.50 l)in za inozemstvo. Zaradi teh in drugih pomanj-kljivosti mora podružnica Poštne Iiranilni-cc vračati po>tam neredno izpolnjene po-ložnice in pnpis imetnikom računa se zakasni povprečno za teden dni. kar je posebno pri večjih vplačilih v občutno škodo vpiačnikoni. V teh primerih /cahtevajo vplačniki od direkcije, da jim povrne izgubljene obresti, katere jim računoimetniki (banke, hranilnice, dobavitelji) do dneva pripita računalo. — Nepravilno portiranjc časopisov iz Avstrije. Avstrijska postna uprava se je pritožila na naše rninistrstvo, da portirajo mnoge naše pošte časopise, ki prihajajo iz Austrije, dasi je bila žanje že na sprejernni pošti plaćana pravilna pristojbina. Zato opozaria direkcija poštne urade, da je pri-stojbina za časopise iri revije v medseboj-nem prometu t nekaterimi državami za 50 odstotkov nižja od pristojbin za navadne tiskovine. Med te države spada tuđi Av-strija. Potemkatem je pošiljka s časopisi do teže 5n gramov s 4 sro-ši zadostno plaČana. — Znižana vožnja za Ljubljanu. Kdor potuje \ nedcljo 17. l m. U dežele v Ljub-Ijano in obi^če popoldne ob 15. uri koncert jvevskih zborov, včlanjenih v Jujcoslovenski pevski zvezi, ki se vrši v veliki unionski dvorani, ima pravico do 50% popusta na žeTc/nici. — Smrt popularne Krase vkc V Kobdi-liu pri ^tanielu na Primorskem je v febru-arjii umrla žena gostilničarja in po^estnika Mahniča Terezija Mahnič roj. Rus, rodom iz Ribnice. Vodila je Krašev^eni dobro znano ^ostilno »na Kalu«, kjer je bil rojen Pokoini Skof Anton Mahnič. Njen mož je bil brat pnkojnega ke iienečije, pripovedujeio, kako silovita je bila burja na Krasu. Po Vipavskem je napravila mnogo škode. Bila je tako silovita, da je z njiv odnašala prst in ozimino. Na nekaterih so ostale vame skale. Pritisril pa je tuđi tako strupen mraz, da so po vinogradih popo-kale trte. Tuđi na poslopjih je buria napravila mnogo škode. Med drugim je od-nesla streho nove italiianske vojaSnice. — Pevski /bor očiteljstva UJU priredi 6. aprila i. I. v Mariboru svoj veliki koncert najnovejše, večinoma rokopisne glas-bene literature, na kar opozarjamo vse glasbo IjubeČe občinstvo Maribora in okolice. Vstopnice bodo v par dneh v pred-prodaji, kar borno še posebej sporočili. — Zastrupljenjc* z li/o lom. S snočmm i^orenjcem so pripeljah v Ljubijano 19-letno kuhaheo Antonijo Mlakar, zaposleno pri Posestniku Sajovicu v Medvodah, Dekle je v samomorilnem namenu pilo lizol. Vzrok samomora je bila baje cdpoved službe. Mladenko je s kolodvora odpeljal rešilni avto v bolnico, kjer so ji izprali želodec in je sedaj že izven nevarnosti. — Nesreće in nezgode. Med vožnjo Tr-bovlje - Ljubljana se je davi ponesrećil re-alčan France LJ. iz Trbovelj. V kupeju se ie igral z žepnim nožićem in se pri tem tako neprevidno sunil v prsa, da je moral v bolnico. V bolnici so ga obvezali, nakar je zavod zopet zapustil. — V liomcu pri Kam-niku se je vćeraj pripetila precej težka ne- J sreći, čije žrtev je postala 4-letna hčerka j posestnika Šarca, Marija. Dekletce je vtak-mlo desno roko v slamoreznico, ki ji je od-trgalo štiri prste. Prepeljali so jo v bolni- | co. — V bolnico je morala tuđi delavka Alojzija Košak, zaposlena pri tvrdki F^po-vič, katero je omamil električni tok. - Zagoneten umor. Pred dne vi se je odigrala v vaši Coraliču pri Cazinu zagonetna tragedija. Hase Kovačevih je prišcl na orožniško postajo in je javit, da je ubit nekega tatu, ki ga je zasačil na vrtu. Orož-niška patrulja ie takoj odšla z njim na kraj, kjer je ležal ubiti tat. Ko so orožniki posvetili v tatov obraz, so z velikim začude-njem opazili, da je umorjeni Kovačevićev sosed in največji prijatelj Ali Cajić. Zaradi sumljivega vedenja so orožniki začeli podrobno izpraševati Kovačcvića, kako se je nesreća pripetila. Kovačević je izjavi!, da se je vrnil ponoči domov in je slišal sun»-Uiv Šum na vrtu. Oborožil se je s sekiro in samokresom ter Šel na vrt, kjer je za-gfedal pri kaSČi temno postavo neznanega moškega, ki je iz kašče vlekel vrečo pšenice. Ustrelil je šestkrat in sa pogodil ter nato še udaril s sekiro po glavi. Tat je bil na mestu mrtev. Bratje ubitega Cajića so vložili proti Kovačeviću ovadbo, češ, da je Alija izvabil ponoči na vrt h kasci in ga ubil. Kovačević je namreč na glasu velike-ga zapravljivca. Prodaja! je žito iz očetove kašče. Ubil je prijatelja, samo da bi očeta prepričal, da je bil Cijać tat, ki je kradel iz njegove kašče. Kovačevića so pridržali v zaporu. — Umor v Somboru. Kriminalna kronika v Somboru je predvčerajšnjim zabele-žila straSen umor. Na vogalu Mrazovićeve ulice sta se srečala mizarski vajenec Franc Bonert in krojački vajenec Ludvik Pesci. Pesci je stopi! tako nerodno na kamen, da je ta odletel Bonertu v nogo, kar je mizar-skega vajenca tako razjezilo, da je takoj potegnil iz žepa nož in napade! krojaskega vajenca. Zadal mu je težko rano v prsa. Pesci se je zgrudil na tla in kmalu izdili-nil. Morilca je strainik aretiral in izroČil sodišču. — Razbarljiv lor za vlomUcem. Muzikanta Svetozarja Živanovića, rodom iz Fu-toka in bivajočega v Ćurugu. je policija že dolgo iskala zaradi raznih deliktov. Policija je zvedela, da se 2ivanovič nahaja v Novem Sadu, kamor je prišel obiskat svoio bolno ženo. Orožniki iz Cunige so obkolili novosadsko bolnico. Kmalu je prikorakal nič liudega sluteč Živanovič. Ko je bil že na dvorišču bolnice, je zagledaj orožnike in takoj spoznal, da mu preti nevarnost Spu-stil se je v beg in preskočil ograjo. Oroini-ki so začeli beg unca loviti. Pomagali so jim *e potniki. Živanovtč je opehat, orožniki so ;a dohiteli in prijeli. Na policiji so ugotovili, da je 2ivanović že dolgo iskani vlomi-lec, ki je svoj posel irvrieval pri dno tuđi v Sovem Sadu. Odpeljali so ga v Čumgo. — Pretresliiv samomor đilaka. Iz Sarajeva poročajo, da so predvčerajšnjim dija-kom srednjih §ol profesorji prečitali učne uspehe v drugem tromesečju. 32 dijakov iz gimnazije so tuđi obvestili, da zaradi slabih učnUi uspehov ne smejo već v solo, tem- več lahko Ie šc študirajo privatno in na koncu leta polagaio iz pite, ne da bi jim bilo treba plaćati takse. Med temi delno izklju-Ćenmii dijaki je bil tud; ?>-letni Mihajlo Ceković, dijak 7. razreda. Ceković je prišel ii: sole domov in ni kaza! nobenih znakov potrtosti Varočil je sestri, naj ga drugo jutro zbudi ob 4. Tako se je tuđi zgodilo. Ceković je vstal ob i, a ko je pozneje sto-pil njegov brat v njegovo sobo, ga ni bilo nikjer. Iskali so ga po vsej nisi, toda za-man. Končno so ga našli v drvarnici obe-šenega na gredo. Takoj so prerezali konope c in poklicali zdravnika. toda bilo je Že prepozno. Ceković je bi! že mrtev. — Morilec Cengić v SaraJcTiL Iz Foče m> pripeljali v zapore sarajevskega sodišča Smajla Č^ngića, ki je na zverinski način umori! svojega brata zaradi dedščine. O tej pretresljivi tragediji v družini Cengićev smo že poročali. Morilec je bil zelo miren in cinično je pnznal, da je urno ni svojega brata ter ni kazal prav nobenega kesanja. Morilec priđe pred sodišče prihodnji mesec, v katerem se bo vršila tuđi glavna razpra-va proti Edhemi Grošiju, ki je obtožen umora sluge srezkega poglavarstva v Sarajevu Milutina Milutinovića. Prvotno je bil obsojen na smrt na vešalih. Vrhovno sodišče je pa obsodbo razveljavilo in poslalo akte sodišču za za ići to države v Beograd, odkoder so jo vrnili sodiSČu v Sarajevu. — Prepir / aožL ls Koprivnice poročajo, da sta se delavca Stjepan Podunajec in Andri Balaska srečala n aulici, se sporekla ter se končno začela pretepati. Podunajec je napade! Balasko s kolom, češ, da je ta pretepal njegovo sestro, Mimo sta prišla še dva delavca, ki sta se vmešala v prepir. Koli in pesti pa nišo 2adostovalc. Zato so delavci potegnili nože in tako sta dobila dva delavca težze vbodljaje ter so ju morali odpeljati v bolnico. Zdrave pretepače je policija pridržala v zaporu. -- Nad sadoe zaiedavec! Tako je naslov knjige, ki je izšla te dni v založbi družbe Chemotechna. Slovenci smo že davno potrebovali tako knjigo. Boj proti za-jedavcem sadnih rastlin je dandanes več kot potreben in spada tako rekoč rncd kulturne potrebe v novodobnem sadjarstvu. Brez sniotrenesa in s preizkušcmmi sred-stvi izvedenega zatiranja sadnih zajedav-ccv tii mojioče dvigniti produkcije po koli-č'iii. še manj pa po kakovosti. In da prepri-čata naše sadjerejce ter kmetovake o važnosti tega problema, sta napisala dva priznana stirokovnjaka in sicer znani sad-iarski referent M. Humek ter univerzitetni profesor dr. JenČič omenjeno knjigo. Knjižica, ki je iz?la v priročni obiiki, ima vsa potrebna navodila, kako zatirati ui obva-rovati se pred zafcdavci, predvsem pa pri-poroča uporabo arborina. ki se je i zlu za I kot sijajen preparat za sadjarstvo. Opremljena je i več slikami. kjer se lahko vsak-do prepriča o razliki med sadjem, ki je bilo škropljenu z arborinom in med sadjem, ki je ostalo zanemarjeno. Knjižica se dobi v založbi družbe Cliemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in čez dan toplo. Včeraj je bilo v večini krajev naSe države jasna Maksimalna temperatura je zna sala v Splitu 15. v Ljubljani 1(U v Mariboru in Skoplju 8, v Zagrebu 7, v Beogradu 6 stopinj. Davi je kazal baroeneter v Ljubljani 771 mm, temperatura je znaiala —2.5 Vse kaže, da je letošnje zime konec in da borno imeli vsaj nekaj časa lepo solnčno vreme. — Slovenci v AmerikL Dne 29. Januaria je umr! v kraju Gackle eden najstarejiih ameriških Slovencev Valentin Janša v ti-soki starosti 84 let Pokojni je bil doma iz Mojstrane na Gorenjskem. Naselit se je v Ameriki L 1884. Zapusti! je štiri sinove m tri hčerke. Ameriški listi poročajo, da se je v mladosti bori I pod Rideckijem proti Italiji. — Dne 2a februar ja so položili v kraj« Johnston k več ne mu počttlra Franka Jar- , jovca. Podlegel je pUnčnici v starosti 50 let Pokojni je bil doma nekje iz Stajcrske-ga. — V Newyorku je umrla 22. februari* FrančiSka Stariha, rojena Birk. Pokojna, ki je bila rodom iz Vira pri Dorrržalah, je bila stara sele 30 let — Le mino spfte, ker 2BNSKA rfVALA raztapija nesnago čez noć, a zjntraj jo od-pravi SCHICHTovo TBRPENTINovo MILO. — Porterte naS danainji oglas! GRADSKA LEKARNA. Kamenila uL 11. lokrena Vam hraiš, sm 6 sttkfemc maci* W «rReum«tia». Pro^n, pofljtte ie itiri Me« klonice, ker je to tako mdrmriko sa reuma* rnem, da boljfega ni. Smb mm f« poiski** sil, p« tuđi drugim dal, pa mi rri pravkno, da je to mašilo mtvmrft tmm Bo& bodi nta Zmt in Itrtl*! Iz Ljubljane —lj Vlaki vozijo redno. Ker so nastupile normalne razmere, vozijo vsi vlaki točno ali pa z minimalnimi za muda mi. Več je za-mude ima dnevno OSE iz Carigrada. Davi ie prispe! OSE v Ljubljano s 150 minutno zamudo. Tuđi beograjski brzoviak št. 4 je imel davi 2\ minut zamude. Drugi vfaki imajo 2 do b minut /arnude. —U Novi odbor Jadrana. Na XIX. red-nem občnem zboru 7. t. rn. je bil izvoljen sledeči odbor: FJredsednik Omladič Franjo, cand. iur.; podpredsednik (iosak Zdravko, cand. iur.; tajnik I. Razpotnik Rajko, stud. techn.; tajnik II. Caharija Feliks, stud. techn.; tajnik IH. Sket Janko, srud. phi!.: blagajnik: Grujić Nenad, stud. techn.; či-talničar Ko man Boris, stud. phil.; knjižničar I. Hrovatin Viktor, stud. phil.; knjižničar II. Krapcž Dušan, stud. techn.: gospodar Adanič Milan, stud. techn. Revizorji: Babić Mihovil, cand. techn.; Rupntk Polde, abs. iur.; Juvanc Slavko, abs. iur. Mačct-niki sekcij: kulturno - znanstvena Hrovatm Viktor, stud. phil.; dramska in korčulanska Ekar Dušan, stud. techn.; glazbena Siko-šek Dušan, stud. techn.; šahovska Pro^en Franc, strd. phil.: zabavna Pajk Milan, vtud. tech. —lj »Švica, raj Evrope« je na-Jov skiop-tične^a predavanja, katerega priredi Društvo trgovskih in industrijskih namcsčencev v Ljubljani v soboto 17. t- in ob 8. zvečer v salonu gostilne Llovd na Sv. Petra cesti. Clani društva in njihovi prijatelji vab-Ijeni, da se tega predavanja udeleže. Po predavanju razgovor o stanovskih zadevah. —lj Koncert 17. marca If2f. Pnra skun-■a vafa meianih 'borov hi orkestra se vrši v petek zvečer ob 6. v Unionu. Prosim pol-noštevilne udeleibef Vstop v dvorano je dovoljen le sodelujočim! P.— —lj Vstopnice za nedeljski veliki pevski koncert so naprodaj v Matični knjnigarni. Preskrbite si jih v predprodaji. Iz Celja --c Orjvita \ Celju in > Gaberj« pri Ce- Ij« je bila v ponedeljek 11. t. m. na podlaci ministrske naredbe razpu^čena. Akt raspusta sta izvršila vladni svetnik gosp. Lajoš Klobčič in policijski pristav g. Janko >kof, ki sta zaplenilai arhiv in štampiljke. —c Električni top bo ukinjen v Celju v torck 19. t m. od 7. do 15. ure rudi čišćenja akumulatorskih postaj. —^: Umrla sta: Dne 12. t. rn. v celjski javni bolnici 60-letni dninar Ivan Petek iz Grii pri Žalcu, dne 13. t ni. je pa umr! v Za vodni 76 pri Celju znani slikar in plećka r Blaž Herič v starosti 48 let. —c Prepozao se je oglasil. \ stanovanje cerkovnika Korotca uh Slom^kovem trgu ie priSel pred dnevi brezposelni natakar Josip G. in zahteval od služkinje. naj ma iz-roči 700 Din vredno svinjino, ki jo ie dala sušit za Veliko noć rodbina dr. K. K sreči so pa K.-ovi meso že prejšnji teden spravili domov in je mora! Josip odtti praznih rok. Služkinja je zadevo takoj ovadila strafni-ku, ki je Josipa kmalu nato aretiraL Josip poskus goljnfije zanika. pa mu gosrx)Jie r.a policiji nočejo verjeti. ker je prišel ^ete pred nekaj dnevf iz 3-mcsečne tezkc ječe, ki jo )e moral odslužiti radi \ečje tatvine, ki jo je izvršil lani, ko je bil še uslužhen pri dr. K. Zato je tako dobro vedel, kje se su§i velikonoČni »žegen*. IzroOen >e b*\ dr-žavnemu privdništvu. —c Orictaaieii taUoski trik. V traftko Janžek je priSel v torek oglasni akvi/iier Rihard Danilo, baje reducirani felezniiki in poitni uradnik iz Zagreba, in zahteval vrč-jo količino cisaret, znamk in pisem^kega pa pirja v sknpoi v red nos ti 140 Din. Ko je traflkantka zavijala papir, je Danilo spretno izmaknU iz zavitka škatljo s 1U) Vardar cigaretami m Jo spravii v žep. Takoj nato je odSel z izgovorom, da mora v sosednji trgovini &e nekaj nakupiti in Ja se takoj vrne. Seveda ca ni več bilo. Cigarete so bile vredne 50 Din. Na trafikantkino ovadbo je bil Danilo še isti večer aretiran na celj-skern kolodvoru v hipu, ko jo je hotel po-pihati iz Celja. Danilo je tatvino t^koj prizna! in jo opravičil s tem, da ni imel de-narja za voinjo do Maribora, kjer Je hotel obiskati svojega strica. Tuđi Danila je bil izrocen državne mu pravdništvu. —c SmmđVvm aaMba. Delavec Anton OSo je naiel pred dnevi na Diehlovem vrtu na Dolcem poli« kompletno modnctn Jomu, , o.o. J...U \ozr^o i**l na-vadnimi pogojL Ugodnost vzUi ou 1S. <*• W. marca. Vozni Ii^tek, ži^osan z mokrtai /isoni, naj se pri izstopu v O.hi ubdrii, ker velia s potrdilom tuUi za oizaj. Rokoko popoldne Agilno TKO Atena, Li je Ljubljane««« prfseuetilo le \t^krat z lefuni in ori^iual-nuni jirirt*djtvami, -«*» j> k^tos odkj£ik> ta foK'»!^> t*'j'jl')n«- - u.ivalirji, amoreti, m+-nutti, iravot^nii tu v«i* m, kiir >|>«>v ni «1ooi!o prostora. V*e je pre*en«»tU izrerlno oku »no dekoriran oder * |wtimi o bili k«j poerečeni. MM ^o^ii snio of««-7aL cfUičnc aut^topoik*' fivilnlh in vt»ta*kih oblast], kjtkor žu(>ana dr. D. Puca, Jvorvo damo dr. Franjo T**£*ryvo. pen^mla N>rkr*j*tfr tu mladina s«j j# navduš^no vrtoU po dvoranu išfKm*đ j« otvoril rukako kavalir, <:dč. Slavčeva, ki na« )<* povedel s kratkim nagovorim v *\obu rtv-kokoj;i. SledtU ]** Muurttn:t St^r^aa«!«, kt m> jo t/vajaJj flani t»-rke«tralur^a đru&tva (iia»-betu- Matic*- \ *e jr sflf^boLo dutmila l&hka im ijubka c!;t,-Ui, Lakritne smo #e if >kt»ro o«lvaJ-lušaruo v»*tiiiuuia 1«» ^»f hvj« r:tm*- \.lblh. Nato «> mm prij«*tuo lKn^rtailjIi nntoreti, ki *u nutfilopiii v ^kerjančfv i iavi>-li. Otrožki naraica-j Ateoe j** v/bujal *pLM>~ no [»oi<>rDO,>t. Srćkajit maloki *o •>- obnkt»H m klanjali na odru \ taktu gavote Vlarm-kat^ro materino oL*> ]** hilo -.<>lA/h> **J m-«Kwti ob rajanju nuilćkov. še \»*rj«- j*> bil« navdurenje t& malćke, ko so na»t*Li v ote-nu^tu po«l viMJstvooi *zi\Č. Smerkoljfve. Kako Ijubko m ^r^kaoo ao «e klanjali m •• obraćali, kakor prave dane in pravi Lava-\irp iz rokoko bila rmjiep*« Inf-ka rnl»«iitiftke£^t prt^ramn in £rr»*tx* -*o i burnim aplarw>m maićke pokJicah (nmiovmi tzta kulk. Mla.1i violinist Tro* Ir*'v<»r**:»k, ljubljanski *malif'affanini<, je (»dicral r v»# vntiK*fH)«9tjin 1q občutjvm Correllijevo Sara-franđo in (Jri«(««*rov!i tue te tejoke na kla-virju z elegaiaca in ra/uoie-v»o|eru. Sledile *o iive »like |*> »tikarjih *x rokoko dnj**tna ti<>-▼o«L Le im\, dm j« pr\ tej točki odpuvexiai sve4tobni mo>ter in je rviži^al in u^nS«*v»l refleitorje v velikem ueredu. Krona r^|« prireditve j^ bila pat' ThoHMMtva Uaviila im opere Miltikmi. ki sU >•> i»?«.ala dra karva-lirja x dvema dajnajna, v%i rlarn Ateoe. A plav ta ni bilo konca in deklio- — morale ^le*. poumiti. Procram je, »Uljudio orkestralno droitvo, ki je zaigralo MouMrtov >Eine keute N»rhtmu*ik<. Pr^rediteT jt biia &u l^uUl|Bno o<*f Lnal ceoiti . j?ilo<*»it in jKKuivovalii(«t vml-i>tva KTi) Atene iKr/navamo, da »e ho rokoko prir©dite\ poĐonrila v opernem gle-•laliičiL, kjer bo gotovo puu?iaju novo izvr>-bena miss Pvropa. Na kolodvoru jo )c je priCakovalo veC t;soč r.idovedncžrv. ki so ji phrejal; viharne ovacije. K> ^c je vlak ustavil, je ciganska kapela zaigrala Rakoczyjevo koračnico, na kar sta jo v im^nu d'jnajskeua ruaJiar&ke-*a iKJsJaniirva jiotdrav la leiacijski nretfi:k Semsey i:i grof Appony. De-klice v madžarskih narodnih noiah so napravile i^palir, n* kar je rrriss rTvro-T>a sodla v četverov-prežm rula-vo*. Dva hvzarja na vsaki strani sta tvorila ćastno sprerrstvo. M:ss li\ ropa se je odpeljala v neko madžarsko resta\-raciio, popokJne pa ie K.} \ peostonh iste svečan banket, k. *o se ca uJele-žui poslanAi Madžarske, Armrrke, Francije in Italije ter vev drutrih ( J! ć-nili mo7. Sno!i se >e mi^s rZvropj «»j-peljaU v Budimpc^to. ki ji seveda priredi kralievfki st>rejem. Stran 4. »S C O V E N* S K T NAR O D, dne 14. marca 1920. Stev 61 Szekula leno: 4C Suženj in Riraljanka RomaiL •— Tu-di jaz te bu>bim, ti bledi, svet-loiasi mož! — je zašepetala. Nagtfla je slavo m mi omahnila v nuročje. Objel sern jo če£ pas in držal v na-ročiu. Moje vroče ustnice so iskale nie-na hladna usta. Polnib je bil hlađen ko led. • Lj-ubirn te! — je ponovila i oix>lnoma tuj. Še sem slišal njene 1 ali ne korake po ■stopnicah in videl, kako je iz^nila vitka TK>sitava na vrtu, kakor da se i>re-roika -pod drevjem senca. Potem rni }e izjrinila izipred oči. Samo otpojni vonj njenih ias mi je ostaL da bi še bolu hropenel po ndi. Stal sem kakor vkopan. Zdelo se rni je, da mi je atrspnila kri v žilah. Dolgo je trajalo, predno sem si toliko opo-mogel od presenećen ja, da sem se vrnil v svojo izbo. Ves omamljen sem o-mahnil na poštedio in trdno zas»pa-l. XIV. Žena, ki podne vi ne ve, kai defa ponoći, Ves dan Frontine nisem videl. Hre-ipenel ;:ern pa tako po ngi. da mi ni bilo nikjer o-bstanka. Kakšne bodo prve njene besedc, ko se srečava? Kaj rni poreče? Morda se mi bo smehljala ali pa se ji srdito za-iskre oči, ko me zagleda. Zakaj se ni vstala? — sem vprašal njeno komornico ves v skrbeh. — Bolna je. Ves dan ostane v postelji. zamau sem popoklne prežal v veži, da >o srečam. Naletel sem samo na Pu-blk), ki me je rrahrulila, zakaj ves dan lenuharfm. — Lenuh si postaL Delo ti ne dtšl Hitro sem jo odJeuril ker sem ve- del, da stara ne pozna šale. Tuđi s taščo se spočetka nisva razuniela. To-da s Frontinino taščo se nfkakor ni-sem mogel sprijazniti. Zvečer so mi naročili, naj pripravim mladi gospe kopel. Ves blažen sem storil svojo običajno dolžnost. Umil sem kad in pospravil kopalnico. Vse se ie lesfcetato v m kakor v malem po-gartskem svetištu. Kmalu >e prišla Frontina. Toda btla je utrujena, potrta, sitna, bteda in prepadena. Cek> las ni imela poče-sanifo tako. kakor navadno. Mene spioh ni opa2>ita. A jaz sem prežal na vsako njeno besedo in ^rce nti je moČ-no utrpalo. — Kako vroča k ta \oda! — Je \-z-kHk-nila ogorčeno. — Prste sem si opekla. In srdito ie nakremžila obraz. — Raztresen in nerođen si danes. Hitro sem spustil v kad mrzlo vodo, toda Fro»ntina tuđi s tem ni bita zadovoHna. — Če boš delal tako, boni morala poiskat: dru^ega capsaria. Obstal sem in jo presenećeno g!e-dal. Znova sem brl v njenUi očeh na-vaden sniženi, srovedo. ničla. Frontina se >e delala. kakor da se sploh ne spornim a prejšnije noči. ko me je strast no poljufcljala in mi prisesrala ljirbezen Ali pa ni vedela. do je počivala v mojem naročju in se naslajala nad mojimi poljubi ? Morda ie res pozabila na vse. Ves večer sem se izprehajal po vrtiu. Ui>al sem, da priđe Frontin-a na vrt in da ne bo več tako osorna /. menoij. Toda čsrfcalo me ;e bridko razočaranje. Patricrika se ni ganila rt svoje sobe. Vreme se je nenadoma izi>remenilo. oostato je hladno in začelo ie prsiti. Mracen Se-lenin kip je odseval v vodi pod ni-mt>h-aejem, — Boginja ljut>i sa.mo eneiga. — sem mrmral sam pri sebi — Ubogega. zasmehovane^a zemljana se ne spomi-nja vveč. Sele zijutraj sem srrtuknil v svojo izbo. Bil sem ves premočen. Drugi dan popoldne sem videl Fron-tino v atrru. Zbrana je bila skoro vsa rodbina. Stara srospa ie nocteorovala ženske pri statvah. Silenium te igrala na harfo, da bi se matrona ne dolgočasila. Academirs je poučeval dvofčka Tz-nre-hajal se je z njima o-kro>: vodometa. ^ ; Frontina je .°edela na n'zkem stolc-j km. Tontrix ii je česala crne. valovite lase. Dru-gra siržnia ie klečala pred njo ni ji držala ogledalo. Frontina je bila dobre volje. Cek> smehljala se je, kar ni bila njena na-vadia. Tuđi z menoj ie izpregovorila nekaj besed. toda samo tako. kakor je govorila z drugim] sužnji. Zame ni ime'a toplega. orriaznega i>agleda. Bilo je krasno vreme. Na vrtu je bilo zelo vroče in soparno. Toda v atriu, kjer so bila mozaična tla. je bil zrak svež in hlađen. Z lelalom 12.000 metrov nad zemljo Nov visinski rekord francodcega letaka Lemoigneja, Id se je -V-* , dr^nfl 12 kilometrov visoko Dočim se Araeričani in Arigleži na-vdusVtijejo za avtomooilsJke hitrostne rekorde, se potegujejo Francozi za !e-talske, zlasti za visinske. Dozdaj je znašal visinski rekord franeoskega le-talca Sadi Lecointa 11.145 metrcv. te dni se je pa mladi in dozdaj franeoski javnosti malo znani Jetalec Lemoigne dvignil 12.100 metrov visoko in dose-gel nov svetovni releord. Lemoigne je star 33 let, kHub teirm pa ima za seboj že sijajno letalsko karijero in Drištevajo ga med naj8x)liše franeos^ce pilote. Letak) upravlja že 12 let Med vojno se ie bori na fronti in zbil na tla več nemških letal. pq vojni oa je fjostal poštni pilot. Dozdai je pre-vozil 4500 ur v zraku, a vsega skupaj ie ispravlja! že 78 različnih aparatov, s katertmi ie okoli 20.000 krat srečno pristal. V ponedeljek popokine se je Le-moi^rte dvignil z letališča Villacoirblay z namenom doseći rekordno v:tšino. Vreme je bilo lepr>. ozračje izredno mirno, in tako se je dvignil nepriča-kovano vpsoko. Bil je jeove aparat s kisikom. Zato je motor ustavil in se pnčel s*c*uščati. Ko je pristal. je sele zvedel, da ie dosegel rekordno visino. Meriki: visinski a^>arat je beležil 12.100 letrov. »V vrtoglavi visini sem ;me! čudne vizije.« je pcipovedova! letalec. Ohsla me je čudna omamtfenast. kakor če bi uži val opi] ali kako sl'Čno omamno sredstvo. Viđel sem ledene gore in ogrorrme zasnežene poljane, po ka*erih so p-lesali beli mdved:. Na to >e slilca rz-ginila ?n zdelo se mi je, da se je v polarni pokratini poiavila čarobna palača, videl sem fantastične postave in krasne ženske. Res sreča je bila, da sem se zdrzn-il in zavede!, kaj-ti Sjcer bi bila katastrofa neizogibna. Podrobnosti iz življenja polkovnika-ženske Neverjetne pustolovšcine Valenje Smiibovc — Burna pretek-lost ženske, ki se je kot oolkovnik udeležila STetovne vojne in Je bila chraVrat oženjena Vrse evropsko časofrisje piše zadnje dni o družabnem skandalu v ArtsrHji. kjer so usrotovili. da se skriva v uniformi polknvrrika Barkeria ženska Va-lerija Smithova. Juna"k svetovne vojne z mnosrimi odl-VovanJ* je otvori! v zsl-kotni ulici v Charing Cross Road v londonskem Westend-u r^^košno opremljeno restavracik), Obenem >e ime! v enem na5Ier>s!h londonskih okraje\- le-do stanovanje in slu-go. oriletnega rezervista. Pestavraciia pa ni Šla do-bro in zato je hl] nedavno napovedan kon-knrz. Toda ob!a*t; lastnika nišo mogle najti. ker se tud^ na svoje stanovanje nj vrnil. Km a hi ie pol'ciia zvedela. da je lastni-k skrahirane restavracije uslua-ben v enem največjih hotelov v Picca-d;lli. Ker se ni javi! konkurznemu so-disču. so ga radi zaničevania sodn:h oblasti aretirali in odvedi i v moško kaznilnico v Brixtomi. Ko ie junak zvedel. da ga bodo zdravniki pregledali, je z drhtečim g'ći^om nnzr°' da ni moski. m^irveč ženska. Zdravu k ie tn potrdH :u Vmalu so dnzdevnesra ju-naka-polkovnika sira Lcslie Viktor T^ror Bl'g^i Barkeria od»r>eljali i južne na severno stran Londona v žensko kaznilnico. Caka jo sicer kazen, ki r>a menda ne bo prehuda. Pač pa se lahko zaveda. da ie napravila naivecjo ma-škerado v mošk; ohleki. kakršno pozna lozdai svet. Zanf>m;v ie življenjepis Valerije Smithove. ki srpada nedvorrmo ■Tierl natvečie r-u^tolovke sveta. Ko* ženska: Roiena ie bila na otoku Jersev kot hčerka premožnega mešča-na Thomasa Barkeria. ki je umri pred ]5 leti. Ima brata, ki ie inženjer v Amc- I riki. Leta 1°14 je bivala z rnaterjo v Londonu. Od \eta !0!4 do 19T7 je bila usm?J'>nka Ta franc^sVem boiišJu. Leta 1917 se ie Dor^č'b / av^tralskim vojakom PHtMnm ?m:t"hom. ki ie ?a kmatn umrT. Od Teti 1QT? do T919 ie Jresirala kot jara. Pearce Crncli pn* cerkvi v Br*iirhtonu s bcer-Vn drogerista v Liftlehamptomi T:mo Hawardovro. Po p^ro-k? se :*c vrši'a ve-i'kn noiedina v eTe-^.intncm hotelu na morski obaM. Leta 1024 ^e bila Smithova trgovec s starina mi v Andoveni ter član mnogih sportnih ::i pevskih dru-stev. Pozneje ie zive!a v \Veyhillu in se ie udele';ia \-^1;Vn€rr» In\«;keir3 ialia-nja. Leta 1926 je stanovala v Londonu kot gosTK>d in gospa GantletT. Poxneie se ie pridružila nekemti pohnočemu gledaVšču in ie nekrr časa nastooala kot Kgralec. Končno je zno-va dresirala pse. 3 p-redlanskim hi Tani ie na stopala v Londonu kot vođin narodnih fašistov. Končno ^e otvorila restavracijo in ker ni imela sreće, ie dobila službo v ho-tehi. Ko so ji napovedali a relacijo, je prosila, da bi j: dovolili še piti čaj s »so-progo« in se poslovit: od nje. Ta soproga pa ni 'dentiena z ono. s ka-tero se ie poročila v Brisrhtonu. Slovo zakoncev ie b'lo baie ze^o gin^vo 7 br^htonsko ženo se je ločila Smithova pred dvema letoma Zdai se ogla-sajo mnogi, ki trdio. da se jim ie zdel | dva sU mu nomicnila, da sa imata na sumu in dozdevni poJkovnik se ie tako j preseli} dru-gram. Smirhova j€ kot Dolkovnik izborno poznala Francijo in bojisca. Njen s>u«a ie bil vojak v an-glesk; armadi, ki se je spoprijc!a i Nemci pri Monsu. PoFkovnik Barktr ie nosil na prsih tud: monsko zvezdo :n je često govori! ^ svojrm s'uso u Dodrobnosth težkega umika. Fašistom ie Smithova imponirala / visoko, krepko postavo. LTJc!e2tVu!j se je vseh parad in bila ic sploh eden najag Inej&ih Članov faSistovske orga-mzacije. Ustanovila k tud: kkrb udv-ležencev bitke pri Monsu in oh ustt-novitvi je ime^a sija.ien govor. Ko so se nekateri ča^tniki zanimali jca njtnc dokumente, ic odKovorila. Ja o <\]'*<> privatne zadeve živeti poj tu/ni imenom. AngleŽem je namroč to Jovuljc-no. Ko *e nekoč kot fašist polagala veri ec na grob neznaneua vojaka, >e e zdelo vodji anigleških fašistov generalu B!akneyu. da je polkovnika v uniformi več. nego bi ga smelo biti po vo-jaški mer. zlasti tam. Ider iz-gmbi hr-bet pošteno ime. Toda generalov i po-misleki so bili rarpršeni s tem. da je twl Barker veh'k patrijot. kakrš-ne po-trebuie AnglHa tuđi zdaj. Neki rezervni rjoflcovnfk. ki ie poznal otroke Thomasa Barkeria, ie bil prepričan, da ma r>red seboj Barkerjevo hčerko Valeri-jo. č%n je zagledal polkovnika Barker-ja. Toda njen samozavesten nastop ga je tako zmešal. da ie mislil. da ere i^ neverjetno sličnost. Zdaj »e polkovnik Barker pravj i«unak Jneva. kakKen n\ bi! niti na francos*:em bo-nSčn Justifikacija rfveh mladih morilcev Te dni sta konćala na elektncnern stoki v Chicajcu Antony Greco in Charles Wafe. Ot>a sfa plačala z življemeni nrnor stražnika Arthura Fssaua. O-rc-co, k mu *e bilo Sele 18 let, ie b?l usrrrrČen prvi. Za niim je r>r:*t:! na vrsto 18 letni Walz. To ie bila nrv a ti-•stifikaciia aa eleVtričnern stolu v ehi-caSkem okraiu Cook. Točno or>olnoči so s»i^us>ti 1 električni tok. Ob 12.03 so zdravnik; i/jav li, da ie Greco mrtev. Ob 12.10 je priše! na vrsto \VaJz, ki ie bil ob 12.13 že mrtev. Manjkali sta d*ve minut; dn nol-noči. ko Je nasto^il Oreco svojo zaJnio pot. Vrata n-jegove celice so se odiprln in Greco je odše-l \ s-rtrem-^tvu trHi paznikov in duhovnika, ki ie nesel /a nj:m križ. Vjegova desna nogavica ie bila rarparana do kolena, da bi mogl t>rik>ziti k noi^i elektrodo. Sraice M>!oh ni ime! na sebi. Počasi se je pomika! sprevod po h>dnikifi in paznik; so pa-zil\ da obsoienec ne pade. ker je imel ravezane oči. Oreco ie mirno sc-Jcl iu električni stol. Priložili so mu eno elektrodo k obritemu mestu na giavi. drugo pa k nogi. Potem s-o sn-ustili moćan električni tok. V smrtni čelici je vladala grobna t šina. Sl'Šalo *e je samo orasketanje elektrčnega toka. Za Grecom je nastoi>il zadnno pot Walz. Kadil ie cigareto. Ko se je pri-blrzal p-rvim rađovednežecn. je vrzrl cigareto na tla. Misleč, da se pazniki Hoie. da bi ne padcl. ^e ie ohrn:l k niTm rekoč: Allrigiit! Posadili so ga na električni stol jn čez tri minute >'c bil QC&g*tMlgNJ£ vseh uvoznih tu izvoznih m crauzituih pošiljk o^krbi hitro skrbno in po oajmžji tarifi RAJKO TURK. carinski posred' nik. LJUBLJANA M.asarykova cesta 9 (nasproti carioarnice) Revizija pravilncffa zaračunavan ja carine po meni deklarira* nesla hlaga in vse infr»rrnaciie brerplačnoT 61 ^DNARODN; UELESEJ£NvPRAOI 17.-24. MARCA 1929 SM\JALlSCt! 1RGOVCEV LN INDUSTRUAL« CEV CCLEGA SVETA - IZLOŽBA CELOKUPNE CtiHOSLOVAŠKE INDUSTRIJE. Kl UŽIVA SVETOVEN 5LOVES - UGODNA PRILIKA ZA NEPOSREDEN NAKUP - KAR POCENI BLAGO VČLESEJMSKA PALACA ODPRTA ĆELO LEIC UGODNOSTI ZA POTOVANJE POPUSTI NA ŽELE2NICA« ZA OSEBNE IN BRZOVLAKE JUGOSLAVIJA 25». CEHOSLO-VASKA 33%. AVSTRIJA 25%, OORSKA 2S%. VIZUM NI POTREBEN - ZADOSTUJE POTNI LIST POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE: CTHOSLOVASKI KONZULAT, LJUBLJANA, BLEIVVEISOVA CESTA MOMA COMPANV, LJUBLJANA, ALEKSAN-DROVA 2 »PUTNIK«. UUBLJANA, DUNAJSKA CESTA I Popravila tn čišćenje orožja i^vrsuje n«fcft>ol1*e In n^jvestneje F. K. KAISER, PUŠKAR UUBUANA. KONGRESNI TRG ST. 0 >mMa1i o£iasi< Vsaka beseda 5© P»r. Placa se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na uprašanja brez znamkene .-rrgs odgovarjatno. - Najmanjši oglas IMm »•—. r ' Uradnik z veći etno prakso, zmoltu ilov. :n nemate stenosraiije, stroiepdsja ter vseli pisarni&icih deu išče službo- Nastop l&hko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Zancslsjiva Dober zaslužek dne-vno do 100 Din nudimo ose-bam, ki bd prodajale naš predmet, ki sa P>crtTcbuJe vsaka hisa Navodila ka.kor vzorce proti 10 Dw v Miamfcah. — Vpirašati: Rorman, Maribor, po&tni preda 1 2. 510 Fotografsko Satrap lampo, oovo, ta 105, 110, 133, 145 m 220 Vo*t, 5J5 araB>effov, za sJikaaoe v sobi, v ]ako«3ti 3000 sveč, poceni prodam sM ramenjam za totojraf. a«pajat 13/18, z otrtTfco ali brez nje, v dobrem staaju- Fo-foiraf V. Bavec, Ra«theo*jurg. 509 Arondkano posestro 13 ha, velik sađoooanik, gosd, nibve, tra*vniki, lepa stanovao^sk« fai&a, na lepcts položaju blimi ceste, proda V. žtdarić, Sekiica ob Dravi. 508 L Stjepušin ura. wiRb s? uatare. fkt. AkMe. Mtftire i tttUt p#> { rcMetMta sftflttftaM. • Otttoftt m Želodčno tinkturo jrnzkuSeoo. proti t&prtlo to dro-zim teikočam Selodc« priooroća lr Q PicooK. lekaraat » L|ub-lati 102/T Kože divjačine Kupujem L Rot, lunar. Uabtia-ta Mestu) trt « 30-L Z naiboljšim uspebom se oad 23 let ai>orablia)o L*ancm krogtioc za o«dr«vHcflj« ss>otoih Plesni (triper bclo kapanje) V •saJri loka-ma pofiSca D« 25. S i»^to poSVie letama Bltim. SuboGostihia »Krof« to^a izborm ita^rski ra«lms in dobra đok«49ka vina. 469 Uookojenec ali invalid k; n^m^rava oa akonđci ara* ra* >kreva»hu dobi oeoaporoo »iaižbo ko< taM pri kopat Mw »^ratd ga (Jobo od 1 aprila do septembra Zmožcn mora brti s4ov.. krv. ta oemikeza dofneovaaja. — Dnevno i—5 ur laposlitve. proti ***' n»*-sečni napadi Sprc+me se todi ženska moč Pismeae poouđbe aa Dn£**o poi)eosavafl|a roesta. Selce pri Crikveold — do ». t. m. 179 I MikuS LJuMiana Httov trt 15 *tthiM» sOtaii« «p- Pwnli si urin i \*m m »Mn. I Makuiaturni papir 49 a Oin 49- Nafboiij m nijcmiefei mscrctt^ld or««t — Ocla&i v našem **u hnaio poi>ol«o ■■vrt. HjH ocL beMda 50 p Edlnl poooldaafllil Bst Sk>veni|». — Uprava Utibllana. Knaflova S SLOVENSKI NAROD Urejoje: Jt*ip Zvpt>Ć\& — Za ^Narodno tiskamo; Fraa Jczeriek. — Za opravo in maera ai del asta. Otuo Chri^tut * Vai « Ljubljani.