ZIMA — Smučišča na Gorenjskem so oživela, največ smučarjev je minule dni sprejela dobro pripravljena m Kranjska gora, veliko jih je bilo na Kobli, medtem ko ostala smučišča še niso zabeležila večjega obiska. Ponekod je snežna odeja le še pretanka, ponekod pa preprosto še niso bili dobro pripravljeni. Upajmo, da bo letošnja zima še radodarna in da bomo še nekaj mesecev očarani tudi nad tako lepimi zimskimi motivi kot je ta motiv iz Poljanske doline. — Foto: J Zaplotnik J >to XXXI. Številka 93 LiUnovitelji: občinske konference SZDL _ Zaolotnik fafa Olga Strlič, ki je cianica ™« 19.1959. leta, - Foto: J. Zaplotnik 4. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 13. decembra, ob 15. uri se bodo na ločenih sejah ^-H delegati vseh zborov kranjske občinske skupščine. Na »Hbodo ralpravljali o programu usmerjenega izobraževanja na cFJZiSiem in v kranjski občini o organiziranost, kadrovskih UorenjflKem i združenega dela, o analizi izvajanja druž- fi££ ro|"vo^TkaddroV«rki politiki in o porodu „ * ipendi-»enega «VJ . Kran; ter primerjavi z Gorenjsko. Na sejah bo go-ranju v ooc kratkoroCni analizi zaposlenosti in zaposlovanja v kr^nieki občini, o osnutku proračuna za prihodnje leto. o pro-kranjsKi oo ' a spomenikov in spominskih obeležij ter o od-rtra^evanju posledic potresa v kranjski občini in o problematiki nedovoljenih gradenj. DOGOVORIMO SE Jone din in Papirografika Ljubljana 1.5 milijona din. Pri gradnji zaklonišča pa sodeluje kot soinvestitor tudi Kladivar. ki ima prostore v neposredni bližini Etikete in sicer bo prispeval za zaklonišče polovico denarja, kar znaša 1.5 milijona dinarjev. Z izgradnjo nove proizvodno-skla-diščne hale se bo celotni prihodek Etikete podvojil in računajo, da bo leta 1980 znašal 82 milijonov dinarjev. Projekt za novo tovarno je izdelal Atelje za projektiranje Idrija. Gradbena in obrtna dela je prevzelo SGP Tehnik Škofja Loka s kooperanti, izdelavo in montažo jeklene konstrukcije pa THIMO Trebnje. Nadzor nad deli vodi Lokainvest Škofja Loka. V Etiketi so poudarili, da morajo biti dela končana do 1"). septembra prihodnje leto. tako da bodo lahko novo tovarno svečano predali namenu ob krajevnem prazniku Zirov. 2.1. oktobra 1979; L. Bogataj Vpadnica, ki pomeni prvo etapo v posodobitvi cestne povezave Tržiča z industrijsko cono. z novim naseljem v Bistrici ter še posebno z magistralno cesto, je dolga ti'2'.) in široka 7 metrov in je skupaj z zahtevno izgradnjo mostu vredna okroglo 20 milijonov dinarjev tudi zato. ker je sporedno s tem potekala še izgradnja priključkov za vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko omrežje. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič Janez Ivnik. ki je novo vpadnico odprl, se je ob tej priliki zahvalil vsem. ki so drago investicijo omogočili: organizacijam združenega dela in delovnim ljudem Tržiča, republiški skupnosti za ceste in PTT podjetju kot tudi izvajalcem del: Vodno gospodarskemu podjetju iz Kranja in SGP Gradbinec, temeljni organizaciji Tržič. Nič manj pomemben pa je za gospodarstvo tržiške občine novi poslovni in trgovski center v Bistrici. V njem že uspešno posluje tovarniška prodajalna Peka. zdaj pa so se ji pridružili še Bombažna predilnica in tkalnica s svojimi izdelki. ZLIT in Alples s salonom pohištva, tržiško Komunalno podjetje s cvetličarno. Tobačna tovarna in poslovna enota Ljubljanske banke, medtem ko bosta Mesoizdelki iz Škofje Loke in Gostinsko podjetje Zelenica zaradi nepravočasne dobave opreme svoje storitve ponudili kasneje. Izdelavo projekta in samo izgradnjo centra je prevzelo Splošno gradbeno podjetje iz Tržiča, ki se je izkazalo z domiselno oblikovano jekleno konstrukcijo, ("enter meri 2778 kvadratnih metrov in je veljal 27 milijonov dinarjev in pol. v njem pa je poleg bogate ponudbe tržiškega gospodarstva zastopana tudi obrtna dejavnost s kemično čistilnico in frizerskim salonom. V pičlih sedmih mesecih je torej zrasel sodoben poslovni in trgovski center, v katerega SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA V torek 5 decembra, in v sredo, (i. decembra, bodo v občini WpL seiev&eh treh zborov skupščine občine Radovljica. Na 'h bodo delegati razpravljali o poročilu o gospodarskih rih«niih v občini v devetih mesecih, o resoluciji o politiki fr^«ničevanja družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v naslednjem letu, o rebalansu proračuna občine tero nekaterih drugih vprašanjih Cradivo za seje zborov skupščine objavljamo na 5. strani, medtem ko objavljamo pod naslovom Dogovorili smo se na • strani sklepe delegatov z minule skupne seje vseh treh zborov. bodo tudi zaradi velikih parkirnih površin in z zelenjem urejene okolice radi zahajali tako domačini kot prehodni obiskovalci Tržiča. H. .Jelovčan V Stari Fužini glasovali za samoprispevek STARA FUŽINA - V nedeljo, 3. decembra, so se krajani Stare Fužine v Bohinju na dveh voliščih izrekli za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki ga bodo plačevali pet let in z njim pomagali pri izgradnji družbenega centra v Stari Fužini. Za samoprispevek se je od skupnega števila volivcev izreklo 82 odstotkov krajanov, ki so s tem izrazili svojo veliko željo in pripravljenost, da zgradijo v krajevni skupnosti svoj družbeni center. Krajevna skupnost Stara Fužina, v katero sodi še naselje Studor, sodi med turistično zelo zanimive bohinjske krajevne skupnosti z lepo in privlačno okolico ter s planerskim muzejem in drugimi kulturnimi zanimivostmi. Sami krajani so zadnja leta z veliko delovno vnemo in prizadevnostjo razrešili marsikateri krajevni komunalni problem, vendar pa so si vedno želeli vsaj nekaj prostorov, kjer bi se lahko shajali in organizirali prireditve ter končno preselili vaško knjižnico, ki je zdaj že nekaj časa zaprta. Zdaj pa bodo ob sodelovanju in pomoči občinskih samoupravnih interesnih skupnosti zgradili objekt, kjer bodo našle svoj prostor družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti, društva, knjižnica ter vrtec. Družbeni center pa bo pomembna pridobitev tudi za razvoj turizma v tej krajevni skupnosti, ki ima največ zasebnih turističnih sob. D. S. Poslovni in trgovski center Deteljica je odprl delai Foto: J. Zaplotnik ec SGP Tržič - NAROČNIK: W19. novoletni sejem kranj, 15.-26.12. — zabaviščni park, — vsak dan ob 16. uri obisk dedka Mraza z novoletnim programom. — sejem rabljene smučarske opreme. \J1 Proslava v Jajcu Zgodovinsko Jajce, v kate rem jc bila pred 35 leti rojena nova, socialistična Jugoslavija, je xbilo med prazniki prizorišče številnih manifestacij v počastitei dneva republike. Osrednja slovesnost je bila 29. novem bra v obnovljeni zgradbi drugega zasedanja A VNOJ kjer so uredili novo muzejsko zbirko posvečeno temu zgodovinskemu zasedanju. Na slovesnosti je govori/ predsednik skupščine SFRJ Ivan K u koč, z zborovanja pa so poslali predsedniku Titu pozdravni telegram. Titu zlata plaketa Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher je sprejel delegacijo Radia Ljubljana, ki mu je izročila zlato plaketo RTV Ljubljana, ki so jo ob letošnji 50-letnici slovenskega radia in 20-letnici televizije podelili predsedniku republike in ZKJ Josipu Brozu-Titu. Sergej Kraigher se je zahvalil delegaciji RTV Ljubljana in dejal, da bo hkrati s plaketo posredoval predsedniku Titu tudi na/bol/še želje in čestitke kolektiva RTV Ljubljana. Breme za bilanco Za letošnji uvoz nafte bomo v naši deželi potrošili okoli milijardo dolarjev, kar brez dvoma predstavlja veliko breme za našo plačilno bilanco. Lahko pa bi bi/ uvoz nafte iz dežel proizvajalk tega črnega zlata v na šo prednost. Jugoslovansko združeno delo ima prav na tem področju veliko možnosti, saj bi lahko s storitvami različnih projektnih organizacij, inženiringov, s proizvodnjo strojne in energet ske opreme, z izdelavo ladij in podobnim za te dežele pokrili stroške uvoza nafte. Večji odkup V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo v Jugo slaviji odkupili za 51,H milijarde dinarjev kmetijskih pridelkov ali 16 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je odpadlo na kmetijska posestva 22,7 milijarde dinarjev, drugo pa na zasebni sektor. Največ kmetijskih pridelkov so odkupili v Srbiji, na drugem mestu je Hrvatska in na tretjem Slovenija. Robert Bline in in Partizanski zbor Ob prazniku republike'so bile v Beogradu podeljene letošnje nagrade A V NO*J za izjemne dosežke v znanosti, kulturi in na drugih področjih udejstvovanja. Med na grajenci sta tudi dva iz Slovenije in sicer prof. dr. Ro bert Blinc in Partizanski pevski zbor. Zmaj za Kitajsko Industrija kmetijskih strojev Zmaj v Zemunu bo te dni začela pošiljati žitne kom bajne na Kitajsko. V prvi pošiljki bo 150 kombajnov »zmaj 161«. To so najsodoh nejši stroji naše proizvodnje. Naslednjo pošiljko bo Zmaj odposlal februarja in mana f.rihodnje leto. Po dosedanjih pogodbah bodo no Kitajsko poslali 150 strojev. Skupna vrednost kombajnov je skoraj S milijonov dolar /er JESENICE S pogovora o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v Cerkljah - Foto: J. Zaplotnik ™r°™ Uveljavljena krajevna skupnost Občinska konferenca SZDL Kranj in predsedstvo občinske skupščine začenjata pogovore o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v občini na osnovi analize in izkušenj — V Cerkljah pred prazniki prvi od takšnih pogovorov Cerklje — Krajevna skupnost postaja temeljna družbenopolitična skupnost in vedno bolj tudi družbenoekonomska celota. Hedkokje je neposredna samouprava zaživela tako. kot prav v naših krajevnih skupnostih. Skupni interesi in skupni problemi združujejo ljudi in vedno številnejše uspešne akcije krajevno samoupravo še bolj poglabljajo. Nič čudnega ni. da imamo v Sloveniji že nad KHK) krajevnih skupnosti, na Gorenjskem nad 1(H). v kranjski občini pa prek 40. Večina jih je nastala na osnovi skupnih želja ljudi in v teh primerih lahko ugotavljamo izredno dobro delovanje skupnosti, krajevne samouprave in delegatskih odnosov. Skupnosti dobivajo vedno večje naloge, pravice in tudi večjo odgovornost, kar pa je le pozitiven povezovalni element v kraju. Krajevna skupnost na najbolj neposreden in ljudem najbližji način varuje in krepi ter bogati človekovo osebnost, soodločanje pa ustvarja sožitje med krajani še trdnejše. Delegatski sistem je pomen krajevne skupnosti razširil. Povezal jo je z združenim delom iti postavil odločanje na najširšo osnovo, kar onemogoča odločanje v ozkih krogih. Dobra organizacija skupnosti pogosteje učinkoviteje od denarja premaguje težave, skupnost z razvejanim delegatskim sistemom, v katerega je vključenih čim več ljudi, pa je tudi trdnejša. Dosedanje izkušnje v kranjski občini to potrjujejo. Bolj se rešujejo problemi po redni delegatski poti. manj je raznih posredovanj »na občini« in »pritiskov« na posameznike ali organe. To so poudarili na posvetovanju v Cerkljah, ki so se ga udeležili predsedniki skupščin in svetov krajevnih skupnosti, delegacij, družbenopolitičnih organizacij in društev iz Brnika. Cerkelj. Grada. Pozen ika. Sen-turske gore. Velesovega in Zaloga pri Cerkljah. Te skupnosti združujejo nad 45(M> krajanov in znajo zaznati skupne probleme ter jih rešiti. Med udeleženci sta bila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in predsednik občinske konference SZDL Slavko M a Iga j. Cerkljanskemu srečanju, na katerem je razprava temeljila na gradivu o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti in ua praktičnih izkušnjah bodo slt'Oila Se dnijra Številne težave in pozitivne izkušnje so navajali predstavniki skupnosti in organizacij s cerkljanskega. Niso mogli mimo krajevnih, predvsem komunalnih in prostorskih problemov, ki jih že leta in leta rešujejo, pa jih ne zmanjka. Negodovali so zaradi zavlačevanja izvajalcev nekaterih komunalnih del. za katera so ljudje zbirali denar in žrtvovali prostovoljno delo. To povzroča nejevoljo med ljudmi. Predstavniki krajevne samouprave prejemajo neupravičene očitke in to je že marsikomu vzelo voljo. Tarnali so zaradi preglavic pri poplavah, kjer se že nekaj časa ne premakne, zaradi slabega vodovodnega, telefonskega in električnega omrežja, zaradi zanemarjanja turističnega razvoja vasi pod Krvavcem in tudi zaradi neupoštevanja stališč delegatov iz teh krajev v delegatski občinski in interesnih skupščinah. Problemi se pojavljajo pri urbanizmu in družbenih prostorih. Vendar jih je na splošno zadnja leta vedno manj in vedno smeleje se rešujejo, kar je brez dvoma uspeh razvijajoče se celovite krajevne samouprave. Čeprav bodo krajevne skupnosti kranjske občine letos prejele okrog dveh starih milijard dinarjev in prihodnje leto ">00 starih milijonov več. vseeno sistem financiranja skupnosti še ni urejen Pri urbanističnem in zazidalnem planiranju in odločanju je vpliv skupnosti pogosto prešibak tudi zaradi tega. ker predvsem manjše skupnosti nimajo primernih in izobraženih ljudi za posamezne naloge. Tudi planiranje se v krajevnih skupnostih še ni dovolj uveljavilo in zato prihaja do problemov pri usklajevanju na ravni občine Cerkljansko srečanje je zahtevalo še učinkovitejše izobraževanje delegatov, saj je marsikoga »sram« spregovoriti v skupščini, pa tudi s premalo podatki razpolaga. Tu mora odigrati svojo vlogo obveščanje N obeh smereh. Predvsem pa kaže s pogovora v Cerkljah zapisati ugotovitev, da vse krajevne skupnosti tega konca niso primerno oblikovane. Vedno pogosteje so pobude o* združitvi skupnosti Cerklje, d rad in Poželiik. saj so kraji zemljepisno blizu in veliko imajo skupnega' •J. K ošn jek Pridobitve ob prazniku Radovljica — Ob letošnjem dnevu republike so v radovljiški občini odprli več pomembnih objektov ter pripravili več zanimivih proslav Najprej so po svečani proslavi v kinodvorani, kjer je spregovoril o pomenu praznika in o družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju občine predsednik skupščine občine Leopold Pernuš. odprli v graščinski dvorani razstavo Talci na Gorenjskem. Razstavo sla pripravila Gorenjski muzej Kranj in Muzej na gradu Škofja Loka. V ponedeljek dopoldne je Veletrgovina Špecerija Bled odprla novo sam opus t rež no trgovina Volčji hrib v Radovljici. Trgovina je dobrodošla pridobitev za naselje pod Volčjim hribom, njena gradnja pa je veljala 0 ro U i Jono v dinarjev. V ponedeljek, '11. novembra, je Splošno gradben« podjetje Gorenje Radovljica odprlo svojo se pa racijo v Grabnu pod Radovljico. Dela so velialn okoli |-> milijonov dinarjev organizacija združenega dela G o renjc pa po srednjeročnem razvojnem programu predvideva še dokončanje betonarne. prestavili bodo železoki ivnico iz Radovljice ter po planu tudi asfaltirali cesto. Tako nameravajo vložiti še nadaljnjih '2<» milijonov dinarjev za posodobitev in modernizacijo svoje proizvodu je V torek so v okviru praznovati ju dneva republike odprli n.-i Bledu nov vrtec ter v Ljubnem prenovljeno podružnično šolo. Tako bodo imeli zdaj na Bledu sodobne prostore m igralnice za vzgojo predšolskih otrok, boljše pogoje p.i bodo imeli tudi učenci v Ljubnem V prenovljeni šoli so pridobili več prošlom predvsem s prostovoljnim delom in prispevki krajanov Ljuhnega Ob dnevu republike pa so bile proslave in prireditve po vseh krajevnih skupnostih občine Radovljica, odprli so več razstav ter tako kar najbolj slovesno proslavili 2!>. november. D S Včeraj, 4. decembra, je bila seja predsedstva občinske kon ference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jesenice. Na njej so člani razpravljali o analizi delovanja delegatskega sistema v drugem mandatnem obdobju, ki obravnava aktivnost delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti jeseniške občinske skupščine ter delegatov za samoupravne interesne skupnosti. Med drugim so obravnavali tudi potek razprav o delitvi večjih krajevnih skupnosti ter potrdili predlog za spremembe pravil občinske organizacije Socialistične zveze in predlog statutarnega sklepa o sestavi občinske konference SZDL Jesenice in delegiranju delegatov vanjo. S. Saje KRANJ V torek, 5. decembra, bo redna seja strokovnega odL ura za turizem in gostinstvo Kranj. Na seji bodo razpravljali o programu dela medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko na področju turizma, o organiziranju krajevnih poslovnih skupnosti za turizem ter o nadaljnjih integracijah gostinsko-turistične-ga gospodarstva Gorenjske ter o turističnem prometu na Gorenjskem v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V petek, 1. decembra, je bila v kranjski Iskri Elektromeha-niki problemska konferenca, na kateri so se zbrali vodje delegacij tega kolektiva za zbor združenega dela kranjske občinske skupščine in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Na konferenci je bilo govora o delovanju in problematiki delegatskega sistema. _ Za včeraj, 4. decembra, je bilo v kranjski občini na pobudo skupščine in družbenopolitičnih organizacij sklicanih več pomembnih sestankov. Sestal se je svet za samoupravne interesne skupnosti pri občinski skupščini in razpravljal o sprejemanju dopolnil k samoupravnim sporazumom za leti 1979 in 1980 ter o prispevnih stopnjah. Včeraj sta bila sklicana tudi komisija za informativno-propagandno dejavnost pri komiteju občinske konference ZKS Kranj in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Občinski svet Zveze sindikatov pa je že pretekli teden začel s sejami izvršnih odborov posameznih sindikatov. Na njih je govora o delovnem in finančnem programu sveta za prihodnje leto. Za danes, 5. decembra, pa so sklicane skupščine nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. ŠKOFJA LOKA 4. Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, začela se je ob 7. uri, obravnavajo osnutek odloka o izvršnem svetu občinske skupščine, osnutek odloka o organizaciji upravnih organov in osnutek poslovnika izvršnega sveta SO Škofja Loka. 5 Popoldne ob 17. uri bo v osnovni šoli Peter Kavčič 4. skupna * seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva. Obravnavali bodo samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne me-najve dela na področju zavodskega varstva odraslih, samoupravni sporazum o uresničevanju in financiranju socialne rehabilitacije slepih in slabovidnih oseb, sporazum o solidarnostni pomoči občanom, ki jim je potrebna denarna pomoč zaradi povzročene škode, družbeni dogovor o družbenopolitičnem iz obraževanju in informacijo o letovanju zdravstveno in socialno ogroženih otrok v občini Škofja Loka. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Vabimo vse kmetovalce-živinorejce, da se udeležijo zanimivega predavanja, ki bo v petek, 8. 12. 19 78, ob 9. uri v ZD Prim-skovo. Krmljenje telic in visokoproduktivnih krav molznic. Predaval bo magister Dolenc Anton. Vabi Gorenjska kmetijska zadruga Kranj Odbor za združeno delo pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA, Titova l/I oh javlja prosta dela in naloge /a nedoločen čas PRODAJALCA I v poslovnem mestu na Bledu Pogoj: - šola za Blagovni promet. 1-letna praksa. — osnovna šola. ">-letna praksa. Za dela in naldge prodajalca je določeno poskusno delo. ki t raja dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave. 1871 Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD TOBAK o. sub. o. Ljubljana, Tobačna lil. 6 vabi k sodelovanju za poslovno enoto v Kranju PRODAJALKO za določen čas nM.~Ani (za nadomeščanj«' prodajalke v času porodniškega dopusta) za prodajalno v Železnikih Pogoj: K V d izbire bomo kandidate obvestil, m . h/ vrp sprejema sklepa komisije /a delovna razmerja b.ik Pomembna odločitev pred tremi leti Kranjski Exoterm v zadnjih treh letih investiral skoraj 50 milijonov dinarjev, povečal proizvodnjo za 80 odstotkov in podvojil dohodek ob le 15-od-stotni višji zaposlenosti - Pomembna pridobitev za letošnji praznik republike - Prihodnje leto za 60 milijonov novih investicij 3. stran G Premalo učinkovitih investicij Analiza družbenoekonomskih T/ hr*™* ' L • . gibanj v prvih treh letih izvaja- ; ™rnniski občini niso povsem zadovoljni Z do*f> nega plana občine Zenimi PdRnnrln Kranj — Pred tremi leti so se za stopniki kranjske tovarne Exoterm dogovorili z občinsko skupščino, družbenopolitičnimi organizacijami in sestavljeno organizacijo združenega dela Kema o zagotovitvi sredstev za obetaven razvoj tega delov-kolektiva. Naložbe, vredne sega <*rog 5<) milijonov dinarjev, so se obrestovale, saj se je vrednost proiz-vodnje povečala za 80 odstotkov, dohodek se je več kot podvojil, izredno P* je porasla produktivnost, saj se je *teviJo zaposlenih povečalo le za i 5 Zlate značke in priznanja Exoterma Delavski svet Kemične tovarne Eioterm Kranj je na zasedanju 24. novembra letos sklenil podeliti zlate značke in priznanja delavcem, ki so s svojim delovnim prispevkom veliko doprinesli k razvoju tovarne. Na proslavi ob dnevu republike so jih podelili Stanku Toplaku, direktorju nek danje tovarne mila Oven in kasneje Exoterma. ki. je opravljal to dolžnost 12 let. Pod njegovim vodstvom se je takrat 24-članski delovni kolektiv odločil opustiti proizvodnjo mila in začeti kot prvi v Jugoslaviji s pomožnimi livarskimi sredstvi. Drugo značko in priznanje je prejel Ferdo Rau-ter. ki je bil v kolektivu do letošnjega maja. Veliko je prispeval k razvoju medsebojnih odnosov in samoupravljanja. Aktiven je bil pri delu družbenopolitičnih organizacij v Exotermu kot sestavljeni organizaciji Kema. Franc ■ripline lahko vzor kolektiva. V petnajstil najrazličnejših mestih in delal na bil povsod uspešen ik odstotkov in dosega danes 150 delavcev. Njim ho letos uspelo i/delati skoraj Irj.(MK) ton izdelkov, vrednih nad 180 milijonov dinarjev. Sicer pa sega bistvo sedanje proizvodne usmeritve Exoterma več kot 20 let nazaj, ko so začeli izdelovati pomožna livarska sredstva. Danes jih uporablja dobršen del železne in barvaste metalurgije. Letošnji dan republike so delavci Exoterma proslavili / novim uspehom. Otvorili so nove naprave za mletje petrolkoksa. novo linijo za mešanje in sušenje prašnih po mož nih livarskih materialov ter modei nizirali drobilnico ferolegur. Vsaka od njih nima pomena le za Exoterm. temveč za širšo skupnost Linija za mletje petrolkoksa bo lahko pripravila do 3000 ton zmletega in presejanega materiala, ki ga livar ji uporabljajo za naogl jičevan je. Tudi doslej odpadni deli ne bodo šh v nič. temveč bodo uporabljeni za grafitne premaze, ki jih je bilo treba uvažati. Prihranjena bosta dva mili jona dinarjev, realizacija pa se no prihodnje leto povečala za H milijonov dinarjev. I/redne prednosti prinašata tudi drugi novosti proizvodnja bo zaradi njih vrednej ša za skoraj 20 milijonov dinarjev na voljo pa bo več izdelkov za izvoz Omenjene novosti prinašajo tudi boljše delovne pogoje, skupno pa so veljale okrog 20 milijonov dinarjev. Kot sovlagatelj je sodeloval tudi TOŽI) Metalurgija Tovarne dušika iz Ruš. Posojila pa sta omogočili Ljubljanska banka in Zavarovalna skupnost Triglav. Kxoterm pa pri modernizaciji še ni rekel zadnje besede. Investicije prihodnjega leta naj bi dosegle fH\ milijonov dinarjev. Graditi nameravajo nove proizvodne objekte in ob jekte družbenega standarda. Zakon o združenem delu je osnova za zdru zevanje sredstev z ljubljansko Metalko in jeseniško Železarno, kar pa obenem tudi zagotavlja nemoteno oblikovanje in uresničevanje dohodkovnih odnosov. J.K ošnjek *odernUiran proizvodni obrat v Exotermu - Foto: J. Zaplotnik Si nja družbenega plana občine Kamnik kaže na to, da nekatere usmeritve uspešno uresničujejo, da pa vendarle niso povsem zadovoljni z doseženimi rezultati. Zato so kritično spregovorili o dosedanjem gospodarskem razvoju in osvetlili njegove probleme, hkrati pa smelo začrtali razvoj v prihodnjem letu. Treba bo ne le nadoknaditi zamujeno, temveč tudi doseči, da ne bi več zamujali. Predvidena 8 do 9-odstotna stopnja rasti družbenega proizvoda v prihodnjem letu zato ni opredeljena kot drznost, temveč kot nujnost kamniškega gospodarstva. Dinamika gospodarskega razvoja v zadnjih treh letih je bila neenakomerna. V letu 1976 je družbeni proizvod porasel za 3 odstotke, kar je bila predvsem posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja, nekonjukturnih tržnih pogojev pa tudi omejitev pri uvozu. V prvi polovici leta 1977 je industrijska proizvodnja močno porasla, proti koncu leta pa je začela vpadati. V občini Kamnik je dinamika industrijske proizvodnje že tudi kazalec realne rasti družbenega proizvoda, ki je v letu 1977 porasel za 8 odstotkov. Upadanje gospodarske rasti se je nadaljevalo tudi v prvi polovici leta 1978. Vendar pa proti koncu letošnjega leta industrijska proizvodnja narašča, prav tako tudi dinamika izvoza. Za razliko od industrijske proizvodnje, ki letos beleži nižjo gospodarsko rast, se nadaljuje visoka aktivnost na področju gradbeništva, ki je bila lani zelo visoka predvsem zaradi pospešene investicijske dejavnosti na področju stanovanjske izgradnje pa tudi na drugih področjih družbenega standarda. Druge dejavnosti, kot so kmetijstvo, trgovina, obrt, gostinstvo in turizem, pa so ime le v zadnjih treh letih nižjo gospodarsko rast, saj na tem področju niso bile uresničene večje investicije. V prvih treh letih izvajanja srednjeročnega plana znaša vrednost ustvarjenih investicij kamniškega gospodarstva 599,458.000 dinarjev; za plansko razdobje pa so predvideli vrednost ustvarjenih investicij v višini 1.430,111.000 dinarjev. Načrtovanih investicij torej ne dosegajo, za kar so vzroki predvsem v neizdelanih razvojnih programih delovnih organizacij. Poslovna enota Ljubljanske banke v Kamniku je morala zaradi pomanjkanja predloženih investicijskih programov usmerjati sredstva za naložbe tudi .izven kamniške občine. Nasploh pa so bile investicije namenjene predvsem za razširjeno reprodukcijo, zato industrija ni naredila vidnejših korakov na področju povečanja produktivnosti dela in sprememb strukture. Na gospodarsko aktivnost kamniške industrije močno vplivata tudi izvoz in uvoz, tako glede deleža vrednosti izvoza v ustvarjeni realizaciji kot tudi glede zagotavljanja repromate-riala in opreme za proizvodnjo. S srednjeročnim programom razvoja je bila ugotovljena dolgoletna 16-odstotna poprečna rast izvoza. V letu 1976 je izvoz porasel glede na preteklo leto za 15 odstotkov, v letu 1977 pa le za 5,8 .. ,r „w*m . vključitvah osnovnošolcev, zato podatki za le-SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ tošnje leto niso vključeni. |mmwag^ai^ml^tmi^mmaMmmmmm^mm \ |etu 1975 j«, bila generacija osnovnošolcev v kranjski občini sila skromna, saj je štela vsega 861 učencev. Potrebe gospodarstva po učencih pa so bile v nasprotju s tem izredno velike, tako da je bilo razpisanih 556 prostih učnih mest. To pomeni, da bi morali vključiti na poklicno raven kar 65 odstotkov celotne generacije zaključujo-čih osnovnošolcev, če bi želeli zadostiti vsem izraženim potrebam po teh kadrih. V istem letu se je iz redne generacij«' in iz ostalih virov vključilo na poklicno raven 343 učencev, tako da je bilo pokritih 62 odstotkov vseh potreb. V naslednjem letu 1970 je bila generacija za-ključujočih številnejša, bilo je 1064 učencev, prostih mest pa je bilo mnogo manj, skupno 455. Na vsa ta mesta se je vključilo 432 mladih, kur pomeni, da so bile potrebe pokrite 95-odstotno. Le nekoliko slabše je bilo v letu 1977: na 498 se je vključilo 458 učencev, kar pomeni, da je bilo pokritih 92 odstotkov vseh potreb. Trditve, da organizacije združenega dela ne dobijo učencev za poklicno raven šolanja, torej niso točne. Kes pa je, da morajo OZI1 vsaj v nekaterih panogah pripeljati učence od drugod. Prav tako niso redki primeri, da osnovnošolec prvo leto poskusi »srečo« v štiriletni srednji šoli in omaga ter se šele naslednje leto vključi na poklicno raven. To smo ugotovili iz podatka, da se v poklicne šole vključi vsako leto približno sto učencev, ki niso dokončali osnovne šole v naši občini v istem Šolskem letu. kot se vključujejo y srednje šole. ampak že leto ali dve prej. Učenci v gospodarstvu v kranjski ^jC Q občini Na zasedanjih skupščin za zaposlovanje i raznih občinskih posvetih, ki obravnavajo b'ematiko zaposlovanja v najširšem smislu, Zftdnjih letih pogosto ugotavlja, da se mladin °*novni šoli ne vključuje v poklice, ki jih zdr "o delo najbolj potrebuje. Očitek, ki ga več je, da se preveč osnovnošolcev odlo* rje in štiriletne srednje šol«'; učen« deli vključiti na dvo in triletne &o ;Lr.iJ*» Razkorak med željami mlad n na prose v »hiimo i gimnazij ni ne žele. Primanjkuje- Razkorak med »Ija bi bil vsak« i'V, ki le, pa ne in leto _J«Ujtr. ....---------- kadrovskimi potrebami naj večii. Želeli smo ugotoviti, ali so te tr«fitv«' točn«' **to smo za zadnja tri leta od 1975 do 1977 pre pedali, koliko je bilo razpisanih učnih mest za "čenče v go"nnti'*r»tvu v kranjski občini in koliko teh mest r Pregledu stanja še koliko je on«* ""i"™:"", gospodarstvu v kranjski občini 11 eat je bilo izpopolnjenih. Za let«. I! stanja še ni bilo zbranih p«>dat 978 ob kov o Branka K oš« v . .------•jr%fv 5 odstotkih organizacij združenega dela. drugje pa za kadrovsko politiko skrbe referent je. tajnice in administratorji, ki pa so lahko le izvrševalci in ne oblikovalci politike. Prav tako je precej med 317 delavci, kolikor se jih ukvarja s kadrovsko politiko, neprimerno izobraženih. Sicer pa na teh mestih najdemo kar 41 različnih profilov. Pa ludi kadrovski politiki nasploh posvečamo premalo pozornosti. Marsikje tarnajo, da nimajo primernih kadrov in želijo pomoč občinske kadrovske službe. Težijo po enotnejših kadrovskih evidencah. Predvsem pa se kadrovske služb«' premalo vključujejo v izdelavo raznih analiz, srednjeročno planiranje kadrov, v uvajanje novih delavcev in prizadevanja za večjo delovno disH- DOGOVORIMO SE Upoštevane potrebe združenega dela Sedanja mreža srednjih šol v kranjski občini in dolgoročne potrebe združenega dela po kadrih ter razmere v drugih gorenjskih občinah so temelj za predlog programa usmerjenega izobraževanja v kranjski občini. Mlekarski šolski center bo odgovoren za vzgojnoizobrazevalni program pri usposabljanju za poklice mlekarske stroke do stopnje tehnika in to za vso državo, za poklic kmetovalca za gorenjske potrebe in odgovoren za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe v mlekarstvu in kmetijstvu nasploh. Izobraževalni center Sava bo skrbel za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih programov za pridobitev najrazličnejših stopenj poklicev gumarske stroke za potrebe Slovenije in za dodatno izpopolnjevanje v poklicih. Šolskemu centru za blagovni promet je zaupano izobraževanje blagovnih manipu-lantov prodajalcev najrazličnejših smeri, poslovodij, skladiščnikov in komercialnih tehnikov. Ekonomskoadministrativni šolski center prav tako sodi v enako kategorijo kot center za blagovni promet. Izobraževal naj bi poslovne in finančne manipulante, poslovne tehnike, administrativne manipulante, administratorje in administrativne tehnike. Možna usmeritev je izobraževanje za informacijskega in pravnega tehnika. Poklicna šola je usmerjena k elektr«> in kovinski stroki in je v prihodnosti predvidena združitev s Šolskim centrom Iskra. Njemu je zaupano uresničevanje izobraževalnega programa kovinarske in elektro stroke. Vanj naj bi vključili še računalniško logiko in sisteme, programsko opremo, uporabno informatiko, serviserstvo, industrijsko in računalniško fiziko itd. Tekstilni in obutveni center bo nadaljeval začeto pot in skušal izobraževati čevljarske inženirje, ki jih v Sloveniji za zdaj ne izobražujemo. Posebej so obravnavani Gimnazija Kranj, Delavska univerza Tomo Brejc in Visoka šola za organizacijo dela. Naloge Gimnazije se bistveno ne menjajo, pedagoška šola pa naj hi imela usmeritev na razredni pouk, nara vnoslovno in matematično smer in jezikovno ter družboslovno usmeritev. Novost pa je usmeritev k izobraževanju za nekatere kulturne poklice kot kulturni animator in podobno. Delavska univerza bo izobraževala za družbenopolitično in samoupravno udejstvo-vanje, skrbela za izobraževanje oh delu in za priprave na usmerjeno izobraževanje ter za najrazličn«\jše druge, pri ljudeh iskane oblike izobraževanja. Visoka šola za organizacijo dela bo poglobila izobraževanje na področju organizacijskih znanosti in skrbela tudi za magisterski in doktorski študij. Programi bodo omogočali povezavo s srednjimi šolami. plino. v priprave na usmerjeno izobraževanje in v odkrivanje* negativnih pojavov. Izredno pomembna je tudi analiza izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju načel kadrovske politike v kranjski občini. Dogovor je bil sprejet leta 1974*. Podpisale so ga vse organizacije združenega dela in z njihovim soglasjem je bil dogovor lani tudi dopolnjen. Mnoge pozitivne in negativne plati izvajanja družbenega dogovora prinaša analiza. Leta 197H. ko so v kranjski občini prvič ocenili dogovor, so soglasno ugotavljali, da se ne izvaja dosledno. Letošnja analiza je v zpodbudnejša. O kadrovski politiki razpravlja. razmišlja in odloča vedno več ljudi, vendar s širino še ne moremo biti zadovoljni. Več je odločanja na delavskih svetih, zborih delavcev, na komisijah in raznih drugih organih. Še vedno pa so takšni, ki navajajo, da je beseda individualnega poslovodnega organa, kolegija ali upravnega odbora odločilna. Pomembni so srednjeročni kadrovski programi. Terja jih družbeni dogovor, vendar smo zanj pogosto gluhi: 34 organizacij združenega dela kranjske občine jih nima. Kjer srednjeročne plane imajo, so o njih večinoma že razpravljali. To so zapisali celo nekateri, ki so pred tem povedali, da so brez planov . . .! Vse organizacije združenega dela prav tako nimajo aktov o sistemizaciji delovnih mest. še slabše pa je pri pogojih dela za posebne kategorije delavcev, čeprav družbeni dogovor terja določitev teh delovnih mest. To se še posebej nanaša na invalide in težje zaposljive osebe, marsikje pa so tudi pozabiii na mladino, pripravnike in praktikante in o njih v aktih ni govora. Preradi pa še vedno sprejemamo delavce z neustrezno izobrazbo. Del ocene je namenjen sprejemanju in. ocenjevanju individualnih poslovodnih organov. Sprejemi potekajo, v skladu z dogovorom, manj dosledni pa smo v kranjski občini pri ocenjevanju. Le enkrat je bila izrečena negativna ocena, v treh primerih pa je bila izglasovana nezaupnica. Pomanjkljivosti se kažejo tudi pri dopolnilnem izobraževanju delavcev, pri vključevanju v oblikovanje usmerjenega izobraževanja in pri vodenju kadrovske evidence. V družbenem dogovoru torej ni določila, ki bi ga dosledno spoštovali vsi podpisniki! Osnutek, predlog, dogovor Osnutek proračuna občine Kranj za leto 1979 — Osnutek proračuna predvideva za prihodnje leto 15.fi odstotka več sredstev kot letos. Letos obsega kranjski proračun oziroma splošna poraba 1 l.'l.f>.'10.00ri dinarjev, za prihodnje leto pa načrtujejo 131.3«Ml (MM) dinarjev. Skupna poraba počasi izginja iz proračuna, pojavljajo pa se nekatere nove obveznosti pri financiranju pravosodnega sistema, zagotavljanju blagovnih rezerv in pri prostorskem planiranju. Nekaj sredstev naj bi i/ proračuna namenili tudi sofinanciranju priigra rita gradnje družbenih objektov po krajevnih skupnostih in sofinanciramo nekaterih komunalnih del. Osnutek splošne porabe oziroma proračuna bo v javni razpravi do srede decembra, nakar bo oblikovan predlog, ki bo posredovan \ razpravo in sprejem /borom občinske skupščine. Predlog odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dov«>ljenja — Dopolnjen zakon o urbanističnem planiranju pooblašča občinske skupščine, da z odlokom določijo merila za razvrščanje objektov,, ki so /c v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Odlok bo sistematično lešil lokacijske zadeve investitorjev, ki so brez dovoljenja zgladili objekte in jih že uporabljajo, odlok ob upoštevanju dejan* skih okoliščin in namembnost i našieva objekte: za katere se sme izdati lokacijsko dovoljenje oh upoštevanju meril, ki jih vsebuje I vključitev objekta v urbanistično o»edi- tev. primernost oblikovanja objekta, usklajenost lege gradnje in namembnosti z okoljem itd.). Predlog odloka oziroma odlok določa, za katere objekte se izda lokacijsko dovoljenj«', kateri se ne odstranijo, vendar se določi zanje lokacija pod določenimi pogoji in kateri objekti se morajo takoj odstraniti. Omeniti je treba, da je občinska skupščina februarja lani sprejela akcijski program reševanja nedovoljenih gradenj. Imenovana je bila posebna komisija, ki presoja posamezne primere nedovoljenih gradenj in upošteva mnenje strokovnjakov, organizacij in skupnosti. 3<>1 zadev i«- bilo do sredine letošnjega aprila odstopljenih upravnemu organu. 74 gradnjam je komisija odobrila izdajo naknadnega lokacijskega dovoljenja Več problemov pa je pri gradbeni dokumentaciji in pro-j«'ktih. Družbeni dogovor o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, o urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter o poimenovanjih na območju občine Kranj — Družbeni dogovor temelji na zakonu o grobovih in grobiščih borcev in je izredno pomemben. Podpisali naj bi ga skupščina občin«', krajevne skup nosli. družbenopolitične organizacije, nekatere samoupravne interesne skupnosti, zavod za spomeniško varstvo m še nekatero delovne in druge organizacij«', /a izvajanje dogovora bo skrbel oflbor podpisnica, ki bo pripravljal tudi programe varstva in uskla leva I akcij«' Zaposlujemo po planu Skupnost za zaposlovati |e je pripravila analizo zaposlovania med letošnjim januarjem in septembrom Zaposlenost septembra je bilo v kranjski občim zaposlenih -.»lonn delavcev. od lega IH.fi odstotka žensk, se je v primerjavi / enakim lanskim obdobjem povečala za 2.3 odstotka, kar je v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem ril/voju in kvaliteta rezultatov gos|>odarjcn ja zaradi tega ni ogrožena Večja ia^i zaposlenost i je bila dosežena v zasebnem sektorju m v negospo«lar stvu. kar je posledica tudi Večjega družbenega standarda, letos so delovne azganizacije zaposlile 11 17 novih delavcev. V primerjavi s slo I »i l<'Kitisko utrnil /ti objavo iih MtMOVl i|rn-diva Inriok Nlužhe skupščin« občim- K run j pripravil.lože KoAnjck venskim pnprec icin kranjska obema zaostaja pri prilivu novih delavcev i/ šol. presega pa ga pri zaposlovanju delavcev iz drugih republik. Izobrazbeni sestav nov ozaposlenih ni ugoden Kar .'.9.1 odstotka jih je bil« brez. poklica. Iskalcev zaposlitve je bilo konec septembra dobrih 2<><>. kar je <».(i odstotk i vseh /.aposlenih v občini Odstotek je nižji od poprečja dolenjske m Slovenije. Kar .»-odstotkov iskalcev zaposlitve je brez strokovne izobrazb«' Med iskalci H* dobra polovi« 1 ',,|,sk P"kl" ;°. ! jih ima 20 odstotkov, -redu m '•>•'> odstotka m višjd let' visoko. 7.3 odstotka Gibanje zaposlovania lorei V kranjski občim za zdaj te ne predstavila širšega družbenega pmi-ie mu. Za posebne kategorije delavcet pa so že pripravljeni posebni nacrh zaposlovanja, ki jih ho treba V prihodu |r uresničeval i Spodbuda odličnjakom Štipendiranje je integralni Oei planiranja in izobraževanja kadrov. Ločimo kadrovsko štipendiranje in štipendiranje iz združenih sredstev. V kranjski občini te bilo konec lanskega leta podeljenih 927 kadrovskih štipendij, kar predstavlja dobre tri odstotke zaposlenih. Višji odstotek imak le Jeseničani. Letošnje števik kadrovskih štipendij pa zaostaia za razpisi v začetku leta. Skora tri četrtine kadrovskih štipendi so podelili v industriji. W štipendirajo še trgovina, promet zveze, razne storitvene dejavnosti, zdravstvo, socialno varstvo družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti. P nemih) pa šti|)endirata gostinstvo in turizem. Največ štipendistov je na srednjih, višjih in visokih šolah Iz združenih sredstev je lanskega septembra prejemalo štipendiir 454 kranjskih dijakov in študentov, od tega samo razliko 87. Denar za solidarnostne štipendi* presega porabo, štipendije pa m> sorazmerno nizke. Izvršni svet predlaga višjo stimulacijo za od-ličnjake. kar se doslej ni izvajalo. Tudi sistem solidarnosti, v katerega prispeva Kranj, kair dopolniti. To ho potreba upoštevati pri novem samoupravne« sporazumu o štipendiranju. Izvolitve W in imenovanja • Konec letošnjega leta preneha delovati jeseniško, kranjsko, radov ljiško in škofjeloško občinsko s, in okrožno sodišče Kranj ter obeski javni tožilstvi v Kranju in R« dovljici in okrožno tožilstvo v Kr» nju. V skladu s preobrazbo prav sodnega sistema začne delovati 1 -a nuarja leta 1979 Temeljno sodišč* Kranju z enotami na Jesenicak Kranju. Radovljici in škofij I o*. Temeljno javno tožilstvo z enotam-« v Kranju in v Radovljici. IstreziM komisija skupščine občine Krat razpisala Mi prostih delovnih me-sodnikov Temeljnega sodišča v k nju. sprožila pa je tudi postopek J evidentiranje 450 sodnikov po, nikov z vse Gorenjske. Za predM-I nika Temeljnega sodišča je p red ki gan Franc Korošec-Dane. etac^daa predsednik Okrožnega sodišč« Kranju. Iz jeseniške občine nad bili 104 porotniki, iz kranjske i~> radovljiške 7.1. iz škofjeloške občim i HO in iz. tržiške občine .{4. ^a 1 meljnega javnega tožilca predlajau* Dušana Rihtaršiča. ki naj bi met sedem namestnikov. • Komisija za volitve, imenovano in administrativne zadeve skupštav predlaga spremembo v statutarn pravni komisiji. Ker je bil docsedaaj član Bogdan Greif izvoljen jta ^< i larja izvršnega sveta, komisija pie*-laga za izvolitev na to dolina ■Jakoba Korcnčana. • Bogdan Greif. sekretar izvršacp* sveta, je predlagan za tajnika ohčtr ske volilne komisije. To dolina* doslej opravljal Boris Bavdek ki je odšel na novo delovno dolžna Celitev potresnih ran Med prvim avgustom lani iz 15. novembrom letos se ie 1 skladu za odpravo po sled v potresa nabralo 12,332.212 dinarjev. 6 milijonov znaša prispevek republiškega solidarnostnega sklada, 6,332.213 dinarjev pa je zbralo kranjska združeno delo. Za zaaj je aeia-koriščenih 3,653.152 dinarjev Izvršni svet jih je na predio* štaba sklenil nameniti ** neporavnane obveznosti, s* reševanje tekoče problea**-tike in za vročitev banki. k*-T omogoča najetje novih pose-jil. Do 30. junija letos je Ml« odobrenih za 15,487.572 dina-jev posojil. Sredi novembra * bilo neizkoriščenih še 4 bmK* jone 161.409 dinarjev veod*' bo vsota do konca leta. k'' poteče rok za korišten posojil, zanesljivo manjša. Številnih sanacijskih del a* javnih objektih so se lotih < kranjski občini. Nekatera so že končana, druga pa bo«aV prihodnje leto. Posameznik pa so sanirali 47 objektov, pri 20 pa je sanacija v teku. S? nadomestnih objektov ie gr* dijo, prihodnje leto pa se S gradnje lotilo še 15 posameznikov. Na šestih objektih H bodo pričela sanacijska dela Kriznarjeva hiša v Preddvor* s«' vedno ostaja problem. DeV pa bi bilo še učinkoviteje i bi krajevni odbori sproti af ročali štabu o problemih * primerih po krajevnih skaT nostih. g) Radovljica Slabši gospodarski rezultati S. seja /bora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v gredo, 6. decembra 1978. ob 1 6. uri \ veliki sejni dvorani skupsti ne občine Radovljica Gorenjska cesta 19 n seja družbenopolitičnega / bora -kupšči ne občine Radovljica bo % torek. 5. decembra 1978. «,b 16. uri \ mali sejni dvorani -kupščinc občine Radovljica Gorenjska cesta 19 »S „eja /bora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo \ sredo. r». decembra 1978. ob 1H. uri v mali sejni dvorani -kupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Dnevni red - določitev dnevnega red« «. st'JH ^"potrditev zapisnika zadnje skupne Zrtti ^gospodarstvu ob, i ne '^nut^^otucije skupine oh-«^R°Sotuica za ieto 1979 in temeljne «™«.pr.vn.h «por« jh skup. Planov »««ouP'f«"' leto 1979 in 1980: ..-rti 1976 do ™0£, ^otovitveni i^^^raJeCC "Cno^ti. za Po-v"rnoar» komunalne naprave I "**rab«" j|„tkH o določitvi pri-lz^l°k nfza uresničitev progra-/**-ih "toP^^ interesnih skupno-t ^^R-dovljic« 197« do 1980 z« l\«;n^!din." dejavnost,, z« 197 j^arom ter za komunal-»»nrtvo pred pnf.amni ^naprave «kupne ran kjh - predlog <>dloka 'h .,h blatnih rezerva^mbah „ - predlog ""sevanje kmetijstva pnitpevku za pospe vobfiniKadovljita organizaeiji in - predlog «^''kk.HskUp^ine. ustano-(Movanju obcinsk« jzvrsne-vhvi i„ delovanju pred£d« v a . . p.veU in «P^7^e°nr^„nnj« sodnikov - ^volitve ,n imen* j sodnikov Oljnega ^"fj *3c« v Kra-•orotnikov «*,m«"""Vin njegovih na-£ JVne^emd]n^a Javnega tožil-■Hntnikov t« meijn« * .! vz«0jnovar-T* V K"°vodar r^vljiH Ur so-«t*#nrga *«voda ... individualnega Po-a^je k imenovanj .na |ekHrn •»©vodnega organa t.or. j »Kranju - delegatska vp^«" « „„_ (Delegati »f«^ nev nega Veda in divo m nekaj toCK io,.vanju na- r:r ^r^'ioka »nSitv. phsP. v- 5* predlo« odloka mov »b stopenj *a «r"\n. f poročilo n kresnih -»"P""^,, samoupravnih Ujemanju dopoln . •porazumov o »eme J e h 0„.k„ r*»nih »kupnoHti. o *«» »•▼na razprava) Pripravile: strokovne ^Radovljica «|uzhe skupščine « »h- Rebalans proračuna Izvršni svel skupščine občine Izvrsni • obravnaval Radovljica je 7e ' r>raruna ob-nutek rebalansa pr »m u na ftne Radovljua za leti s n m Clntve Posameznih postavk dopolnitve i osamezne po- ti ugotovil, na se I 280..<>»" SBS pujskih ^ Položiti P^^^e^cev rcba-»redstev za deset mesec^ ; lan« pa naj b. se.oo| em £ se 2 milijona dinarje ^ f^t'VnX^ipko\\ 200.000 v Bohinjski Bistrici, o* t koro dinarjev pa ae namen, /a tekot proračunsko rezervo. Radovljiško gospodarstvo je v devetih mecesih letos doseglo slabše rezultate kot gorenjsko gospodarstvo — Realna rast dohodka in tudi družbenega proizvoda je nižja od planirane — Preveč zaposlovanja RADOVLJICA - Delegati bodo na sejah zborov razpravljali o poročilu o gospodarskih gibanjih v občini Radovljica v devetih letošnjih mesecih. Če primerjajo dosežene rezultate z uresničevanjem resolucije o družbenoekonomski politiki in uresničevanjem družbenega plana občine, ugotovijo, da se resolucijska predvidevanja ne uresničujejo na več področjih. Tako je realna rast dohodka kot tudi družbenega proizvoda nižja od planirane, na področju zunanjetrgovinskih odnosov zaostajajo, rast zaposlenosti je višja od predvidene, podatki pa tudi kažejo na nižjo produktivnost dela od realne rasti poprečnih osebnih dohodkov. Vrednost industrijske proizvodnje se je v primerjavi z lanskim obdobjem povečala za 16 odstotkov, s tem da je kovinska industrija uresničila plan s 93 odstotki, elektro industrija, kemična industrija, lesna in tekstilna industrija so plan presegle. V celoti je industrija plan proizvodnje presegla za odstotek, plana nista dosegli le kovinska industrija in Elan; deloma zaradi manjših naročil, deloma pa zaradi sezonske proizvodnje. Prodaja na domačem tržišču je bila ugodna, pričakujejo se dobri rezultati tudi ob koncu leta. Zaloge so le malo porasle, medtem ko so zaloge gotovih izdelkov celo za odstotek nižje kot lani. Vključevanje radovljiškega gospodarstva v mendarodno menjavo v devetih mesecih letošnjega leta je ugodnejše kot v prvem polletju. Radovljiška in- dustrija je izvozila za 6 odstotkov več, vsa vrednost izvoza pa je znašala 18.904 tisoč ameriških dolarjev, medtem ko znaša vrednost uvoza 15.369 tisoč ameriških dolarjev ali za 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. $e ugodnejše pa je razmerje izvoz-uvoz ob upoštevanju deviznega priliva, ki ga ustvarja gostinstvo. Izpolnitev planskih obveznosti pa je bila le 89-odstotna zaradi zaostajanja produktivnosti, počasnega uveljavljanja sodobne tehnologije, manjše konkurenčne sposobnosti organizacij združenega dela na tujih tržiščih. Radovljiško gospodarstvo je uvozilo manj investicijske opreme tudi zaradi restrikcij pri uvozu in zaradi počasnega postopka pri pridobivanju uvoznih dovoljenj. Razveseljivo pa je, da se industrija počasi preusmerja na porabo domačih surovin, saj podatki kažejo, da narašča industrijska proizvodnja precej hitreje kot uvoz reprodukcijskega materiala. Radovljiško gospodarstvo je v devetih mesecih povečalo celotni prihodek za 25 odstotkov, dohodke za 36 odstotkov, amortizacijo za 14 odstotkov, družbeni proizvod za 33 odstotkov, čisti dohodek za 22 odstotkov. Tudi v devetih mesecih je razdelilo več dohodka kot ga je ustvarilo, zaradi česar so nastale izgube, ki so v primerjavi z lanskim letom še enkrat večje ter znašajo 16.000 dinarjev. Izgube beležijo kovinska industrija, kmetijstvo in gostinstvo, ki še vedno predstavlja osnovno žarišče izgub in bo do DOGOVORIMO SE Predloga odlokov Na seji bodo delegati razpravljali tudi o predlogu odloka o občinskih stalnih blagovnih rezervah ter o predlogu odloka o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Radovljica. V predlogu odloka o občinskih stalnih blagovnih rezervah, s katerim urejajo oblikovanje, financira- nje, uporabo in obnavljanje ter poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjena za osnovno preskrbo občanov in delovnih ljudi na območju občine Radovljica v primeru izrednih razmer, predvidevajo nekaj sprememb. Prav tako je nekaj sprememb pri predlogu odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini, ker člen ni bil v skladu z zakonom o prekrških. Proračun občine v razpravi Člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica so na izredni seji ponovno obravnavali osnutek proračuna občine Radovljica za naslednje leto. Izvršni svet je preveril dodatne dopolnitve, ki jih je pripravila proračunska služba oddelka za gospodarstvo in finance na podlagi dodatnih predlogov posameznih uporabnikov proračunskih sredstev. Ugotovili so, da nekateri predlogi izkazujejo znatna povečanja sredstev v primerjavi s prejšnjimi predlogi, kar posebno velja za nekatere državne organe. Tako bi «p oHbodki proraču- na povečali za 3 milijone 410.000 dinarjev, za kar pa ni kritja pri proračunskih dohodkih. Po obsežni razpravi je izvršni svet sprejel sklep, da osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1979 temeljito obravnavajo delegati vseh zborov skupščine občine in sprejmejo ustrezno stališče, medtem ko bodo člani izvršnega sveta v prizadevanju za uskladitev proračunskih prihodkov in odhodkov pripravili predlog za uskladitev in ga nato predložili v odločanje občinski skupščini. 450 sodnikov porotnikov z Gorenjske V skladu z ustavno preobrazbo pravosodnega sistema prenehajo ob koncu letošnjega leta /. delom Občinska sodišča v Kranju, V Radovljici, v Skofji Loki ter Okrožno sodišče v Kranju. Hkrati prenehajo / delom tudi sedanja Občinska javna tožil-stva v Radovljici. V Kranju in Okrožno javno tožilstvo v Kranju S 1. januarjem prihodnjega leta začne opravljati pravosodno Funkcijo novo Temeljno sodišče v Kranju, z enotami na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici in v Skofji Loki ter temeljno javno tožilstvo v Kranju z enotama v Kranju in V Radovljici. V pripravah na ustavno preobrazbo pravosodja SO opravili vrsto konkretnih, vsebinskih, organizacijskih, prostorskih, finančnih in kadrovskih nalog. Začel se je tudi postopek evidentiranja 4">0 sodnikov-porotnikov z vse Gorenjske. Koordinacijskn-kadrovski odbori pri predsedstvih občinskih konferenc SZDL Gorenjske so razpravljali n načelih in merilih iz dokumentov republiške konference SZDL in jih podprli. Evidentirali in uskladili so 29 predlogov kandidatov, ki so se v razpisnih rokih prijavili za prosta dela in naloge sodnikov in 4r>(> predlogov za sodnike -porotnike temeljnega sodišča. O teh kandidatih bodo razpravljali tudi delegati vseh treh zborov skupščine občim- Radovljica ter tako izvolili in imenovali sodnike porotnike Temeljnega, sodišča v Kranju ter sodnike temeljnega sodišča v Kranju. konca leta svoje poslovne rezuK tate težko izboljšalo. Vzroki za izgube v gostinstvu so v visokih anuitetah in v obrestih, ki jih plačuje gostinstvo za novo zgrajene objekte ali obnovitve. Sam obseg poslovanja se je precej povečal, saj je število prenočitev poraslo v devetih mesecih za 11 odstotkov. Število zaposlenih se je povečalo za več kot 3 odstotke, kar ni v skladu z resolucijo. Najbolj so povečali število zaposlenih v lesni industriji, v tekstilni, v živilski in drugi industriji ter v gradbeništvu, gostinstvu in sta-novanjsko-komunalni dejavnosti. V zaposlovanju ni prišlo do kvalitetnih sprememb, ki jih predvideva resolucija, struktura zahtevnosti dela se v gospodarstvu počasi spreminja, kar je med drugim povezano z zaostajanjem modernizacije in avtomatizacije proizvodnih postopkov ter slabe in pogosto neustrezne organizacije dela. Po podatkih so bila v gorenjskih občinah bruto plačila iz osebnih dohodkov kot tudi dohodka za skupno porabo večja za 24 odstotkov. Vplačila, ki pomenijo splošno porabo, so v devetih mesecih v Radovljici porasla za 39 odstotkov, na Jesenicah za 30 odstotkov, v Kranju za 47 odstotkov, v Skofji Loki za 46 odstotkov in v Tržiču za 42 odstotkov. V občini ugotavljajo, da radovljiško gospodarstvo dosega slabše poslovne rezultate kot gorenjsko gospodarstvo. Planske naloge so dosegli Ie na področju povečanja industrijske proizvodnje in rasti osebnih dohodkov, na številnih drugih pa preveč zaostajajo. Člani sveta o gospodarstvu Člani izvršnega sveta»skup-ščine občine Radovljica so obravnavali poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Radovljica v devetih mesecih letošnjega leta ter sprejeli več sklepov. Med drugim so sklenili, da morajo tudi združeni obrtniki pripraviti svoje podatke, preučila pa naj bi se možnost evidentiranja deviznega priliva po delovnih organizacijah. Ko so razpravljali o naložbah, so se domenili, da se bodo povsod tam, kjer imajo v načrtu večje naložbe, pripravile seje izvršnega sveta, analizirali pa naj bi tudi stanje in organiziranost razvojnih služb v delovnih organizacijah. Člani izvršnega sveta so ocenili, da se organizacije združenega dela še vedno premalo vključujejo v planiranje krajevnih skupnosti in obratno. J Imenovanji Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve predlaga vsem zborom skupščine občine Radovljica, da za ravnateljico Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica imenujejo Jerico Ogrič iz Radovljice. Obenem naj bi delegati dali tudi soglasje k imenovanju individualnega poslovodnega organa Gorenjskih lekarn Kranj. Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega organa Gorenjskih lekarn je predlagana mr. Fernanda Hur-dveh. Podpora kvaliteti razvoja Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v naslednjem letu - Poudarek kvaliteti in gospodarnosti na vseh področjih RADOVLJICA - Pomembne naloge pri uresničevanju družbenega plana občine za leto 1979 so v uveljavljanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na vseh področjih in ravneh družbene reprodukcije z doslednim združevanjem sredstev za razširjeno reprodukcijo na samoupravnih temeljih, v zagotavljanju dohodkovnih odnosov, v sodelovanju med proizvodnimi in trgovskimi temeljnimi organizacijami, v krepitvi svobodne menjave dela in uresničevanjem sistema družbenega planiranja. Bolj se bo treba zavedati družbenih nalog in odgovorno uresničevati načrte in sklepe, odločneje uveljaviti sistem delitve osebnih dohodkov v skladu z rezultati dela, dograjevati družbeni sistem informiranja ter uveljavljati splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V prihodnjem letu se bodo morali bolj usmerjati v kvaliteto razvoja, v mednarodno menjavo ter se resno zavzeti za uresničevanje nalog pri družbenem planu, kjer najbolj zaostajajo. Pomembna bo večja produktivnost, stabilnejša gospodarska rast, * večji izvoz, trdnejša materialna osnova, investicije, zavarovanje človekovega okolja in razvoj manj razvitih območij v občini. Naslednje leto predstavlja zaključno obdobje srednjeročnega razvoja in v tem letu predvidevajo rast realnega družbenega proizvoda gospodarstva za okoli 6,5 odstotka do 7 odstotkov. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo ostala industrijska proizvodnja, ki se bo povečala za okoli 7 odstotkov, kmetijsko proizvodnjo pa bi morali precej pospešiti in doseči 4,5-odstotno rast. Zaposlenost naj bi porasla za 2 odstotka, rast izvoza za okoli 10 odstotkov, rast uvoza pa naj bi bila 4 odstotke. Računajo tudi na porast investicij v gospodarstvu za okoli 15 odstotkov, rast sredstev za osebno, skupno in splošno porabo, realni osebni dohodki zaposlenih pa naj bi porasli za 3,5 odstotka, medtem ko naj bi bila rast cen in življenjskih stroškov nižja od rasti letošnjega leta. Organizacije združenega dela si bodo morale prizadevati za večjo produktivnost, za večjo izrabo zmogljivosti in za večjo učinkovitost vloženih sredstev. Hitreje se bodo morale prilagoditi zahtevam trga, bolj uporabljati sodobno tehnologijo, znanje in raziskovalne dosežke, povečati proizvodnjo, ki nacionalno nadomešča uvoz, produktivno izkoriščati delo1 ti čas, deliti osebne dohodke po rezultatih dela in skrbeti za i ledne in hitre ter točne informacije v združenem delu. Sredstva za osebno porabo naj bi naraščala počasneje kot rast družbenega dohodka in tudi sredstva za splošno porabo naj bi v prihodnjem letu rasla največ do rasti dohodka. V občini naj bi najprej zgradili tiste objekte, ki so jih že začeli graditi. Povečala naj bi se tudi stopnja samofinanciranja, preprečevali naj bi stalno prekoračitev predračunskih vrednosti investicij, kredite bank pa naj bi namenjali predvsem za tiste objekte, za katere so se že odločili. Graditi bodo morali na manj zanimivih kmetijskih območjih ter pospešili postopke pri pridobivanju soglasij in dovoljenj pri lokacijski dokumentaciji ter pri pripravi planskih dokumentov. Osnutek resolucije bodo po predlogu izvršnega sveta skupščine občine Radovljica posredovali vsem delovnim organizacijam s posebnim vprašalnikom, osnutek pa naj bi obravnavale tudi družbenopolitične organizacije. V občini nameravajo tuoi zbrati osnovne usmeritve in naloge za področje družbenih dejavnosti in za prostorski del, resolucijo pa bo po predlogu izvršnega sveta treba dopolniti z bolj konkretnimi zadolžitvami. RADOVLJICA DOGOVORILI SMO SE ® ZELENA LUČ ZA JARŠE Na minuli seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so sprejeli več pomembnih sklepov, med drugim tudi novelacijo zazidalnega načrta Bled - Jarše - Odslej bodo delovne organizacije na zaposlenega plačevale po 400 dinarjev Radovljica — Na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica, ki je bila H. novembra, so delegati razpravljali o več pomembnih vprašanjih: o predlogu statuta občine, o aneksih k samoupravnim sporazumom n temeljih planov samoupravnih interesnih- skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica za leto 1975) in 1980. o aneksih k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevne skupnosti, o povzetku sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1979. o programu financiranja nujnih nalog varstva pred požarom za leto 1979. o usmerjenem izobraževanju, o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. o predlogu odloka o potrditvi noveliranega zazidalnega načrta Rled — Jarše ter o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini. Med drugim so na seji sprejeli tudi sklep o predlogu za uskladitev stopnje prispevka kmetov po saniotipiHvneni sporazumu za izgradnjo vzgojno-varstvenih in izobraževalnih objektov v občini, o soglasju k sklepu odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu, uporabi in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic nesreč ter poslušali nekaj pometi in izvedli volitve in imenovanj;!. Delegati so sprejeli statut občine ter anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za naslednje leto in leto 1980: /a ureditev muzeja Tomaža Godca in za gradnjo večnamenske dvorane v Bohinjski Bistrici so interesne skupnost' sprejele sklep, da namenijo vse presežke nad dogovorjenim programom kot soudeležbo za izgradnjo objekta v Bohinjski Bistrici. Krajevna skupnost Radovljica je z amandmajem predložila. da se prispevek na zaposlenega poviša od .{(K) dinarjev na 400 dinarjev, krajevna skupnost Bohinjska Bistrica pa je predložila amandma, da se samo za področje te krajevne skupnosti prispevek dodatno poviša za 1.000 dinarjev na zaposlenega: vse namensko za sofinanciranje gradnje družbenega centra v Bohinjski Bistrici. Predloge aneksov so delovne organizacije obravnavale na svojih zborih, prav tako sta bila dana v javno razpravo sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za leto 1979 ter program financiranja nujnih nalog varstva pred požarom za leto 1979. Usmerjeno izobraževanje Izobraževalna skupnost Radovljica ie predložila v obravnavo in sprejem program prostorskih ootreb usmerjenega izobraževanja v občini in samoupravni sporazum o izgradnji usmerjenega izobraževanja \ občini Radovljica v letih od 1980 do 1984. Po pestri razpravi so sklenili, da program obravnavajo v javni razpravi in da je koristen sporazum o izgradnji centra usmerjenega iz obrazovanja v občini Radovljica Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja ter komunalna skupnost sta pripravila osnutek odloka o spremembah m dopolnitvah odloka o nadomestilu /a uporabo stavbnega zemljišča. Nadomestilo naj bi se pri stanovanjskih površinah povečalo za 0.19 dinarja za kvadratni meter pri poslovni površini pa za 0.40 dinarja in več. Odlok bo /ačel veljati s 1. januarjem prihodnjega leta. delegati pa so tudi predlagali, naj se v okviru skupščine gorenjskih občin sprejme družbeni dogovor o poenotenju meril za izračun nadomestila, da predlagatelj preuči ustreznost sedanje kategorizacije, samoupravna interesna komunalna skupnost pa naj pripravi prikaz sredstev ki se zbiralo v gorenjskih občinah za li nanciranje vzdrževanja in razširjanja komunalnih naprav skupne rabe Nov predlog zazidalnega načrta Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadevo ter varstvo okolja je pripravil nov predlog z;izi dalnega načrta na Jaršah v novem, zmanjšanem obsegu. Na osnovi zbranih pripomb sta oddelek in JESENICE — V kulturnem sporedu ob slavnostni podelitvi letošnjih Cufarjevih plaket, kije bila 24. novembra v jeseniškem gledališču, je nastopil tudi mladinski pevski zbor z Jesenic. Zapel je dve pesmi domačih skladateljev. - S - Foto: J. Zaplotnik BOHINJSKA BISTRICA - Ze vrsto let v Bistrici deluje tamburaški orkester, ki deluje v okviru šole dr. Janeza Mencingerja, sodi pa v okvir DPD Svoboda Tomaž Godec. Poleg številnih nastopov v bohinjskem kotu so igrali letos na srečanju planincev treh dežel v Bazovici, v Lescah, v Radovljici in drugod. Za svoje uspešno delo so lani prejeli posebno priznanje Zveze kulturnih organizacij Radovljica. - B. B. Zavod za urbanizem Bled pripravila predlog. Na Bledu hudo primanjkuje stanovanj za delavce, zato so že pred leti predlagali gradnjo na .Jaršah, a seje gradnja zavlekla. Lista pričako-valcev stanovanj se je večala, sredstva so se prelila, postopki pa zaostajali, čeprav je bil za območje »Jarš izkazan širši družbeni interes. Zdaj se je pojavil noveliran zazidalni načrt v skupni površini \\ in več hektarov, ki je namenjen za gradnjo objektov usmerjene družbene stanovanjske gradnje. Zemljišče z zazidalnim načrtom je v skladu z veljavnim urbanističnim načrtom Bleda z vplivnim območjem, na njem pa bodo pridobili več stanovanj za delavce, ki delajo v blejskih delovnih organizacijah. Zmanjšali so prvotni obseg zazidave zaradi zahtev zemljiške skupnosti, že zgrajene komunalne naprave bodo zdaj bolj ekonomično izkoriščene, zmanjšani obseg gradnje pa zaključuje že začeto gradnjo stanovanj in predstavlja zaključeno celoto stanovanjskega okolja, ki se na zadovoljiv način vključuje v prostor. Poleg že štirih stanovanjskih blokov bodo še štirje stanovanjski bloki in 129 stanovanj, parkirišča, otroška igrišča, zelenice, dostopi. Po ločenem glasovanju zborov so delegati soglasno sprejeli sklep, da se novelirani zazidalni načrt .Jarše sprejme v skladu s pripombami in mnenji pristojnih inšpekcij in kme-tijsko-zemljiške skupnosti. Ta projekt je tudi v skladu s sklepi skupščine krajevne skupnosti Bled. s programom stanovanjske gradnje in izhodišč o načrtovanju usmerjene stanovanjske gradnje v občini. Delegati so med drugim tudi sklenili, da začnejo takoj iskati možnosti za pridobitev ustreznih zemljišč za gradnjo stanovanj na Bledu. Gradnja na Jaršah bo namenjena le za potrebe skupnosti, občanov in delavcev združenega dela s področja Bleda. Nato so na sejah delegati sprejeli še predlog odloka o spremembah- in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini, ki bo veljal s I. januarjem 1980. predlog za uskladitev stopnje prispevka kmetov po samoupravnem sporazumu za izgradnjo vzgojno varstvenih in izobraževalnih objektov v občini Radovljica ter se strinjali, da se upora bijo že likvidna sredstva iz anuitet posojila Bosanske krajine v višini 36 milijonov dinarjev za zagotovitev manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v občini Tolmin. Za to bodo uporabljena tudi preostala sredstva solidarnosti iz leta 197f>. ki se zbirajo na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic elementarnih nesreč. Domenili so se. da se namenijo sredstva tudi za solidarnost z občinami, ki so jih prizadele elementarne nesreče. Na seji so še razpravljali o adaptaciji stavbe družbenopolitičnih organizacij v Radovljici, o gradnji postaje ljudske milice na Bledu ter o predlogu za republiški center za obrambno vzgojo v šoli v Poljčah. Po imenovanjih so delegati postavili nekaj delegatskih vprašanj. Med drugim krajevno skupnost Bohinjska Bela zanima, kaj je z adaptacijo podružnične šole na Bohinjski Beli in z ureditvijo otroškega varstva. V Ribneni pa še ne vedo. kaj bo z zadružnim domom. Delegati iz Verige pa so naslovili nekaj vprašanj na samoupravno komunalno skupnost Gorenjska kmetijska zadruga TZK Sloga Kranj o. sub. o. Med sodelavce sprejmemo za nedoločen čas: 1 DELAVCA - SKLADIŠČNIKA ZA VISOKO 2 DELAVCA ZA NALAGANJE IN RAZLAGANJE TOVOROV TER DRUGA DELA 3 STROKOVNJAKA ZA ZAŠČITNA SREDSTVA, UMETNA GNOJILA, KRMO IN ANALIZO ZEMLJE Pogoji so naslednji: 1. : najmanj dokončana osemletka, fizično zdrav — možno urno tlelo ali polna zaposlitev, nekaznovan. 2. : zdrav in močan. 3. : diplomirani inženir agronomije. Poskusno delo 2 meseca za vse. Interesenti pošljite prijave s kratkim življenjepisom do 23. 12. 1978 na GKZ TZE Sloga, Kranj, Gasilska 5. DO Varnost o. sub. o. TOZD Fizično varovanje premoženja o. sub. o. DE Škofja Loka in DE Kranj vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil VEČ VARNOSTNIKOV za območje Škofja Loka - Medvode in Kranj Pogoji: — poleg splošnih, z zakonom don^enih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — osnovna šola. — primerne moralnopolitične lastnosti. — uspešno opravljen preskus" znanja (Uradni list SRS št. 24/76). Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi sredstev za OD in nadomestil OD. Rok prijave ie lf) dni od dneva objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanov .m nji. Oglas velja za moške in ženske kandidate. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Fizično varovanje premoženja - DE Škofja Loka. Podlubnik 159/1 - 64220 Škofja Loka. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh. SOZI) ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona 0 delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna raznu rja naslednja prosta dela m naloge v TOZD GOSTINSTVO Kranj 1 NATAKARJA I — 2 delavca 2. KUHARJA I — 2 delavca 3. KUHINJSKEGA BLAGAJNIKA L VZDRŽEVALCA Pogoj za sprejem: Pod L: gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pod 2.: gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Pod 3.: hotelska šola in 2 leti delovnih izkušenj ali gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 mesec« Pod 4.: poklicna šola mizarske ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Kranj. Koroška c. 5, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. (r |JH V Kokri jeza praznične dni v prodaj Kofc/utl I bogata izbira: r% I r*. nI sv globus vJi I v-r »*s vt VCf I V K* M ^ vseh vrst igrač vveleblagovnici GLOBUS modne otroške konfekcije v blagovnici TINA Kranj V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM 7. stran POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ JESENICE — Izvršni odbor Društva invalidov Jesenice je na svoji zadnji seji pregledal delo v preteklem obdobju in ugotovil, da je društvo skoraj v celoti izpolnilo zastavljeni program za letošnje leto. Bazen srečanja težjih invalidov z vse Gorenjske je društvo organiziralo tudi več izletov za svoje člane, "ied drugim tudi izlet po poteh Avnoja. Pripravili •o proslavo ob mednarodnem dnevu invalidov, s katere to poslali pozdravno pismo tovarišu Titu z tebami ob rojstnem dnevu, za kar se jim je tudi pismeno zahvalil. Zdaj že načrtujejo delo v prihodnjem letu, pri čemer bodo tudi upoštevali sklepe in predloge koordinacijskega odbora Društva invalidov za Gorenjsko. — nik GODEŠIČ — V mesecu novembru je odbor za ljudsko obrambo in civilno zaščito izvedel pregled usposobljenosti pripadnikov enot civilne zaščite v krajevni skupnosti Godešič. Vaja je v celoti uspela, saj so se je udeležili vsi vabljeni izvajalci, ki so naloge tudi hitro in dobro opravili. Na koncu vaje je predsednik občinskega štaba za ljudsko obrambo iz Skoffe Loke sprejel raport in pregledal enote. -J. S. I ..........—™vw, u j u ui 11 ^mmmmmmmmmsmsmsggns^tss^jg-^g^f/^ f^^nŽLZ1?*?0 na Lan?ovem' V*rM bila dne 17. oktobra 1941 poleg 16 moških talcev ustreljena tudi Rezka Dragar-Eva. DOMŽALE — Nov otroški vrtec na Kidričevi cesti, ki bo stal poleg sedanjega, bo predvidoma sprejel m otrok. Gradijo ga delavci SGP Graditelj iz Kamnika, sredstva pa bo prispevala domžalska skupnost otroškega varstva. - B. B. KOMENDA - V pritličju novega stanovanjsko-trgovskega bloka, ki bo dograjen v začetku prihodnjega leta bo trgovsko podjetje Kočna uredilo samopostrežno trgovino z bifejem. Sedanja ko-mendska trgovina je postala pretesna, safses šir-J-nv"M ^ hitr° VeČ° tudi Števil° Prebivalcev. ■ A ■P* »o obnovili večinoma s prostovolini™ J i aom.,8° krajanov ki&v%Wu^Ž%Zi^™£ in v°nov starih d'narjev ■'■'<■> 'narjev pa je bilo r>>ino delo Sami «n pres bil lelo, Ta 11 poviti a 19 milijonov vredno prosto-Icrbeli pre- cejšnje količine materiala za nasi-panje. kamenja, železa, cementa itd. Nič čudnega ni. če je znašal prispevek na domačijo kar 2 stara milijona dinarjev, Pomagala je še kranjska občinska skupščina in na osnovi natečaja dodelila Adergasu .'12 starih milijonov dinarjev Cestno podjetji* Kranj je vgradilo grobi asfalt iti izpolnilo 70 odstotkov obveznosti. Drugo bo prišlo na vrsto prihodnje leto. ko bo vreme ugodnejše. Graditelji so prosili za pomoč tudi nekatere organizacije združenega dela. vendar kaže. da je le cerkljanska zadružna enota voljna nekaj prispevati. Gradbenemu odboru in krajanom vsa pohvala, graja pa tistim, ki so stali ob strani in delo celo zavirali. Vendar ie zmagalo sporazumevanje, združevanje dela in sredstev. Ce bo tudi v prihodnje tako. bodo kmalu tudi na red nekatera dela na Trati in cestna povezava med Adergasom in Cošn jevkom! 1. K ne (55. zapis) Zdaj. ko gredo ti zapisi v mislih imam zapise iz Moravske doline in Črnega grabna - h kraju in ker tudi zimsko vreme ni za potovanja po slabih kolovoznih poteh kaj prida prikladno — bom pač izrabil predah in skušal dopolniti nekatere od prejšnjih zapisov. Predvsem s podatki oziroma omembami pomnikov NOB v teh krajih. Saj sem ničkoli-kokrat potoval mimo — ne da bi vedel, da hi toliko in toliko streljajev v bregu ali v gozdu uzrl partizansko obeležje, postavljeno v čast in zvest spomin padlim borcem. Hkrati pa bom z navedbami, kje vse na Mo-ravškem s ponosno žalostjo ohranjajo spomin na žrtve in borce, ki so padli za svobodo, tudi dokazal, kako partizanski so bili ti lepi gorenjski kraji — celo mnogim Gorenjcem bolj malo znani. PADLI BORCI, USTRELJENI TALCI, UBITE ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA Sr e preden pričnem s pripoved jo. moram opozoriti dobro-mislečega bralca, da utegne biti v navedbah le kaka napaka. Saj sem se znašel večkrat v dvomih: komu naj verjamem, na koga naj se zanesem. Kajti primeri se. da je na spomeniku ali plošči drugače vklesano, kot bi to po tiskanih podatkih moralo biti. Tako se razhajajo tudi nekateri podatki, navedeni v Krajevnem leksikonu Slovenije (1971) in podatki, navedeni v najnovejši knjigi Vodnik po partizanskih poteh (1978). ki naj bi bila pač najbolj me-rodajna. Potem se oglase še bralci, ki spet drugače povedo, ker so bili tako ali drugače povedano, ker so bili tako ali drugače prizadeti. Tako je. npr., prijatelj Jože Amhrožič s Polj-šice pri Gorjah povedal, da naj bi bil v Bitnjah pri Nomenju spomenik posvečen ustreljenim talcem, ne pa padlim borcem, kot to piše v že omenjenem Vodniku (str. 24r»). Jože Ambrožič je svoj umesten popravek objavil v Glasu, dne 7. 1 1 . t .1. Torej dopuščani možnost, da kak podatek ali številka ne drži popolnoma, da se motim v dobri veri. da je pravi — torej prosim bralce, da me na morebitne napake opozore: rad bom popravil. Res. čas NOB je že precej odmaknjen, marsikaj se je pozabilo ali pa drugače povedalo — a prav bi bilo. da bi se za ta najsvetlejši čas naše zgodovine, le dokopali do kristalno čiste resnice. In to tudi dokončno zapisali! *» Za spremembo boni začel z dopolnili prejšnjim svojim zapisom od »zgoraj«, torej s Trojan navzdol. Tako bom spotoma zajel vse kraje Črnega grabna, nazaj grede pa še Moravsko. Trojane (563 Nmi: na pokopališču je urejeno partizansko grobišče in spominska plošča v spomin devetim padlim borcem. Učak, zaselek med Trojanami in OBRAMBNI DAN V KAMNOGO-RlSKEM VZGOJNEM ZAVODU — V soboto, 25. novembra, je gasilsko društvo iz Kamne gorice izvedlo v sodelovanju z enotama civilne zaščite krajevne skupnosti in vzgojnega zavoda Matevž Langus v Kamni gorici skupno vajo. V njej so gasilci najprej prikazali gašanje požara z vodo in reševanje stanovalcev s pomočjo sestavljive lestve, pripadniki enot civilne zaščite pa so prikazali nuđenje prve pomoči ranjencem. Potem so si udeleženci vaje lahko ogledali še gašenje večjega požara z ročnimi gasilnimi aparati. Akcija, ki je bila za delavec in gojence zavoda obrambni dan, je vceloti uspela. — S. Saje Ožboltom: na hiši št. 13 je vzidana spominska plošča, ki pove. da sta gospodar Baloh in njegova žena izgubila življenji kot žrtvi fašististič-nega terorja. Blagovica: poleg spomenika (že omenjenega v zapisu št. .'181 imajo tu tudi vzorno urejeno pa rt ižansko grobišče (.{.t padlih borcev in žrtev fašističnega terorja >. Spodnje Loke: na hiši št. 17 je spominska plošča sedmim vašča-iKim. ki so padli kot okupatorjeve žrtve: dva od teh so še živa vrgli v ogenj goreče hiše. (Vodnik govori o sedmih padlih borcih). Spodnje Loke so rojstni kraj pisatelja Frana Maslja — Podlimbarskega. avtorja protiavst ri jskega romana Gospodin Franjo. Krašnja: na vaškem pokopališču imajo urejeno partizansko grobišče, označeno s spominsko ploščo enaindvajsetim padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Lukovica: pred Zadružnim domom stoji pomnik NOB. posvečen triindvajsetim padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Gradišče: vasica južno od Gra-diškega hriba (4b8 Nm) ob Drtijščici. Na vzpetini nad seliščem je v kamnito piramido vzidana spominska plošča šestim padlim bore eni. Prevoje: poleg izjemno lepega pomnika ob cesti imajo tu še poseben spomenik NOB. nekoliko više. severne je od ceste, na Griču — tudi i a slavi 35 padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, domačinov teh krajev blizu Prevoj. Šentvid pri Lukovici: na vaškem pokopališču je lepo urejeno partizansko grobišče in spominska plošča sedemnajstim padlim borcem Vranke: (vasica južno od Blagovice, na levem bregu Radomlje) so bile žrtve podivjanih vlasovcev: le-1 i so pozimi 1945 pobili šest domačinov. Brezje pri Krtini: za izdajalca, ki so ga partizani kaznovali s smrtjo, so se Nemci maščevali z ustrelitvijo petih talcev pri vaškem znamenju, v bližini izda jalčevega doma. — O dogodku govori vklesan napis na bloku neobdelanega kamna. Studenec pri Krtini: ob vhodu v podzemeljsko jamo (tudi ta. imenovana Studenška jama. je elektrificirana in urejena za turizem) je vzidana spominska plošča v čast komaj 14-letnemu kurirju Stanku Kovaču, ki so ga barbarski nemški žandarji živega sežgali. Zločin je bil izvršen dne 23, junija 1944. Krtina: Na pročelju obnovljene Osnovne šole je vzidana spominska plošča, ki pove. da je vas dala na oltar domovine 21 padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Iz Črnega grabna — rojena K), novembra 191.1 v Krašnji. dalj časa živela pri sorodnikih v Spodnji Loki blizu Krašnje — je bila doma znana predvojna politična delavka Rezka Dragar-Kva. Bila je tekstilna delavka in kot taka je vodila I. 19J«H strokovno gibanje v tovarni Beer in Hri-bernik v Tacnu in v Stori v Gamelj-nah. Ze leta 1937 je bila sprejeta v KPS. V juniju leta 1941 se je priključila črnuškim komunistom, ki so tvorili prvo partizansko četico pod Dobenim pri Trzinu. — Nato se je borila v Hašiški četi — a žal je bila kmalu ujeta na Selu pri Vodicah. Nemci so Hezko Dragar nato strpali v begunjske zapore, od koder so jo dne lft oktobra 1941 peljali na Lan-covo pod Radovljico in jo tam kot talko ust telili. Njeno ime je vklesano na spominski plošči, vzidani na hišo št. 4 v Se-liškarjevi ulici v Ljubljani (Bežigrad). Prav tako je njeno ime vklesano na spomeniku padlim talcem na Lancovem in steni tovarne na Titovi cest i št. 99 v Ljubljani. Z redom narodnega heroja je bila posmrtno odlikovana dne 15. julija 1951. POKAL VITRANC FlS KRANJSKA GORA Osemanjsti Pokal Vitranc Kranjska gora '78 Schladming »rešil« pokal KRANJSKA GORA - Avstrijsko smučarsko središče Schladming ie »resilo« start moškega svetovnega pokala. Čeprav je v preteklih dneh po vsej Fvropi nasulo precej snega in so se prireditelji nekaterih tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju za ženski* in moške oddahnili, na je po nekaterih evropskih smučiščih se premalo. Francozi v Val d'lseru ne hodu mogli izpeljati obeh tekem na uvodnem »Kriteriju prvega snega«. Tako ho krst v novo sezono in prve točke v svetovnem moškem pokalu 9. in 10. decembra v Schladmingu. Tu b«Kio najboljši mojstri slaloma in smuka prvič obračunali med seboj. Mednarodna smučarska organizacija je že poslala nov koledar prirediteljem svetovnega pokala, vendar je nato prišel odrešilni Schladming in tako se bodo tekme v di-cembru odvijale po prvotnem koledarju. Druga tekma moških bo v Madoni di'Campiglio Iti. in 17. decembra v slalorfu in veleslalomu. Nato bodo najboljši smukači krenili v Val (lardeno in Cortino in 21. in 22. pride na vrsto Kranjska gora, kjer bo prvič prireditev na svetovni alpski ravni. Pokal Vitranc je torej pred vrati. Snega na preurejenem svetovno znanem hangu v Kranjski gori je dovolj. Zc danes, po prazničnem vikendu, so pričeli s »prepariranjem« smučišča. Snega je toliko, da ga tudi najhujša odjuga ne bo pobrala. Vseeno pa ga bodo nekaj »konzervirali«, taksno je zadnje sporočilo organizacijskega komiteja. Dela so se začeia. Ni bojazni, da proga najboljših svetovnih mojstrov veleslalomskih in slalomslfih vratie nt* bi bila taksna, kot mora hiti. Od danes naprej, generalni zastopnik je Kompas, so v vseh turističnih poslovalnicah p«> Sloveniji že v predprodaji karte za oba prireditvena dneva. 1'čen-ci in dijaki bodo morali odšteti le 5 dinarjev, medtem ko je nalepka za parkiranje avtobusov 50 dinarjev. Vse sole. ki bodo prišle organizirano na smučišča, bodo imele pri vseh sistemih žičnic v Kranjski gori 30-odstotni popust. Odrasli bodo morali za vstopnico in parkirno nalepko odšteti po 10 dinarjev. Parkirnega prostora v Kranjski gori bo dovolj. Vendar ne na samem prizorišču tekme. Tu bo dostop le za službena vozila. Kdor pa si ne bo pravočasno pre-skrhel vstopnice in parkirne nalepke v predprodaji, bo na dan prireditve moral pri vstopu v Kranjsko goro odšteti po 20 dinarjev za osebni avto in 20 za ogied tekmovanja. I). Hntnei Alpski smučarji za svetovno serijo Strel in Križaj izredna, Elanov Šved obakrat nastopili vsi najboljši in prav tu smo Jugoslovani s petim mestom Borisa Strela in šestim Bojana Križaja dosegli enega največjih uspehov v zgodovini našega alpskega smučanja. Prvič smo namreč imeli dva naša alpinca med prvo deseterico. Uspeh je še toliko večji, saj se je mladi Ločan Boris prebil že v prvi vožnji na izredno sedmo mesto, takoj za Bojanom, s šestinšestdeseto startno številko. Strel je bil v drugem nastopu še boljši, dosegel je četrti najhitrejši čas in s tem prehitel Križaja, ki je bil šesti, oba pa še preostala zveneča imena svetovnega alpskega smučanja. Če k temu dodamo še petintrideseto mesto Jožeta Kuralta. je to izreden uspeh. Naši alpski smučarji so torej dali vedeti, da bodo to sezono v svetovnem pokalu in ostalih mednarodnih dirkah krepko mešali štren«* najboljšim. Pripravljeni so tako kot še nikoli. Boris Strel je že na začetku 7 desetim mestom in sedaj s petim dokazal, da ni bil po naključju evropski mladinski prvak v veleslalomu leta 197K. Lani si je nahiral v svetovnem pokalu izkušnje in to mu je »lato. da to sezono tudi od njega lahko pričakujemo točk«* v svetovnem pokalu. Sicer pa j«- v tem dvakratn«*m nastopu slavil Klasov Šved Stenmark. ki j«' vozil tako. k«»t se za trikratnega dohitnika svetovnega pokala spodobi. Rezultati - I. Stenmark (Šv«*dska) 2:95.35, 2. Liischcr (Švica) 2:05.55. 3. Slock 2:06,50, I. Heidcgger (oba Avstrija) 2:0«.75. .">. Strel 2:06.54, H. Križaj (oha Jugoslavija) 2:07.11. 7. David 2:07.15. 8. Neocklcr 2:07.IH. ». Groa (vsi Italija) 2:07.1». 10. Purger (ZRN) 2:07.Ki. 36. Kurah 2:09.70. 50. T. Koz«*lj (oba Jugoslavija) 2:1 1.13. I) II"!' i ■ flori« Strel (SK Alpetour) - Kot mladinski evropski prvak v veleslalomu iz leta 1976 se prebija med najboljše alpince na svetu. S'IT'BAI — Na avstrijskem led«*niku nad :WI00 metrov je bil veleslalomski obračun moških za svetovno alpsko serijo. M«*«l devetinsedemdesetimi tekmovalci, na startu ni hilo le Američana Phila Mahra. so C Smučarski teki 3 Pri članih Vinko Poklukar I. tarman (Triglav) 30.46, 2. Rozman 33,16. :t. 1'odlogar (oha Gorje) 33.29, st. mladin« i (in km( I. I). Djuričič (Jesenice) 31,56, 2. Klemenčič (Dol) 32,54, 3. Kršinar (Olim-pija) 33,32, ml. mladinci (5km): I. Kustcc (Jesenice) I «.35. 2. J. Pustovrh 1«,39. :». Verovšek (oba Olimpija) 16,94: st. mladinke (5 km): 1. Sušina (Olimpija) 20.01. ml. mladinke (5 km): I. B. Marti-novic 18.12, 2. M. Martinovi«'- (obe Jesenice) 19.08. 3. Smolnikar (Kamnik) 16,33. -dh 1'OKUI'KA - Tu je bila prva letošnja preiskušnja naših najboljših tekačev V konkurem-i elanov. mlajših članov ter starejših mladincev in mladink in mlajših mladincev in mladink je nastopilo nad štirideset tekačev in t«*kačic. Pregledna tekma je pokazala, da naši t«*kači niso v pripravljalnem ithdohju počivali, saj so pridno nabirali kilometre. Pri članih je bil na uvodni tekmi najhitr«-jši Vinko Poklukar iz Gorij, pri mlajših članih pa Kranjčan Ivo Carman ni imel pravega tekmeca. IHišan Djuričič iz Moj-stran«* j«* obračunal s preostalimi v konkurenci starejših mladincev, pri mlajših pa j«- bil najhitrejši Kustcc z Jesenic. Suši-nova je bila edina nastopajoča pri starejših mladinkah, pri mlajših pa sta med seboj obračunati Martinovičevi. Rezultati - člani (15 km: I. Poklukar (Gorje) 46.08. 2. Cvajnar 17.2«. .1. Pustovrh (oba Olimpija) 52,5K. ml. člani (10 km) Na Kokrici že tekaška proga KRANJ - Ljubitelji smučarskea t«*ka lahko v okolici Kranja že pridejo na svoj račun. Na Kokrici so namr«*č uredili proge za tekači*, ki že lahko nabirajo kondicijo zn letošnje smučarske t«*ke in za rekreacijo. Akrija »Hoja in l«*k na smuč«*h« pa se v kranjski občini nadaljuje. Lc-ta je vsak torek in četrtek ob 15.30 na zbirališču stadiona Stanka Mlakarja. Tekače rekre-ativce na treninge in vadbo vodi Janez Gorjam-. TKlAJ /A INSTRl KTORJF TFKOV Odbor z« rekreacijo in področni /bor vadit«*ljev in učiteljev smučanja pri ZTKO Kranj pripravljata za 15. december seminar za pridobitev inštruktorja smučarskega teka. Seminar, ki bo obsegal sedemnajst teoretičnih ur predavanja in dcvclin-trideset ur praktičnega dela, je predvsem namenjen profesorjem in mentorjem šolskih športnih društev in rekrealorjem v delovnih organizacijah. Ni pa rečeno, da tudi drugi, ki imajo veselje do tega. ne smejo obiskovati seminarja. Prijave in pojasnila daje vsak dan, do 12. decembra, od H do 10. ure Marjan Lamprcl po telefonu 21-17«. osebno pa se vsi interesenti lahko zglasijo na Zavodu z« izgradnjo športnih objektov Kranj, cesta Staneta Žagarja 27. -dh Hokej Celje na kolenih JFSFNICF — Sobotno kolo v I. /vezni hokejski ligi je prineslo pričakovane rezultati*. Jeseničani so krepko nadigrali Celjane in se tako oddolžili /a neprijetna presenečenja v preteklih kolih. Domačini so premagali Celjane kar s 17:5 Izredno so se odlikovali mlajši igralci, ki do zadnjih minut niso popustili v tempu, (iole za Jesenice so dosegli M. Horvat t. Klemene 3, D. Horvat 2. Hafner 2. Tomaž Košir 2 in Jože Ra/inger. Ivan Ščap. licšič in Prislov po enega. Kranjska gora je bila v Ljubljani v tekmi / Olimpijo krepko poražena z 19:1. Kram skogorci so spodbudneje igrali le v zadnji tretjini. Kdini zadetek /a Kranjsko goro je dosegel Ra/inger. Tudi v II. zvezni hokejski ligi beležimo popoln uspeh gorenjskih moštev. Bled je v Zagrebu kar z 21:1 premagal Mladost. Blej-<-i igrajo s tekme v tekmo bolj učinkovito, gole pa so Škrjanc K. Pirih K. Kunšič 5. Češnjak 2 in 1'lčar in Indlihar po enega. Triglav pa je tesno s 4:3 v Ljubljani premagal Prcvojc. Srečanji* je bilo borbeno. 'Triglav je obetavnejc začel in slabše končal, (lole za Triglav so dosegli Sajov ic, Nadi/ar, Brecelj in Tcrlihar. -bel Karate v Begunjah HFGCNJF — Karate sekcija osnovne or-ganizacije ZSMS Begunje je priredila v počastitev pra/nika republike zanimivo prireditev V karateju in katu. ki jo j«-zaključil artist Velkovski z /onglerskim programom. Skoraj 50 ljubiteljev se j«-/bralo na prireditvi, ki bo prispeval« k Uveljavil Vi te borilne veščine. Odgovor na članek: Kam greš, gorenjski nogomet? Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko (ilas v Kranju ji* v 89. številki v petek. I7. 11. 78, na 14. strani objavilo članek z naslovom: Kam gr«-š, gorenjski nogomet?, na katerega smo v skladu z zakonom o javnem obveščanju zaradi zlonamernega, tendencioznega, n«*-točnega in žaljivega pisanja avtorja članka M. Subica dolžni dati naslednji odgovor: Z njim nikakor ne želimo odpirati polemike z nvtorjem članka, saj tega način, na katerega se je lotil pisanja, pa tudi dejstva, s katerimi poskuša napadati posameznike, društva in njihove asociacije, nikakor ne zaslužita. Radi pa bi po pravilu, da »se resnica prav spozna le, č«* se sliši oha zvona« bralce časopisa Glas opozorili na podtikanja in žalitve, ki so M.Šuhicu služila za pometanja kar poprek in povsod, samo pred lastnim pragom ne. Kljub vsemu pa se z avtorjem članka strinjamo v marsikateri ugotovitvi, zlasti tisti, da j<* »zgodovina torej žalostna . . . kljub temu pa ne gre obupat: ... in pa, da je pretekli čas treba pozabiti v želji za «*not-n«*jšo in lepšo prihodnostjo«. (Vprašanji* je samo, čigava zgodovina?.'). Samo s to pripombo, da poskušamo ugotoviti tudi z drugega zornega kota, kdo je »kriv za steno molka«, ob kateri so propadli vsi poskusi dogovarjanja in sodelovanja. Predvsem bi želeli opozoriti, da sta «>b«' nogometni organizaciji (Občinska in Medobčinska nogometna zveza) popolnoma samostojni in enakovredni organizaciji, vsaka na svojem podr«>čju seveda. Nikakršne krivde pa ne čutimo, če samoupravnega sporazuma n ustanovitvi Občinske nogometne zveze v Kranju niso hoteli podpisati vsi klubi z območja občin«* Streljanje j Prehodni pokal JLA prvi ekipi Save KRANJ — V petek, 24. novembra, je hilo organizirano strelsko tekmovanje s polavtomatsko puško v počastitev 22. decembra, dneva JLA, za prehodni pokal. Organizatorji tega tradicionalnega strelskega tekmovanja so odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito večjih delovnih organizacij v Kranju, pokrovitelj pa Iskra Klektromehanika Kranj. Na tekmovanju je sodelovalo 32 strelk in strelcev iz osmih delovnih organizacij in ekipa JLA. Med posamezniki je bil najboljši Vinko Frelih iz Planike, ekipno pa strelci prve ekipe Save, ki so osvojili tudi lep prehodni pokal, ki ga jim je izročil v imenu pokrovitelja Avrelij Tronkar. Pokrovitelj prihodnjega tekmovanja ho tovarna Planika. Rezultati: L Vinko Frelih (Planika)'. 2. Marjan Repič (JLA), 3. Franc Naglic (Iskra), 4. Lado Lacko (Sava), 5. Blaž Studen (Sava) 6. Lidija Vodopivec (TOC), 7. Safet Handžič (JLA). 8. Brane Dežman (Sava), 9. Franc Pagon (IBI). 10. Tine Sušnik (Tekstilindus): Fkipno j«* zmagala prva «'kipa Save z 271 krogov pr«*d Planiko / 2K2 krogov, ekipo JLA z 2K0 krogi. č«'trta je bila ekipa Iskre z 251 krogi, peti IBI / 242 krogi itd. ■ I Kuhal Prvenstvo Iskre Naglic u in Mainovi KRANJ — Letošnje prvenstvo Iskre Klcktromchanike Kranj v streljanju je bilo v strelskem domu Stane Kovačič na Prim-skovem. Na tem tekmovanju so sodelovali le najboljši strelci, ki so se uvrstili na prva mesta po posame/nih 'TOZD. Med moškimi ji* nastopilo 50 strelcev, zmagal pa je Franc Naglic, med ženskami pa je bila najboljša Marinka Marn. Rezultati: moški posamezno: 1. Naglic Franc (FRO) 184 krogov. 2. Plcstenjak Marko (FRO) 183 krogov. 3. Strniša Franc (TKA). 178 krogov. 1. Zupančič Tine (Števci) 178 krogov. 5. Hafner Jane/ (Števci) 171 krogov itd. Med ženskami je zmagala Marinka Marn (TFA) s 155 krogi pred Kazingir Lidijo (Mehanizmi) s 149 krogi. 3. C«*rn«*lč Stanka (FRO) s 1 17 krogi, na č«*trto in pet«» mesto pa sta se uvrstili s 13K krogi Možina Sinja i/ FRO in Oman Martina i/ TKA. M«*d 1 I moškimi ekipami ie zmagala prva • kipa TOZD FRO. med dekleti pa iz TOZD TFA. I Kuhal Množična strelska tekmovanja PRFDOSUJF - Strelska družina Franc Mrak Predoslje je v počastitev dneva republike pripravila tekmovanje posameznikov v streljanju z /ramo puško serijske izdelave. Nastopilo je «5 strelcev. Med člani so bili najboljši Ciril Lukanc. Zoran Sitar in Franc Strniša, me«! članicami N«*va Liko/ar, Nada Marko in Helena Šle-fe in med pionirji Marjan 1'mnik. Jane/ Strniša in Janez Št«*fe. 25. in 2«. novembra pa je kranjska občinska strelska zveza v počastitev 20. obletnice delovanja pripravila množično tekmovanje v streljanju s standardno in serijsko zračno puško in standardno zračno pištolo. Sodelovalo je nad 150 strelcev i/ raznih slovenskih strelskih /ve; in družin l/idi - standard zračna puška: I. Kamnik, 2. Kranj. 3. Laško. I. Tabor Cerklje. 5. »'Tone Nadižar« Cirče; serijska zračna puška: I. SI) Kranj. 2. »Darko Marušič« Izola. 3. Kamnik, t. Ljuhljana-Rcžigrad. 5 Celje; standard zračna pištola: I. SI) Kranj, 2. Celje, 3. Domžale. L SI) Kranj II. 5. Laško; standard zračna puška posamezniki: I. Burja (Kamnik). Mojca Murovec (Kranj), 3. Vrankar (Kamnik), t. Jure Frelih (Kranj), 5. Kadt-j (Kamnik); serijska zračna puška posamezniki: I. Marko Plestenjak (Kranj) 2. Zoran Baloh (Izola). 3. Franc Hešetar (Hrastnik). 1. Roman Matek (Laško). 5. Darij Ban (Izola); standard zračna pištol« posamezniki: I. Franc Pc-tern«*lj ml. (SI) Kranj). 2. Franc Pctcrmli st. (SI) Kranj), 3. Lavrinc (Laško). 4. Lah (Celje). 5 Štuhec (Kranj); Fkipno j«- nastopi1., ludi ena ženska ekipa s standardno zračno puško in sicer SI) Bratstvo edinsi vo K ranj. I Sit.u Kranj. Razumeti bomo morali vendarle dvoje: a) da j«* združevanje v zvezo po zakonu o društvih vendarle svobodno, in pa, b) da utegne imeti odklanjanj«- podpisa samoupravnega sporazuma občinske zvez«' razloge v tem, da j«* marsikatera določba splošnih aktov ONZ kljub vsem hvalam vendarle zrela za družb«nega pravobranilca samoupravljanja. Pa to ni seveda naš probl«*m. Ob upoštevanju navedenega pa ni nič čudnega, če izpade kot bosa trditev avtorja članka, da »je dolžnost občinske n«)gometne zveze v Kranju, da pomaga ustanoviti Medobčinsko nogometno zvezo v skladu s statutom in normami Nogometne zveze Sloveniji*«. Takšno dolžnost, v kolikor je trditev točna, si je ONZ prav gotovo naložila sama. pri čemer se ji za pripravljenost »pomagati pri ustanavljanju« najlepše zahvaljujem«). Prepričani smo, da pa ho vendarle potrebno upoštevati tudi interese klubov, ki so člani Medobčinske nogometne zveze, ki so se odločili tako, da bodo svoje odnose urejali na način, najbolj primeren njim samim in to brez »skrbn«*ga «>č«*tovskega pokroviteljstva« občinske nog«»metne zve-ze. Avtor članka M. Šubic pogost«*je kot bi bilo to potrebno omenja, da je »vzrokov za odklanjanje sodelovanja Medobčinske zveze z občinsko veliko«, pa v ihti po obračunavanju s posameznimi delavci Temeljne nogometne zveze Gorenjske v Kranju k«>t predhodnice obeh sedanjih zvez pozablja povedati. kakšn«> sodelovanje ima v mislih. 1'pamo si trditi, da je Medobčinska nogometna zveza doslej bila in bo tudi v bodoče za vsako sodelovanj«*. Pri tem pa b<» treba upoštevati predvsem to. da bo to sodelovanje enakopravno in pa, da bo imelo pred seboj točno zastavljen cilj. Način, kakršnega se je lotil avtor članka »pri graditvi b«>dočnosti gorenjskega nogometa«, nam trdnih zagotovil v naših željah vendarle ne daje. Kakšna sreča, če bi smeli upati, da smo s«- pri tem zmotili!. strinjamo se. da gorenjski nogom«*t mora naprej. Samo zdi s«* nam, da z osebnim obračunavanjem, kakršnega si je privoščil M. Šubic z. amaterskimi delavci prejšnje TNZG, tega ne bo m«>č doseči. In tudi zelo težko se je dogovarjati, -če že vnaprej veš, kdo ima vedno prav. M. Šubic se je očitno potrudil, da je to »dokazal« (kajti o tujih grehih najraje govori tisti, ki j«- sam s svojimi obr«*menjen. in tudi vsaka morebitna napaka se zdi neverjetno neumna - ko jo nar«*di drugi). Pa četudi so časi nekaterih, ki se v članku točno omenjajo, res minili, bi kanček poštenosti in odkritosrčnosti moral avtor pokazati tudi takrat, ko govori o tistih v Občinski zvezi Kranj, ki jih je ravno tako »povozil čas«. Največja zmaga je - zmagoviti nad samim seboj. Da bi se M. Šubic dokopal do te zmage in naštel tudi tiste, ki se tudi v ONZ Kranj niso uspeli prav«>časn«> priključiti vlaku, ki vozi skozi zeleno luč v slovenski prostor, pa mu je po vsej verjetnosti zmanjkalo ne samo poguma, ampak tudi občutka za ohj«*ktivno in popolno informacijo. Kolikor bolj stresam«* prazno vrečo, ki jo j«- bralcem podtaknil M. Suhi«-, ugotavljamo, da iz nj«* n«* pad«* ničesar omembe vrednega, razen zlobna natolcevanja. Za zlobo pa pravijo, da je sicer nepremagljiva — in vendar nikoli končna zmagovalka. Svetovali bi radi avtorju članka, da priča« razmišljati o tem, kako bo dokazal, da »je SDK odkrila nekaj nepojasnjenih računov, ki zadevajo tudi predsednika športnega društva Sava Kranj tov. Miha Kramarja«. SDK je namreč odkrila povsem nekaj drugega, da je vodenje računovodstva vzorno in nanj nima pripomb. Zagovor bo namreč potreboval tov. M. Šubic pred pristojnim sodiščem v Kranju, ker ne moremo dopustiti, da se brez kakršnegakoli dokaza javno obsodi na nezakonito delovanj športno društvo in njegov predsednik. Časa za razmišljanje o etiki novinarskega dela, skladnega naši družbeni ureditvi z ozirom na težo obtožbe, ne bo imel ravno veliko. Časopisu Glas se opravičujemo, ker sam za ta odgovor zavzeli več prostora, kolikor pa vsi dosedanji zapisi o poti gorenjskega nogometa zaslužijo. Na obupano vprašanje: »Kam greft, gorenjski nogomet«, m koncu odgovarjamo samo z naslednjim Najprej bodo morali odgovorni odgovoriti na vprašanje, kam gre kranjski nogomet' Kam naj gre namreč v ostalih štirih gorenjskih občinah (Tržič, Radovljica. Jesenice in Škofja Loka), bo stvar predvsem telesnokulturnih dejavnikov v teh občinah, katerim edino klubi s tega področja ia Medobčinska nogometa zveza kot njihova asociacija odgovarjajo. Na zagovor kai koli drugam ne bo hodil nihče, to n. biti jasno tudi tistim, ki imajo že vnaprr vedno vse prav. Še bolj nesprejemljiva pa se zdi trditev, da je potrebno rešitve kranjske občine vsiljevati tudi drugim. Ne trdimo, da niso dobre, vendar pa ostaja, da se ima vsak pravico organizirati tako, kot se njemu samemu zdi najbolj primerno, ne pa kot bi to radi drugi merili po svoji kosi. Fnakopravno sodelovanje pa je povsem nekaj drugega. Samo da se po našem mnenju do tega cilja ne da priti s časopisnimi polemikami. Predvsem ne s takšnimi kakršne si dovoljuje avtor članka M. Šubk-C parno, da sporni članek ne izraza uradnega stališča vodstva občinske nogometne zveze, zlasti pa ne njene delegatske baar Če je temu res tako, potem nadaljnje sodelovanje pri načrtovanju skupnega konus ta razvoja na Gorenjskem ne bo težko. Ob koncu bi želeli, da športno uredništvo časopisa Glas, katerega napore in uspehe pri popularizaciji športa in njegovem napredku na Gorenjskem močno cenimo ia « celoti podpiramo, nam in vsem druan* bralcem pojasni, na kakšen način jetrn-denciozen in enostranski napad na nosa me/nikc, društva in njihovo organizacij* ne da bi bila dejstva na kateremkolifcen-mu vsaj malo preverjena, zašel na strani časopisa; zlasti še, ker dvomimo da bi članek izražal tudi uradno stališče uredništva. Smatramo, da je to pri pojnsnie-vanju neresničnih dejstev, na katera v tro> odgovoru skušamo delno odgovoriti tudi dolžno storiti. Predvsem Se zaradi tem da zavajanje javnosti z dajanjem neresničnih ali nepopolnih sporočil ne bi nikoli ver našlo mesta v glasilu, ki ima povsem d poslanstvo, kot seveda tudi ne tisti, hinj^ takimi informacijami skrivajo. * »e za IO MNZG in predsednik ŠO»Sava« K rani Miha KRAJU Ui Četrti vaterpolski superfinale Inmpn W LJUBLJANA - Tivolski bazen v na&em glavnem mestu se pripravlja na četrto vaterpolsko superfinalno srečanje med zmagovalcem evropskih državnih prvenstev in evropskih pokalnih zmagovalcev. Ta zanimiv obračun bo 16. decembra ob 16. uri, prenašala pa ga bo tudi televizija- Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel predsednik skupščine mesta Ljubljana -Marjan Kožic, organizacijski odbor pa vodi predsednik VZ Slovenije Mate ,B«čič. Toda v Ljubljani in v naSih javnih občilih se že kažejo negodovanja nad tem dvobojem. Vendar so neupravičena. Vaterpolski delavei, vsa Ljubljana ter vsi ljubitelji vaterpola bodo na delu videli res najboljša moStva v Kvropi. Le tako naj bi dvignili kvaliteto tega vodnega športa v Sloveniji. Vemo pa tudi, da je prav vaterpolo v naši republiki zaposta vijena Športna panoga. Zato vse to pisanje in izjave nekaterih vodilnih plavalnih delavcev v Sloveniji temu atraktivnemu sportu bolj Škodijo kot koristijo. Prvič se je ideja o superfinalu pojavila na pobudo Športne revije Tempo in prvo srečanje je bilo v Tivoliju odigrano leta 1 »75 ob otvoritvi zimskega bazena. Takrat sta se srečali moStvi našega državnega prvaka Partizan II Beograda in pokalni zmagovalcev Mladost i/ Zagreba. V kvalitetni tekmi so zmagali Zagrebčani i 11:10. V drugem finalu sta v Ljubljani nastopili dve moštvi iz Sovjetske zveze. Moči za najboljšega sta merila Moskovski C8K-VMF in njegov sosed MC.l'. Zmagal je državni prvak (SK s 6:4. Neupravičeno negodovanje Lani je bil ta evropski obračun Madžarski in Italijanski, igrala sta italijanska prvaka Canotien iz Napolija in Ferenzvaroš iz Budimpešte. Boljši so bili Madžari, saj so Italijane premagali s 6:4 Zmagovalec prejme pokal Tempa, podeljen bo tudi pokal n fair-play, pokal za poraženca in za najboljšega igralca. Oba udeleženca tega četrtega superfinala v vaterpolu bosta znana v teh dneh, KPK Korčula je že prvi znani udeleženec. -d h Plavanje J Mladi Triglavani najboljši GKADFC - Tu je bilo mednarodno tekmovanje mladih plavalcev Avstrije in Jugoslavije. Med najboljšimi mlajšimi pionirji A so nastopili razen domačinov tudi plavalci mariborskega Branika, ravenskega Fužinarja. zagrebške Mladosti in Med-veščaka ter plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Med vsemi so bili za razred boljši od ostalih prav mladi Kranjčani, saj »o zaaa-gali v ekipni moški in ženski uvrstMvi. njihovi posamezniki pa so pobrali nai««v prvih mest. Najboljša med najboljšimi sta bila Aram Jočič in Vesna Praprotnik \i Triglava. Jočič je popravil državni rekord na 100 m prsno. Praprotnikova pa slovenskega v isti disciplini. Rezultati - pionirji - 100 m kravi: 1 VVallisch (AVS) 1:03,37. 3. Kadoič (Triglav 1-05.10. 100 m delfin: 1. Mrkoci (Mladost* II 1.13. 2. Rusa (Triglav) 1:13.45. IN« prsno: L Jočič (Triglav) 1:18,32 (rekord SFRJ za ml. pionirje A). 100 m hrbtno l. Neuhold (AVS) 1:11.61. 3. Veličkovič (Triglav) 1:14.117. 4x100 m kravi : 1. Triglav 2:00.04; . . " . ekipno - L Triglav 118. 2. Mladost 1#7; pionirke - 100 m delfin: L Praprotnik (Triglav) 1:13.42, 100 m prsno: 1^ Praprotnik (Triglav) 1:21.61 (rekord SRS za mL pionirke A). 100 m hrbtno: 1 Seebacher IaVS) 1 • 15.02. 2. Kosirnik (Triglav) I 15 27, 4 x 100 m: L Triglav 2:«*.*»t J. AVS Dunaj 2:09.3». 3. Ljubljana 3:13.4" ekipno? 1. Triglav 113. 2. AVS 1*4*. J Ljubljana »». Central Kranj — TOZD gostinstvo Za sil ves tro vanje v res ta vrači ji E vropa smo vam pripravili bogat izbor pijač s si I ves trškim jedilnikom, srečolovom, no vole tnim darilom in glasbo dueta Š a ni ja in Andreja Kmetica. Novoletna prireditev z večerjo se prične na Silvestrovo ob 19.30 Zabava s plesom bo trajala do zjutraj. Cena silvestrskega menija je 350 din Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu: { 064-21-123 Vabi vas restavracija Evropa iz Kranja. 1 OBVESTILO Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo vse prodajalne KOKRE Kranj v Kranju v mesecu decembru 1978 tudi ob sobotah odprte v popoldanskem času do 1 7. ure. Bi se morali Žirovci (spet) sami odkidati? n W# ki je zapadel pred dob-'"dnom in tudi obležal, ni ""■n-tt/ rremenarjev pav pa ^u m najbrž je tako tudi drugod. a ledena skorja, le zahoje- * m zavožena. ^''[htlnoma pa so cestne službe "rt-kli ponedeljek »pozabile« na med Zirmi in Trebijo. Siv '' Pomagale pritožbe in zahte->bčanov. ki so klicali cestna 'h*tje. ne urgenve vodilnih ' 'nskih mož. Pluga, ki hi na '" il cesta proti Zirem prevoz ni bih p. Ker pa imajo ohvam :uh temu nujne vožnje, so se '"loli na pot in tako se je kmalu *,r bih Zirovet to /)<>/ sanic fen i le en dan. Zal pa ne prvič. Ob vsakem večjem snegu, t,, je praksa že nekaj let. morajo z lopatami na cesto in se »sami od-kidati«. Pravijo, da se to pojavlja zato. ker so pač najbolj oddaljeni in pridejo za pluženje nazadnje na vrsto in če močno sneži, na voden plug ni reč kos zasneženim ovinkom. Potem pa je treba zgra biti za lopate. Problem pa je potrebno pogledati še z druge plati. Žin postaja fo vse večje industrijsko središče pa tudi mesto, ki nujno potrebuje hitro m urejeno prometno zvezo s Skofji* Loko. Veliko delavcev se iz Poljanske doline vozi na deh> v Žiri in če je cesta zametena jih ni. Ostati mora/o do/na. Veliko Zirovcev pa se vozi na de/o v druge kraje poljanske doline, šolarji v Skofjo Loko itd. In nazadnje še vprašanje, kaj bi bito. če bi se ta dan pripetila hujša nezgoda v kateri od to varni' Hi se morali /novci spe/ sami odkidati? SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CEST NEM PBOMETU SKUPŠČINE OBČINE KRANJ AVTO MOTO DRUŠTVA CERKLJE, KRANJ IN •ŠENČUR ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANI-KOV — PODRUŽNICA KRANJ VABIJO NA CENTRALNO PREDAVANJE Za vse udeležence v prometu, ki bo v nedeljo dne 10 decembra 1978. ob 9 uri v veliki dvorani KINA »CENTER« v KRANJU Tema predavanja. Zanimivosti in novosti s področja varnosti cestnega prometa. Predaval bo prometni strokovnjak Marjan Metljak iz Ljubljane. VSE ZA VARNOST PROMETA! ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA KOTO Kotoks tobut In zbiralnice kmetijskih zadrug Zadel pešca in pobegnil Škofja Loka — V Kredo, 25». novembra, oli I9.1K se je na regionalni cesti pri Sv. Duhu pripetila prometna nesreča s pobegom. Vinko Logon-der troj, 1JI'2()) iz Form je hodil peš po levi strani ceste. Pri trgovini ga je dohitel nek avtomobil ter ga zadel, nato pa, ne da bi počakal in pomagal poškodovancu, odpeljal naprej. Takoj zatem sta pripeljala še dva avtomobila, ki pa na tleh ležečemu pešcu nista ustavila, ustavil je šele tretji voznik, ga naložil in odpeljal domov. Huje ranjenega Logondra so nato prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Za neznanim voznikom še poizvedujejo. U JV Kranj išče pobeglega voznika Uprava javne varnosti Kranj naproša voznika, ki je v sredo, 29. novembra, nekaj po 19. uri na regionalni cesti pri Sv. Duhu ustavil in odpeljal ranjenega pešca domov, da se oglasi na UJV Kranj ali na najbližji postaji milice. Prav tako naj se javita tudi voznika avtomobilov, ki sta takoj po nesreči peljala mimo in sta morda videla povzročitelja — voznika osebnega avtomobila, ki je oplazil pešca Vinka Logondra in odpeljal naprej. Očividci ali kdorkoli bi kaj vedel o tej nesreči naj se prav tako oglase na najbližji postaji milice ali na UJV Kranj. Poledenela cesta Ljubno — V ponedeljek. 27. novembra, ob IN. uri se je na magistralni cesti na viaduktu Ljubno pripetila prometna nezgoda. Voznik .osebnega avtomobila Ciril Tottlše (roj. 1W>2> iz Radovljice je vozil proti Kranju, ko ga je na poledeneli cesti žarelo zanašati. Zaneslo ga ie na levi prometni pas prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal Albin dašpe-rin (roj. 1946) z -Jesenic. V trčenju so bili voznik Cašperin. njegova žena in hčerka ranjeni, prav tako pa je bil ranjen tudi voznik Tomše. Škode je za 40.000 din. Nihče ni bil pripet / varnostnim pasom. Ob zaviranju v pešca Kranj — V četrtek. 30. novembra, oh 21.50 se je na Smledniški cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan K oka I j (roj. I»59J iz Žerjavke pri Kranju je peljal proti Hrast ju. Ko je dohiteval, pešca Dragana Moro jeviča. 'ki je budil po desni strani ceste, ga je pri zaviranju na poledeneli cesti zaneslo, tako da jo trčil vanj. IVšca so huje ranjenega prepeljali \ Klinični (enter. Nesreča pri delu Tcnetišc - V ponedeljek. 27 novembra, popoldne se je pri delu na transformatorski postaji v Tenet i-šah smrtno ponesrečil električar Hranko Avsee l roj. I*».">*>). delavec Klektrn Kranj. Skupina delavcev hi morala na tel postaji zamenjati visokonapetostno varovalko, vendar je niso mogli, saj je fte tresla. Domenili so se. da počakajo na nove .'IA K V rokavic«-. Avsee pa je medtem ^e enkrat poskušal izvleči pokvarjeno varovalko, pri tem pa ga je strese! tok. Tovariši so mu takoj nudili prvo pomoč, prepeljali so ga tudi v /D Kranj, vendar je že med prevozom umrl. Vzrok*' nezgode še ugotavljajo. Razpisna komisija ROG Ljubljana TOZD cevarna Tržič v skladu z določili zakona o ZZD in statuta TOZD razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD Kandidat za opravljanje razpisanih del, oziroma nalog mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se naslednje pogoje: — rla je državljan SFKJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri — strojne, ekonomske, pravne ali sorodne in -i leta prakse na operativnih oziroma strokovno ustreznih opravilih ali da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri — strojne, ekonomske, pravne ali sorodne in 5 let prakse na operativnih oziroma strokovno ustreznih opravilih — da je moralnopolitično neoporočen — da je predložil program razvoja TOZD C'E\ AH.V.A Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom rezultatov dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov: Rog Ljubljana, TOZD CEVARNA TRŽIČ, Splošno kadrovska služba Križe, Ret-nje 1 a, z oznako za razpisno komisijo. Rok za vlaganje ponudb je 15 dni po objavi. Potrebne podatke za sestavo razvojnega programa kandidati dobe v TOZD Cevarna Tržič. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju. SVET DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNE SLUŽBE REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRANJ vabi k sodelovanju STROKOVNEGA SVETOVALCA -DIPL. pravnika Pogoj za opravljanje del: visoka izobrazba pravne smeti z liajmanj 5 let delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost in aktiven odnos do samoupravljanja. Pismene prijave je potrebno nasloviti najkasneje do 15. decembra 1978 na naslov Regionalna zdravstvena skupnost — Strokovna služba Kranj, Stara cesta 11. Otroka vam povozijo le enkrat To je naslov filma, ki ga bodo staršem pokazali na roditeljskih sestankih osnovnih šol v jeseniški občini. Prikazovanje tega filma je le ena od akcij, ki si jih je zastavil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Jesenice. 2e doslej je bilo dosti narejenega: na vseh osnovnih šolah so mentorji prometne vzgoje, ponekod imajo celo aktive mentorjev, mentorji so tudi v vrtcih. Na dveh srednjih šolah pa se bodo tega Šele morali lotiti, le na ŽIC imajo prometni krožek v okviru kluba mladih tehnikov. Seveda pa se vsega ne da narediti v šoli. Doslej so se zvrstila na nekaterih Šolah predavanja za učence, prav tako so si ogledali tudi prometni film. O prometni problematiki pa se bodo učitelji pogovorili tudi s starši na roditeljskih sestankih, saj izkušnje kažejo, da starši včasih delajo prav nasprotno, kot pa učence učijo v šoli. Ko so na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu razpravljali o prometni varnosti otrok, so omenili tudi prehode za pešce. Jeseniški šolarji naj bi predvsem uporabljali štiri prehode, ki so dobro označeni in jih tudi vozniki dobro poznajo. Prehod na Plavžu v bližini novega šolskega centra je dobro označen, hitrost je omejena na 40 km na uro. učencem pa čez cesto pomagajo tudi pionirji prometniki. Drugi prehod je pred gimnazijo, tretji pri glavnem vhodu v železarno, označen je tudi z utripajočo lučjo. Najbolj varen pa je semaforiziran prehod na Koroški Beli. Te štiri prehode naj bi uporabljali učenci, da bi bila njihova pot v šolo in iz šole kar najbolj varna. Letos je stekla na Jesenicah tudi akcija »Ne vozite otrok na prednjih sedežih, ker je smrtno nevarno«. Take in podobne stavke so pisali učenci na listke ter jih zatikali za brisalce avtomobilov. Za učence bodo kupili tudi svetleče nalepke /a oblačila, škornje in torbe, da bodo ponoči na cesti bolj varni. Na šolah tečejo tudi priprave kolesarjev na teoretične izpite, spomladi pa bodo praktični izpiti. Na šolah bodo pri likovnem pouku izdelovali razne izdelke na temo — varnost v prometu, pisali bodo proste spise, pripravili razstavo in Se in še. K Klina. Odbor za delovna razmerja DO ELIM Jesenice objavlja naslednja dela in naloge: 1. treh ključavničarjev Pogoj: poklicna šola kovinarske stroke in eno do tri leta delovnih izkušenj: 2. delavca v skladišču Pogoj: osemletka in 2- do .{-letno ustrezno šolanje ter S mesecev delovnih izkušenj: 3. dveh monterjev ogrevalnih naprav Pogoj: poklicna šola za "monterje ogrevalnih naprav in eno do tri leta delovnih Izkušenj: 4. več nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji Pogoj: osemletka iti nekaj delovnih izkušenj v kovinarski stroki. Za vsa dela je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. * Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ELIM Jesenice, Hrušica 72 c, Jesenice do vključno 15. 12. 78. ki SGP TEHNIK SS&ft^SS SGP Tehnik Škofja Loka vabi k sodelovanju za nedoločen čas sodelavce za opravljanje delovnih nalog in opravil: TOZD Gradbeništvo elektrikarja Pogoji: K V elektromehanik jaki tok. zaželene so vsaj enoletne delovne izkušnje, poskusno delo 2 meseca. avtomehanika Pogoji: K V avtomehanik in najmanj 2 Jeti delovnih izkušenj, odslužen kadrovski rok. poskusno delo 2 meseca gradbenega delovodje Pogoji: gradbeni delovodja, lahko začetnik, zaželene delovne izkušnje v gradbeništvu, poskusno delo 2 meseca. gradbenega tehnika Pogoji: gradbeni tehnik visoke gradnje, lahko začetnik, zaželen odslužen kadrovski rok. poskusno delo 2 meseca. strojnika težke gradbene mehanizacije Pogoji: K V strojnik ali poklicna šola kovinske. a\i (»mehanske ali e le k trn stroke s pogojem, da v SCI' Tehnik opravim tečaj Za upravi janje s TGM. poskusno delo 1 mesec. več K V zidarjev in tesarjev Pogoji: poklicna šola. lahko začetniki zaželene so delovne izkušnje in odslužen kadrovski rok. poskusno delo I mesec TOZD PROJEKTIVNI BIRO statika za projektiranje visoke gradri je Pogoji: visoka šola gradbene smeri. :\ leta delovnih izkušeni in strokovni izpit, možnost zaposlitve kandidata, ki še nima oprav ljenega strokovnega izpita in zahtevane prakse, za kandidate, ki v celoti izpolnjujejo pogoje, obstaja možnost reševanja slano vanjskega vprašanja. Poskusno delo .'{ mesece. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na SGP TEHNIK Škofja Loka, Stara cesta 2 kadrovska služba, kjer lahko dobijo tudi druge informacije, (tel. 60-371) Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate homo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. * Delovna organizacija K ' ALPINA, tovarna obutveŽiri ^JZZZ^Z? Stara vas 23, n. sol. o. Delovna organizacija A I, Pl NA. n. sol o . TOZD Plastika Žiri. n. sub. tC objavlja prosto delovno opravilo VODENJE TOZD PLASTI K A za štiri leta Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeti iti leta delovnih izkušenj — srednja izobrazba in 5 lel delovnih izkušeni na vodilnih delovnih opravilih — da ima ustvarjalen odnos do naše samoupravne socialist ično prakse ter da ni bil nepogojno obsojen na zaporno kazen. Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi dokazili Razpisni komisiji TOZD Plastika Žiti. Stara vas 2-{. v l.r> dneh od dneva objave. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Odbor za medsebojna delovna razmerja podjetja POLIKS ŽIRI razpisuje prosta delovna mesta - VEČ ELEKTRO VARILCEV Delo se združuje za nedoločen čas: mogoča je tudi pri uči t ev. Nastop takoj ali po dogovoru. Vse informacije dobite na upravi podjetja tel. (W>4 b'9-120. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Mirko Trebar roj. 1. 10. 1952 v sedemindvajsetem letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 6. decembra, ob 15. uri popoldne izpre hiše žalosti Pševo 8, Kranj Vsi njegovi! OBLETNICA 2. decembra je minilo pet žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil v sedemintridesetem letu starosti naš dragi, ljubljeni mož in oče BOŽO MILAKOVIC Ta kruta usoda je prišla tako nepričakovano in je pretrgala nit tvojega mladega življenja. Dan je postal tih in prazen, v naših srcih je ostala bolečina. Cas gre svojo pot, toda ne odnese s seboj naših solza in ne ozdravi bolečine naših src. Zares težka in boleča je misel, da te ne bo nikoli več med nami. Ne veš, kako prazen je zdaj naš dom, ki hrepeni po tebi, a tebe ni. O, ločitev in samota, kako sta boleči. Kdorkoli se ga še spominja in obišče njegov prerani grob, iskrena hvala. Žalujoča žena Jelka in sin Boris ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti našega dragega očeta LADISLAVA SEVČNIKARJA iz Velesovega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se za pomoč KS Velesovo, ZZB NOV Cerklje, ostalim organizacijam in govornikom za poslovilne besede. Posebna hvala tudi sosedom za pomoč in sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Francka, sinova Božo in Miran z družino Velesovo, 21. 11. 1978 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi žene, mame in stare mame MARIJE ZAVRL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancemin dobrim sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje m jo spremili na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo vsem, ki ste poklonili cvetje, častiti duhovščini za pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: mož Janez, sinovi Ivan, Milan, Mirko z družinami, hčerke Mari, Cilka, Rozka z družinami Vopovlje, Pšenična polica, Suha, Dobrova, Komenda, Šutna, 26. novembra 1978 ZAHVALA Ob boleči smrti ljubega moža in očeta JANEZA GALICIČA Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v življenju spoštovali, mu ob slovesu daroval, cvetje, se od njega poslovili ali ga spremili na njegovi zadnji pot,. Se posebno smo hvaležni članom kolektivov: Živila Kranj, Exo^™ nik Škofja Loka, ki ste ga spremili na zadnji poti. Pevcem *^J^J^^^ Janezu Bohincu za otple poslovilne besede in g. župniku za opravljen, pogrebn, obred. Gorenja vas nad Skofjo Loko, Kranj, 29. 11. 1978 Žalujoči: žena Marija, sinovi Mirko, Franci in Vinko z družinam, 28 oglasi! telefon mali § 23-341 PRODAM Prodam. mladiče. čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, stare šest fednov Vene. Vrba 18/a, Žirovnica 8947 Prodam brejo TELICO pet mescev. Podljubelj «2. Tržič 9132 Prodam osem mesecev brejo Th-UCO simentalko. Lahovče 47. Cerklje 9,74 Prodam TELEVIZOR KI Niš. ravfe C Staneta Rozmana /. Kranj ™™ Dobro ohranjen TRAKTOR Paš-ouali prodam. Dežnian, Begunje 57 »176 Ugodno prodam PRIKOLICO prirejeno za traktor, ni kiper; nosilnost 2 toni, kason l.8 kub. m. zadaj dvojna kolesa. Merčun Janez. Ljudevita Stiasnva 8, Kamnik 9178 Prodam PRAŠIČA, težkega 170 kilogramov. Sp. Bela 7. Preddvor Prodam RADIO z gramofonom znamke Iskra. Intihar Breda. Dru-lovka 13/a, Kranj ■ 9180 Prodani trajnožarečo PEČ Kiip-perbusch. Naslov v oglasnem oddelku .9181 Prodani trajnožarečo PEČ po ugodni ceni. Prača Boro. Stritarjeva 5. Kranj 9182 Prodam KAVČ. FOTELJE in MIZO po ugodni ceni. Todorovič Jovo. Stritarjeva 5, Kranj 9183 Prodam sobno plinsko PEČ z jeklenko. Zg. Brnik 81 9]84 PLETILNI STROJ, dvoredni Sin-ger. ugodno prodam. Murn Marina. Siškovo naselje 20. Informacije oh delavnikih od 7. do 13. ure po tel 22-221, in t. 29*62 918."» Prodam pomivalno OMARICO dolžine I m, bele barve, cena 800 din, Murko Kristina. Krnica 75, Zg. Gorje 9186 Prodam brejo KRAVO. Bistrica 56, Tržič 9187 Prodam HM) kg JABOLK za mošt. Jerala Janez. Bodreča 1 1 9188 ZAHVALA V petinsedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mamica, mama in stara mama MARIJA PONIKVAR roj. Zaplotnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala dr. Miranu Žgajnarju za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje in Inštitutu bolnice Golnik za 8 * večkratno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni! Preddvor, 1. 12. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA PILARJA kovača v pokoju • lr no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ^^aspremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. „ ^ i^,;„mo *e dr Ivanki Stenšakovi za zdravljenje, gospodu župniku Slabetu Zahvaljujemo se ar. iv ^ |ep pogrebni obred. n u ,ai« smo dolžni delovnemu kolektivu TOZD Elektro Sava Kranj in govorniku Zahvalo smo aoiz Zahvala tudi likovnemu ateljeju »Herlec Karlo« Kranj za lepe poslovilne nest* ^ Tom ATC Iskra Kranj. . Franeeli z družino, hčerka Ivanka z družino, brat. sestre in ostalo Žalujoči: sin t rancerj z sorodstvo Šenčur, 25. 11.1978 ZAHVALA bb 1 *i prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, vnuka in nečaka BRANKA AVSCA hvaliujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in se iskreno zan j J ta^Q velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter za znancem^Ki «e g^^^ vence s katerimi ste zasuli njegov prerani grob. Elektro — Kranj, kolektivu vrtnarije KŽK Kranj, mladincem in Zahvaljuje1"0. se_ eddvora? posebna zahvala pa kolektivu Doma oskrbovancev brigadirjem iz preddvor jn gospodu župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se govornikom za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste imeli našega Branka radi. Žalujoči vsi njegovi! se za ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE SLUGA roj. Skerjanec ,* • ™„ vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kiste fcVka"airv80 potrebno pomoč v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. nam iz- u i„ izrekamo organizaciji ZB Kokra in Jezersko, kolektivoma Posebno ^„v^SJnUk\ promet Kranj ter Savi Kranj, g. župniku m ostalim k. ste Ali>etour TOZD Kotni ^ ^ ^ ^ pos,ovi|i jn jo spremi|, na zadnji poti. , ~« «e nosebej zahvaljujemo dr. Žgajnarju za pomoč med boleznijo in PjaV *ki Stuiar ter Jotu Bogataju za nenadomestljivo pomoč v zadnjih trenutkih. žalujoči: sin Peter in hčerke Mici, Anica, Francka in Ica z družinami Mlaka, Voglje, Tupaliče, Štefanja gora, Kokra, 29. 11. 1978 Cene malih oglasov: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din Naročniki imajo 25 odstotkov popusta Oglas pod šifro ali »naslov v oglasnem oddelku« dražji za 10 din V__s Prodani t ermoakiumilaci jsko PKČ 2 kvv in peč na olje (oho. Tel. 21-27f> 9189 Prodam KONJA. Luže 21. Šenčur 9207 Prodam suhe BI "PARK. Velesovo 44. Cerklje 920W Prodam plinsko PKČ in električni ŠTEDILNIK. Križaj Janez. Godešič 43, Školj» Loka 9209 Prodani mlado KRAVO s teletom. Heberle. Selo 56, pošla Bled 9210 Prodam PRAŠIČKE. Zalog .34. Cerklje 9211 Oddam osem tednov stare PSIČKE (kužke). Frantar Ivan. Cerklje 108 9212 Prodam KRAVO po teletu. Sp. Laze 3, Zg. Gorje 921} Prodam jedilni in semenski K ROM-PIR desire. po 4 din. in dve KRAVI simentalki v devetem mesecu brejri-sti. ena sivka, obe dobri mlekarici. Jamšek. Bukovica 12. Vodice, tel. 843-112 9214 Prodani SEDEŽNO GARNITURO — Zaklina. Naslov v oglasnem oddelku 921T) KUPIM Kupim TEHTNICO za tehtanje do 400 kg. Petrič. Pšenična polica 15. Cerklje . 9222 Kupim mini ali otroški KAVČ. Ažbe. Podlubnik 159. Škofja Loka 9223 Kupim MIZARSKI STROJ Ikom-binirko) in DELOVNO MIZO. Naslov v oglasnem oddelku 9190 VOZILA R-4. letnik 1974. karaniboliran. prodani. Vprašati Hafner. Trojarje-va 4, St razišče, ali tel. 26-93(1 9210 Prodam NSU 1200. letnik 1969. Roblek Tone. Pot oče 12. Preddvor 9217 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. dobro ohranjen. Cirče 29. Kranj 9218 Ugodno prodam štiri malo rabljeno zimska KOLESA za avto (Fuldal 155/13, AVTO RADIO »Blaupunkt«. KASETO za avto radio original za BMW ali FIAT 124. Hribar Silvester. Hlebce n. h. 9219 Prodam ACJM 00 L v nevoznem stanju. Kokl Jože. Potoče 24. Preddvor 9220 Prodani FIAT 750. letnik 1970 Ažbe. Podlubnik 159 Škofja Loka 9221 Prodani LADO. letnik 1971. Perico, Podljubelj 104 9149 Prodam štiri nove zimske GUME s PLATIŠČI /a Audi 80. dimenzije 155x1.'} Bet ono va 40. tel. 25-755 9191 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. motor 1977. Kleindienst. Gorice 7. Golnik, ogled po 15. uri 9192 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1905. registriran, za 3.000 din. Žiga-nja vas 1.1. Tržič 9193 Prodani karambolirano SIMCO 1000 celo ali po delih. Velikanje. Go-hovce 5. Podnart Prodani 1 malo rabljene zimske GUME špike Iz bodicamiI. dimenzije 5.00x15. Krelj Lojze. Kranj. Stara c. 13. tel. 23-641 9134 Prodam zimske GUME za zastavo 750. Kalan. Zlato polje 3 9195 Po delih prodam ZASTAVO 750. starejši letnik. Cuturič Jago. P reci osi je 61 A1 9190 Prodani dobro ohranjen avto AUDI 80, letnik 1974. Informacije dopoldan po tel. 60-11*4. Šubic Jože. Lom 3. Poljane 91997 POSESTI V najem vzamem GARAŽO v Kranju ali bližnji okolici. Informacije po tel. 22-434 9205 STANOVANJA Upokojenec išče SOBO. po možnosti, s posebnim vhodom: tudi na deželi. Oddati pod šifro Soba 9199 Mlada zakonca iščeta GARSONJERO ali ENOSOBNO stanovanje s kuhinjo. Dobro plačava. Šifra Garsonjera . 9200 Kupim TROSOBNO ali DVOSOBNO stanovanje v Kranju s centralno kurjavo. Tel. 20-400 ali oddati ponudbe pod Gotovina " 9201 Devetnajst let ni samski fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pošljite na naslov: Prežel j Stane. Se-benjska 0. Bled 9202 Mlad j>ar brez otrok vzame v najem garsonjero ali SOBO v okolici Radovljice. Lesc ali Bleda. Ponudbe pod šifro Eno leto 9203 Bodoča mamica nujno potrebuje SOBO ali kakršnokoli STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra Bodoča mamica 9204 Mlad fant nujno išče SOBO v okolici Lesc ali v Radovljici. Prosim kogarkoli, ki jo ima. ali ve zanjo, naj sporoči pod šifro »Miren« 9225 GARSONJERO. ENOSOBNO stanovanje ali SOBO s posebnim vhodom v Kranju ali bližnji okolici išče zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Mladoporočenca« 9220 ZAPOSLITVE Zaposlitev nudimo PREŠIVALKI in delavki za priučitev — priprava dela. Delo je dinamično, možnost nadaljnje kvalifikacije. OD po sindikalni listi. Usnjena galanterija Kranj. Kehetova 11 9224 POZNANSTVA! Dvaindvajsetletni fant z Gorenjske s poklicem bi rad spoznal dekle s svojo kmetijo. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro Lepša prihodnost 9200 .OBVESTILA PLESNA ŠOLA KRANJ prične z novima plesnima tečajama za mladino in starejše v sredo. (J. decembra, v DOMU JLA Kranj. Ob 18. uri je tečaj disco plesov, ob 20. uri pa začetni tečaj družabnih plesov: prijave z vpisom ob pričetku tečajev. Dijaki in študentje imajo 20 odstotkov popusta. 9198 r dežurni veterinarji OD 1. 12. DO 8. 12. 1978 Bedina Anton, dipl. vet.. Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 in Kude* Anton, dipl. vet.. Kranj, Benedikova 6/a, tel. 23-055 za občino Kranj Vodopivec Davorin, dipl. vet. Gorenja vas 186, tel. 68-310 in Oblak Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občino Škofja Loka Globočnik Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 75-148 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske. Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-803-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ogiasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 itevilko v kol porta* i 4 dinarjev. — Oproiče-no prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Trgovsko podjetje »NAMA« LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica NAMA Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1 KUHARICE 2 SNAŽILKE Pogoji: Pod L: gostinska šola. tečaj o osnovnem znanju higiene živil, poskusno delo dva meseca. Pod 2.: nedokončana osemletka, poskusno delo en mesec. Delo za nedoločen čas. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema Veleblagovnica NAMA Škofja Loka, 15 dni po objavi. Reševalci hitrejši od smrti TRETJE NOČI NE BI PREŽIVELA Dr. Frančišek Peternelj in njegov 13-letni sin Miha, ki sta že dve noči upala na rešitev iz snega in mraza 2000 metrov visoko pod Kredarico, sta bila rešena v eni najmnožičnejših in najtežjih gorskih reševalnih akcij na območju postaje GRS Mojstrana, ki je skupno trajala skoraj 40 ur - Izjemno sodelovanje, hrabrost in znanje gorskih reševalcev in posadke helikopterja ter pomoč milice in vojske - Mojstranški reševalci so morali letos že trinajstkrat v akcijo MOJSTRANA - Rezek in pis-kajoč ropot helikopterja republiškega sekretariata za notranje zadeve je v torek, 28. novembra, dopoldne zmotil pod snežno odejo poči vaj očo Mojstrano. S pilotom Andrejem An-dolškom za krmilom je izginil v triglavskem pogorju, % odetem v meglo in meteže zaradi novozapad-lega svežega snega, in se kmalu spet pojavil. Pristal je na dvorišču jeseniške bolnišnice, kjer so takoj ponudili pomoč dvema prezeblima, iz-črpanima in onemoglima planincema, katerih ure življenja so bile štete. Jeklena ptica in njena posadka sta ponovno opravili humano poslanstvo! Okrog polnoči tega dne pa so se vrnili na domove v Mojstrani. Kranjski gori, Ratečah in v Ljubljani tudi gorski reševalci, ki so se skoraj 40 ur neprekinjeno bili z mete/ visokim snegom, metežem in mrazom, ki so utegnili vsak trenutek uničiti dvoje življenj 2000 metrov visoko v pogorju Triglava. Razen tega so reševalci morali v teh skrajno nemogočih razmerah varovati tudi sebe, saj bi bila vsaka nepremišljena in neprevidna poteza lahko usodna. Zmagali so kot že neštetokrat pred tem in dokazali svoje izredno humano poslanstvo pomagati ljudem v stiski, svojo drznost, voljo, znanje in junaštvo. Uspela jim je reševalna akcija, ki je bila med vsemi zadnja leta v triglavskem pogorju najtežja, največja, najzahtevnejša in najnevarnejša Janez Brojan mlajši, načelnik postaje gorske reševalne službe Mojstrana in vodja akcije. Med prvimi je odšel v goro in vztrajal, dokler tudi reševalci niso bili na varnem iikih.kaii — Na seji predsedstva Zvezne konference S/.DI. so razpravljali o predlogih dokumentov za bliž-nji kongres Zveze socialistične mladine. Mladinske organizacije so v obdobju med obema kongresoma marsikje že postale organizacije akcije in ne le organizacije mladih, ukvarjale so s* z aktivnim razreševanjem perečih družbenih problemov in se povsod zavzemale za dosledno uveljavljanje samoupravljanja. Kongres m tali bo nedvomno začrtal nadaljnjo razvojno pot mladinskih organizacij. HKIMAiniKNNT PROTI SOOKI.O-VAN.Jl' — Begunjska tovarna športnega orodja Klan je minuli* nedeljo odprla v tirnici pri Keljakti prvi del novega obrata. trgovino športne opreme. Kot vse gospodarske pobude Slovencev v tem delu Koroške je tudi Klanova trgovina zganila domoljubno zavest voditeljev koroškega lleimat-diensta, saj so se spet pojavile številni' protestne akcije, v katerih šovinistične sile opozarjajo na nevarnost »komunistične Jugoslavije«. SMRTNA NKSKKČA - V ponedeljek, I. decembra, se je ob 8. uri in 411 minut na lokalni cesti Stražišče — 1'Acvo pripetila prometna nesreča, ko je voznik delovnega stroja Mirko Tre-bar, star 2ti let, zaradi trenutne slabosti padel s stroja in se pri tem tako zelo poškodoval, da je na kraju nesreče poAkodham podlegel. S sopotni- kom Jozetom Valenčičem sta nosi-pala poledenelo cesto, voznik Mirko Trebar je sto metrov pred Stražiščem ftadel pod stroj, sopotniku pa je uspe-o vozilo zaustaviti po šestih metrih vožnje. VHKMK - (JorenJHke ceste so prevozne, le v zgodnjih jutranjih urah in zvečer je na nekaterih odsekih poledica. Vremenoslovci napovedujejo nizke temperatur«-, v nekaterih predelih Slovenije snežne padavine. I) S Zdravnik dr. Andrej Robič, ki je z lebdečega helikopterja prvi iz-skočil k ponesrečenima, in izkušeni pilot helikopterja Andrej Andolšek. Njuna vloga v akciji je bila izredna — Foto: J. Zaplotnik tako zanje kot za hrabro posadko helikopterja! NESREČA SE JE PREPLETLA S SREČO Dr. Frančišek Peternelj, star 44 let, iz Ljubljane, in njegov 13-letni sin Miha sta od nedelje opoldne do torka, ko ju je helikopter pripeljal v jeseniško bolnišnico, spoznavala, kako okrutna lahko postane pozimi sicer še tako prijetna planinska pot. V soboto, 25. novembra, ko so se hribi in doline še kopale v soncu, vendar so bile napovedi o možni hitri spremembi vremena vedno bolj 'verjetne po skoraj poldrugem mesecu le|>ega vremena, sta jo mahnila vremenu primerno oblečena in opremljena iz Radovne skozi Krmo proti Kredarici. Srečno sta prispela, prenočila, in v nedeljo. 26. novembra, ne preveč hitela s povratkom v dolino, čeprav je začelo snežiti in je večina obiskovalcev Kredarice kmalu odšla pr:>ti dolini. Peterneljeva sta krenila okrog pol enajstih dopoldne, ko je hilo že nad 10 centimetrov snega, z oblakov pa je sulo vedno gosteje. Šla sta proti dolini, vendar poti in vremenu nista bila kos. Obtičala in omagala sta pod Kredarico, blizu kraja. Kalvarija imenovanega, nekoliko višje od Konjskega sedla, najmanj 2(HM) metrov visoko. Obstala sta in skušala poiskati zavetje ob skalah pri poti. Čakala sta ob poti. Menila sta, da b: bila pot proti dolini preveč tvegana in bi lahko zašla ali omahnila. Noči z nedelje na ponedeljek in s ponedeljka na torek sta prebila in moči so jima pešale. Nove noči zanesljivo ne bi preživela. Pomoč je prišla zadnji hip. hitreje od tragedije! Ko so v torek v Mojstrani ob vesti, da sta rešena, poskušali analizirati vzroke nesreče in odločitev Peterneljevih. da čakata sredi poti. so ugotovili, da sta ravnala napak. Bolje bi bilo. da bi se Peterneljeva vrnila nazaj na Kredarico, do koder je bilo bližje kot do doline, in tam čakala na rešitev. Lahko bi šla prej in v spremstvu drugih v dolino, saj se je snežna odeja dehelila. Najbolje pa bi hilo ostati doma, saj je bilo po tako dolgem obdobju lepega vremena pričakovati nenadno spremembo. Gore so se zavijale v sumljive meglice in zavese oblakov. Izkušene g»rnike za svet v takih primerih pa tudi ni greh vprašati . . . ZMOGLI SO LE HRABRI »Ker Peterneljevih ni bilo domov, je Uprava javne varnosti Kranj v sodelovanju z jeseniškimi in kranjskogorskimi miličniki sprožila reševalno akcijo. Bilo je v ponedeljek okrog devetih dopoldne,« je v torek, ko sta bila ponesrečena že na varnem, reševalci pa so v snegu do vratu gazili v dolino, v Mojstrani pripovedoval komandir kranjskogorske postaje milice Aleks Mrzlečki. »Reševalcem smo ponudili naprave za zveze in dali na voljo vozila, za dodatno pomoč pa je bilo pipravljenih tudi nekaj miličnikov. Vojaška komanda iz Kranja pa nam je danes ponudila dve večji terenski vozili, piega-verja imenovana, za prevoz reševalcev. Kot za šalo sta premagovala skoraj meter debelo snežno odejo in prišla do konca Zasip-ske planine v Krmi ter redno vzdrževala zvezo z Radovno.« V torek popoldne, ko so v Mojstrani zbrali za vsak primer za reševalce v snegu nad Krmo še nekaj opreme in osvežil, pa so prevoz do Radovne, kjer sta čakali vojaški vozili, omogočili delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane, ki vrtajo karavanški predor, z izredno sposobnim terenskim vozilom! »Sedem reševalcev, med katerimi je bil tudi kranjskogorski miličnik in gorski reševalec Andrej Kolenc z napravami za zveze, nas je v ponedeljek dopoldne odšlo iz Mojstrane s traktorjema do Radovne, od koder smo gazili do garaž v zatrepu Krme. Tod je bilo že okrog 90 centimetrov snega,« je po akciji v sredo zjutraj pojasnjeval vodja reševalne akcije Janez Brojan, znani alpinist in načelnik postaje Gorske reševalne službe iz Mojstrane. »Tam smo prenočili in v torek okrog pol sedmih zjutraj začeli urejevati na snegu plato za pristanek helikopterja. Zaradi megle na Brniku ni mogel takoj poleteti in smo ga čakali pičli dve uri. Medtem se nam je pridružila že druga skupina reševalcev iz Ljubljane, Kranjske gore in Rateč in odšla dalje v gaz proti Zgornji Krmi. Helikopter, ki je spotoma pobral dr. Andreja Robiča, je začel iskati ponesrečena planinca. Kot naročeno se je v trenutkih, ko je helikopter krožil nad izginulima, razredčila megla in sneg je pojenjal. Peternelj je z mahanjem vabil helikopter in posadka le-tega je znake zaznala. Dr. Andrej Robič je med lebdenjem helikopterja izskočil k ponesrečenima, pilot Andolšek s pomočnikom pa se je vrnil v Krmo po Kolenca in mene ter naju zložil pri .dohtarju' in ponesrečenima. Peterneljeva smo med viharjem, sneženjem in sredi vedno slabše vidljivosti spravili v helikopter. Pomagali smo jima zadnji hip. Tako izčrpana in premrzla sta bila! Če bi bilo vreme še slabše, ju helikopter ne bi opazil oziroma sploh ne bi mogel tja in zanju najverjetneje ne bi bilo pomoči ...« Za reševalce, presrečne, da sta življenji rešeni, akcija še ni bila končana. Reševalna skupina, ki je odšla z Bohinja z namenom preiskati Velo polje, če sta izgubljena slučajno tam, je bila obveščena o uspehu in zato obrnjena v dolino, prav tako pa je bila prekinjena pripravljenost še drugih reševalcev in miličnikov za primer, če torkov poskus ne bi uspel. »V megli, metežu in sneženju dr. Robič, Kolenc in jaz nismo čakali na helikopter, da bi nas peljal v Krmo. Vedeli smo, da bi bilo preveč tvegano in nemogoče, zato smo rinili proti dolini. Helikopter se je takoj, ko je oddal ponesrečena, vrnil po nas, vendar nas ni mogel dvigniti. Prav neverjetno, koliko sta v primeru te nesreče zmogla helikopter in posadka. Vse priznanje Pismonoše so pridobili že 455 novih naročnikov! J Mojstranški alpinist in gorski reševalec Dorči Kofler je odšel proti Krmi s prvo skupino reševalcev — Foto: J. Košnjek Inšpektor Uprave javne varnosti iz Kranja Viktor Medle je s strani službe milice sodeloval v akciji. Postanek v Mojstrani je izkoristil za klepet z reševalcema, ki sta se vrnila v dolino. — Foto: J. Košnjek in spoštovanje njima!«, nadaljuje Janez Brojan. »Prebijali smo se proti dolini. Na posameznih odsekih smo 50 metrov višinske razlike premagovali skoraj uro. Po teh urah sestopanja smo bili pri pastirski koči na Zgornji Krmi. Druga skupina reševalcev pa je iz Krme prodirala proti nam trem. Zveze so dobro delovale in odločili smo se, da mi sestopamo še naprej brez postanka ali prenočevanja, oni pa rijejo v hrib, dokler se ne srečamo. Oni se prebijajo navzgor, mi sestopamo na Polje. Tu je začetek Zgornje Krme. Okrog pol pete ure popoldne smo se srečali na robu Polja. Ugledali smo se na dobrih deset metrov. Potem smo se skupno prebili v Radovno in s pomočjo vozil domov.« »Rad bi se zahvalil vsem, ki so sodelovali v tej akciji, eni najtežjih v zadnjih letih. Vedeli smo,« poudarja Janez Brojan, »da lahko uspemo le z množično akcijo in ne s peščico reševalcev. To je bila že letošnja 13. akcija na našem območju. Pet ljudi je bilo mrtvih in kaj lahko bi bila dane« zaradi prevelikega tveganja posameznikov in nespametne« ravnanja številka že večja___« • •• Brojanovim besedam ni kaj dodati. Povejmo pa primer, ki se je v | rek, ko izginula planinca še bila najdena in so reševalci premagovali izjemne napore, zgodir v Mo strani. Mlad parček je hotel po vat sili na Kredarico je bil dolgo gluh nasvete, naj ne sili v nesrečo. 0B-nehal je, kri so mu domačini povedali, da se prav ta trenutek i gori bijejo za življenja in da se utegne njemu tudi kaj takšnega zgoditi, saj so razmere pod Trijda vom težke ... Resnega in treznega premiselka terja ta mojstraniški primer! Jože Košnjek Na Gorenjskem več gostov V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Gorenjsko obiskalo skupaj več kot 470.000 gostov, ki so ustvarili več kot milijon in pol nočitev ali 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju Poprečna doba bivanja gostov pa seje zmanjšala zaradi slabe« vremena junija in julija. Na Gorenjskem se je povečalo število domačih kot tujih Mostov in sicer domačih za 9 odstotkov in tujih za 13 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Radovljiška občina ie zabeležila 11 odstotkov več turističnega prometa, jeseniška 9 odstotkov več, kranjska občina 7 odstotkov več, škofjeloška občina 7 odstotkov več ter tržiška občina 50 odstotkov več turističnega prometa. V primerjavi z letom prej so porast prometa v hotelih aa-beležili v vseh gorenjskih občinah razen v škofjeloški, največ p« so povečali promet hoteli radovljiške in tržiške občine. Kljub razveseljivim podatkom pa gorenjski turizem in gostinstvo v treh letih uresničevanja srednjeročnega plana ne dosegata programa. V srednjeročnem načrtu Slovenije je predvideno, da bo inozemski turizem rastel letno po poprečni stopnji * odstotkov, domači turizem pa po 6 odstotkov, ves promet a« tako za 5 odstotkov. Gorenjska beleži letos v primerjavi z letom 1975 le 9 odstotni porast vsega turističnega prometa. Predvsem se kaže zaostajanje pri tujskem prometu, medtem ko je domači turizem presegel planska predvidevanja. Tako Gorenjska zaostaja za planom 6 odstotkov, največ zato, ker je bilo manj prenočitev pri zasebnikih, v kampih in t planinskih postojankah, medtem ko jih je bilo v hotelih več kot so predvidevali. Eden izmed vzrokov za to, da niso dosegli plana je tudi v tem, da gradnja turističnih objektov zaostaja inje prav presenetljiv podatek, da smo imeli leta 1975 na Gorenjskem 5.246 ležišč in letos 5.278 ležišč. Ob tem, da je na Gorenjskem le dobra petina hotelskih prenočitvenih zmogljivosti Slovenije pa Gorenjska ustvarja eno četrtino turističnega prometa Slovenije. D.S DDV,rj „„. Rfrl JAKV _ NOVA ELANOVA TRGOVINA V OKVIRI m»^^^ ^^Jtfj*^ trgovino s športnimi P^bščvna^N^^r8to delavcev,pne^ začela obratovati že ta ^eseembo ™P°>« Q proizvodnja začeta js-koroških Slovencev. V navitovarm, *J'r*e j' fi. nuarja, bodo predvidoma iizdelaj^fff^/^ 8muči. Svoj prosta V novi trgovini bodo P™^fJZZAlm£ iz radovbice, Alpi„ U pa so dobile tudi delovne orgetnizm^eAumm ^ £ Zirov, I'niverzal iz Domžal, Rašica, Toper, rte - Foto: F. Kolman