Poštnina pkičiuut v gotovim. V Ljubljani, 3. septembra 1937 vvatravda Leto I. Štev. 17 Posamezna številka Din 1 — Izhaja vsak Naročnina Mesečno Din 3-— Četrtletno , !<>•— Polletno Celoletno 15-— 25-— Uredništvo in uprava: Ljubljana, Dalmatinova ulica St. 8 Telefon štev. 2182 prvi In tretji Rokopisov ne vra- četrtek čamo — Poštni v meseou ček. račun 17.177. S O C I J A L N O -POLITIČNI IN STROKOV N! LIST. A Brez srčne kulture ni socializma ne demokratizma. Delavci, pozor! Prvi september je v naši socialni zgodovini zelo pomemben in važen dan, kajti ta dan je stopila v veljavo uredba o uvedbi zavarovanja delavcev za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. S tem je izpolnjeno davno pričakovanje delavčev, ki so bili dosedaj obsojeni v slučaju starosti ali onemoglosti v največjo bedo, družina pa v slučaju ,smrti očeta v najtežje pomanjkanje. Zadoščeno je socialni pravici in narodnogospodarski potrebi, ker je izven dvo^ ma, da nobeno gospodarstvo, niti posameznik, niti celota, brez zaščite onih, ki v tem gospodarstvu ustvarjajo, ne more uspevati in napredovati. Z uredbo pokojninskega zavarovanja delavcev je samo skromno počrtana važnost, ki jo v narodovem in državnem življenju igra delovni človek. Z delavskim rentnim zavarovanjem smo samo malo povedali, da hočemo biti ponosen narod, ki ve, kaj je čast in blagostanje ljudstva in kje leže zakopane temeljne osnove za zdrav razvoj države. — Pokojninsko zavarovanje delavcev je samo neznaten izraz hvaležnosti države in naroda do ustvarjajočega dela ročnih delavcev, ki imajo za gospodarski napredek mlade države posebno veliko zaslugo in so vredni, da so v ne šeni v knjigo, v kateri se piše zgodovina mlade Jugoslavije in zgodovina novega rodu, ki naj tudi naši državi prinese polno gospodarsko in politično svobodo, z vsemi blagodatmi demokra-kratične, socialno pravične države. Pbkojjnitisko zavarovanje delavcev je velika stvar, dasi moramo povedati, da je sedaj uvedeno zavarovanje samo1 neznaten začetek tega, kar delavstvo želi in pričakuje od zakona, ki naj pomeni človeka vredno preskrbo delavca v času, ko mu odpovedo delovne sile. V pokojninsko zavarovanje je vključenih trenutno nad 100.000 pridnih, delovnih slovenskih ljudi, udanih državi in narodu, z družinskimi člani pa do 2G0.0C0 Coeb ali ena petina prebivalstva Slovenije. Ne gre za socialne pravice posameznika, tu so na tehtnici interesi velikega dela slovenskega naroda, mimo katerih ne sme nihče brezbrižno in brezsrčno hoditi. Nihče nima niti pravice in tem manj moralno pravico, da bi radi svojih lastnih osebnih koristi, ki so mimogrede rečeno samo trenutne, ogrožaval ali celo okrnil delavcu v zakonu dane pravice do preskrbe, kadar nastopi zavarovalni slučaj. Slišimo vsakodnevno čivkanje in jadikovanje, da naše gospodarstvo novih bremen ne prenese, da bo to imelo usodopolne posledice za delavstvo samo, ker bo moralo pristati na znižanje mezd ali na odpuste. Tako plašijo delavstvo oni, ki nočejo priznati, da radi izdatkov za socialno in socialno-zdrav-stveno zaščito delavec, niti gospodarstvo celote, niti gospodarstvo posameznika ni niti pare škode trpelo, nasprotno, od te zaščite je imelo gospo-darsko življenje samo koristi, ker socialna zaščita je v svojem bistvu in v Vseb ina: Delavci, pozor / Za resnico v strokovnem gibanju / Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt / Živel naš kralj Peter II.! / Zakaj ne? I Socialna zaščita in vzgoja vajencav / Modernizacija obrata pri KID / Za popolnejšo izobrazbo in olajšavo na delovnem trgu I Pozdravljeni, rojaki! / Nov odrešenik delavstva pri KID / Protituberkulozni dispanzer za ljubljansko okolico / Državna subvencija socialnemu zavarovanju / Mednarodna organizacija dela je neobhodno potrebna us anova j Strokovni vestnik / Starostno zavarovanje / Zanimivosti in pripombe VABILO na ki se bo vršilo Dnevni red Narodne strokovne zveze O v nedeljo, 12. septembra ob 9. uri v dvorani Narodnega doma v Kranju. 1. Otvoritev in naznanila predsedstva, 2. Poročilo verifikacijskega odseka, 3. Poročilo centralnega tajnika, 4. Poročilo centralnega blagajnika, 5. Poročilo nadzorstva, 6. Volitve: a) izvrševalnega odbora, b) upravnega odbora in c) nadzorstva, 7. Naše naloge in cilji, 8. Razprava o predlogih, pritožbah, in resolucije, U. Slučajnosti in zaključek. Pri vstopu v dvorano je oddati V Ljubljani, 22. avgusta 1937. Rudolf Juvan, l. r. predsednik, Rupnik Franjo L r., tajnik. kontrolni listek legitimacije, ki mora biti opremljena z žigom Izv. odbora N. S. Z. in podpisi predsednika in tajnika. Urez legitimacije vstop v dvorano ne bo dovoljen. Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze. Za resnico v strokovnem gibanju Narodna strokovna zveza ima letos svoj delegatski zbor v Kranju. Sešli se bomo v Kranju. Na dnevnem redu je referat «Naše naloge in cilji» in poročila funkcionarjev. Prepričani smo, da se bodo vsi delegati in funkcionarji odzvali vabilu, da bomo skupno razpravljali o težnjah onih, ki jim je usojena, da služijo kruh v tovarnah, podjetjih in raznih obrtnih delavnicah. V Kranju se bodo zbrali preizkušeni borci za delavske pravice, oni, ki smatrajo organizacijo za svojo življenjsko potrebo, oni, ki jim je glavna misel to, kako bi delavsko organizacijo razširili in jo privedli do največje moči in veljave, Sestali se bodo delavci, ki so vajeni in utrjeni in gredo preko vseh zaprek pri ustvarjanju in jačanju stanovske zavednosti in organizacije. Sešli se bodo delavci, ki imajo živo vero v moč naših idej in uspeh organizacijskega dela, ki ga vrše desetletja. Pri nas imamo troje vidnejših delavskih pokretov. Našlega, ki ima za idejno izhodišče narodnost, onega, ki se na- svojih posledicah vzdrževanje produktivnih sil, brez katerih je napredek v gospodarstvu nemogoč. Tupatam se skuša uveljaviti nesocialni duh, ki ima namen vlivati v javno mnenje strup nezaupanja in nerazpoloženja napram novim panogam zavarovanja. S studom in ogorčenjem povemo, da taki malenkostni in brezsrčni zastrupljevalci za gospodarski razvoj dežele pomenijo samo škodo in, da so gnilo jabolko na lepem drevesu naše bodočnosti, ki morajo prej ali slej izginiti od vsepovsod, kjer se kuje usoda naroda in države. — Tako čivkanje in jadikovanje je samo izraz pokvarjene miselnosti človeka, ki se ne more sprijaznili z resnico, da v zgodovini narodov in držav posameznik ne pomeni lrčesar, da je nad njimi korist naroda in ce;ote, ki nosi narod iz sedanjosti v bodočnost. Zabavljači so zastrupljeni po komunistični miselnosti in se njih razdiralno delo v ničimer ne razlikuje od metod delovanja pristašev komunistične, ideološke smeri. Od te strani piha nevaren veter, ki v množice naroda vsiplje malodušje in nevoljo, ki je kot gnoj na njivi za temelj komunizma. S stisnjeno pestjo moramo zažugati sovražnikom delavskega zavarovanja, da postoje in prestanejo s svojim negativnim rovarjenjem proti socialnim pridobitvam novega časa, ki mora intenzivnejšo važnost polagati na zaščito koristi narodne skupnosti. Mi vemo, da v naši državi voz soci-alno-zaSčitne zakonodaje zelo škriplje in da s.e počasi pomika naprej. Soci-alno-za§£itna zakonodaja je gotovo v prvi vrsti odvisna od gospodarskega blagostanja v državi, ker zaščita ni nekaj nevidnega, kar naj visi nekje v zraku, temveč je ona stvarna pomoč socialno šibkim slojem naroda, katero pomoč, more uničiti le narodno gospodarstvo v svoji celoti. Dnevno življenje nas uči, da je socialna zaščita manj odvisna od gospodarskega blagostanja kakor od volje in razpoloženja onih, ki jim je usoda gospodarstva izročena v roke. V ugodni socialni miselnosti leži napredek socialno-zaščitne zakonodaje. S to miselnostjo naše gospodarsko življenje ni oblagodarjeno, veiiko je resnice na tem, da zato ne, ker naše gospodarstvo vse preveč vlada tuj denar in tuje srce, ki ni dobro in mehko, kakor je slovansko in posebno čistokrvno jugoslovansko srce. Pokojninsko zavarovanje delavcev je izročeno v varstvo delavcem samim; upamo in pričakujemo, da bo pri tem uživalo moralno pomoč nacijonalne javnosti. Usodo pokojninskega zavarovanja mora voditi delavstvo samo, tako, da bo stalno na straži in pazilo, da nihče predpisov zakona v škodo zavarovancev ne bo kršil. S starostnim in invalidnim zavarovanjem je v duše naših delavcev posi-jal nov žarek upanja na lepšo bodočnost. V delavske domove mora priti tudi nova krepkejša kultura, ki bo znala braniti socialne pravice delavstva in sodelovati pri ustvarjanju lepše in trdnejše bodočnosti naroda in države, ki mora biti svobodna zaščitnica materijalnih in moralnih dobrin vsakega posameznika. slanja na mednarodni marksizem in onega, ki služi političnemu krščanstvu. Idejna razlika delavskega strokovnega pokreta je velika in za enkrat v enotni delavski strokovni organizaciji ne more biti govora. Le pri nekaterih večjih akcijah nastopajo strokovne organizacije solidarno, dočim so drugače med seboj v borbi. Ta medsebojna borba med strokovnimi organizacijami večkrat škoduje delavskemu pokretu, posebno takrat, kadar gre preko dopustnih meja, kadar ni resnicoljubna in kadar samo razdvaja delavske vrste ter ustvarja sovraštvo in umetna nasprotstva med posameznimi organizacijami. Vsaka strokovna organizacija bi morala vedeti, da lahko le s poštenimi sredstvi pridobi svoje trajne in verne pristaše. Z obrekovanjem svojega nasprotnika nikakor nihče ne bo poveličal sebe, kajti laž ima zelo kratke noge. Na naš narodno strokovni pokret pa padajo večkrat očitki, ki so vsi zasnovani na neresnici in je vse to le golo obrekovanje. Naš nacijonalni program se primerja s fašizmom, četudi je v resnici nekaj popolnoma nasprotnega in menda vsakdo ve, da naš nacijonalizem ni nasilen in šovinističen, in da se nikdar in nikjer nismo posluževali metod, ki bi količkaj sličile fašizmu. Res je, da smo vedno odločno obsojali fašizem in smo odločni nasprotniki vseh nasilnih sistemov. Posebno marksisti in JRZ radi vsak nacijonalni pokret označujejo za fašističnega, četudi so sami prepričani, da smo zelo daleč od programa in idej fašizma. Vsak pameten delavec, ki le deloma pozna svetovne razmere, ve, da je delavstvu v velikih državah nacijonalizem izhodišče strokovne, socijalne borbe in da delavstvo teh držav noče imeti nobenih skupnosti z metodami nemškega in italijanskega fašizma. Samo poglejmo nacijonalni pokret delavstva v ČSR. dalje mogočno delavsko gibanje na angleškem, Franciji in drugod, ki nosijo izrazito nacijonalno obeležje pa vendar tega gibanja nihče ne primerja s fašizmom, kakor se tudi naš strokovni delavski pokret ne more istovetiti z osta- Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt —k Dne 1. Septembra 1937 je stopil v veljavo novi zakon in s tem dnem začne pobirati okrožni urad prisjHivke za to zavarovanje. Da bodo vsi prizadeti točno informirani, koliko sme delodajalec zavarovanim uslužbencem odtegovati od plače od 1. septembra 1937 dalje, prinašamo navodila, ki jih objavlja «Delavsko zavarovanje* v svoji šesti številki, ki gla.se: S 1. septembrom 1937 bodo člani j OUZD-a (razen onih, ki so po poseb- j nih predpisih zavarovani le za primer nezgode v službi ali so prostovoljno zavarovani ter onih, ki so že nad 70 let stari in dobivajo pokojnine od države, javnih ustanov ali Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani) obvezno zavarovani tudi za onemoglost, starost in smrt. Po § 35. ZZD in določbah zakona o zaščiti delavcev sme delodajalec svojemu uslužbencu odtegniti od plače polovico bol niško-za varoval nega prispevka, polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, polovico prispevka za borzo dela in ves prispevek za Delavsko zbornico. Delodajalec mora uslužbencu odtegovati prispevke sproti ob vsakem izplačilu zaslužka, pozneje jih sme odtegniti le, če od dotičnega izplačanega zaslužka, ko bi jih bil moral odtegniti, pa do pričujočega izplačila še ni minilo mesec: dni, če je prejemal delavec plačo na dan, teden ali na 14 dni. oziroma nista še minila dva meseca, če je prejemal uslužbenec plačo na mesec (§ 35. ZZD). Več in za daljšo dobo, kakor je zakonito določeno, delodajalec uslužbencu prispevkov ne sme odtegovati; če bi odtegnil več, sme uslužbenec zahtevati povrnitev vseh preveč odtegnjenih zneskov. Prepovedano in kaznivo je, če delodajalec na kakršenkoli način prevali na delavčeva ramena oni del prispevkov, ki ga mora kot delodajalec plačevati iz lastnih sredstev (§ 35. ZZD). Za vajence, praktikante, volonterje in za osebe, katerih plača v gotovini ne doseza zavarovane mezde naj nižjega, to je 1. mezdnega razreda (6 Din na dan), plačuje delodajalec vse prispevke iz lastnih sredstev (§ 35. ZZD). Prispevek za Delavsko zbornico se i»o računa za osebe, ki so zavarovane v 1. mezdnem razredu. Delodajalci začno odtegovati prispevke za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse dni zavarovanja od 1. septembra 1937 dalje, ne da bi morda čakali na prejem plačilnega naloga za september 1937, kateri plačilni nalog bodo dobili šele v teku oktobra 1937. Oni, ki plačujejo uslužbence tedensko ob sobotah, bodo nove odtegljaje odtegnili torej že pri izplačilu v soboto dne 4. septembra 1937 za dni od 1. do 4. septembra 1937. Odtegljaji, ki jih sme delodajalec odtegniti od plače od 1. septembra t. 1. naprej uslužbencu, ki je pri OUZD-u zavarovan za bolezen, onemoglost, stu-rost in smrt, znašajo skupaj z odtegljaji za Borzo dela in Delavsko zbornico: V razreda na dan na teden na 14 d . i 1. 0.34 2.01 4.03 11. 0.54 3.23 6.45 IV. 0.65 3.90 7.80 V. 0.78 4.70 9.40 VI. 0.94 5.64 11.29 VII. 1.12 6.72 13.44 Vlil. 1.34 8.06 16.13 IX. 1.61 9.68 19.35 X. 1.90 11.42 22.85 XI. 'OO/I 13.44 OA SiU j t-iVi.OO XII. 2.69 16.13 32.26 Živel naš mladi kralj Peter II.! Prispevki se odtegujejo za vsak delavnik in praznik v mesecu, razen za nedelje. Za odtegljaje za zavarovanje do 31. avgusta 1937 veljajo dosedanje tablice. Prav tako veljajo dosedanje tablice dovoljenih za zavarovance, ki bodo izvzeti iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Prispevek za starostno zavai’ovanje bo znašal 3 % dnevne zavarovane mezde. Pri posameznih razredih bo znašal mesečni prispevek, računan za 25 delovnih dni, kakor sledi: Mezdni razred I. Din 4'50 plača delodajalec Din 4-50 II. „ 7-20 „ , * 3-60 IV. „ 8-70 „ „ * 4-35 V. „ 10-50 „ „ „ 5'25 VI. „ 12-60 „ „ „ 6-30 VII. „ 15-- „ „ „ 7-50 VIII. , 18-- „ „ „ 9'- IX. „ 21-60 „ , , 10-80 X. „ 25-50 , „ , 1275 XI. „ 30-- „ * „ I5'- XII. „ 36-- „ , * 18- S tem je ustanovljena institucija, ki bo po desetih letih pričela izplačevati prve starostne rente. V desetih letih se mora zbrati toliko kapitala, da se bodo lahko nemoteno izplačevale prve starostne rente. Po dveh letih obstoja te institucije se bodo že pričele izplačevati podpore, ki jih dobi vdova po umrlem zavarovancu. Po štirih letih trpn r.nvnrovmija pn se V>oiU) Se iv.pl n- čevale invalidske rente tistim zavarovancem, ki so zaradi bolezni postali nesposobni za delo. Sistem nezgodnih rent pa ostane neizpremenjen dalje za vse one, ki so pri OUZD danes že zavarovani za slučaj nezgod. Pravica do starostne rente nastopi, ako je zavarovanec dopolnil 70. leto starosti in ako so bili prispevki plačani za 500 tednov. Iz gornjega je točno razvidno, koliko ima plačati delavec in koliko delodajalec za to zavarovanje. Paziti je samo treba, da bodo vsi podatki, ki se bodo zdaj ugotavl jali. točni in jasni, ker bi pozneje pri uveljavljenju rent taka ugotovitev delala samo neprilike in težave. Točnejša navodila bo pa dajal OUZD ; sam v svojem glasilu «Delavsko za-j varovanje», ki; je v vseh obratih na razpolago. Dolžnost delavskih zaupnikov je. da pazno sledijo danim navodilom, da bodo lahko zastopali delavske koristi in iiii|i dajali primeren pouk. Delavci, naši člani, obračajte se v vseh zadevah na našo organizacijo, ki ima in hoče imeti dolžnost, delati, da ; bodo prišli vsi do 100%' svojih pravic. I ki jim jih zakon nudi. limi fašizmi, ki so vse kaj drugega kot j pa strokovno delavsko gibanje. Za nas j pomeni fašizem psovko in se bomo | vedno napram vsakomur primerno bra- ! nili. Zavrnili jo bomo tem odločnejše, j ker je vedno izrečena brez najmanjše utemeljitve, le zato, da izraža onemoglo jezo, ker se naša organizacija širi in ker ideje nacijonalnega delavskega pokreta dobivajo vedno več pristašev. Drugi zopet prihajajo z očitki, da naša strokovna organizacija ni svobodna in da ne more nastopati v borbi s kapitalisti tako, kot zahtevajo interesi delavstva, ker so odvisni od pomoči posameznih podjetnikov. Vse te trditve se pa izražajo le pavšalno, brez najmanjših dokazov. Želeli bi, d'a se naši nasprotniki izrazijo konkretno, da se lahko z njimi temeljito pomenimo. Kjerkoli je do sedaj naša organizacija zastopala interese naših članov, je to storila odločno, brez ozira na desno ali Naš narod bo slavil dne 6. septembra rojstni dan svojega mladega kralja. Vse se pripravlja za to prisrčno proslavo in skupno manifestacijo vdanosti in ljubezni do sina velikega Zedinitelja. Ves narod se je vživel v vlogo varuha in skrbnika najdražjega sina domovine, ker ga smatra za svoje lastno dete. Naše matere delijo brigo in skrb za vzgojo mladega kralja z njegovo lastno materjo, ki požrtvovalno in z občudovanjem vredno preprostostjo vzgaja svojega sina v mladeniča srčne kulture in moške značajno-sti. Tudi naše vrste s ponosom in zadoščenjem spremljajo rast in napre- dek mladega vladarja in vse želje, ki jih imamo za lastne sinove, prenašamo tudi na kraljevskega dečka. In naša mladina, ki odrašča z mladim vladarjem v mladeniška in moška leta, vidi in ljubi v njem svoje lastno upe in vero v srečo bodočih dni. Tako je kraljev rojstni dan pravi domači rodbinski praznik našega naroda in postaja od leta do leta pomembnejši, čim bolj se naše želje, upi in nade osredotočujejo okrog mladostne sile. našega mladega kralja. Sokola in naše nade. Zato je ta dan tudi naš pravi ljudski praznik in iskreno prihaja želja od srca: Živelj kralj Peter IT.! Zakaj ne? levo. Znani so celo primeri, da je n. pr. podjetnik raje trpel nam nasprotno organizacijo samo zato, ker smo bili nepomirljivi zagovorniki delavskih pravic, dočim je nasprotna organizacija na veliko škodo delavstva sklepala nepotrebne kompromise. Sedaj nam pa baš ti očitajo mlačnost v zagovatjanju delavskih pravic, kar vse je ostudna nesramnost. Nacijonalni delavski pokret gradi na lastni organizirani moči, se sam vzdržuje in ni od nikodar odvisen. V veliko srečo delavstva bi bilo, ako bi se iz njegovih vrst izločili vsi hujskači in vsi oni, ki mislijo, da lahko žive od samih klevet. Potem bo dobil pri nas strokovni pokret potrebno solidarnost in spoštovanje v državi. Ako se pa to ne bo zgodilo, bo ves strokovni pokret delavstva vzel prav isti žalostni konec, kot so ga vzele politične stranke. Zaradi pomanjkanja stanovanj na Jesenicah, so družine delavcev, ki so zaposleni pri K. I. D., primorani iskati stanovanja v bližnji in daljni okolici, kar je zvezano s precejšno težavo glede oddaljenosti od službene zaposlitve. Naša organizacija ee je že ponovno obrnila na direkcijo državnih železnic v Ljubljani z različnimi predlogi, da se omogoči lažji in cenejši dovoz delavcev na delo v tovarni, a vse brez uspeha. Na zadnjo našo vlogo smo pa dobili odgovor, ki nas preseneča glede modrosti, zato ga dobesedno priobčujemo. Podružnici Narodno strokovne zveze J esenice. Na dopis št. 125-37 od 12. Vlil. t. I. obveščamo naslov, da prošnji iz pro-metno-tehničnih in principijelnih razlogov ne moremo ugoditi, da bi brzo-tovorni vlak št. 46 prevažal potnike in da bi vsled tega moral imeti postanek na vseh postajah in postajališčih od Kranja do Jesenic. Tstotako ne moremo izpremeniti voznih redov popoldanskih vlakov z Jesenic proti 'Ljubljani. Kranjski gori iri Bistrici B. j. zaradi medsebojnih zvez: mišljenja smo, da bi se naj delovne ure v tovarnah prilagodile odhodom vlakov (podčrtali mi!). Podpis. Tako zopet nič! Upoštevamo res prometno-tehnične razloge, tudi prin- cipijelne razloge nočemo osporavati, ker vemo, da mora posebno na železnicah vladati nek principi j e 111 i red. Ne razumemo pa, zakaj bi se ne moglo upeljati poseben delavski vlak za dohod in odhod iz službe, ko je vendar znano, da ima več kakor polovica delavstva stanovanja v bližnji in daljni okolici. Železniški grafikoni imajo vendar toliko vlakov trasiranih, ki se upelje-jo v primeru potrebe, pa je gotovo kak tak vlak v načrtu, ki bi ustrezal željam delavstva glede dohoda in odhoda. Pri tej točki pa izgube vsi promet-110-tehnični in principi jelni razlogi svoj učinek. Edini razlog, ki bi eventuelno držal, bi bil komercijelno-finančnega značaja, ki pa v odgovoru ni naveden. Glede od redakcije podčrtani nasvet v odgovoru smo pa skromnega mnenja, da je železnica institucija, ki naj vedno služi splošnim gospodarskim, socialnim in zdravstvenim interesom, ker se vendar niso gradile tovarne zaradi železnic, marveč obratno, da je železnica nastala povsod in šele tam, kjer se zanjo eksploatacij-ski pogoji bili že podani. Zakaj bi naj za Jesenice veljal drug princip. Stvari pa ne bomo pustili z vidika ter se bomo na to vprašanje še povrnili. Socialna zaščita in vzgoja vajencev Delavska zbornica v Ljubljani je izdala brošuro z gornjim naslovom, ki obsega referate, razne izjave zastopnikov strokovnih organizacij ter objavlja tudi statistiko vajencev. Anketo je vodil v imenu delavske zbornice tov. Ivan Tavčar, ki je podal daljše poročilo o vajeniškem vprašanju. Tudi ostali govorniki in zastopniki strokovnih organizacij so podali načelne izjave. Tov. dr. Alujevič je podal v imenu OUZD sledečo izjavo: «V imenu OUZD sporočam anketi željo, da bi prinesla čim več koristnih konkretnih rezultatov. OUZD želi, da bi anketa sprejela predlog dr. Alberta Trinika glede zdravstvene zaščite vajencev. Smatra, da je nemogoče govoriti o socijalni zaščiti va-encev, če se ne poskrbi za njihovo zdravstveno zaščito. Če bi se ta zdravstvena zaščita pričela izvajati, naj bi dobivale vse zainteresirane ustanove redno poročilo o pregledu vajencev, da bi bili mogoči pravočasni ukrepi, da se vzroki in povzročitelji obolenj odpravijo1. Na drugi strani smatra OUZD v Ljubljani, da se mora urediti vprašanje plač vajencev zlasti v zadnjih letih učenja, ko vajenec učnemu gospodarju s svojim delom že koristi.* Zastopana je bila Narodno strokovna zveza po tov. Ambrožiču J., ki je podal sledečo izjavo: «Vsako delo se mora plačati; tako pripada tudi vajencu v smislu zakona o obrtih po prvem letu učenja primerno plačilo. Današnja anketa naj posebno povdarja nujnost, da se to vprašanje reši. Vajenec ne sme biti več brezplačna delovna sila. Anketa mora obravnavati vprašanje socijalne zaščite vajencev, ker so kot nedoletniki najbolj potrebni zaščite javnih oblasti, predvsem delojemalcev, oziroma delavskih organizacij in njenih institucij. Nekateri vajenci so telesno preveč izčrpani in tudi slabotni, da bi mogli opravljati težaška dela; zato naj se jim preskrbi vsaj izdatnejša prehrana. Največ trpe zlasti oni vajenci, ki se po celodnevnem delu ob skromni opoldanski hrani (kruh) vračajo na svoje domove izven Ljubljane; za te vajence je potreben vajeniški dom kot prenočišče in zavetišče. Vajenci morajo sami skrbeti za šolske potrebščine z mesečnim prispevkom po din 20.—. Za občine so to lepi prispevki, a za vajence neso-cijalna dajatev, .ker si mora vajenec de-dar prištediti pri hrani. Šolo naj vzdržuje banovina, ne pa mladoletniki.« Kaj je ugotovila anketa? Anketa je obsegala 1.556 zastopanih vajencev, dasiravno je obiskovalo strokovno nadaljevalno šolo v letošnjem letu 6.229 vajencev in imamo v dravski banovini približno 12.000 vajencev. Iz tega sledi, kako pomanjkljiva je strokovna vajenČeva naobrazba, od katerih skoraj polovica ne obiskuje strokovno nadaljevalne Šole. Naša zahteva bodi: Povsod strokovne nadaljevalne šole, oziroma občasni strokovni tečaji! Učna doba po strokah ni bila enotna, temveč je bila v posameznih primerih različna. Tudi stroke, kjer je učna snov težja, niso imele daljše učne dobe. Možnost, da se sme po novem zakonu o obrtih učna doba podallšlati, se je najbolj izrabila v pekovski obrti. Splošno je od 1.556 vajencev delalo brez denarne odškodnine 1.062. V pekovski in mesarski obrti stanujejo vajenci tudi po* mestih skoraj brez izjeme pri mojstrih, pri katerih imajo tudi hrano in stanovanje. Drugače je ogromno število vajencev, ki ne prejemajo nikake denarne odškodnine, dasi jim zakon o obrtih točno določa višino dnevne mezde po enoletnem nepretrganem službenem razmerju. Od 965 vajencev je delalo dnevno po 8 ur 112, po 10 ur 325, po 15 ur 18, po 18 ur 3 vajenci. Iz tega sledi, da je bil delovni čas samo v 11 % primerih v skladu z zakonom. Kakšen je bil vajenčev delavnik, kaže sledeči primer: Ob 5. uri zjutraj pospravi pekarno, potem raznosi kruh po hišah. Od 10. ure dopoldne do 9. ure zvečer opravlja razna poljska in hlapčevska dela. Odmori pri zajtrku in kosilu, kolikor so potrebni za povžitje hrane. Vajenec je prav za prav hlapec in se svoje obrti niti ne uči, čeprav je vpisan za vajenca. Takih primerov navaja knjiga še več. Dočim sta pekovski in mesarski obrt i Dnevno časopisje obširno poroča o j razveseljivem napredku v železarski industriji v naši državi, med drugim tudi pri K. I. D., pri kateri smo zaposleni. Pozdravljamo z veseljem ta napredek, ker nam zasigurava bodočnost in razmah. Vsa modernizacija v obliki racionalizacije dela, pa ima za delavca tudi svojo senčno stran. Produkcija se je zvišala, delovne moči in plače so se pa znižale in izraba delovne moči j c prekomerna. Cene železu so se zvišale: temu primerno tudi življenjske potrebščine. S takimi ugotovitvami hodi delavec na delo. Že pri vstopu na delo se začne stroga metoda. Vsaka minuta, ki jo delavec zamudi, ali je pri tem delo trpelo ali ne, stane Din 5.— do 10.—. čeravno zamenjalec svoje delo vrši toliko časa, da je zamenjan. To bi se moralo upoštevati, ker tudi delavec večkrat dela dalje, prekoračuje 8 urni delovnik, ne da bi za to dobil kako odškodhino. Tudi glede donašnnja jedil je dovoljeno le nekaterim, ki imajo za to posebne izkaznice, bi bilo treba nekaj ukreniti. Dogajajo sc primeri, da se na zahtevo obratnega vodstva podaljša delovni čas preko 8 ur do 10 ali celo 14 ur. Ni pa uvidevanja, da delavec za tak primer potrebuje nekaj hrane, ker je z naredbo točno določen čas za donaša-nje hrane. Tako mora delavec podaljšek delovnega časa vršiti lačen brez hrane in mu je tudi svojci ne morejo Ženeva 30. junija. XXIII. mednarodna konferenca dela, ki je minuli teden končala svoje zasedanje, je naročila med drugim z 98 glasovi proti 18, da bi bila sedanja starostna meja za zaposlitev zvišana na 15 let. Upravni odbor Mednarodnega urada za delo je lansko leto v novembru določil, da naj se v minulem zasedanju izvede delno revizijo dveh dogovorov iz leta 1919. in 1932., ki določata, da mladoletniki, t. j. mlajši od 14. leta, ne smejo biti zaposleni niti v industriji niti v kakih drugih pridobitvenih strokah. Za delo pri mornarici in poljedelstvu velja posebna določba. To vprašanje je bilo sproženo že na XIX. zasedanju Mednarodnega urada dela v letu 1935., toda le deloma s priporočilom, deloma pa s posebno resolucijo. Zvišanje te starostne meje je mišljeno kot eno izmed sredstev za ublažitev gospodarske krize. Jasno je, da bo s to uredbo delovni trg razbremenjen. Prebitek delavstva na delovnem trgu vpliva v času gospodarske stiske kot činitelj, ki tlači mezdno gladino, kar mora zanimati države, ki so priznale načelo boja proti krizi z dvigom kupne moči prebivalstva. Važno je tudi to, posledica mehanične proizvodnje je taka, da lahko izvršujejo najmlajše moči isto delo kot odrasle delavske moči, katere tako hudo vsaj glede odškodnine za delo med najboljšimi, ker ima skoraj vsak vajenec v teh obrtih pri mojstrih hrano in stanovanje. Socijalno na najnižji stopnji so vajenke, predvsem krojačice, šivilje in modistinje. Večina izmed njih ne dobiva nikake odškodnine, dela pa redno preko po zakonu določenega časa, pred velikimi prazniki pa se še zlasti nič ne vpo-števa česa vajenka zmore ali ne zmore. če upoštevamo, da sme znašati po zakonu delovni čas največ 8 ur, da so ženske in mladostni delavci v času med 10 uro zve er in 4. uro odn. 3. uro zjutraj ne smejo zaposlovati, smo dokazali, kako zelo so ostali predpisi o zaščiti vajencev pri nas na papirju. Iz navedenih kratkih podatkov sledi, kako koristno in socijalno delo je opravljala Delavska zbornica, ko je bila sklicala začetkom pomladi anketo. Knjigo «Socijalna zaščita in vzgoja vajencev« bo dobila vsaka podružnica NSZ in prosimo, da si jo vsakdo natančno ogleda. prinesti, ker nimajo potrebne izkaznice. lo omenjamo spričo dejstva, ker je bila v tej zadevi izvršena intervencija na pristojnem mestu brezuspešnu. Podjetje vpeljuje omarice za obleko, ki so izdelane po inozemskem vzorcu, samo s to razliko, da je izdelek nekoliko površen. Zato zaenkrat te omarice ne ustrezajo v oddelkih, ki so izpostavljeni prahu, ker prah udira v notranjost. Potreba je, da se prične s postopno gradnjo oblačilnic in umivalnic, kjer bodo omarice v polni meri služile svojemu namenu. Ta potreba je nujna v martinarni, kjer je delavec zaradi predelave mar-tinarne izpostavljen vremenskim ne-prilikam, zato naj bi imel v prostem času na razpolago kako zavetišče. Število bolnikov se viša že zdaj. kakšne posledice bodo nastale pozimi, si lahko mislimo. Z gradnjo oblačilnic in umivalnic bi sc pri delavstvu vzbudilo še večje veselje do dela. in preprečilo bi se do-nošanje nezdravih ali. celo strupenih snovi v družinska stanovanja, ako bi delavec puščal delovno obleko v tovarni. Vzporedno z racionalizacijo dela naj se ustvarjajo predpogoji veselja do dela in varovunja obojestranskih koristi. Posledice zdravega napredka in moderne racijonalizacije dela naj občuti in uživa tudi deluvčeva družina. Za tak napredek smo pa vedno pripravljeni sodelovati. občutijo konkurenco mlajših delovnih moči. Drugi vzrok, ki govori v prilog zvišanju starostne meje, je resničnost, da znanstveni napredek zahteva mnogo novega znanja. Iz tega nujno sledi, da se istočasno podaljša šolska doba. Tako je na stvar gledal Mednarodni urad dela že oktobra 1936, ko je na svojem posebnem zasedanju za ureditev delovnih pogojev pri mornarici zvišal starostno mejo od 14 na 15 let s pripombo, da bo isto uvedeno tudi v industriji in vseh ostalih strokah. Z novim dogovorom bi bila sedaj zvišana starostna meja, ki določa, da smejo biti le 15 let stari otroci pripuščeni k delu v javnih ali privatnih podjetjih. Pri takem delu, ki bi pa ogrožalo življenje, zdravje ali pa nravnost zaposlenih oseb, mora država zvišati starostno tnejo na več kot 15 let, in sicer lahko uredi to sama, kar bi bilo najboljše, ali pa da prisili do tega podjetje urad. Enake izpremembe se izvajajo tudi pri dogovoru, ki je v veljavi izven industrijske proizvodnje, panoge. Otroci, ki so po tem dogovoru lahko po dovršeni šolski obveznosti pomagali pri lažjem delu že po 12. letu, in je to sedaj zabranjeno in se tudi tu zviša sta-: rostna doba na 13 let. Delodajalec mora voditi seznam, v katerem je pri vsakem delavcu, ki je mlajši kot 18 let, voditi natančno rubriko rojstnih podatkov. Pozdravljeni, rojaki! Y soboto dne 21. avgusta so prišli v Ljubljano naši rojaki z Vestfalskega. Izleta v domovino sta se udeležili obe naši Izseljeniški zvezi, in to jugoslovanska centralna zveza, ki jo vodi Pavel Bolha, in Zveza društev sv.' Barbare, ki jo vodi Ivan Lindič. V domovino se je pripeljalo 523 izletnikov in z njimi so prišli tudi nekateri novinarji in drugi ugledni gostje. Malo kasneje so prišli tudi rojaki iz Francije. Vsi so bili od oblasti in občinstva prisrčno sprejeti. Rojakom in vsem izletnikom želimo prijetno bivanje na rodnih slovenskih tleh. Kratko odmerjeni čas oddiha na slovenski zemlji pa naj poglobi in utrdi vezi ljubezni in zvestobe do rodne zemlje in domovine. Nov odrešenik delavstva KID Kritiziranje vseh tistih, ki so podpisali novo kolektivno pogodbo med K. I. D. in delavstvom je ustvarilo novega preroka in odrešenika v osebi reformatorja bivše organizacije «Sa-veza inetalskih radnika Jugoslavije«. On ima sedaj polne roke dela. On in samo on popravlja zapravljeno. On in samo on vodi pogajanja z zastopniki K. I. D., da popravi pogreške podpisnikov pogodbe. On in samo on je povzročil, da se zastopniki K. I. D. sramujejo redukcije plač. On in samo on odloča, kdo naj bo nanovo sprejet v delo. H. Butler, ravnatelj MOD, je na več mestih v svoji razpravi ugotovil, da napredek v socijalni politiki ni bil z gospodarsko krizo ustavljen, temveč baš obratno, še bolj živahen. Veliko držav se je šele pod pritiskom krize zavedalo nujnosti zaščite delavskih vrst, kar je edino uspešni učinek v dobi zadnjih let gospodarske depresije. V okviru tega splošnega razvoja in v skladu s tem razvojem se je razvila tudi delavnost mednarodne organizacije dela. Tudi ta institucija ni bila s krizo oslabljena, temveč obratno, poživljena. Bolj ko je treba izdajati soci-jalno-politične zakone, tem bolj je MUD z vseh krajev sveta naprošen za nasvete ali informacije. Mednarodna konferenca dela je bila tako živahna in intenzivna kakor še menda nikoli poprej. Resničnost, da je sodelavnost MUD potrebna iz najrazličnejših vzrokov, je najbolj temeljit odgovor na razne izjave onih, ki so še pred nekaj leti trdili, da se bo ta institucija hitro izživela in izgubila svoj pomen. Danes vidimo, da je bilo to prerokovanje napačno in neutemeljeno. Še nikoli do sedaj se niso odpirale pred MOD tako široke perspektive konstruktivnega dela kakor prav danes. Lahko si predstavljamo to dolgo vrsto dolžnosti in nalog, zaradi katerih mora zaposliti vse svoje organe v teku desetih let. Ce hoče, da bo vse v redu in pravočasno izpolnjeno, mora MUD opustiti malenkosti in osredotočiti vse svoje moči v izvedbo nujnih, važnih stvari. Ravnatelj Butler pravi, da si je MUD v minulem letu ponovno ojačila svoj svetovni karakter in da je razširila svoje delovanje tudi izven evropskih držav. V minulem letu se je pričelo z ameriško konferenco dela v Santiagu de Chile, ki je sprejela povabilo predsednika Roosevelta, da bi se vršila svetovna konferenca o tekstilni industriji v Washing-tonu. Vse to je le dober znak zdravja MUD. Ravnatelj polaga na to izven-evropsko posvetovanje veliko važnost in pravi, da bi MUD ne mogel zadovoljivo izvrševati in izpolnjevati svojega poslanstva, če bi zastopniki Amerike in On in samo on bo rešil delavstvo vsega hudega. Mi v vse to ne damo mnogo vere, čeprav njegovi apostoli tako pridigujejo v tovarni na Javorniku. Ta odrešenik je potemtakem glavna ovira, da ne pridejo na razgovor razna važna vprašanja na naše pismene zahteve. Odrešenik je nezaposlen, zato čakamo. Drugič pa o njegovih uspehih. Protituberkulozni dispanzer za ljubljansko okolico V zadnji številki našega glasila smo opozorili čitatelje iz ljubljanske okolice, da je bil ustanovljen protituberkulozni dispanzer v Ljubljani, ki bo zdravil tuberkulozne bolnike na področju sreza Ljubljana-okolica. Dispanzer že posluje in sicer v prostorih dosedanjega dispanzerja za Ljubljano. Dispanzer vodi kuratorij, v katerem so zastopane okoliške občine in krajevne protituberkulozne lige. Zdravstveni vodje je fizeolog g. dr. Prodan. Za vzdrževanje dispanzerja bodo prispevale občine, protituberkulozne lige in deloma tudi Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Gotovo je, da gre za zelo koristno akcijo, za katero bodo morale prispevati vse prizadete občine in javne zdravstvene ustanove brez razlike. Pričakujemo pa, da bo tudi industrija rade volje prispevala za vzdrževanje in da bo po vzgledu podjetnikov v Kranju podprla to obče koristno ustanovo. Kuratorij naj razmišlja o tem in naj se preveč ne zanaš ana javno podporo, da ne bo moral zaključiti svojega dela že pred učinkovitejšim začetkom. Azije hodili le v Ženevo, ne da bi tudi Evropa kedaj stopila v Ameriko ali Azijo. Živahnost MUD se je izkazala lani s sprejetjem treh dogovorov in dveh priporočil. Odličen uspeh pa je bil dosežen na posebnem zasedanju za ureditev delovnih razmer v pomorstvu, kjer se je sprejelo šest dogovorov in dve priporočili. Ratificiranje mednarodnih delovnih pogodb se nadaljuje s pospešenim tempom. V minulem letu je naraslo 50 ratifikacij, torej enako število kakor v prejšnjem letu. Do sedaj je.744 vseh ratifikacij. Z napredkom, ki je bil dosežen v praktičnih strokah mednarodnega soci-jalnega zakonodajstva, opozarja H. Butler, da je MUD začel posvečati posebno pažnjo izseljevanju in socijalnemu vprašanju kmetijskega prebivalstva. Omenja tudi zapreke, ki so nastale v prvih poizkusih skrajšati delovno dobo. Tu dodaja, da je to vprašanje, četudi zelo važno — le del splošnega problema, namreč kako zagotoviti delavstvu pravične in kar največ mogoče najboljše pogoje dela, za čimer stremi in usmerja MUD vse moči, in konča: «Ta prizadevanja, opazovana kot celota, še niso vsi znaki rastočega in poživljenega delovanja. Naše delavnosti niso motili politični konflikti. MUD ne kaže znaka nazadovanja ali stagnacije, temveč obratno prinaša celo vrsto novih dokazov, da je ta organizacija svetu neogibno potrebna in da je vsako leto bolj cenjeno njeno delo. Mednarodni urad dela opozarja, da so lahko navedene številke merodajne samo za presojanje v posameznih državah. Nikakor se pa to ne more primerjati na pr. za medsebojno primerjavo brezposelnosti v različnih državah, kajti vsaka država ugotavlja položaj brezposelnih na drug način. MUD seveda vse te številke uredi, seveda tako, kakor mu jih pošiljajo uradi posameznih držav in zato ne more sam odgovarjati za njihovo točnost. S to rezervo je treba vzeti te številke na znanje. Naročajte No glede delovnega časa najslabša, pa sta Modernizacija obrata pri KID Za popolnejšo izobrazbo in olajšavo na delovnem trgu Mednarodna organizacija dela je neobhodno potrebna ustanova STROKOVNI VESTNIK Zavednost članstva Vsakdo naj se zaveda, da je z vstopom v NSZ prevzel tudi gotove dolžnosti. Vzvišena ideja, ki nas združuje in katere glasniki smo, zahteva brezpri-mernega samozatajevanja in požrtvovalnosti, katero moramo vedno odkrito in javno pred vsakomur in vsak čas zagovarjati. Ako se nasprotnik nepovoljno izraža o naši organizaciji, napade njene funkcijonarje, moraš biti vselej pripravljen, možato braniti svojo organizacijo in njene funkcijonarje. Ako opaziš, da imaš opraviti s človekom, ki samo iz hudobije in sovraštva ruje proti naši organizaciji, pojdi molče preko njega, ker tega ne boš prepričal o potrebi naše organizacije. Š pametnim, resnim nastopom boš najlažje dokazal razliko med nami in malenkostnim nasprotnikom. Vedno in pri vsaki priliki naj vsak naš član dokaže, du je vreden član človeške družbe in da ga klevete sovražnikov ne dosežejo. Kot organiziran Član NSZ se moraš vedno obnašati tako, da ti ne bo nihče mogel očitati nečastnih stvari. Tvoje delo v zasebnem življenju in v organizaciji naj bo vedno tako, da se boš lahko zagovarjal pred vsakomur, tudi pred svojo vestjo. Ne govori o stvareh, katerih ne razumeš, ne prepričuj nikogar, česar sam ne veruješ. Nikar ne napravi dejanja, ki bi škodovala delu v organizaciji, ker s tem sramotiš sebe in svoje tovariše. Ako pride v organizacijo nov član, ga smatraj za tovariša, razgo-varjaj se z njim in se ponašaj tako, da boš napravil nanj utis, da je prišel med prave in odkrite tovariše. Neprijazen ali oduren sprejem v organizaciji odstrani marsikoga, ki bi sicer z veseljem sodeloval. Naše delo in občevanje mora biti povsod tako, da napravi na vsakogar vtis dobrih in odkritih sobojevnikov in le tako organizacijo, ki ima tako članstvo, čaka bodočnost. Iz podružnic MARIBOR V nedeljo dne 22. avgusta se je vršila zelo važna seja odbora podružnice, kateri je prisostvoval tudi narodni poslanec dr. Jančič. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila sanacija nevzdržnih razmer organizacijske narave. Pri tej priliki so nekateri člani odbora položili svoje funkcije in tudi priglasili izstop iz NSZ, deloma zaradi krušne odvisnosti nekronanega «fi-rerja», deloma iz popolnoma kratkovidnega vpliva podfirerja. Seji je prisostvoval odposlanec centrale tov. Rupnik, ki je po izvršeni de-misiji pozval prizadete, naj ee odstranijo, nakar se je 9 kooptacijo nekaterih članov odbor izpopolnil tako, da vodi novi pomlajeni odbor še nadalje naš dosledni in pošteni tov. Mahnič. Odbor je na tej seji začrtal program in sestavil osnove bodočega dela ter z raznimi ukrepi organizacijskega značaja ustvaril končno predpogoje za mirni in dosledni razvoj narodnega strokovnega pokreta. Zdaj je odbor ustvarjen z eno dušo in z enotnim hotenjem koristiti in delati za zboljšanje nevzdržnih razmer narodnega delavstva. To je najboljši odgovor vsem onim, ki so čutili potrebo v teh težkih časih voditi večjo brigo za osebne ambici-joznosti prestižnega značaja gotove osebe, kakor pa za stvarno strokovno delo. Čas bo pokazal, da smo imeli prav. * Popoldne se je vršil dobro organiziran avtobusni izlet v prijazni in gostoljubni Sv. Lenart ob udeležbi preko 50 izletnikov, ki je vsestransko dobro uspel. Prevladovala je vee čas dobra tovariška vzajemnost in razigrano razpoloženje. Ako bodo vremenske prilike dopuščale, imamo v načrtu še nekaj takih izletov v bližnjo okolico, ker so tesni družabni stiki članov nujno potrebni. ŽIRI Dne 14. avgusta se je vršila seja naše podružnice. Udeležba je bila polnoštevilna. Poleg drugih aktualnostih se je razpravljalo o gmotni strani in o zimski pomoči. Saj, ko bo nastopila zima, bo zopet več naših tovarišev brez posla in treba jim bo priskočiti na pomoč. Toda blagajne so prazne in zato je treba priti na kak drug način do denarja. Prvotno se je hotelo, da bi se zvišala članarina za en dinar, a proti temu je nastal odločen odpor, kajti oni, ki pobirajo članarino, vedo, kako težko zberejo že to članarino in bi najbrže vsak tak povišek le kvarno vplival na razvoj podružnice. Ker je pa na vsak način treba priti do denarja, je odbor sklenil, da se priredi ponovno veselica, katere čisti do- biček bo izključno namenjen za podporo brezposelnih. Na to prireditev že sedaj vabimo vse tovariše in prijatelje ter upamo, da se bodo polnoštevilno odzvali našemu pozivu. ČRNA 24. avgusta je umrl naš dolgoletni tovariš Vodnik Peter, ki je bil 18 let zaposlen v svinčenem rudniku v Mežici. Bil je dolgoletni član tiaŠe podružnice ter plemenit in zvest pristaš naprednega delavstva in iskren tovariš. Kruta usoda ga je iztrgala iz naših vrsf v najlepši moški dobi. V četrtek, dne 26. avgusta smo ga spremili na njegovi zadnji poti. Udeležba je bila velika in se vidi, da je bil pokojnik res priljubljen pri vseh. Na zadnji poti ga je spremila tudi četa gasilcev, ker je bil pokojnik vnet in navdušen pobornik te plemenite organizacije. Tovariši ga bomo ohranili v častnem spominu, njegovi družini in sorodstvu pa izrekamo iskreno sožalje. LJUBLJANA V četrtek, dne 26. avgusta, je imela podružnica sejo, ki je bila radi bližajočega se delegatskega zbora zelo živahna, četudi je manjkalo par odbornikov. O minimalni mezdi bo izdala podružnica svoj protiosnutek, tov. Kresniku pa je bila dana ta uredba v kritičen pretres. Padi preobremenitve 1. tajnika je odbor imenoval tov. Karmelja za drugega tajnika in tov. Hrasta pa za drugega blagajnika. Ugotovljeno je bilo, da je naraslo število članstva tako, da bosta zastopala ljubljansko podružnico na delegatskem zboru dva delegata. Nadalje je bilo sklenjeno, da se ljubljanska podružnica z odborom na čelu udeleži odkritja spomenika Simonu Gregorčiču 8. septembra t. 1. . PTUJ Narodna strokovna zveza v Ptuju je priredila dne 8. avgusta društven izlet na Dobrovo. Dobrova je letos na novo otvorjena izletniška točka. Izlet je lepo uspel in tudi udeležba je bila polnoštevilna. Poleg društvenih tovarišev se je udeležilo tudi precej naših prijateljev. * Pri nas vlada še precejšnja brezposelnost in večina naših članov je še brezposelnih, ker nikakor ne morejo dobiti zaposlitve in radi tega nam je tudi delo v naši podružnici otežkočeno. Ko se razmere urede, upamo, da se bo tudi naša podružnica poživila in da bomo pričeli zopet z rednim delom. RIBNICA Odbor Narodne strokovne zveze v Ribnici je sklenil, da bo priredil dne 3. oktobra veselico, da si na ta način vsaj malo gmotno opomoremo. Na to prireditev že danes opozarjamo vsa bratska društva in tovariše. * ' ■ V soboto, 14. avgusta, se je poročil naš dolgoletni član in predsednik naše podružnice tovariš Drnulec Vinko z gospodično Angelo Češarek, zavedno sokolico. Mlademu paru iskreno čestitamo. JESENICE Velik del delavstva pri KID je še neorganiziran. Zlasti pa se je kader neorganizirancev povečal zaradi razmer, ki vladajo v Savezu metalskih radnika, ter pokazalo hrbet organizaciji. \rste NSZ se pa množe od dne do dne, kar pa gotovim gospodom ni všeč. Posebno pozornost pa vzbuja nejevolja nekega olmitovodstva v tovarni. Začele so se uvajati neke perseku-cije v obliki delitve k slabše plačanim poslom. Zahtevamo, da se s takimi konsekvencami preneha, ker ima delavec svobodo, da se organizira, kjerkoli hoče. Pričakujemo, da se bodo v tem pogledu razmere izpremenile, sicer bomo primorani zadevo bolje razčleniti. ZAGORJE Zopet žrtve težkega rudarskega dela. 21. avgusta je Zagorje pretresla strašna vest o nesreči v kotredeškem rovu. Plaz premoga je zasula rudarja Žoharja Jožefa in Zorka Antona, vozač Ivan Jereb pa se je v zadnjem trenutku rešil in poklical tovariše na pomoč. Rudarji so sicer kmalu prihiteli na pomoč, toda Jožefa Žoharja ni bilo mogoče rešiti. Le Antona Zorka so odkopali in izvlekli s težkimi poškodbami in ga takoj nato odpeljali v ljubljansko bolnico. Žoharja pa so odkopali po 24-urnem naporu mrtvega. Žrtev dela je oče 13 otrok, od katerih jih živi še 11, med njimi 1 brezposeln, najmlajši pa je star šele dve leti. Lahko si mislimo veliko žalost vdove in otrok, ko so zagledali mrtvega očeta. Z britko prizadeto rodbino pa sočustvujemo vsi. * Ta nesreča je zopet dokaz, kako moderno je urejena varnostna služba v rudnikih TPD. Morda bodo te težke žrtve tudi pri nas izsilile modernejšo in socijalnejšb zakonodajo za zaščito rudarjev? Rudarji, oziroma rudarske delavske organizacije, pa naj z vso odločnostjo zahtevajo na zborovanjih in v kratkem predvidenih pogajanjih izpopolnitev varnostnih ukrepov in zakonodaje. JAVORiNIK V petek 13. avgusta se je vršil tu članski sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan, čeravno ni bil niti prikladen čas. Predsednik podružnice je poročal o vloženih predlogih za zboljšanje določb kolektivne pogodbe ter o izvršenih intervencijah, ki so bile po veliki večini ugodno zaključene. Dokaz, da vodstvo podružnice budno pazi na vse, kar je za delavstvo koristno. Blagajnik tov. Pivk je poročal o 300%nem prirastku na članstvu, v letošnjem letu. Po izvršeni debati je članstvo izreklo vodstvu podružnice svojo zahvalo in priznanje. Tovariš predsednik je poročal tudi o zamisli postavitve lastnega delavskega doma na Javorniku, kar je članstvo vzelo z odobravanjem na znanje in so bili za to zamisel storjeni potrebni sklepi. Sestanek je tovariš predsednik zaključil s pozivom na delo za koristi članstva in za razmah podružnice. Sestanek je pokazal, da se naša podružnica uspešno kosa z drugimi organizacijami na Javorniku in da jih naši uspehi nadkriljujejo. Splošno prevladuje prepričanje, da je rešitev našega delavstva le v NSZ, in to je najboljše znamenje za bodočnost. Iz mežiške doline. V nedeljo, dne 22. avgusta t. 1. se je vršila v Črni lepa pietetna slavnost. Meseca januarja letošnjega leta se je na delu smrtno ponesrečil naš dolgoletni tovariš Rudolf Obreza. Da pokažemo globoko spoštovanje pred žrtvijo dela, je podružnica NSZ v Mežici sklenila, da postavi pokojnemu tovarišu nagrobni spomenik. Sredstva za spomenik je zbrala podružnica v Mežici, podružnica v Črni pa je tudi prispevala v ta namen znaten znesek. Spomenik sta obe podružnici slovesno odkrili v nedeljo, dne 22. avgusta t, 1. popoldne na pokopališču v Črni. Na pokopališču je bila zbrana ogromna množica. Najprej je pevski zbor iz Črne zapel žalostinko, nakar je predsednik podružnice tov. Capuder v lepem govoru slavil pokojnika kot vzor delavca in tovariša. Predsednik NSZ tov. Juvan je nato v daljšem govoru povdarjal pomen dela in riziko, ki ga delavstvo doprinaša. Delo vlada in vzdržuje svet, vendar je to delo še premalo zaščiteno. Narodni poslanec za prevaljski srez, tov. Doberšek je tudi v lepili besedah počastil spomin pokojnega ter mu želel miren počitek v domači zemlji pod Peco, katero je tako ljubil. Pevci so nato zopet zapeli vedno lepo «Vigred se povrne». Prizori so bili tako ganljivi, da ni ostalo suho niti eno oko. Na grob pa je bilo položeno obilo svežega cvetja. Vsa slavnost je bila izredno prisrčna in ganljiva. Spomenik je krasno delo in gre tovarišem prirediteljem vse priznanje, ker so ponovno dokazali, da vlada med njimi pieteta in srčna kultura. Pokojnemu tovarišu Obrezi večni spomeni! Zborovanje NSZ v Črni. Po krasni pietetni proslavi se je vršilo člansko zborovanje naših podružnic v Črni in Mežici. Udeležba je bila prav dobra. Zborovanje je vodil predsednik mežiške podružnice tov. Capuder. Obširno poročilo pa je podal predsednik tov. Juvan, ki se je predvsem zahvalil tovarišem, ki so postavili pokojnemu tovarišu tako lep spomenik. V nadaljnih izvajanjih pa je poročal o organizacijskem delu in o potrebi strok, organizacije. Narodni poslanec Doberšek pa je poročal o svojem delu kot poslanec za mežiško dolino. V stvarni debati se je pokazalo, da je članstvo naših organizacij v mežiški dolini zavedno in da zna ceniti pomen strokovne organizacije. Zato tudi opažamo lep in razveseljiv napredek. Zakaj zmaguje naše delo? Zato, ker vsi poznamo naš cilj, ker vsi vemo, zakaj gre. Naš boj je prizadevanje za izpopolnjevanje človeka in za njegovo boljše življenje. Vemo, da ne zadostuje vse ljudsko življenje, da bi osvobodili vse človeštvo gladu, bede in iz nevednosti. Toda vemo, da je mogoče, da bi vsakdo izmed nas dnevno in iz vseh okolnosti osvobodil sebe s tem, da se izpopolnjuje. Položaj se izboljša le tedaj, če se izboljša in izpopolnjuje delo. Tisočkrat smo že našli nova pota v vseli strokah dela, tisočkrat se bo še to ponovilo, morda celo tisočkrat dnevno. Našli smo pota, kako je mogoče v plemenitem tekmovanju doseči večji delovni dobiček za delodajalca in obrat. Dalje, kako je treba napraviti pot novim silam med nami, kako je treba napraviti delo zanimivo in prijetno in prav radi tega naše delo napreduje. Te pomembne in važne besede je izpregovoril J. A. Bat’a pri proslavi «Praznika dela» in mislimo, da so važne tudi za nas in jih moramo upoštevati vsi in to povsod pri delu v tovarni in organizaciji in naSe delo 1k> res uspešno. Iz organizac VSEM ČLANOM NSZ V LJUBLJANI. Na Mali Šmaren 8. t. m. bo v Ljubljani lepa slovesnost. Društvo «Soča» odkrije spomenik pesniku Simonu Gregorčiču na Napoleonovem trgu. Dolžnost vsakega nacijonalnega društvu in posameznika je, da ee udeleži te proslave, kajti naša narodna in državljanska zavest zahteva polnoštevilno počastitev tega pomembnega praznika. Pri tej proslavi našega pesnika domovinske ljubezni bodo sodelovala vsa društva in organizacije in zalo je naša dolžnost, da se tudi naša organizacija korporativno udeleži te proslave. Tem potom poziva Izvrševal ni odbor vse tovariše NSZ, ki žive v Ljubljani in okolici, da se vsi udeležijo te proslave. Zbirališče bo v tajništvu NSZ in sicer ob pol 10. uri. Nato pa bomo odkorakali s praporom na določeno nam mesto. I. o. VSEM PODRUŽNICAM! Za sklicani delegatski zbor v Kranju so nekatere podružnice izpadle, da zaradi neplačane članarine nimajo za delegatski zbor nobenega delegata. V smislu sklepa seje upravnega odbora, bodo one podružnice, ki naknadno poravnajo zapadlo članarino, dobile pravico do delegata naknadno. V ostalem naj se podružnice ravnajo na podlagi tozadevnih okrožnic Izvršnega odbora. V bližnjih dneh prejmejo podružnice okrožnico glede nabave koledarja za leto 1938. Prosimo hitrega odgovora na te okrožnice kakor tudi predlogov in želja glede vsebine koledarja, da bosta uprava in uredništvo koledarja lahko pravočasno rešila vsa tozadevna vprašanja. Koledar izide predvidoma v drugi polovicj meseca oktobra letos. Vse podrobnosti navedemo v okrožnici. Izv. odbor NSZ. Seja upravnega odbora. V nedeljo 29. avgusta se je vršila seja upravnega odbora, ki je bila namenjena večinoma vprašanjem, ki so v zvezi s sklicanim delegatskim zborom v Kranju. Obravnavali so se pismeni predlogi in pritožbe, ki spadajo v smislu pravil na delegatski zbor. En del teh predlogov je upravni odbor v smislu pravil rešil v lastnem delokrogu, nekatere kot pomanjkljive pa odklonil. Za vsa vprašanja ec je ,sklepalo e soglasnostjo. Obravnavala so se tudi razna interna vprašanja organizacijskega značaja, ter eo bili vsi predlogi Izvršnega odbora deloma soglasno, deloma z večino sprejeti. S to sejo so bili zaključeni zadnji ukrepi, ki so bili potrebni za delegatski zbor v Kranju. Celotni potek seje se je vršil ob nuj-boljšem razpoloženju navzočih članov upravnega odbora. Zborovanje uslužbencev cestne železnice. Ker so se v zadnjem času cene živil in sploh vseh življenjskih potrebščin dvignile za 15 do 20 %, so sklenili uslužbenci cestne železnice predložiti upravi MŽD oziroma mestni občini posebno spomenico, v kateri bodo pojasnili svoj težki položaj in glede na razmere prosili obenem za povišanje plač. Člen 37. pragmatike določa, da se morajo mezde prilagajati cenam življenjskih potrebščin. Torej, če se življenjske potrebščine počene ali po-draže, lahko uprava sorazmerno zniža oziroma zviša mezde. Življenjske potrebščine so se zelo podražile, mezde so pa ostale neizpremenjene. Zato so v četrtek 26. avgusta pozno v noč zborovali uslužbenci električne cestne-.železnice v Delavski zbornici. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Ta akcija se pa ne more smatrati za mezdno gibanje, ker gre le za regulacijo mezd po pragmatiki. Zborovalci so izvolili odbor, ki bo proučil gibanje cen življenjskih potrebščin ter na podlagi tega potem predlagal, da se sorazmerno povišajo mezde. Organizacija upa, da bo uprava cestne železnice z razumevanjem ukrenila vse potrebno, ko bo stvarno dokazano, koliko so se podražile življenjske potrebščine. Mezdno gibanje rudarjev pri TPD V petek dne 13. avgusta so zastopniki rudarjev sestavili glede na sklepe trboveljske konference z dne 24. julija mezdne zahteve rudarjev TPD, katere je Delavska zbornica že predložila TPD v svrho razprave. V osnutku se predlaga: 1. Ureditev draginjskih doklad z ozirom na naraščajočo draginjo. 2. O reviziji akordnih postavk. 3. Ureditev stanovanjskega vprašanja in razsvetljave. 4. Ureditev višjega zavarovanja strojnikov. Razen tega vsebuje predlog še nekatere manjše zahteve. Za podrobno razpravo pa se zbira gradivo iz posameznih rudnikov, da bo vse pripravljeno, ko se bo pričelo pogajanje. Stavka mizarjev v Št. Vidu. V petek, dne 27. avgusta, so pričeli stavkati v Št. Vidu mizarski pomočniki. Lani so dobili kolektivno pogodbo, ki je bila veljavna za vse mizarske mojstre v tern območju. Nekatera podjetja se te pogodbe niso držala. Socijalno zakonodajo pa mnoga podjetja sploh niso vpo-števala. Pomočniki so mislili, da bodo sčasoma pridobili vse mojstre za izvajanje pogodbe in niso izvajali konsekvenc. Več mojstrov je že pred zakonitim rokom odpovedalo pogodbo, toda oblast je to zavrnila in so mojstri pozneje odpovedali pogodbo v predpisanem času. Po odpovedi so zaprosili oblastvo za posredovanje. Sklicani sta bili dve obravnavi brez sporazuma, ker so delodajalci trdovratno odklanjali sklenitev kolektivne pogodbe. Spor je trajal štiri mesece. Ker so mojstri po obrtni razstavi v št. Vidu še odločnejše odklanjali sklenitev kolektivne pogodbe, je prišlo do stavke. Pomočniki zahtevajo, da se vsaj obnovi stara kolektivna pogodba, četudi so se življenjske razmere precej spremenile; vpošteva pa naj se socijalna zakonodaja ter predpisi o delovnem času. Nekatera podjetja so pripravljena podpisati pogodbo, eni pa jo niso niti odpovedali, toda delo počiva povsod. Delavci pa imajo svojo kuhinjo, da si vsaj malo pomagajo v stiski. Delavska deputacija pa trka na vrata oblasti in prosi, da čim-preje pride do pogajanja in sklenitve kolektivne pogodbe. Za svobodo strokovnih organizacij. V Parizu se je vršil kongres vseh strokovnih organizacij. Na tem kongresu so bile zastopane vse strokovne organizacije iti socijalni politiki. Kongres se je izrekel za svobodo strokovnik organizacij, le dunajski zastopnik dr. Schmitz ni glasoval za resolucijo. Prelat de Solange je odločno obsojal in odklonil način italijanskih in avstrijskih strokovnih organizacij, ker ne odgovarjajo socijalnemu duhu cerkve. Te strokovne organizacije niso svobodne. Tudi tajnik katoliških strokovnih organizacij se je izrekel za svobodo strokovnih organizacij. Ves kulturni svet je mnenja, da morajo biti delavske strokovne organizacije svobodne, samo oni ljudje ne, ki imajo svoje posebne namene in jim pripravljajo nove zanke. Starostno zavarovanje Okrožni urad je glede na starostno zavarovanje, ki je 1. septembra stopilo v veljavo, izdal naslednji oglas: Vsemu članstvu Okrožnega urada. Vse delodajalce in delavce obveščamo, da prične o 1. septembrom 1937 izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Delodajalce pozivamo, da vse zaposleno delavstvo prijavljajo pravočasno in s pravilnim zaslužkom. Kdor zaposluje po š 3. zakona o zavarovanju delavcev zavarovanju podvržene osebe in iste do danes niso prijavljene, mora prijavo izvršiti takoj, najkasneje pa v roku osmih dni od dneva vstopa v delo. Če delavec ne bo prijavljen ali ne bo prijavljen s pravilnim zaslužkom, bo na stare dni ali pa v onemoglosti znatno na pokojninah prikrajšan. Radi nekaj na ta način prihranjenih dinarjev pa delavcem ne smemo zniževati že itak skromnih starostnih in onemoglost n ih rent. Dalj e pozivamo vse delodajalce, da naj točno in zanesljivo izpolnijo prijavnice za člana. Točni podatki bodo za novo zavarovanje izredno važni, kajti samo po teh podatkih se bo ugotavljala in priznavala pravica do rent in podpor zavarovancem odnosno svojcem. In ker se bodo priznavale take rente in podpore šele čez pet, deset ali še več let, bodo imeli delavci zaradi netočnih in nepravilnih prijav in podatkov kasneje nepopravljivo škodo. Del avci sami naj se zanimajo, ali in kako so prijavljeni za novo zavarovanje, da črtajo članke o tem zavarovanju, ki jih objavlja Okrožni urad v svojem glasilu (