PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 100 lir Leto XXX. Št. 113 (8819) _TRST, torek, 1-f. maja 1974C PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VELIKA ZMA GA ZDRUŽENIH LAIČNIH NAPREDNIH IN KA TOLIŠKIH DEMOKRA TIČNIH SIL 59,1 odstotka volivcev glasovalo «NE» Za razveljavitev zakona o razporoki je glasovalo 13.188.184 volivcev, proti pa 19.093.929 - Razmeroma nizka udeležba volivcev v primerjavi s političnimi volitvami - V Dolini Aosta, Ligurii, Emilii-Romagni in v Piemontu več kot 70 odst. glasov za NE - Plebiscitaren NE med Slovenci Nadaljevati po poti napredka Zmagal je napredek. Družbena skupnost v italijanski republiki je z veličastno zmago na referendumu o razvezi zakona dokazala, da hoče naprej in se zato ni pustila zapeljati od nazadnjaških sil, ki so jo z obilnimi propagandnimi agitacijskimi sredstvi prepričevale, naj stopi korak nazaj. Zmaga na referendumu ne pomeni samo, da bo zakon o razvezi zakonske zveze še naprej veljal, kar je že samo po sebi važno, ampak pomeni predvsem zmago nad tistimi silami, ki so z referendumom hotele okrenita na desno ves notranji razvoj v Italiji. Zagovorniki referenduma iz vrst Krščanske demokracije so med volilno kampanjo zagotavljali, da morebitna njihova zmaga ne bi povzročila sprememb v notranjem političnem življenju. Toda vsi drugi politični dejavniki v državi so bili prepričani v nasprotno. Taka zmaga bi okrepila inte-gralistične sile v Krščanski demokraciji in v cerkveni hierarhiji, zlasti še, ker so se zahtevam po odpravi zakona priključile vse ostale desničarske sile z neofašistično stranko vred. Visok odstotek glasov za razporcko med Slovenci pomeni visoko politično zavest naše narodnostne skupnosti, ki hoče, da se odnosi med ljudmi urejajo po sodobnih načelih in da smo Slovenci strnjeno za splošni napredek v družbi. Plebiscitarna opredelitev Slovencev na tem ljudskem glasovanju je tudi izraz prepričanja, da je tokrat šlo tudi Za našo usodo, zato ti glasovi izražajo odločno zahtevo, da je treba naše narodnostne probleme končno rešiti. Treba je iti na pot napredka in nemudoma pristopiti k reševanju družbenih, gospodarskih in političnih problemov v državi. To bo mogoče storiti z izločitvijo fašizma iz javnega življenja in z izolacijo konservativnih sil. Slovenci tržaške, goriške in videmske pokrajine terjamo, da nam družba, ki ji je danes odprta pot k napredku, nudi vse, kar je potrebno, da se kot narodnostna skupnost u-veljavimo na vseh področjih življenja. Nemudoma je treba pristopiti k uresničevanju ustavnih določb s sprejemom vseh zakonodajnih in upravnih aktov, ki bodo naši narodnostni skup-mastii zagotovili enakopravno in celovito narodnostno, gospodarsko, socialno, politično in kulturno rast. RIM, 13. — Zakon Fortuna-Ba$lini o razporoki ostane v veljavi. Tako so odločili volivci, ki so na ta način preprečili poskus nazadnjaških krogov, da bi ustvarili pogoje za ustavitev demokratičnega razvoja države. Svoj NE proti odpravi zakona o razporoki je izreklo 19.093.929 volivcev, oziroma 59,1 odstotka, medtem ko se je za odpravo zakona izreklo skoraj šest milijonov volivcev manj: znak DA na glasovnici je namreč prekrižalo 13.188.184 volivcev, kar v odstotkih pomeni 40,9. Dokončne rezultate volitev je prebral notranji minister Taviani ob 22.40, potem ko je bilo že nekaj ur jasno, da se je referendum končal z zmago zagovornikov razporoke. Taviani je povedal, da je bilo volivcev 33.039.217, t.j. 88,1 odst. volilnih upravičencev, ki jih je bilo 37.497.091. Minister je tudi potrdil, da so volilne operacije potekale v popolnem redu. Da bi dali točnejšo sliko, kako so glasovali v posameznih italijanskih predelih, bo vredno proučiti rezultate v posameznih deželah. V trinajstih deželah se je večina izrekla za NE, v sedmih pa je prevladal DA. V odstotkih se je najbolj izkazala Dolina Aoste, kjer je za NE glasovalo 75,1 odst., za za DA pa 24,9 odst. V lestvici dežel, ki so najbolj prispevale k o-hranitvi zakona Fortuna - Basiini, sledijo Ligurija (NE 72,6 odst. — DA 27,4), Emilija - Romagna (NE 70,9 — DA 29,1), Piemont (NE 70,8 — DA 29,2), Toskana (NE 69,6 — DA 30,4), Umbria (NE 67,4 — DA 32,6) Furlanija - Julijska krajina (NE 63,9 — DA 36,1), Lacij (NE 63,4 — DA 36,6), Lombardija (NE 59,2 — DA 40,8), Marche (NE 57,6 — DA 42,4), Sardinija (NE 55,2 — DA 44,8), Abruci] (NE 51,1 — DA 48,9) in končno Sicilija, ki je pripravila precejšnje presenečenje in kjer se je za NE izreklo 50,5 odstotka volivcev, za DA pa 49,5. V lestvici dežel, v katerih se je večina izrekla proti razporoki, pa najdemo na prvem mestu zaostali Molise, kjer je DA prejel 60 odst. glasov, NE pa 40 odst. Sledijo prav tako zaostala Basilicata (DA 53,6 — NE 46,4), Apulija (DA 52,6 — NE 47.4), Kampanija (DA 52,2 — NE 25 DNI PO UGRABITVI Za ugrabljenim dr. Sossijem nobene sledi GENOVA, 13. — Zahteva namestnika državnega pravnika Marvulli-ja, naj časopisi ne objavljajo več sporočil tako imenovanih «rdečih brigad» o Sossijevi ugrabitvi, je naletela na ostro nasprotovanje genovskih novinarjev. S tem v zvezi sta imela predsednik in tajnik genovskega združenja novinarjev Gallo in Saletti s kvestorjem Scia-raffio daljši pogovor, v teku katerega je kvestor poudaril, da nikakor ne gre za zahtevo, temveč zgolj za prošnjo preiskovalnih organov. Kar zadeva preiskavo samo, kaže, da ni bilo bistvenih korakov naprej. Prevladuje mnenje, da policija čaka na morebitno napako provokatorjev, da bi sprožila past. 47,8'), Veneto (DA 51,1 - NE 48,9), Kalabrija (DA 50,8 — NE 49,2) in končno še Tridentinska - Gornje Poadižje (DA 50,6 - NE 49,4). Kot vidimo, so pristaši odprave razporoke zbrali največ glasov v nekaterih južnih deželah, medtem ko je v tem pogledu pripravil precejšnje presenečenje Veneto, ki je pravi fevd krščanske demokracije in kjer se je za DA izreklo le malo več kot polovica volivcev. Značilno za referendum je tudi, da so v skoraj vseh največjih mestih močno prevladali glasovi proti odpravi razporoke. V Turinu ni na primer uspelo nasprotnikom razporoke zbrati niti pičlih dvajset odstotkov glasov, enak odstotek, ki je najvišji v državi, Pa so zabeležili tudi v Raveni. Za las manjši odstotek (78,32 odst. za NE) so zabeležili v Livornu. V vseh večjih mestih Emilije - Romagne (Ferrara, Bologna, Modena, Reggio Emilia, Forlì) se je za razporcko izreklo približno tri četrt volivcev. Tudi v Genovi se je velika večina izrekla za ohranitev zakona o razporoki (NE 75,68 odst. — Da 24,32). Rezultat je važen, ker so nasprotniki razporoke skušali špekulirati nad ugrabitvijo sodnika Sossija in izkoristiti val ogorčenja, ki ga je kriminalno dejanje povzročilo v ligur-skem glavnem mestu. Isti manever so te sile poskusile tudi v Alessan-drii s tragičnim uporom v tamkajšnjem zaporu, toda tudi tu jim je spodletelo. V tem mestu so namreč zabeležili sledeči rezultat: 76 od- stotkov za NE, 24 pa za DA. Zelo visok odstotek glasov proti odpravi razporoke so zabeležili tudi v Milanu (73,73 odst.), v Firencah (71,23), na prvih mestih te lestvice pa sta. Trst (72,6 odst. za NE) in Bočen (72,48). Ne pa je prevladal tudi v nekaterih mestih, o katerih so domnevali, da bodo tam prejeli večino nasprotniki razporoke: naj navedemo predvsem Rim (NE 68 odst. — DA 32) in Benetke, kjer imajo sicer demokristjani trdno večino, vendar pa je kar 69,8 odst. glasovalo za razporoko. Tudi Treviso, ki velja za tradicionalno katoliško (če ne celo klerikalno) mesto, je dal presenetljive rezultate: NE 59,8 odst. — DA 40,2. Podobno se je zgodilo tudi v Veroni, Vicenzi in Padovi ter v Trentu, kjer so si zagovomiki razporoke zagotovili trdno večino v mestu, medtem ko so prevladali nasprotniki razporoke, če upoštevamo glasove iz celotne pokrajine. Z volišča v tržaški okolici iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrniifiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilH LJUDSKE MANIFESTACIJE IN IZJAVE VODITELJEV NAPREDNIH IN DEMOKRATIČNIH STRANK Na referendumu je zmagala demokratična zavest Poražene so bile klerikalne in fašistične sile Berlinguer, De Martino, Nenni, Tanassi, La Malfa in Malagodi o velikem pomenu zmage na referendumu - Fanfani v veliki zadregi RIM, 13.. — Vest,o zmagi laičnih in demokratičnih sil v Italiji proti Fanfanijevemu klerikalnemu inte-gralizmu in Almirantejevemu fašizmu je vzbudila med rimskim prebivalstvom nepopisno veselje. Na tisoče in tisoče ljudi se je zbralo na raznih trgih in pred sedeži naprednih. in demokratičnih strank ter vzklikalo zmagi laičnih in demokratičnih sil. Podobne manifestacije so bile po vseh ostalih velikih in manjših italijanskih mestih. Neofašisti, ki so med kampanjo za referendum o razveljavitvi razporoke stopnjevali napetost v državi z raznimi a-tentati in provokacijami, so nocoj le v Perugii in v kakem drugem malem kraju skušali izzvati nerede. Ljudje so jih takoj nagnali, da so se morali zateči v svoja misov-sko gnezda. Do incidentov je prišlo tudi v Salernu, kjer je posegla policija s svojim značilnim nastopom in solzilnimi bombami. Drugod je bilo v glavnem povsod mirno in prebivalstvo je dalo duška svojemu zadovoljstvu za zmago nad mračnjaškimi in fašističnimi silami. Ob objavi izidov glasovanja so predstavniki vseh političnih sil da- li svoje izjave. Tako sta po sla tf"V Fortuna (PSI) in Basiini (PLI), ki sta predložila v parlamentu zakon o razporoki, dala kratki izjavi. Fortuna pravi: «Zmaga volivcev, ki so glasovali «NE», ni zmaga laikov proti katoličanom, temveč je zmaga zavezništva med laiki in demokratičnimi katoličani proti povezavi klerikalcev s fašisti. Zato je to zmaga demokracije proti konservativni desnici, je zmaga mlade, laične in evropske Italije.» Basiini pa je izjavil: «Zrelost italijanskega naroda je napravila konec lažem, psihološkemu terorizmu in političnemu izsiljevanju Fanfanija in Almiranteja. Zmaga «NE» je laična in liberalna zmaga, ki zavaruje našo državo pred konfesionalnim integralizmom in avtoritarnimi skominami. To je zmaga države in njenih svobodnih institucij, zmaga demokratičnega ravnovesja, na katerem sloni upanje za rešitev politične, gospodarske in socialne kri ze. ki pretresa našo deželo.» Tajnik KPI Berlinguer je izjavil: «To je velika zmaga svobode, razuma in pravice, zmaga spremenjene Italije, ki hoče in ki lahko napreduje. To ni zmaga ene same stran- ke, saj so k zmagi prispevale, najširše politične, socialne in kulturne sile: laične stranke, delavske organizacije, organizacije in združe nja srednjega sloja, žensk, mladine, časnikarjev in vsega italijanskega razumništva. Izidi referen duma jasno dokazujejo važen prispevek katoliških volivcev in celo volivcev krščanske demokracije, ki niso klonili pred najrazličnejšimi pritiski. Naša stranka je ponosna, da je dala svoj osnovni prispevek k tej zmagi z vneto in omikano kampanjo, z vnemo svojih pristašev, z enotnim glasom vseh svojih volivcev. Za državo je zelo dobro, da se je končalo tako. Poraz tistih, ki so za vsako ceno hoteli referendum in tistih, ki so ga poskusili spremeniti v križarsko vojno, sedaj o-mogoča, da lahko bolj trezno gledamo na resna vprašanja, ki jih je treba začeti reševati v stvarnem duhu. V tem duhu bodo komunisti nadaljevali svoje delo, u-poštevajoč tudi mnenja drugih, z željo, da bi prišlo do najširšega sodelovanja vseh državljanov, ljubiteljev svobode in za sodelovanje vseh ljudskih in demokratičnih sil.» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiniiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii MEDTEMKO KISSINGER NADALJUJE SVOJO POSREDOVALNO MISUO Zenske in otroci med žrtvami napada izraelskih letal na libanonske vasi Optimistične izjave ameriških funkcionarjev o možnosti sir-sko-izraelskega sporazuma - Kissinger danes ponovno v Damasku TEL AVIV, 13. — Medtem ko se nadaljuje Kissingerjeva posredovalna misija na Bližnjem vzhodu so izraelska letala danes ob prvem svitu bombardirala vrsto vasi v južnem Libanonu, kjer so telaviv-ske oblasti domnevale, da obstajajo baze palestinskih gverilcev. Napad na libanonske vasi je po vesteh iz Bejruta povzročil nekaj smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom, med katerimi je bilo več žensk in otrok. Glasnik izraelske vojske je izjavil, da se je napad začel ob 4.50 italijanski uri in da je trajal približno 50 minut. Po tem poročilu so se vsa letala vrnila v svoja oporišča. Izraelsko verzijo potrjujejo tudi libanonske izjave, ki pravijo, da je šest izraelskih «phantomov» bombardiralo nekatere vasi v jugovzhodnem Libanonu. Vesti iz južnega Libanona pra- SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA ..............i,lumini..IIIIIIIII.iiiiiniiiiiiiiiiiiii........im....IIIIIIIIIIIIII............................................. splošni napredek in s tem tudi za uveljavljanje slovenske narodnostne skupnosti. Volivci so zadali hud udarec nazadnjaškim silam, ki so hotele izkoristiti referendum za uresničitev svojih političnih načrtov, ki nimajo nobene zveze s problemi razporoke in družine. Ob razmeroma nizki volilni udeležbi (88,1 odstotka vseh volilnih upravičencev) se je 59,1 odst. izreklo za NE, torej proti odpravi zakona Fortuna - Basiini, za DA pa 40,9 odst. V severnih deželah, razen v Venetu, in v vseh večjih mestih je bil odstotek glasov za ohranitev razporoke znatno večji, saj se je na primer v Turinu sukal okrog 80 odstotkov, medtem ko so največji odstotek glasov za odpravo razporoke žabe- DANES ' : ležili v najbolj zaostalih predelih italijanskega Juga. V tržaški pokrajini je bil odstotek oddanih glasov za «NE» zelo visok in znatno iznad vsedržavnega poprečja. Še zlasti pa so strnjeno glasovali za «NE» slovenski volivci in to tako v tržaški kot tudi v vseh ostalih okoliških občinah, ker so se dobro zavedali, da s tem glasujejo proti obnavljajočemu se fašizmu, za Izraelska letala so izvedla ponoven barbarski vdor na libanonsko ozemlje in bombardirala vrsto vasi, v katerih je bilo več mrtvih, med katerimi so tudi ženske in otroci. Izraelci so izjavili, da je bil njihov namen bombardirati oporišča palestinskih gverilcev v južnem Libanonu. Medtem se nadaljuje posredovalna misija ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ki bo po daljšem srečanju z izraelskimi voditelji danes ponovno odpotoval v Damask. vijo, da je izraelski napad povzročil na desetine ranjencev med civilnim prebivalstvom. Raketa je popolnoma uničila neko hišo ter pokopala pod ruševinami vsaj dve osebi. Skupno je bilo ranjenih v vasi Kfeir osem otrok, ki so jih sprejeli v vojaški bolnišnici v Ma-ryajounu. Libanonske oblasti poudarjajo, da na področju, ki so ga Izraelci danes zjutraj bombardirali, že dalj časa ni nobenih palestinskih oporišč. Libanonski ministrski predsednik Takiedin Solh v zvezi z napadom izraelskih letal dejal, da gre za divjaško agresijo, ki ponovno dokazuje agresivno politiko Izraela. Ameriški zunanji minister Kissinger je imel danes dva sestanka z izraelskimi voditelji. Drugi je trajal uro in pol. ob koncu pa je e-den od funkcionarjev, ki sledijo Kis-singerju v njegovem potovanju po Bližnjem vzhodu izjavil, da se je razkorak med obema stranema precej zmanjšal. Dejal je, da trenutno obstaja več kot 50 odst. možnosti, da se pogajanja uspešno zaključijo. Potrdil je, da je poglavitna težava v tem, da se strani ne moreta dogovoriti o novi demarka- cijski črti, ki bo ločila obe vojski. Po tem sestanku med Kissingerjem in izraelskimi voditelji se je ponovno sestal izraelski ministrski svet, kar dokazuje, da je položaj še vedno zelo negotov in da so Izraelci, kljub nepopustljivim izjavam, ki so jih dajali zadnje čase njihovi politiki, pripravljeni privoliti še v nekatere koncesije. Opazovalci v Jeruzalemu menijo, da je vrsta sestankov izraelske vlade dokaz za pritisk, ki naj bi ga Kissinger izvajal na Izrael, da bi omehčal njegove pozicije. Zvečer je Kissinger izjavil, da za sedaj ne mara ničesar predvidevati ter je dodal, da bo jutri zjutraj ponovno odpotoval v Damask, kjer bo obrazložil izraelsko stališče sirskim voditeljem. Tudi glasnik Bele hiše Gerald Warren je izjavil, da obstajajo velike možnosti za sirsko - izraelski snorazum, ki naj bi ga utegnili podpisati še v teku tega tedna. Warren je dodal, da je predsednik Ni-xon skrbno proučil poročilo, ki mu ga je poslal zunanji minister Kis-sin«er ter da mu je dal nova navodila. da bi dosegli čimprejšnjo ločitev sil na področju Golanskega višavja. Tajnik PSI De Martino je dejal: «Iz rezultatov, ki prihajajo, se bliža svetla zmaga demokratične zavesti dežele, ki je zavrnila anahronistični poskus, da bi ukinili omikano pridobitev. Laične sile in v prvi vrsti PSI, ki se je potem, ko je poskusil preprečiti spopad, bojeval z vsemi svojimi silami, so lahko ponosne in zadovoljne z rezultatom. Tembolj se lahko veselijo številni katoličani, ki so se opredelili za «NE». Premagan je bil klerikalni poskus in močno je bila premagana vsa skrajna desnica. Iz današnjega izida glasovanja se krščanska demokracija lahko nauči, da ni koristno popustiti klerikalnim in desničarskim skominam. Današnja Italija je danes zrela, da lahko nadaljuje po poti reform. Po tej zmagi hočemo še bolj zajamčiti religiozni mir in z odprtim srcem dati pobudo za spremembo konkordata. PSI bo odločno podprla reformo družinskega prava in je pripravljena, da se ob tej priložnosti sprejmejo vsi potrebni popravki, da se zagotovijo ugodni pogoji zakoncu, ki ima potrebo po zaščiti, in otrokom. Pietro Nenni je dejal: «Hoteli so se prešteti in so izgubili. To je skupna usoda «Comitati civici» in fašistov. To je usoda cerkve. To je politična usoda krščanske demokracije. Zmaga «NE» je velik zgodovinski dogodek v našem narodnem življenju v zadnjih stoletjih. To ni samo zmaga zakona o razporoki, temveč zmaga laičnega duha nad konfesionalizmom. Izid glasovanja je za nas vzrok globokega zadovoljstva. Zato mora postati za vse tudi vzrok globokega premišljevanja». Republikanec La Malfa je prav tako izjavil, da zmaga na referendumu ni zmaga ene ali druge stranke, da se je velik del italijanskega naroda opredelil za svobodo in glasoval za omikano in sodobno družbo. Italijanski volivci, je dejal La Malfa, «so pokazali, bolj kot njihovi politični možje, da hočejo biti Evropejci». O tem bodo morale stranke, ki so zmagale in ki so bile poražene, «globoko razmišljati». Predsednik PSDI Tanassi pa je dejal, da je italijanski narod po vzorni razpravi potrdil zakon o razporoki. To je pravilna odločitev v korist pravičnega zakona, «ki nas vključuje v družbo ostalih omikanih narodov v Evropi in na svetu». Tanassi je poudaril, da je izid glasovanja razočaral vse tiste, ki so dvomili o demokratični zrelosti Italijanov. Kratko izjavo je dal tudi bivši predsednik republike Saragat, ki je dejal: «To je zmaga omike. To je predvsem zmaga svobodnega naroda, ki hoče svobodno živeti v svobodni domovini. To ni poraz cerkve, katere suverenost v njenih mejah in pristojnostih ostaja nedotaknjena». Predsednik liberalne stranke Ma lagodi je prav tako izrazil svoje zadovoljstvo nad zmago na referendumu in poudaril, da je ob tej priložnosti zmagala tudi avtonomija države. Zelo ponižno izjavo je dal tajnik demokrščanske stranke Fanfani, ki je vodil kampanjo KD za razvelja- vitev zakona o razporoki. Priznal je italijanskemu narodu, da sé je neposredno izjavil o veljavnosti zakona, ki uvaja razporoko ter dejal, da je krščanska demokracija od vsega začetka zagovarjala stališče, da je ljudstvo tisto, ki mora neposredno in svobodno odločati. Kot da bi se ničesar ne zgodilo med volilno kampanjo, med katero je imel na svoji strani samo neofaši-ste, Fanfani zaključuje izjavo z ugotovitvijo, da dejstvo, da v referendumu niso bile neposredno vpletene politične stranke, omogoča krščanski demokraciji, da potrdi svoj prispevek v naporih zavezniških demokratičnih sil za rešitev političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj. Izjavo je dal tudi fašistični prvak Almirante, ki med drugim očita Krščanski demokraciji, da se je «vrgla v kampanjo za referendum samo s svojim tajnikom Fanfani-jem», kar zbuja «dvom in daje vtis, kot da bi si želela bolj poraza kot zmage». Izjave so dale tudi druge manjše demokratične in napredne organizacije in skupine, ki prav tako poudarjajo važnost velike zma- ge laičnih naprednih in demokratičnih sil v boju za ohranitev pravice, svobode in neodvisnosti. Pričevanja o portugalskih pokolih v Mozambiku HILVERSUM, 13. - V intervjuju po nizozemskem radiu je italijanski duhovnik Bertulli obtožil portugalske oblasti vrste masakrov v Mozambiku, ki so jih Portugalci zagrešili v letih 1967 in 1968. Gre za pokole, ki so bili obsežnejši od tistega v Wirijamu, v katerem so lizbonski padalci, po pričevanjih angleškega duhovnika Hastingsa, poklali 400 Afričanov. Bertulli bo v kratkem objavil knjigo o Mozambiku in o grozotah portugalskega kolonialnega režima. RIM, 13. — Tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL se bo sestalo v sredo, 15. maja. da b proučilo politični, gospodarski in sindikalni položaj na predvečer sestanka z vlado, ki bo 16. maja. n■■lllllllfllllllllll«ll■llllllll|||||||||||||||||||tl|l■IHl||||■|||l||•|||||||||||||,l|,|ll,|l|,|„|,||l„|,|||||||I|||||||||||||||| OB PODPORI SOCIALISTOV IN KOMUNISTOV Še ta teden proglasitev nove portugalske vlade De Palma Carlos ministrski predsednik, tajnik socialistične stranke Soares zunanji minister, tajnik KPP Cunhal pa minister brez listnice LIZBONA, 13. — Po vesteh iz dobro obveščenih portugalskih virov naj bi predsednik vojaške junte general Spinola sestavil okvirni načrt za sestavo nove vlade, katere predsednik naj bi bil prof. Adelino Da Palma Carlos, predstavnik konservativnih liberalcev. Socialistom naj bi šlo pet ministrstev in sicer ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga bo po vsej verjetnosti prevzel socialistični tajnik Mario Soares, poleg tega pa še ministrstvo za pravosodje (Salgado Zan-ha), ministrstvo za turizem in komunikacije (Raul Rego), ministrstvo za delo (Anseimo Jose Dias), minister brez listnice na naj bi bil tudi Tito De Morais. Komunisti naj bi imeli samo enega ministra in sicer generalnega tajnika KPP Alva-ra Cunhala, ki bo minister brez listnice. Uradno sestavo nove vlade naj bi sporočili še v teku tega tedna. Nadaljujejo se medtem težave nove portugalske vojaške oblasti v afriških kolonijah. PAIGC, gibanje za neodvisnost Gvineje in Capverd-skih otokov, je v Alžiru objavilo izjavilo, v kateri predlaga takojšnje odprtje pogovorov z vojaško junto, da bi našli politično rešitev za kolonialno vprašanje. PAIGC zahteva od Portugalske naj prizna pravico do samoooločitve in neodvisnosti ljudstev ne samo Gvineje in Capverdskih otokov, temveč tudi Mozambika in Angole. Sporočilo izraža upanje, da bo vojaška junta dokazala svoj realizem in sprejela predloge osvobodilnega gibanja. Popolna neodvisnost Capverdskih otokov bi lahko omogočili vzpostavitev novih odnosov med obema narodoma v skupnem interesu in na načelu popolne enakopravnosti. član vojaške jur le in načelnik glavnega štaba portugalske vojske general Costa Comes je v svojem govoru v Beiri potrdil, da so prejšnji teden mozambiški partizani sestrelili portugalsko vojaško letalo DC-3. Costa Gomes je obenem ponovil poziv mozambiškemu osvobodilnemu gibanju, naj položi orožje in naj začne delovati kot politična stranka. Dodal je, da portugalsko zadržanje do osvobodilnega gibanja v Mozambiku ne izhaja iz vojaške šibkosti temveč, da bi našli mimo rešitev za vprašanja in velike probleme, ki tarejo afriške kolonije. PEKING, 13. — Kitajski ministrski predsednik Čuenlaj je preklical srečanje, ki bi ga moral imeti s pakistanskim predsednikom vlade Ali Butom. čuenlaj še ni docela okreval po bolezni, Id jo je komaj prestal. V TRŽAŠKI POKRAJINI 73,11 08ST. ZA «NE» IN 26,89 ODST. ZA «Dfl» Demokratični blok Slovencev in Italijanov zavrnil s svojim «NE» reakcionarne manevre Izredno strnjeno so glasovali Slovenci: nad 90 odstotkov - Za NE so glasovali: Trst 72,34 odst, Devin-Nabrežina 76,10 odst., Repentabor 85,59 odst., Milje 79,77 odst, Dolina 84,21 odst, in Zgonik 87,64 odst. V tržaški pokrajini je bilo oddanih 26,90 odst. glasov za ukinitev zakona o razporoki in 73,10 odst. glasov za fronto «NE». Skupno je bilo oddanih 214.022 glasov, od tega je bilo 2.630 belih in 1.133 neveljavnih. Od 210.018 veljavnih glasov je bilo 56.489 glasov oddanih za «DA» in 153.559 za «NE». V samem mestu pa je razmerje naslednje: za «DA» 52.485 (27.66 odst.) in za «NE» 137.282 (72,34 odst.). Te hladne številke pomenijo zelo mnogo ir. predvsem, da je demokratični, antifašistični in svobodoljubni Trst odločno zavrnil vse pozive skrajne fašistične in klerikalne desnice zavrnil je Almirantejeva fašistična hujskanja ter istočasno prav tako pozive, ki so prihajali od tržaške kurje, ki jo še vedno vodi nadškof Santin z uradnim nazivom škofa Trsta in Kopra. Pri analizi podatkov so zelo zanimiva nekatera osnovna dejstva in predvsem, da dobra polovica demokristjanov ni glasovala za ukinitev razporoke. Na zadnjih političnih volitvah maja 1972. leta so demokristjani prejeli v tržaški pokrajini 87 tisoč 280 glasov, ali 35.9 odst., mi-sovci pa 27.350 glasov, ah 12,6 odst., in so torej imeli skupaj 114.630 glasov ali 48,5 odst. V tej primerjavi so torej izgubili več kot polovico glasov. Primerjava z zadnjimi deželnimi volitvami je številčno rahlo bo!jca. ker so takrat demokristjani in misovci prejeli skupaj 93.131 glasov. Seveda pa gre pri teh primerjavah za aritmetično seštevanje in prav izid referenduma dokazuje, da je tako seštevanje politično povsem neutemeljeno in neperspektivno. Dejstvo je namreč, da ni mogoče spraviti na isti skupni imenovalec tradicionalnih glasov za MSI z glasovi za KD in da pride pri '.em nujno do ostrega razkola v demokristjanski stranki. še zlasti veliko zanimanje je obstajalo za volilne izide v okoliških in predvsem v "lovenskih občinah in nekaterih voliščih tržaške občine, kjer glasujejo 'retežno Slovenci, saj je res «cnimivo. kako so se odločili Slovenci. Rezultatih so nedvomno zelo važni, saj govore o izredno strnjenem, skop’ plebiscitarnem. glasovanju za «NI'- V dohr.EKi ob.'ni je na zadnjih deželnih volitvah glasovalo za MSI 73 za KD pa 628 '.olivce'' in bi torej «na papirju» invaia prejeti fronta onih, ki so bili za uk.nu v razporoke 701 glas, feleg tega pa še vse katoliške glasove ki pripadajo Slo- venski skupnosti: ta je imela na zadnjih dežemm volitvah 638 glasov V resni', i pa je hilo v dolinski občini 641 giasov oddanih za «DA» in 3.419 za «NE». To pa pomeni ,da dobršen del demokristjanov ni glasovalo proti razporoki in da je velika večina pripadnikov Slovenske skupnosti glasovala za razporoko. Razmerje sil v občini je 15,79 odst. za «DA» in 84,21 odst. za «NE». Nekaj podobnega in politično še pomembnejšega se je zgodilo v de-vinsko-nabrežinski občini. Na zadnjih deželnih volitvah sta MSI in KD prejeli skupaj 1.943 glasov, medtem ko pa je bilo sedaj oddanih za «DA» 1.262 glasov in torej mnogo manj, kot bi jih moralo biti še zlasti če upoštevamo, da je za Slovensko skupnost na deželnih volitvah lanskega 17. junija glasovalo 308 volivcev. Za «NE» bi moralo po teh teoretičnih predračunih (in torej če upoštevamo glasove KPI. PSI. PS Dl, PRI in PLI) glasovati 3.197 volivcev, jih pa je 4.018. Pregled po posameznih voliščih dokazuje, da se je demokristjanska fronta v resnici razklala na polovico, kar po drugi strani tudi odraža resnično notranje razmerje sil v demokristjanski stranki v devinsko-nabrežin-ski občini. Razmerje sil je v občini Devin-Nabrežina naslednje: 23,90 odstotka za «DA» in 76,10 za «NE». V miljski, občini so že navedeni računi naslednji: za «DA» bi moralo biti 2.827 glasov, oddanih pa je bilo 1.903, za «NE» pa je bilo oddanih 7.506. Razmerje sil je naslednje 20,23 odst. proti 79,77 odstotkov. V zgoniški občini sta prejeli MSI 29, KD 63 glasov, Slovenska skupnost 273 glasov. Fronta «DA» je torej imela trdnih 92 glasov preje pa je 130 glasov. Fronta «NE» pa je prejela 930 glasov. Razmerje sil je naslednje 12,26 odst. za «DA» in 87,64 odst. za «NE». Končno so izidi prav taKo značilni v najmanjši slovenski občim. V Re-pentabru je skupno 83 rnisovtev in demokristjanov, za «DA» je glasovalo 68 volivcev, za «NE» pa 404. Za «DA» je glasovalo torej 14.41 odst., za «NE» pa 85,59 odst. Popolnoma enak in morda celo še nekoliko boljši je rezultat v nekaterih pretežno slovenskih voliščih tržaške občine. Na Proseku je n. pr. na vol. št. 286 glasovalo za «DA» 68 volivcev, za «NE» 508 volivcev iiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi PRVI KOMENTARJI PO VAŽNI ZMAGI NAPREDNIH SIL Velik dokaz zrelosti volivcev in osamitev klerikalne kurije Izid referenduma je velik dokaz zrelosti italijanskega ljudstva. Tako je izjavil sinoči pokrajinski tajnik PSI Lucio Ghersi, nato pa še dodal, da so volivci s tem odgovorili na laži in strumentaliziranje klerikalcev in fašistov med zadnjo volilno kampanjo. Zmaga «Ne» je tudi pokazala, da družba zavrača integristični načrt posl. Fanfanija in da v Italiji obstaja velika večina ljudi, ki želi stopati na poti reform ob podpori laičnih in katoliških sil. V Trstu pa se je še enkrat dokazalo, posebno še z izidom na Krasu, da ljudje zavračajo vsak poskus preobrata v desno v predstavniških organih mesta. Skratka obstajajo zanimive perspektive za razvoj krajevne politike na naprednih in demokratičnih osnovah. Na sedežu tržaške federacije KPI je ob razglasitvi krajevnih in vsedržavnih izidov referenduma zavladalo iskreno zadovoljstvo, ki ga bodo potrdili v sredo zvečer, ob 20. uri, ko bo partijski aktiv, na katerem bosta govorila tajnik Giorgio Rossetti in član vodstva federacije Stojan Spetič. Deželni tajnik KPI Antonino Cuf- HiiiiiiiiiiiniiHiiiiimmimniiiimiiinmmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiwniiimiuiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiuti / NEDAVNEGA OBČNCOA KORA Tudi vzajemna bolniška blagajna za obrtnike v hudi finančni stiski Nujno potrebna preosnova tovrstnih ustanov Te dni je bil v Trstu občni zbor delegatov Pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike iz tržaške pokrajine, na katerem so med drugim razpravljali o obračunu organizacije za poslovno leto 1973. Predsednik O. Mazaroli je v bilančnem poročilu naglasil, da se finančni položaj blagajne iz leta v leto slabša, in sicer predvsem zaradi naraščajočih oskrbovalnin v bolnišnicah. , Finančni prispevek iz državnih razpoložljivosti je namreč že nekaj let neizpremenjen, medtem ko se stroški pestopema večajo. V tej zvezi je predsednik omenil, da so v lanskem letu zavarovani obrtniki pokrili iz svojega 75 odst. vseh stroškov blagajne. Stroški za specialistično oskrbo so znašali 140 milijonov lir, stroški za bolniško oskrbo 445 milijonov in stroški za lekarniško oskrbo 26 milijonov lir. Bolniška blagajna oskrbuje 14.000 obrtnikov in njihovih svojcev: v lanskem letu je poskrbela za 54.000 specialističnih pregledov, prevzela stroške za 22.000 dni oskrbe v bolnišnicah in povrnila zavarovancem stroške za 5.600 lekarniških receptov. Pri tej zadnji postavki je blagajna uživala finančno pomoč deželne uprave. Predsednik je izrazil upanje, da bo vlada dejansko izdala v letošnjem juliju napovedan zakon o pre-osnovi vzajemnih bolniških blagajn, brez katerega bo njihovo finančno stanje kmalu zdrknilo na nevzdržno raven. Po daljši razpravi, v katero so posegli številni predstavniki obrtnikov, so prisotni soglasno odobrili obračun lanskega poslovanja. Prizadevanja za oživitev borznega delovanja v Trstu Na trgovinski zbornici so se sestali člani novo imenovanega odseka za bančništvo in kredit pri pokrajinski gospodarski konzulti. Predsednik odseka dr. G Delise je v dališem poročilu pregledal de lovanje tržaške borze v preteklem letu. V zvezi z nekaterimi kritikami, ki so jih v zadnjem času Izrazili poslovni krogi iz Milana, je predsednik dejal, da poslovanje tržaške borze dejansko otežujejo zastareli predpisi, ki so jih pristojne oblasti uvedle še pred prvo sve tovno vojno, člani odseka za bančništvo in kredit so se soglasno izrekli proti nameri, da bi v Italiji odoravili drugorazredne borze, kakršna je tržaška, da bi osredotočili borzno delovanje v večjih središčih. Tržaška borza se nasprotno bori za to, da bi dosegla vključitev še novih vrednotnic — med temi zlasti obveznice nekaterih vsedržavnih bank -— v spisek vrednostnih papirjev, ki notirajo v Trstu. Važno obvestilo Sindikata slovenske šole V četrtek, 16. maja, bo ob 17.30 članski sestanek v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu bodo, kot je bilo že sporočeno, zelo važna vprašanja: izbira kandidatov za šolsko komisijo, ki jo določa zakon Belci - škerk, razgovor o pomenu te komisije za uspešno delovanje slovenske šole. razprava o delegiranih zakonih za ureditev juridič-nega in ekonomskega položaja šolskega osebja, pojasnila o vlaganju prošenj za nova imenovanja za nedoločen čas. Tajništvo sindikata priporočata članstvu naj se polnoštevilno udeleži članskega sestanka. faro je najprej izrazil zadovoljstvo za rezultat demokratičnih sil, kljub dejstvu, da so nasprotniki razporoke v deželi Furlaniji - Julijski krajini imeli «na papirju» veliko večino. Pomemben je, po Cuffaro-vem mnenju, dosledno pozitiven izid glasovanja v glavnih mestih in na podeželju, posebej pa še v krajih, kjer žive Slovenci. Ti so še enkrat dokazali, da so občutljivi, ko gre za pravice vseh manjšin, za demokratične svoboščine, obenem pa so s svojim glasom odgovorili na protislovenske fašistične provokacije zadnjih dni. Cuffaro je pripisal veliko zaslugo za zmago tudi tistim katoliškim silam, ki so — posebno še v Trstu in Pordenonu — osamile klerikalne kurije. Izid dokazuje še, da je dobršen del katoliških volivcev zavrnil pozive tajništva KD in se opredelil za svobodo vesti. Zato se je Cuffaro na koncu zahvalil tudi demokrščan-skim volivcem, poleg, seveda, aktivistom komunistične stranke. Svojo izjavo nam je poslal tudi Igor Tuta, član slovenskega koordinacijskega odbora katoličanov, ki so se opredelili za NE in pomembno prispevali k tako strnjeni opredelitvi; SJj»jencev: ^ «Kot član koordinacijskega odbora in tudi v svojem imenu moram priznati, da sem zelo zadovoljen z izidom ljudskega glasovanja o razporoki, tako v državnem merilu, kot še posebno v naših krajih. Zmagale so napredne sile, ki hočejo videti Italijo v evropskem okviru in slovensko manjšino v vedno bolj pravičnem družbenem kontekstu.' Zmagale so laične sile proti obnavljanju nevarnega klerikalizma in fašizma. Zmagala je zdrava pamet. S tem pa so italijanski državljani pokazali, da so večinoma zdrav narod, ki kljub nevarnim in nejasnim političnim trenutkom zna dobro prestati svoj zrelostni izpit. To pa je tudi dejstvo, s katerim bodo morali politiki vsekakor računati. Tudi pri nas zahteva izredno velik uspeh laične skupine dvojno oceno Na podlagi podatkov o glasovanju po naših vaseh in na podlagi prvih primerjav s političnimi volitvami je treba ugotoviti, da imajo tisti slovenski krogi, ki so se zavzemali za odpravo razporoke, za sabo majhno število ljudi, stvar, ki jo bo treba vsekakor upoštevati na politični ravni, zlasti v Slovenski skupnosti. še bolj razveseljiva pa je ugotovitev, da zna biti tudi slovenski človek samostojen in odgovoren gospodar samega sebe brez religioznega in ideološkega varuštva določenih skupin. In to z veseljem ugotavljam, kljub predvidljivi reakciji z nasprotne strani, češ da je večina slovenskih volivcev nasedla lažni propagandi. Tudi na religioznem področju se zato postavlja zanimivo vprašanje, ali se večina slovenskih ljudi ne prišteva več h katoliški Cerkvi (tako so zagrozili Vatikan in slovenski duhovniki), ali pa (kot mislimo mi) je tudi slovenski človek pokazal svoje zaupanje in svojo predanost pokoncilskemu razvoju krščanske misli.» Predsednik demokratičnih katoličanov prof. Nodari pa je naglasil naslednje: Izid ljudskega glasovanja 12. maja je odvrnil poskus nazadovanja italijanske Cerkve na predkoncilske pozicije. Poleg tega je jasno in pravilno opomnil tiste sile, ki so iskale pomoči pri fašistih in so s tem skušale razdvojiti delavske in ljudske množice z argumenti verske vojne. Tržaški demokratični katoličani izražajo svoje izredno zadovoljstvo nad izidom glasovanja in se zayedajo, da so v dobri meri pripomogli k zmagi civilnih svoboščin in za osvoboditev Cerkve izpod dvomljivih odnosov in kompromisov oblastniških struktur. Poleg tega poudarjajo dejstvo, da gre zaščititi družino z resno in odločno politiko socialnih reform. (na zadnjih deželnih volitvah je na istem volišču glasovalo za KD in MSI skupaj 88 volivcev), v Trebčah vol. št. 291 — 34, 433 (42), Gropada vol št. 292 — 47, 467 (71), Bazovica vol. št. 293 — 48, 490 (51), Bani vol. št. 94 — 29, 199 (40), Lonjer vol. št. 214 — 63, 499 (79), Križ vol. št. 70 — 41, 266 (70), Križ vol. št. 288 — 67, 461 (83) in Kon-tovel vol. št. 287 — 61, 479 (80). Volitve so v vseh občinah trža- škega področja potekale v nedeljo in v ponedeljek povsem normalno in je bila tudi volilna udeležba razmeroma zelo visoka, saj je dosegla 91,25 odst. V devinsko - na-brežinski občini je znašala 94,86 odst., repentabrski 88,58 odst., miljski 93,74 odst., dolinski 95,12 odst., zgoniški 93,28 odst. in tržaški 90,95 odst. Skupno je v tržaški pokrajini glasovalo 214.022 volivcev in volivk. Kot že rečeno, je bilo veljavnih 210 tisoč 48 glasov, 2.630 je bilo belih in 1.133 je bilo neveljavnih glasovnic. Danes dopoldne brez avtobusov ACEGAT sporoča, da so njeni u-službenci sklenili izvesti že dalj časa napovedano triurno stavko na deželni ravni. Stavka bo danes dopoldne od 9. do 12. ure. V tem času ne bodo vozili avtobusi na vseh Acegatovih progah. • Rektor tržaške univerze prof. De Ferra in dekan medicinske fakultete prof. De Bernard sta zaprosila predsednika upravnega sveta deželne bol-nišniške ustanove za sprejem, da bi na skupnem sestanku obravnavali vprašanje obnovitve sporazuma med tržaško univerzo in omenjeno bol-nišniško ustanovo. Predavanja SPOT priredi v petek, 17. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani 7. planinski večer. Predaval bo JANKO FURLAN o temi «Odnosi človeka do narave». Predavanje bo ob spremljavi diapozitivov. Vabljeni! Drevi ob 19. uri v dvorani za konference pri tržaškem mestnem naravoslovnem muzeju (Ul. Ciamician, 2) bo F. Perco predaval o temi «Fo ttjjrafski lov». Predavanje bodo Četrti simfonični koncert v Verdiju Po treh zaporednih simfoničnih koncertih je bil sinoči na vrsti v gledališču Verdi solistični koncert, ki ga je izvajal španski pianist Eduardo del Pueyo. V prvem delu so bili na sporedu Haydn, Beethoven, Chopin in Mendelssohn, v drugem delu pa smo poslušali tri stavke iz suite «Iberia» skladatelja Isaca Albeniza. Izvajanje španskega umetnika je bilo zares odlično, ker vse odigrane skladbe so prišle do zelo učinkovitega izraza, za kar so ga poslušalci nagradili z navdušenim odobravanjem. Del Pueyo je ob zaključku koncerta dodal iz svoje umetniške zakladnice še dve skladbi. Včeraj-danes Danes, TOREK, 14. maja BONIFACIJ Sonce vzide ob 4.35 in zatone ob 39.27 — Dolžina dneva 14.52 — Luna vzide ob 0.44 in zatone ob 11.37. Jutri, SREDA, 15. maja ZOFIJA Vreme včeraj: naj višja temperatura 20,6 stopinje, najnižja 12,8, ob 19. uri 18,8 stopinje, zračni pritisk 1021,8 ustaljen, veter 3 km zahodni, vlaga 64-odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. in 13. maja se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 54-letni Giuseppe So-domaco, 80-letna Gemma Della Ja-goma vd. Facciolo, 87-letna Ida Kraus vd. Del Negro, 52-letna Norma Lucatello, 80-letna Lidia Fere-sin vd. Tonet, 81-letni Domenico Bortuli, 62-letna Rosa Sorgo por. Bosich, 49-letni Bruno Qurcini, 93-letna Lucia Guzzi vd. Feliciani, 83-letna Margherita D’Angeli, 84-letna Natalia Tonelli vd. Pillin, 89-letni Teodoro Manfredi, 14 dni star Filippo Alberti, 63-letni Giuseppe Danielut, 73-letni Giovanni Tassini, 72-letna Rosa Floridan vd. Fonda, 74- letni Carlo Rachelli, 66-letni Antonio Cava, 68Jetni Umberto Ze-manek, 80-letni Romeo Stecher, 57-letna Francesca Mikus por. Riosa, 75- letna Amalia Rocco vd. Monteduro. .................................................. OBČINSKA UPRAVA VLOŽILA PROŠNJO V prihodnjem šolskem letu 4. razred na industrijski šoli Dijaki zahtevajo, naj bo šola samostojna Urad za stike z javnostjo pri tr-14. in 5. razredom in da postane sa-žaški občinski upravi javlja, da je I mostojna ker je še vedno podrejena vodstvu italijanske šole «Galvani». Zaradi tega sprejemamo na znanje sporočilo občinske uprave, toda ponovno poudarjamo zahtevo po samostojnosti slovenske poklicne industrijske šole, obenem tudi opozarjamo na vprašanje ustanovitve slovenskega industrijskega tehničnega zavoda. Sindikalna zbornica CCdL - UIL sklicuje danes dopoldne ob 10. uri sestanek svojih članov, ki so u-službenci ONAIRC. Razpraljali bodo o mezdnih zadevah. odbornica za šolstvo Bennijeva sporočila. da je občinska uprava odposlala ministrstvu za javno vzgojo prošnjo za ustanovitev 4. letnika na slovenski poklicni industrijski šoli in za potrditev 4. letnika na italijanski poklicni industrijski šoli «Galvani». Obvestilo pravi, da je občinska uprava prejela in upoštevala številne zahteve in da se hoče izogniti nevšečnostim, ki so se zgodile v začetku letošnjega šolskega leta. Kot je znano, so ob začetku letošnjega šolskega leta v znak protesta zaradi ukinitve 4. letnika stavkali dijaki in profesorji omenjenega italijanskega zavoda, podprli pa so tudi protestno stavko dijakov in učnega osebja slovenske poklicne šole. Slovenski dijaki in sploh vsa slovenska javnost vztrajno zahtevajo, da se slovenska poklicna šola za industrijo in obrt izpopolni s spremljali številni barvni diapozitivi. ltlu,...i..ii.i.ii.lmiill.iiiimiiilliiii.ii..iii.i.immlli.n..iiiiiu.luuiili.i.tiimiit1l|tll.Mit.ltililuuitllll.lllilK HUDE NESREČE NA CESTAH TRŽAŠKE OKOLICE EDEN MRTEV IN PET HUDO RANJENIH OBRAČUN NEDELJSKEGA PROMETA Smrtna nesreča se je pripetila v Ul. Flavia - Pri Nabrežini je alfa trčila v fiat 600, nato pa je drug avto podrl podčastnika karabinjerjev DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001); Pr» sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan «él.1 209-197); Zavije (tel. 213137); Milje (tel. 271-124) V nedeljo zvečer so se pripetile tri prometne nesreče, ki so terjale izredno hud krvni davek: eno smrtno žrtev in pet ranjenih s pridržano prognozo. Smrtna nesreča se je pripetila kmalu po 21. uri v Ul. Flavia bli zu križišča s cesto, ki pelje proti Dcmju. Zakonca Giuseppe Danielut, star 63 let in Maria Coslovich por. Danielut, stara 61 let, z Dolge krone 9 v Žavljah sta se pripeljala iz Žavelj na vespi. Vračala sta se domov in pri omenjenem križišču sta silovito trčila v avto vrste primula, ki ga je šofiral 43-letni Marcello Savi iz Ul. Errerà 1. Oba je vrglo na tla in nesrečni Danielut je tako močno udaril z glavo ob tlak, da je kmalu po sprejemu v bolnišnico podlegel poškodbam. Tudi njegova žena se je potolkla po glavi in telesu, tako da je njeno stanje še vedno zelo zaskrbljujoče. Druga prometna nesreča pa se je pripetila na Trbiški cesti pri Nabrežini. Najprej je avto vrste alfa 2000 silovito trčil v fiat 600, tako da se je to vozilo dobesedno razbilo na dva dela in trije potniki so se zelo hudo ponesrečili. Kmalu nato so prihiteli na kraj reševalci in pri tem se je zelo hudo ranil podčastnik karabinjerjev, ki ga je sredi ceste povozil avtomobil. Do trčenja je prišlo ob 20.30: iz Sesljana so se pripeljali v fiatu 600 44-letni Francesco Leghissa iz Šem-polaja 45/a z ženo Žito in hčerko Larisso. Nekaj sto metrov pred nadvozom je voznik zavil na levo, da bi zapeljal na stransko cesto. Ravno tedaj je privozil iz nasprotne smeri avto alfa 2000, ki ga je šofiral 37-letni industrijec Franco Era gagnolo iz Castelfranca Veneta in v katerem so bili še žena in dva otroka. Bragagnolo ni utegnil zavreti svojega vozila in tako je silovito trčil v bok fiata 600, ki se je ob udarcu dobesedno razbil na dva dela. Zadnji del avta je vrglo s ceste na bližnji travnik, kjer so reševalci našli hudo ranjeno deklico. Mati je obležala na cesti ped prednjimi kolesi svojega avta, voznika pa je vrglo daleč na rob ceste. Zakonca so odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli s pridržano prognozo zaradi notranjih poškodb, malo Larisso pa so odpeljali v bolnišnico «Burlo Garo-folo», kjer so jo tudi sprejeli s pridržano prognozo zaradi udarcev po glavi in telesu. V bolnišnico sta se zatekla tudi voznik alfe, ki ima poškodovan prsni koš ter njegova žena, ki se je porezala po glavi, ko je udarila ob vetrobran. Kmalu nato, ko so že odpeljali ranjence in so karabinjerji dokončali meritve, se je 59-letni Giuseppe Marchesi iz Ul. B. Angelico 7 pripeljal s svojim fiatom 1100, namenjen proti Opčinam. Sredi ceste je stal podčastnik karabinjerjev Leone Ferri z nabrežinske postaje in kljub temu, da je imel vidne znake na kapi in na rokavih, ga voznik fiata 1100 ni opazil in ga podrl na tla. Podčastnik je utrpel hude poškodbe: zlomil si je obe nogi, ramo in levo roko ter se je pobil po glavi. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Po prvih izvidih kaže, da je voznik Marchesi precej pil in da zaradi tega ni opazil karabinjerja. Mali oglasi PRODAJALKO ali vajenko za konfekcijo išče Pertot, Ul. Ginnastica 22 C* PESEM — MUZIKA PLOŠČE - KASETE [ 14 slovenskih 'i z oktetom GALLUS NOVOSTI ansambel Lojzeta Slaka: Glas njegov v SPOMIN TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61792 f; Jv/" — *4. I M * • v ■ ■ : ■ 1 «M ' m A & ju # V - . SPOMIN 0 V okviru delovanja Ljudske knjižnice bo v četrtek. 16. maja. ob 19. uri predavanje pesnika L. Miotta o N, Tuir.ma&eu. Predavanje, ki bo v prosi ori h knjižnice v Ul Rosai io prirejajo v sodelovanju z mestemi zgooovinskimi in umetnostnimi muzeji. Informacije SIP PLAČILO TELEFONSKIH RAČUNOV SIP spominja telefonske naročnike, da je zapadel rok za poravnavo računov, ki se nanašajo na 2. trimesečje 1974 ter zato poziva vse, ki tega do sedaj še niso opravili, naj poravnajo znesek računa, da bi se tako izognili možnim posledicam zakasnitve pri vknjiževanju plačila. Družba pripominja, da račun za 2. trimesečje se nanaša na mesece april, maj in junij glede naročnine (ki jo je treba plačati vnaprej) ter december, januar in februar glede telefonskih pogovorov, ki jih je zabeležil števec. SP SOCIETÀ’ ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO ^Concerti GLEDALIŠČE VERDI V petek in soboto bo v okviru spomladanske simfonične sezone nastopil orkester gledališča pod vodstvom E. Svetlanovega, ravnatelja moskovskega orkestra. Na sporedu sta Prokofjeva Klasična simfonija in Čajkovskega Italijanska kaprica. Na petkovem koncertu bo nastopil tudi violinist V. Spivakov, v soboto pa klarinetist G. Brezigar. Prodaja vstopnic od danes dalje. GLASBENA MATICA — TRST Mala dvorana Kulturnega doma v Trstu Jutri, 15. maja 1974, ob 20.00 II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE s sodelovanjem gojencev CENTRA ZA GLASBENO VZGOJO IZ KOPRA Solopetje, klavir, violina, tercet klarinetov, trobenta, rog, kitara in trio blokflavt. VLJUDNO VABLJENI VSTOP PROST KOLEKTIV GLEDALIŠČA POKRAJINSKE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IN REVIJE «847» s sodelovanjem gledališke skupine «TEATRO PROPOSTA» organizira koncert priznane skupine ORNETTE COLEMAN QUARTET Predstava bo jutri, 15. maja 1974 ob 18. uri na športnem igrišču psihiatrične bolnišnice. VSTOP PROST! Vabila lahko dobite v baru «Montagna» v bolnišnici. Ul. S. Cili-no 16 ali pa v knjigarni ANTA-RES v Ul. Beccaria. Vsi vljudno vabljeni! Kolektiv gledališča in revije «847» Slovenski klub priredi danes, 14. maja ob 20.30 predavanje: prof. Ljudmila Plesničar, kustos Mestnega muzeja v Ljubljani: ARHEOLOŠKA OBDOBJA UT EUANE Vljudno vabljeni! SLOVANSKA ’ PR0ŠVETNA ZVEZA in KMEČKA ZVEZA privajat« s soddoranjem K Ku DEVIN - ŠTIVAN PROSLAVO KMEČKIH PUNTOV v nedeljo, :9. maja 1974, v devinskem portiču. Spored — Ob 15. uri odkritje spomenika na trgu pred gradom. Ob 17. uri kulturni spored z nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora, «Fantov izpod Grmade», zbora «Igo Gruden», godbe iz Nabrežine in tržaške folklorne skupine. Od 20. do 24. ure prosta zabava. Delovali bodo kioski. PD «IVAN GRBEC» v Skednju vabi k predavanju dr. Karla šiškoviča «Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu» ki bo danes. 14. maja t.l., ob 20. uri v društvenih prostorih. Mednarodna konferenca, ki bo od 3. do 7, junija, mora še posebno zanimati našo manjšino. URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriiki dolar 623.— Funt šterling 1520.— Švicarski frank 218.— Francoski frank 129,20 Nemška marka 258,10 Avstrijski šiling 34,90 Dinar: debeli 40,— drobni 40— MENJALNICA vseh tujih valut La Cappella Undegrnund I9.C0-21.15 «5o>>a il vampiro» vCount lorga vampire, 3970) Boba Kelljana z Robertom Gcarryjem in Donno An-der-. Ariston — I.N.C. Počitek Nazionale 15.00 «Sistemo TAmerica e torno». Barvni zabavni film s Paolom Villaggiom in Sterling St. Jasquesom. Excelsior 16.30 «Il poliziotto è marcio». Barvni film. Igrajo Lue Merenda, Richard Conte, Delia Boc-cardo, Vittorio Caprioli, Rosario Bo-relh. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «La punition». Barvni film, v katerem igra Karin Schubert. Prepovedano mladini pod 18. letom. Sledi dokumentarec. Fenice 16.00 «Crazy Joe». Barvni film producenta Dina De Laurentiisa režija Carlo Lizzani. Prepoveda no mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Sesso in confessionale» Barvni film. Prepovedano mladi ni pod 18. letom. Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film. Aurora 16.30 «Serpico». Barvna kriminalka. Capitol 15.30 «Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan». C. East-wood. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristaile 16.00 «Un rebus per l’assassino». Barvni film v katerem igra James Cobum. Impero 16.30 «Pistaaa...» Barvni Dis-neyev film. V njem igra Dean Johnes. Filodrammatico 16.30 «Africa nuda. Africa violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Il ritorno di Ghen (La furia scatenata)». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «L’ultimo apache». Igrata Buri. Lancaster in Jean Peters. Barvni western. Viitorio Veneto 16.00 «I consiglieri». Barvni film v katerem igrata Thomas Milian in Martin Balsam. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Crescete e moltiplicatevi». R. Pellegrin in L. Stander. Barvni film. Prepovedano mladini pod 13. letom. Astra 16.30 «J.a schiava di Bagdad». Glavni vlogi igrata \nna Karma in Ciul.nio Gemma. Barvni film. Radin 16.00 «Forte, potente, invincibile. li cinese dal braccio di ferro». Barvni film. Razstave V ljubljanski Mestni galeriji so sinoči odprli razstavo del tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstava obsega približno 100 del. Od sobote razstavlja v razstavišču «Galleria degli Artisti» na Trgu 3. Benco 3 tržaški slikar Glauco Dimini, ki bo svoja olja razstavljal do 15. maja. V petek, 17. t.m., bodo odprli v razstavišču Sala Civica delle Esposizioni», v Gradišču razstavo svojih novejših del trije tržaški likovniki in sicer kipar Villibossi ter slikarja Bressanutti in Duiz. V 'TVzaikl knjigarni razstavlja Atilij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca maja. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov. Dr. Robert Hlavaty razstavlja v piranski Mestni galeriji svoje najnovejše akvarele. Razstava, ki bo trajala do 21. maja, bo odprta vsak dan od 10. do 12. in do 17. do 20. ure. Vstop je prost. Razna obvestila Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi svoje člane na redno pevsko vajo, ki bo danes, 14. t.m.. ob 20.30 v Bazoviškem aomu. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike s Tržaškega, da prijavijo svojo udeležbo na letošnji vinski razstavi. Poimenske prijave sprejema do 15. t.m. Kmečka zveza ter konzorcij na svojem sedežu v Križu št. 61. Izleti V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 5.30. Zveza borcev z Opčin organizira v nedeljo. 19. maja izlet v Gonars na ogled spomenika internirancem, in obisk Ogleja in Gradeža. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar, Proseška ulica, Opčine. Prosveta Slovensko prosvetno društvo Tabor priredi v soboto, 18. t.m., ob 20.30 koncert pevskega zbora «Zarja» iz Trbovelj, nosilca Gallusove plakete. Koncert, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, je povračilo za gostovanje openskih pevcev v Trbovljah. Vabljeni! Dne 13. maja je preminila naša draga MARIJA KOŠUTA vd. TENCE Pogreb bo jutri, 15. maja, ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo sinovi, snahe, vnuki, sestre in svaki Sv. Križ, 14. maja 1974 Občinsko pogrebno podjetje ORISKI DNEVNIK i 14. maja 1974 S PARTIZANSKIMI KURIRJI PO BRKINIH «Srečni smo, ker nas niste pozabili...» Na srečanju v Vremah je nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki je navdušil bivše borce in mladino MOGOČNA ZMAGA PRISTAŠEV NE NA REFERENDUMU V Stiri petine slovenskih volivcev na Goriškem je glasovalo za demokracijo in proti fašizmu V vsej goriški pokrajini za NE večina: 68,91 odst. - Slovenske vasi za NE: Pevma 85,29 odst.; Sovodnje 80,24; Štandrež 78,6; Doberdob 78,48 in Števerjan 62,25 V PETEK OBČINSKA SEJA V GORICI Stari in mladi rod na srečanju v Vremah Uho ni preslišalo gornjih neštetokrat izrečenih besed, ob toplem stisku rok, ob živem obujanju spominov na dogodke izpred tridesetih let. Takšna so bila tokrat srečanja nekdanjih partizanskih kurirjev iz vse Slovenije, ki so minulega petka, 10. maja, ob dnevu osvoboditve slovenskega naroda, kar s štirimi avtobusi v polni zasedbi in večjim številom drugih vozil, obiskali najbolj odročne, nerazvite kraje Br-' kinov. Povsod, kjer so se kurirji ustavili na Pregarjih, v Skadanščini, na Ostrožnem ali Janeževem brdu, si lahko slišal razlage ali vprašanja kot: «Se spominjaš javke v... Tam dol je bila, v tisti goščavi. V «Borštu», kot pravimo, še so tam sledi, kjer je stala baraka... Tod si bežal, ko je bila hajka... Tale možakar, ki je bil takrat pobič, je potem odnesel naprej, kar si pri nas pustil...! Kakor bi to bilo včeraj...! In toliko let je od takrat minilo! Saj ni mogoče pozabiti! Ne, liiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHviuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiuiiiimuninti,, VČERAJ V PORTOROŠKEM AVDITORIJU Začetek 9. festivala jugoslovanske radiotelevizije Na prireditvi sodeluje tudi 40 gostov iz tujine ne da se. To je v srcu zapisano, v vseh srcih Brkinov, in tudi v tvojem, tovariš kurir, ki si takrat povezoval vse niti v en trden splet, za skupno stvar noja našega ljudstva. Prav je, da se sučujemo, prav je, eia se ne pozablja to, kar smo dali skozi...» Tako. Preprosto povedano. Iz dna srca. In ne samo z besedo. Ganljivi so bili nešteti prizori, kot je bil tale dveh maier pred sporne-nTom na Pivki: Marija Slavec iz Selc, mati dveh padlih sinov in Katerina Vadnjai. ki je prav tako zgubila dva sinova in moža, sta s solzami v očeh sprejeli skromni darili brhke mladenke Irene Kop-čaver, tabornice ljubljanskega odreda «Bičkova» skala. Nista našli vseh tistih besed, da bi izpovedali svoja čustva. «Srečni smo ker nas mste pozabili...». Ali ni to dovclj povedano? Od Postojne do Ilirske Bistrice, od Pregarij do Mislič in potem na Gori-čnici v Vremskem Britofu, povsod. Včeraj se je začel v portoroškem avditoriju 9. televizijski festival jugoslovanske radiotelevizije. Na njem bodo prikazali 75 oddaj jugoslovanskih televizijskih centrov. Ob festivalu bodo tudi letos delovni sestanki televizijskih delavcev, prireditev pa je namenjena tudi mednarodni programski izmenjavi, saj so prišli v Portorož številni predstavniki tujih televizijskih hiš. Na včerajšnji slovesnosti je pozdravil udeležence predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec, ki je poudaril, da je prikaz najboljših dosežkov vseh jugoslovanskih televizijskih hiš nedvomno ena izmed največjih kulturnih prireditev na slovenski obali, ki doživlja v zadnjem desetletju nesluten gospodarski, kulturni in družbeno - politični razvoj. Naše delo in življenje je v zadnjih dneh skalila politična zaostritev do sedaj dobrososedskih odnosov z Italijo, ko so nam mračne sile v sosedni državi odrekle Pravico, da smo sestavni in neločljivi del matične domovine Jugoslavije, kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, ki si skupaj gradijo nove socialistične samoupravne odnose, je dejal Ivan Bažec in zaželel, da bi bil tudi letošnji festival namenjen tkanju novih prijateljskih vezi med vsemi, ki delajo za dobrobit človeštva. Nato je udeležence festivala pozdravil predsednik programskega odbora jugoslovanske radiotelevizije Branko Puharič, ki je med drugim poudaril, da bo razen udeležencev del oddaj videlo milijonsko občinstvo. Vsak večer bo namreč mreža jugoslovanske televizije posredovala do 40 minut izbranega programa vsakega studia. Na festivalu sodeluje tudi 40 tujih gostov iz Afrike, nekaterih evropskih držav in Iraka. Po svečani otvoritvi je začel programski del festivala z oddajami novosadske televizije, ki letos prvič sodeluje na festivalu. L. Omladič na, les in papir, bombažne tkanine, umetna vlakna, steklo in izdelki, razni industrijski izdelki, izdelki precizne mehanike, kmetijski proizvodi in druge postavke, ki predstavljajo pomemben del vsakoletnega izvoza na italijansko tržišče. Omejitev uvoza močno prizadeva menjavo z Jugoslavijo Sklep italijanske vlade, da zavre uvoz več sto blagovnih vrst z u-vedbo obveznega depozita 50 odst, vrednosti nabav iz tujine — ustrezne določbe so kakor znano stopile v veljavo 7. maja — bo močno prizadel tudi blagovno menjavo med Italijo in Jugoslavijo. Gospodarski dnevnik «Privredni pregled» iz Beograda v tej zvezi poudarja, da bodo omejitve prizadele kar 40 od obstoječih 57 jugoslovanskih izvoznih postavk. Po podatkih, ki se nanašajo na lansko poslovanje, bodo najnovejši ukrepi prizadeli 55 odst. jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče. List posiebeo navaja naslednje postavke: živina in me so, ribe, sadje in povrtnina, tekstilna vlakna, marmor, kože in krz- V Vidmu središče za lesno trgovino s Češkoslovaško V Vidmu so pred kratkim ustanovili novo središče za lesno trgovino med Italijo in češkoslovaško «Italigna». Gre za družbo z mešano glavnico, pri kateri sodeluje tudi osrednja izvozna organizacija iz Prage «Ligna». Nova družba naj bi olajšala nabavljanje surovine zlasti za lesne industrije iz Furlanije - Julijske krajine. Pobuda v Vidmu je nastala kmalu po odprtju sta'ne zaloge sovjetskega lesa v okviru lesnega pristcjušča pod Skednjem. Zalogo, na katero je že prispelo nekaj pošiljk sovjetskega bora, je odprla družba «Rosa Rosa - Legno Sud» iz Neaplja. Sodelovanje med «Generali» in britansko zavarovalnico Dne 4. maja sta predsednik britanske zavarovalne družbe «General Accident» L H. Stuart Black in predsednik družbe «Assicurazioni Generali» C. Merzagora podpisala sporazum o sodelovanju v mednarodnem merilu med obema družbama. Britanska družba, ena izmed najpomembnejših zavarovalnic Velike Britanije, je bila ustanovljena leta 1885 in je prisotna v številnih državah. Njen inkaso je lani presegel 600 milijard lir. Med 23 pridruženimi zavarovalnicami, ki jih «General Accident» šteje doma in v svetu, je tudi znana zavarovalnica «Yorkshire». prav povsod, vsi skupaj ali v več patruljah, so se nekdanji kurirji ustavljali pred spomeniki, ob grobovih in se z minuto tišine oddolžili padlim. Polagali so vence, obdarili kakih 90 mater in očetov ter izvajali kulturne sporede. Recitirali so in peli; zdaj taborniki in kurirji drugič spet u-čenci, kot gostitelji. Tako v Postojni in Pivki, kot v Ilirski Bistrici in na Pregarjah, na Misličah, ali v Vremah, povsod so se udeleženci pohoda vživljali v bratsko vzdušje z domačini. Tako spontano razpoloženje in prisrčnost vzbujajo le ljudje z istimi ideali. Domačini so kot pred tridesetimi leti gostili nekdanje kurirje kot svojce. S tistim, kar sami pridelujejo. Učenci šole na Misličah so celo za vsakogar nabrali šopek šmarnic, v znak spoštovanja starejših tovarišev in spoštovanja tradicij NOB. Več kot tisoč ljudi na sprejemu v Ilirski Bistrici pred tamkajšnjm spomenikom, z godbo in bogatini programom, je odobravalo z aplavzi besede predsednika Socialistične zveze Milana Primca, ko je med drugim dejal, da bo pomagala Brkinom iz zaostalosti tudi širša družbena skupnost. Tu smo zvedeli, kot smo tudi zvedeli pred dnevi v Sežani, da so republiški organi odobrili sredstva za izgradnjo višinskega vodovoda za Brkine, in to za prvo fazo izgradnje pri Starodu. Prav tako bodo v Sežani letos poskrbeli, da bo prevozna cesta med Divačo in Pregariami. a čimer bodo povezane vasi,, Vareje. Artviže, Mrše, Tatre in IfUtČe s svetom. «To, to, saj, ko bomo imeli vodo in cesto, bo brž rešen naš problem,» je potrdil nekdanji borec komande mesta Materija Anton Družina iz Varej. Ali pa, kot je rekel zbranim kurirjem na Pregarjah tajnik krajevne skupnosti Anton Lever: «S skupno pomočjo bomo hitreje napredovah, tako kot smo z orožjem izvojevali svobodo, tako moramo tudi složno graditi in biti pripravljeni braniti domovino.» Proti večeru so se zbrale v Vremah vse kurirske in taborniške patrulje. Ob navzočnosti več tisoč udeležencev srečanja so vodje patrulj najprej raportirali vodij pohoda generalu Jožefu Simšiču - Jelenu. Nato je zbrano množico pozdravil domačin, predsednik krajevne Zveze borcev Vreme, Milko Skrij, ki je med drugim orisal kratko zgodovino revolucionarnega boja Brkinov in Vremcev, ki so tod dali vse od sebe tudi v poslednjih bojih za Trst, ki so sprejemali ranjene borce na domove, da bi zdravi dočakali svobodo. «Prenašanje tradicij NOB na mlajšo generacijo, ki bo morda jutri poklicana, da brani naše pridobitve, ima velik vzgojni pomen tudi za krepitev vseljudskega odpora», je cb koncu poudaril Milko Škrlj. Za njim je govoril tudi sekretar Zveze komunistov sežanske občine Vojko Škrlj, ki je obsodil fašistični atentat na našo šolo v Trstu, potem ko je v svojem daljšem izvajanju povedal zbrani množici nekaj misli uspehih graditve jugoslovanske samouprave socialistične družbe. Kot so povedali mnogi domačini iz Vrem, je bilo to srečanje s partizanskimi kurirji Slovenije nekaj edinstvenega zanje. Pa tudi med kurirji je bilo slišati, da je bil to eden izmed najbolj uspešnih prisrčnih pohodov, izmed vseh dosedanjih, devetnajstih po vrsti v povojnem obdobju in prvim po tem delu Primorske. Tržaški partizanski pevski zbor, godba in pevci iz Divače, ter mladi recitatorji so navdušili občinstvo in veliko pripomogli na srečanju k takemu vzdušju, ki je ob. tabornih ognjih in partizansko pesmijo trajalo poz- no v noč. Dj. PLANJAVEC pohištvo 3 A —i trst Slovenski volivci so v nedeljo in včeraj z množičnim glasovanjem za «NE» dokazali svojo voljo glasovati za demokracijo, spoštovanje pravic manjšin (tudi takih, ki se hočejo razporočiti) in odločno zoperstavljanje poskusom paktiranja med desničarskimi demokristjani in fašisti. S svojim «NE» so slovenski volivci pokazali, da odločno zavračajo fašista Almiranteje in vse tiste, ki so tudi občasno skupno z njim. To ugotavljamo ob pregledu izidov referenduma, ko so slovenski volivci, bolj kot kdajkoli, glasovali kompaktno. Približno 80 odstotkov slovenskih volivcev je glasovalo za ohranitev sedanjega zakona o razporoki in le ena petina je bila za njegovo odpravo. Na mizi imamo podatke o izidih v občinah Sovodnje, Doberdob. Števerjan, v slovenskih predmestjih Gorice in prav gotovo so podobno glasovali tudi Slovenci v mestu in v drugih krajih na Goriškem, v Ronkah, Tržiču, Krminu. Med tremi slovenskimi občinami so se najbolje odrezali v Sovod-njah, kjer je za NE glasovalo 80,24 odstotka volivcev. Sledi Doberdob z 78,6% glasov za NE, na tretjem mestu je Števerjan z 62,3 odstotka za NE. Zanimivo je, da je tudi števerjanski občini več glasov za NE kot za DA. Dober del volivcev Slovenske demokratske zveze ni sledil pozivom Katoliškega glasa in je glasoval za ohranitev zakona o razporoki, ki daje določene svoboščine ločenim zakonskim parom, ter raje sledil pozivom goriškega nad škofa in njegova uradnega glasila «Voce isontina», ki je pozival na strpnost, na da bi zavzel stališča o referendumu. Iz podatkov, ki so se včeraj popoldne, takoj po 15. uri, pričeli kopičiti na naših mizah, je bilo takoj razvidno, da na Goriškem prebivalstvo ni nasedlo Fanfanije-vim in Almirantejevim nakanam, čudili smo se, ko smo dobivali v roke podatke iz mestnih volišč, kjer so običajno glasovi krščanske demokracije in fašistične stranke daleč nadkriljevali glasove vseh drugih strank. V nobeni mestni sekciji ni, v trenutku ko imamo na razpolago podatke iz 55 sekcij goriš-ke občine (ta je razdeljena na 63 volišč), prevladovanja glasov «DA» nad glasovi «NE». Izjemo tvori volišče v goriški umobolnici in ono v goriškem sanatoriju. Povsod drugod prevladujejo trezno misleči ljudje. Najboljši rezultat so dosegli na volišču v Pevmi. Tu je za NE glasovalo 405 volivcev, ali 85,3 odstotka, za DA pa le 70 volivcev, ali 14,7 odstotka. Med občinami pa prednjači slovenska občina Sovodnje, kjer je bilo za NE oddanih 80,24% glasov, za petami pa ji je slovenska občina Doberdob z 78,19 odstotka. Zelo visoki so rezultati za NE v občinah tržiškega okrožja kjer prevladujejo komunisti in socialisti, večino za NE so dosegli tudi v furlanskih občinah na desnem bregu Soče, v trikotniku med Gorico, Krminom in Gradiščem, kjer imajo demokristjani ponekod absolutno večino. V vsej pokrajini je bilo v volilne sezname vpisanih 106.263 volilnih upravičencev (49.398 moških in 56 tisoč 865 žensk). Nekaj nad tisoč volilnih potrdil niso upravičenci dvignili. Gre v glavnem za ljudi, ki so zaposleni v inozemstvu. Vojakom, ki služijo vojaški rok v drugih pokrajinah, so poslali voliv-na potrdila v vojašnice, pri nas pa so volili vojaki, ki tu služijo vojaški rok. Na volišča je šlo 100.267 ljudi, in sicer 47.324 moških in 52.943 žensk. V občini Gorica je bilo v volilne sezname vpisanih 32.146 ljudi. Tudi tu so bile ženske v večini in sicer za približno 3.500 enot. Volilo pa je 29.837 ljudi. V občini Sovodnje je bilo v volilne sezname vpisanih 1.231 ljudi. Na volišča je šlo 1.150 ljudi, ali 93,4 odstotka. Za DA se je opredelilo 219 volivcev, za NE 888, 34 glasovnic je bilo belih, 9 pa neveljavnih. Podrobno vzeto so rezultati naslednji: Volišče štev. 1 (Sovodnje): DA 104, NE 476, belih 16, neveljavne 3. Volišče štev. 2 (Gabrje): DA 115, NE 412, belih 18, neveljavnih 6. V občini Doberdob je bilo v sezname vpisanih 930 volivcev, na volišča je šlo 886 volivcev, kar je 95,2 odstotka. Na volišču štev. 1 v Doberdobu je bil rezultat naslednji: DA 107, NE 409, belih 11, neveljavnih 6. Na volišču štev. 2. v Jamljah pa je bil tak rezultat: DA 78, NE 266, belih 5, neveljavne 4. V občini Števerjan so imeli 578 volilnih upravičencev, na volišča je šlo 518 ljudi, kar pomeni 89,6 odstotka. Rezultati na edinem volišču so: DA 188, NE 310, belih 17, neveljavnih 5. Volitve so tako v nedeljo kot včeraj zjutraj potekale zelo mirno. Tudi s štetjem glasov so skrutina-torji pričeli takoj po 14. uri, ko so volišča zaprli in že uro kasneje so bili znani prvi podatki. Ob 17. uri so bili znani rezultati iz vseh volišč na Goriškem, manjkalo je le eno in sicer volišče štev. 49, ki je nameščeno v bolnišnici Fatebene-fratelli v Ul. Diaz v Gorici. Tu so šele po 18. uri odprli žaro. Tu volijo namreč starčki, ki so v bolnišnici in ta je v upravi patrov in nun. V Štandrežu so tokrat prvič volili doma v šolskem poslopju. Tudi tu je bil rezultat zelo visok za NE. V sekciji štev. 62 so dosegli rezultat 80,11, v sekciji 42 pa rezultat 66,83 odst. Skupno imata volišči v štandrežu 78,60 odst. za NE. Zvečer, ko so bili rezultati znani, smo dobili nekatere izjave predstavnikov političnih strank. Tullio Paizza, tajnik KPI, nam je dejal: «Rezultati na Goriškem so zelo zadovoljivi, čeprav v tem trenutku nimamo še točnih podatkov o končnem izidu v deželi in v državi. Volivci so odgovorili nozitivno in so zavrnili vsak poskus nasilnega razdvajanja in vsak povratek k mračnosti. To so razumeli predvsem slovenski volivci, ki so zavrnili vsak poskus povratka fašistov v politično življenje. Ljudske stranke se morajo sedaj oprijeti dela za razvoj demokracije tudi v odnosu do slovenske manjšine. To velja za vse stranke in tudi za katoličane». Mario Del Ben, pokrajinski tajnik PSI, pa je dejal: «Velika zmaga pristašev NE na Goriškem pomeni, da so naši volivci zreli in da upoštevajo pridobitve moderne družbe. Kar zadeva še posebej socialistično stranko, ki se je borila v prvi vrsti za obrambo zakona Fortuna, pomeni ta rezultat zadoščenje za naše prizadevanje in tudi potrjuje socialistično rast na Goriškem.» Voditelji KD nam niso dali izjave. Iz razpredelnic o posameznih voliščih v goriški in v treh slovenskih občinah, je razvidno, da so pristaši za NE zmagali v vseh občinah na Goriškem. Končni rezultat v goriški pokrajini je naslednji: NE 68.449, DA 30 tisoč 994. REZULTATI GORIŠKIH OBČIN V ospredju sta avtoport in zakon o prosti coni Zaskrbljenost zaradi prekinitve del na avtocestnem priključku Goriški občinski svet se sestane v petek, 17. maja ob 18.30. Občinski odbor je za to in za naslednje seje pripravil izčrpen dnevni red, v katerega je vnesel nekatere zelo pomembne probleme za nadaljnji gospodarski razvoj Gorice. Tako bodo svetovalci odobrili idejni načrt trgovskega središča v avtoportu, pogovoriti pa se bodo morali še o akciji, ki naj zagotovi podaljšanje zakona proste cone po njegovi zapadlosti konec letošnjega decembra. Odprt je še problem avtopor-ta, prav tako je še vedno odprta cela vrsta vprašanj v zvezi z mejno postajo. Nadalje so tu še vprašanja nadaljnje izgradnje industrijske cone, njena ureditev ter še posebej izgradnja cestnega omrežja, saj se je na ogromnem delovišču, kjer se križa avtocestni priključek s Tržaško cesto, delo povsem ustavilo. Prav tako se je delo ustavilo tudi na novi cesti, ki bo iz videmske smeri prek Soče speljana v industrijsko cono. Zaustavitev del na teh objektih vzbuja zaskrbljenost v gospodarskih in političnih krogih našega mesta, ker se po drugi strani opažajo vidni napori pri izgradnji mejnih infrastruktur pri Fernetičih na Trža škem, kakor tudi ponudbe Italije za finansiranje del na izgradnji avtoceste od Razdrtega proti Sežani. Tudi če postaja vse bolj očitno, da bo slovenska avtocesta prej na tržaškem kot na goriškem mejnem sektorju, pa lahko z izgradnjo za snovanih in že začetih del napravimo marsikaj v prid goriškemu gospodarstvu in uveljavljamo vlogo ki jo pripisujemo Gorici. Občinski svet bo moral potrditi tudi nekaj sklepov, sprejetih na se jah odbora, med katerimi velja meniti pooblastilo sociološkemu inštitutu ISIG, da izdela socialno gospodarsko poročilo o možnosti drugačne namembnosti zemljišča Štandrežu, kjer se gradijo go spodarsko-trgovske infrastrukture. Prav tako bodo razpravljali o statutu goriškega zdravstvenega konzorcija, o katerem je bila prav ta ko beseda na zadnji seji občinskega odbora. Med posojili občinske uprave je tudi najetje posojila v znesku 82 milijonov lir za sloven ski otroški vrtec v Ul. M. Campi. Več sklepov se nanaša na osebje Sovodenjci so peli v Šempetru DA NE Sovodnje 219 888 80,24% Doberdob 185 675 78,48% Ronke 1.778 6.355 78,14% Štarancan 643 2.223 77,56% Škocjan ob Soči 786 3.680 77,32% Turjak 355 1.203 77,21% Zagraj 436 1.204 73,41% Tržič 5.649 14.980 72,62% Foljan 525 1.364 72,20% Gradišče 1.226 3.147 71,96% Romans 591 1.472 71,35% špeter ob Soči 337 830 71,12% Krmin 1.660 3.828 69,75% Gorica 10.542 18.941 64,24% Moraro 167 277 62,39% števerjan 188 310 62,25% Fara 455 699 60,57% Medea 254 386 60,31% Gradež 2.584 3.926 60,30% Mariano 453 686 60,23% Šlovrenc 376 542 59,04% Moša 387 548 58,61% Vileše 418 543 56,50% Koprivno 463 499 51,87% Dolenje 195 209 51,73% ečanie oktetov V Šempetru je bilo v soboto zvečer drugo srečanje oktetov, na katerem je nastopilo sedem manjših skupin. Prvo srečanje je bilo lani, ob desetletnici obstoja Goriškega okteta. V Novi Gorici obetajo, da se lllll■lllllllllllllllmlllllllllllrllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||Ill||||l|||lllllllllllllllll|lllullllllllllllllllllllllllllllllllllllll||lllllHlllll|^lll V NEDELJO V KANALU IN V BODREZU Slavje v spomin Valentinu Staniču vsestransko angažiranemu prosvetitelju Izmeril je Julijce, zgrad’1 most v Kanalu ter dal pobudo za izgradnjo goriške gluhonemnice bodo taka srečanja nadaljevala. Letošnji koncert je bil v priredbi ZK PO iz Nove Gorice, Goriškega okteta in ob sodelovanju Ljubljanske banke. Nastopili so Piranski oktet, So-vodenjski nonet, oktet «Javor» iz Pivke, oktet «Jelovica» iz Škofje Loke, oktet bratov Pirnat iz Jarš pri Domžalah (oktet sestavlja osem bratov, kar je brez dvoma edinstveni primer na svetu). Briški oktet in Goriški oktet. Za zaključek so vsi pevci zapeli, pod vodstvom Tomaža To. zona, Gobčevo «Pesem o svobodi» in Vrabčevo «Zdravljico». Napovedoval je Tomaž Pavšič. Na sliki je Sovodaijski nonet med nastopom. ter jih je odbor sprejel na podlagi pooblastil. Odbor bo dal v razpravo še dva sklepa o dodelitvi izdelave zazidalnih načrtov, ki jih predvideva regulacijski načrt. Nadalje bodo odborniki prebrali svoj sklep o nakupu 4 ur, ki jih bodo namestili v občinske urade, da bodo uslužbenci in delavci ob prihodu na delovno mesto ter ob odhodu v to napravo vtaknili kartonček, da bo računovodstvo imelo na voljo podatke o prisotnosti uslužbencev. Takšne ure bodo namestili tudi v nekatere deželne urade v Gorici. Gre za ukrep, ki bo vnesel večje nadzorstvo nad prisotnostjo uslužbencev na delovnem mestu. Slavka šoferjev avtobusov Zaradi stavkovnega gibanja šoferjev avtobusov mestni avtobusi v Gorici danes ne bodo vozili med 9. in 12. uri. Stavka zasebnih avtobusnih podjetij pa bo trajala danes in jutri. V tej stavki bodo sodelovali tudi šoferji podjetja Ribi. Raznašalce našega lista opozarjamo, da jim bo o-ba dneva naša distibucijska služba dostavila zavoj s časopisi na dom. • Deželni svetovalec Fulvio Bergo-mas je poslal predsedniku deželnega odbora interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila, zakaj niso še, štiri leta potem ko je bila cesta zgrajena, izplačali odškodnine za turistično cesto na krminsko goro. Izleti SPD iz Gorice priredi v nedeljo, 26. maja prvi spomladanski družinski izlet čez Vršič v Kranjsko goro, Jesenice do doma pod Golico. Potovali bomo z avtobusom. Vpisovanje na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2, do torka. 21. maja. Prosveta V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v petek, 17. maja, ob 20.30 zaključno predavanje letošnje sezone. Predaval bo prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice, ki bo prikazal nad 200 barvnih diapozitivov o reki Soči. Ob zaključku bo zapel nekaj pesmi So-vodenjski nonet. Kino Gorica VERDI 17.15—21.30 «La governante». T. Ferro in A. Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—21.30 «La stangata». P. Newman in R. Redford. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-21.30 «H fascino discreto della borghesia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00—21.30 «Rose rosse per il demonio». P. Jones in P. Magee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Tom e Jer-ry, nemici per la pelle». Ban na risanka. Tržič AZZUARO 17.30—22.00 «Trash». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Il piacere, soprattutto il piacere». Barimi film. PRINCIPE 17.30—22.00 «La caccia». Barvni film. Aora Gorica SOČA «šaiako». ameriški barali film ob 18.00 in 20.00, SVOBODA «Bitka za Okinavo», japonski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Bolnica», ameriški barvni film ob 19.30. RENČE «Krvavi opij», italijanski barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raš-tel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Co-sulich, tel. 72480. Dopoldne v Kanalu, popoldne pa v Bodrežu sta bili dve prisrčni in domači svečanosti, na katerih so počastili 200-letnico rojstva ljudskega prosvetitelja in planinca Valentina Staniča. V Kanalu je o njegovem liku spregovoril prof. Rado Bednarik, v Bodrežu ob odkritju plošče pa prof. Hinko Uršič iz Tolmina. «Kakor povezuje Soča vse kraje, ki ležijo ob njej, tako je Staničevo delo povezovalo ljudi od zgornjega teka Soče do goriških ravnin», je dejal prof. Bednarik v uvodnem delu svojega nagovora. Ta osrednja misel se je nato prepletala skozi vsa njegova nadaljnja izvajanja, iz katerih je bilo razvidno, kako vsestransko in plodovito je bilo Staničevo delovanje, ki se ni omejevalo samo na Ijudsko-pro-svetno področje, ampak je bilo tudi socialno. Ob hudi gospodarski krizi, ki je prinesla črno lakoto, je Stanič dejal, da domačini nočejo miloščine, ampak dela in z njim kruh. S tem svojim nastopom je dosegel gradnjo mosta čez Sočo v Kanalu, pri katerem je z meritvami in vodenjem del tudi osebno pomagal. Z izgradnjo tega objekta je dobila zaposlitev vsa dolina. Staničev mnogostranski duh posegal na šolsko področje (z lastnimi, iz lesa izrezanimi črkami, je tiskal abecednike), v zdravstvo (s trnjem je cepil ljudi proti kozam) in kmetijstvo (nasadi jabolk okoli Ročinja so njegovo delo). Veliko skrb je posvečal gluhonemim, ker je hotel «nemim dati govor, gluhim pa slišati.» S tem namenom je precej svojega denarja prispeval za gradnjo gluhonemnice v Ul. Seminario v Gorici, pri kateri je osebno pomagal. V tistem času je bil stolni kanonik in šolski nadzornik. Vendar se mu je pri tem delu pripetila nesreča: pretegnil se je in je obnemogel do smrti. Dan poprej so v Kanalu priredili predavanje z diapozitivi, delo dveh slovenskih planincev, ki sta posnela Staničevo smer pri osvojitvi Triglava. Predavatelja sta ob tej priložnosti seznanila občinstvo tudi z obsežnim Staničevim delom na področju planinstva: prehodil in izmeril je vse slovenske vršace. Svečanost ob 200-letnici rojstva Valentina Staniča se je v nedeljo (popoldne nadaljevala v Bodrežu, je J njegovi rojstni vasi, kjer so odkrili spominsko ploščo. Vas je bila za to priložnost svečano okrašena. Po i odkritju plošče, ta čast je pripa-1 dala predsedniku Planinske zveze Slovenije dr. Mihi Potočniku, je prof. Hinko Uršič prikazal mnogo-stransko dejavnost Valentina Staniča. V imenu kluba starih goriških študentov je v verzih počastil Bo-drešce ljudski pesnik Ludvik Zor-zut, ki je skupno s Planinsko zvezo Slovenije nosil največje breme tako dostojne prireditve. Ob tem naj omenimo še novico, da je Ludvik Zorzut prav te dni izdal knjigo svojih pesmi. K plošči so nato položili številne vence Slovenske planinske zveze, Slovenskega planinskega društva Gorica, Kluba starih goriških študentov, itd. Svečanost je povzdignil nastop otroškega zbora osnovne šole iz Kanala ter pravkar ustanovljeni mešani zbor «Soča», ki je tokrat tudi prvič nastopil. Na prireditvih v Kanalu in Bodrežu je sodelovala velika množica iz vseh krajev spodnjega Posočja, v velikem številu pa so bili zastopani tudi predstavniki oblast' in družbeno političnih organizacij, i GALLERIA TAPPETI ORIENTALI CAV. CIRO CIUOFFO PERITO ESPERTO Vljudno vas vabimo, da si ogledate izredno razstavo orientalskih tepihov, ki smo jih neposredno uvozili iz krajev, kjer so bili izdelani PERZIJA - RUSIJA - KITAJSKA - AFGANISTAN PAKISTAN - MALA AZIJA S svojim obiskom boste imeli priložnost ogledati si popolno izbiro dragocenih tepihov, ki so bili izbrani med najboljšo proizvodnjo v deželah izvora. Razstava je v Gorici v dvoranah Hotela Palače na Korzu Italia 63, neprekinjeno od 12. do 19. maja 1974. Hotel Palače Gorica Korzo Italia 63 Tel. 0481/82166 Frankfurt a.M. — Teheran Trst Drev. XX. septembra 39 Tel. 040/795423 Občni zbor Zveze koroških partizanov Obramba narodnih in gospodarskih pravic Slovencev (Od našega posebnega dopisnika) CELOVEC, 13. — Včeraj je bil v dvorani Delavske zbornice v Celovcu občni zbor koroških partizanov. Tudi na to srečanje bivših borcev, ki je sledilo prejšnjemu zboru po treh letih, so bili vabljeni člani zveze in njih prijatelji. Navzoči so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Zbor je začel le z nekajminutno zamudo. Na zboru so bili slovenski borci in svojci padlih iz vseh strani Koroške: od Zilje tja do Velikovca in še naprej. Zbrali so se, da bi ugotovili sedanji položaj slovenske manjšine na Koroškem z vidika narodnoosvobodilnega boja, kateremu so vsi mnogo doprinesli. Kot gostje so bili navzoči na zboru posebni delegat ZZB Jugoslavije Milan Vukmirovič (sicer član ZZB Hrvatske), medtem ko sta SR Slovenije zastopala Bogdan Osolnik in inž. Tavle Žavcar -Tomaž (koroški borec). Navzoči so bili tudi delegati obmejnih občin Slovenije: Jesenice, Kranj in Mozirje. Navzoč je bil tudi predstavnik pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov I-talije — ANPI. Od avstrijskih gostov je treba omeniti še prisotnost koroškega deželnega predsednika («Landesobmann») Komunistične partije Avstrije Josepha Nischel-wietzerja. Zbor je odprl znani koroški partizanski borec Karel Prušnik - Gašper, ki je bil do sedaj predsednik združenja ter je bil ponovno izvoljen na ta položaj (tajnik je bil in ostane Lipej Kolenik). Tov. Prušnik je podal poročilo o delovanju združenja v zadnjih treh letih. Za ta leta je bila značilna splošna ofenziva avstrijskega «Hei-matdiensta» (bivšega nacističnega «Pleimatbunda») in sploh vseh avstrijskih konservativnih krogov proti dvojezičnim krajevnim napisom. Na Koroškem je bilo postavljenih vsega skupaj 42 partizanskih obeležij (grobnice, spomeniki in spominske plošče). Člani GIAN LUIGI CALDERONE: Appassionata: Bivši partizani in aktivisti na občnem zboru Včasih je, žal, potrebno ponavljati se. Dejstvo, da so prvenec Gian Luigija Calderoneja «Appassionata» te dni zaplenili, implicira, da ga branimo pred represijo, naša kritična ocena pa je povsem neodvisna od nje. (Mimogrede pa bi radi omenili, da je zadnje čase, tik pred referendumom, filmska cenzura, bodisi v administrativni kot v sodni obliki, posebno zatiralna, saj so v par dneh, poleg Calderonejevega prvenca, zaplenili še Mignozzijev «Flavia la monaca musulmana», Liliane Cavavi «Il portiere di notte», Patricka Longchampsa «Simona», francoski Casarilov film «Gli a-mori impossibili» in sedaj še Im-perotijev «La ragazzina», že dolgo pa so pod zaplembo «Ultimo tango a Parigi» in «Le mille e una notte all’italiana»). «Appassionata» se nam zdi tipičen primer običajne sedanje smeri italijanskega filma, v katero spadata Samperi in Lado, se pravi smeri, ki prebrisano koketira z «oporečništvom» in se obenem prepušča čisti komercialnosti. So to pač sestavine tega in mnogih drugih filmov (vseh seveda ne vidimo, zato se lahko v kakem delu Carunchia, Barillija, Squitierija, Calende idr. skriva kak zanimiv film; njihov osrednji nivo pa nam je dobro znan). Malo klišejskih napadov na kako institucijo, malo golote (tokrat sta na vrsti dve lepi mladenki, Ornella Muti in Eleonora Giorgi, protagonistki poleg Gabriela Ferzettija in Valentine Cortese, v kratki vlogi pa vidimo Ninetta Davolija), nadalje malo estetizma (tokrat «lepa» fotografija Armando Nan-nuzzija)... Za vsem pa praznina. V momentu, ko je tudi komercialna proizvodnja postala precej histerična, je italijanski film tako nevitalen, da, ko govorimo o mladih režiserjih, mislimo še vedno na Bellocchio, Bertoluccija in brate Taviani. SERGIJ GRMEK Danes in jutri, v sredo, bo v Ohridu, v hotelu «Ineks - Gorica», tretje znanstveno zborovanje na temo «Marksizem in jugoslovanski samoupravni socializem», ki ga prireja Društvo filozofov in sociologov. Udeležili se ga bodo filozofi, sociologi, pravniki, ekonomisti in drugi znanstveni delavci iz vseh vseučiliških mest Jugoslavije. Karel Prušnik - Gašper Heimatdiensta so razstrelili nekaj spomenikov in plošč, da ne govorimo o mazanju spominskih tabel ter dvojezičnih napisov. Politično oceno teh dogodkov na Koroškem je dal dr. Franci Zwit-ter, član odbora koroških partizanov ter predvsem predsednik Zveze slovenskih organizacij. Po uvodnih ugotovitvah je u-gledni predstavnik koroških Slovencev izjavil, da je sedanji politični položaj na Koroškem zelo resen. Ta presoja izvira iz skrbne analize stališč dveh največjih strank v Avstriji, in sicer Ljudske stranke (ÒVP) ter socialistične stranke (SPo). Glede Ljudske stranke je dr. Zwitter menil, da je njeno stališče le formalno naklonjeno principu spoštovanja enakopravnosti Slovencev, medtem ko v bistvu zahteva njihovo preštevanje, kar naj bi omogočilo nemško govoreči večini še večji pritisk na Slovence. Glede politike avstrijske socialistične stranke pa je ostro kritiziral nastop dr. Kirchschlaeger-ja, sedanjega zunanjega ministra ter kandidata za mesto avstrijskega poglavarja, ki je nedavno od tega izjavil, da na Koroškem sploh ni bilo partizanskega boja. Dr. Franci Zwitter (in pred njim tudi drugi) je z obširno dokumentacijo dokazal, da so na Koroškem počile prve partizanske puške že 1. 1942 in se je potem narodnoosvobodilni boj razplamtel posebno 1. 1944. Slovenci na Koroškem so avto- SPOMINSKA SVEČANOST NA BRJAH V nedeljo je bila na Brjah ganljiva svečanost. Na pročelju osnovne šole so ob številni udeležbi ljudi odkrili spominsko ploščo trem padlim pripadnikom Narodne zaščite, ki so 26. marca 1945 na Brjah darovali svoja življenja v spopadu z izdajalsko čet-niško drhaljo. Bili so to Viktor Mahne iz Trsta, pomočnik načelnika NZ za Slovensko primorje, Viktor Markič iz Plav ter Danilo Konje-dic, takisto iz Plav, kurirja pokrajinskega načelstva NZ. Svečanosti so se udeležili svojci padlih, predstavniki oblastvenih in družbeno-poli-tičnih ustanov iz Nove Gorice, Ajdovščine in drugod, predstavnika ANPI iz Trsta, Dušan Košuta in Andrej Renar, ter predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov. Poleg uradnih govornikov je kratko spregovorila tudi nečakinja Viktorja Mahneta iz Trsta, mlada dijakinja Bruna Mahne. Besede, ki so prisotnim segle do srca. Mahnetova družina je v NOB žrtvovala tri sinove. Daljše poročilo o svečanosti bomo objavili te dni. htono prebivalstvo, ki zahteva svoje pravice, ki mu gredo kot integralnemu delu deželnega prebivalstva in ne le na podlagi čl. 7 avstrijske državne pogodbe ter izjave OZN o človekovih pravicah. Franci Zwitter je nato polemiziral z avstrijskimi socialisti (posebno v zvezi z obtožbo, da se je moral dr. Sima umakniti s položaja deželnega predsednika zaradi dvojezičnih napisov). Slabosti koroških socialistov je treba pripisati prav njihovi popustljivosti do zahtev Heimatdiensta. Če avstrijske demokratične sile ne bodo dokazale večjega razumevanja za zahteve slovenskih državljanov (v smislu zaščite njihovih narodnostnih pravic ter gospodarskega obstoja), bodo koroški Slovenci prisiljeni, da zaprosijo še za večjo pomoč jugoslovanske narode. Letošnji zbor koroških partizanov je dokazal rastoče zanimanje pripadnikov slovenske manjšine za sodelovanje v boju za obstanek v tem delu slovenske zemlje. Posebnega poudarka je vredna navzočnost predstavnikov političnih in množičnih organizacij iz Jugoslavije. Vsi so s to svojo navzočnostjo potrdili, da je zanimanje in zainteresiranost matičnega naroda za Slovence v zamejstvu aktualno in tudi zelo močno. V tem smislu se je izrazil tudi Bogdan Osolnik, član republiške konference SZDL, ki je razčlenil stališča Jugoslavije do odprtih mednarodnih vprašanj, posebno glede sosednjih držav ter poudaril, da se bo SFRJ zavzemala za pravice Slovencev, ki živijo v zamejstvu. Predstavnik VZPI — ANPI pa je povezal razmere Slovencev na Koroškem in v Italiji ter poudaril potrebo po čim trdnejši povezavi med njimi v boju za svoj narodni obstanek. VLADIMIR KENDA llllllll■lllmlllllllllllllll||||||•ltltl|||||||1|||||||||||||||muI|||||||||||||||r|||||||||||||||||||||||||||lH|,tlf|l||ll||||||| Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vse kaže, da vam bo v jutranjih urah zagotovljen finančni uspeh. Ne bodite preveč zaupljivi v nove prijatelje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlo bo do odkritega spopada s sodelavci. ki se bo kmalu polegel. Skušajte se čimprej pobotati z drago osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Trenutek ni primeren za morebitne poslovne špekulacije. Neko nejasno vprašanje se bo rešilo v vaš prid. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ukrep, ki se ga ne upate sprejeti, bi vam prinesel veliko zadovoljstvo. V družini se bodo razmere po-slsbšnlp LEV (od 23.7. do 22.8.) Zapreke, na katere boste naleteli v poslovnem delu. naj vas ne razočarajo. Spor z ljubljeno osebo bo v kratkem rešen. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Priporočljiva je večja previdnost v finančnih zadevah. Ne bojte se spremeniti in sprejeti nekatere drzne ukrepe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V teku jutra se posvetite vprašanjem, ki so vam posebno pri srcu. V svojih odločitvah ne bodite prenagli. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) V nekem sporu bodite previdni in diplomatični. Dobra volja bo preprečila, da bi nekomu storili krivico. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V stiku z razburljivimi osebami bodite zelo oprezni. Ugoden trenutek za rešitev čustvenega spora. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uspeh vas bo spodbudil k še boljši dejavnosti. Najožji prijatelji vam bodo izrazili svojo solidarnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite, da ne izgubite smisla za realnost. V čustvenih zadevah, kljub trenutnim težavam, boste zelo srečni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dober poslovni uspeh, s katerim boste popravili zamujeno. Vse vaše skrite želje se vam bodo v kratkem uresničile. ■iiiiiiiiiiimiiiiinniiiiiiiimiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiuxmiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FESTIVAL JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE V PORTOROŽU DANES NA SPOREDU LJUBLJANSKA TV Festival jugoslovanske RTV se tudi letos vrši v portoroškem avditoriju, kot lani, na pobudo zavoda za turizem. Festival nudi pregled najboljše celoletne proizvodnje vsake republike. Zanimivo je namreč prav to, da vsaka televizija izbere selekcijo lastnega sporeda, da torej ni (kot na nekaterih filmskih festivalih) o-srednje žirije, ki določa, kaj je v konkurenci in kaj ne. Po nedeljskem sporedu TV Novi Sad in ponedeljskem sporedu TV Titograd bo danes na vrsti ljubljanska televizija, ki bo v štirih urah in pol sporeda (toliko časa je določenega za vsako predstavništvo, od katerega mora biti polovica premierska) prikazala emisije «Preproste besede — V grobovih nemih tem», «To je bila pesem svetlega in vročega jedra», «Rojstvo nekega spomenika», «Jo-sipina» (po Slavku Grumu), «Mala čarovnica — H. del», «Mi med seboj — Z delavci Mebla», «Dr. France Prešeren: Povodni mož», «Divji lov», «Likovni nokturno: Ri-ko Debeljak» in «Trio». Jutri se bo festival nadaljeval s sporedom TV Skopje, v četrtek bo na vrsti TV Sarajevo, v petek TV Zagreb in v soboto TV Beograd; v nedeljo pa bo podelitev nagrad. Emisije prikazujejo vsako jutro, medtem ko so popoldnevi namenjeni komercialnemu odseku. Bralce opozarjamo, da vsaka jugoslovanska televizija (torej tudi ljubljanska) prikazuje vsak večer približno od 20.30 do 21.20 izbor iz jutranje selekcije vsake televizije. SERGIJ GRMEK Kaj obeta Giolittijev načrt RIM, 13. — Ministrstvo za proračun, ki ga vodi socialistični minister Giolitti, je izdelalo načrt ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti čimprej, da bi se zagotovila sedanja raven zaposlenosti in prejemkov in da bi bilo mogoče povečati investicije. Ministrski načrt predvideva povečanje narod- nega dohodka za 3,5-4 odst., kar pa je vsekakor nižje od predvidevanj v prejšnjih letih. Hude preglavice predstavlja vprašanje vrednosti lire: načrt predvideva začasno zaporo vseh mesečnih prejemkov, ki bi bili višji od 200 - do 250 tisoč lir. Nadalje bi se morali Italijani zadovoljiti z znižano dobavo mesa, posebno telečjega. Na ministrstvu računajo, da je zvišanje cen potrošnega blaga v višini 14 odst. letno še skladno z domnevnim razvojem nacionalnega dohodka. Grozijo pa poviški cen tarif električne energije in plina, in sicer nad določeno ravnijo uporabe. Grozi tudi zvišanje cen bencina. Pravijo, da bi lahko prišlo do ponovnega zvišanja za 20 lir na liter. Ni pa še popolnoma jasno če bodo uvedli racio-niranje, ali pa se bo nadaljevalo s sedanjim sistemom lihih in sodih številk avtomobilskih tablic. iiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiitiiii!iIiimiimmiiiimiiiiiiiimiiiiiiiil|||||||,|||„,„l„ll„in 23. C. GALE V. HERCEG TONE SVETINA Pokazal ji ga je z roko, nd ji pa omenil, da ga namerava preplezati on sam. Zaslišala sta igrive zvoke, podobne plesu čebel nad cvetjem in vrtinčenju meglic nad skalami. Nemca sta igrala na orglice in se objemala, vsa srečna, da sta opravila nekaj velikega. «Vsa čast jima!» je dejal Čop. Počakala sta, da sta Nemca odšla čez ledenik. Gledala sta sončni zahod in molčala. Bleda, velika krogla je drsela naglo v čad nad zahodnimi gorami. Šele ko je hladno zavelo, sta se napotila navzgor, do podstene vrha Triglava. Sneg je bil zdaj trd, zlizan in spodrsljiv. «Ali naj vam dam roko?» je vprašal. «Ne, saj bo šlo,» je dejala, čeprav se je bala, da ji bo spodrsnilo. Potem sta prišla na zelo strm in zlizan led. Snežišč ni bila vajena in je imela občutek, da se bo vsak hip zapeljala navzdol. Dal ji je roko. čutila je, kako toplota burno prodira vanjo in ji teče po vseh žilah. Se mar tudi ona tako razliva vanj? čeprav je pazila, je zdrsnila. Ujel jo je. Kljub temu pa se je vsa tresla ob misli, kako bi se kotalila po strmem snežišču. «Res je nevarno. To bova napravila drugače. Kratko malo vas bom nesel čez to snežišče, pa bo!» «Ne, saj ni treba!» se je branila. «Raje me poslušajte. Od večje teže se čevelj globlje ugrezne v sneg, poleg tega pa imam jaz drugače okovane čevlje.» Dvignil jo je v naročje in se napotil z njo čez plaz. Ko je začutil njene roke okoli vratu in se je po naključju njen obraz dotaknil njegovega, se je spomnil Tince. Bilo je prekleto omamno takrat in tudi zdaj... Zenska ti da moči, ki jih niti ne slutiš... Kako čudno je to... Če imaš žensko v naročju, te nehote prime, da bi jo ka ('»položil... Kmalu je bil z njo čez nevarno strmino. Naklon se je zmanjšal, on pa je ni odložil. V naročju je utihnila in čutil je, kako ji prija. Ko jo je dvignil od tal, in si naprtil odgovornost za oba, jo je bolj prevzelo, kot začudilo. Zamižala je in pritisnila glavo k njemu. Čutila je, kako sunkovito sope, ko premaguje silovit napor, in kako mu drsijo s čela znojne kaplje. Ko je že vedela, da je dovolj in že preveč, ni niti z gibom pokazala, da bi rada na tla. Počutila se je srečna. On pa je zakoračil z njo prek vse strmine do srede ledenika, dokler nista bila v dolini, od koder se je bilo treba že rahlo vzpenjati Tu jo je odložil in nekajkrat globoko zajel sapo. Obstala je in se zagledala vanj z začudenimi očmi. «Zakaj ste me nesli tako daleč?» «Saj ni bilo tako daleč, če ml verjamete ali ne, izgubil sem občutek za čas in tudi vaše teže nisem čutil... Zdelo se mi je, da bi vas takole lahko nosil vse življenje in skozi smrt...» «Ljudje počnemo marsikaj, česar ne razumemo...» je počasi dejala. «Smo ujetniki sil, ki se igrajo z nami, čeprav mislimo, da se igramo mi... » Napotila sta se naprej. Na gorovje se je naglo zgrinjal mrak. V koči so se prižigale luči, v daljavi je izzvenelo nekaj samotnih vriskov, kar je pomenilo, da ljudje iščejo zavetje. Pogreznil se je vase in umolknil. Drobencjala je za njim in si skuša urediti vtise. Kar je doživela, je bilo za besede preveč. V samotni sledi dveh, ki se je nenadoma združila v eno in spet spremenila v dve sledi na planjavi ledenika, je ležala uganka prihodnosti. 6 V gorah je zapadel prvi sneg. Karmen ni več prihajala. V lepih jesenskih dneh sta napravila nekaj lažjih pohodov, vzpon čez steno pa sta preložila na naslednje leto. Na gorskih poteh je Joža srečal mnogo žensk, toda takšne, kot je bila Karmen, nobene. Sprva mu ni niti na misel prišlo, da si dekle želi z njim ljubimkati £di da goji do njega kakšna globlja čustva. Kmalu pa je ugotovil, da se je zmotil in da pravzaprav ne ve, pri čem je. Ko jo je nesel čez ledenik, je dal njenim sanjam peruti. Približala se mu je mnogo bolj, kot si je želel, da bi mu bilo blizu dekle, ki jo vodi po naročilu in za denar. Zdaj, ko je ni bilo, je začutil, da je med njima pregrada, ki je ne bo mogoče premostiti. Vtem ko so si nekatere ženske, ki jih je spoznal v letih po vojni, prizadevale ,da bi osvojile njegovo telo, si je ta prizadevala, da bi mu zasužnjila dušo. Ko sta se nekoč poslavljala, ji je dejal: «Gospodična, zdi se mi, da bi bilo bolje, če bi dobili drugega vodnika.» Začudeno, skoraj užaljeno je vprašala : «Ste se me naveličali? Me ne marata več? Sem vas s čim užalila?» Ni vedel, kaj bi ji odgovoril. Skušal se je izmotati. ( Naaaljevanje sledi ) TOREK, 14. MAJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11 30 šola 12.30 Poljudna znanost: ČLOVEŠKO TELO 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE V gorah — lutke 17.45 PROGRAM ZA MLADINO Cirkus 10 Tretje nadaljevanje 18.45 Poljudna znanost KRONIKE PLANETA ZEMLJA Oddajo je pripravila Giuliatta Vergombello Ta oddaja govori predvsem o vprašanju populacije, primerjajoč v tem pogledu industrijsko razvite in manj razvite, t. j. poljedelske dežele. Vsakodnevno se rodi na Zemlji 300.000 otrok, od teh 200.000 v revnih deželah. Poseben poudarek je v oddaji na zdravniški znanosti, ki je z uporabo antibiotikov zmanjšala smrtnost 19.15 Nabožna oddaja Oddajo je pripravil Angelo Gaiotti Ciganska kultura v naši družbi Zgodovinar prof. Vittorio E. Giuntella in dr. Mirella Karpati bosta analizirala nekatere kulturne in socialne sestavine v življenju Ciganov 20.00 DNEVNIK 20.40 Osrednji preiskovalni oddelek Šesto in zadnje nadaljevanje POŠTNI PREDAL 323 Za televizijo priredila Fabrizio in Umberto Giubilo, režira Vittorio Armentano Najdba osebne izkaznice nekega kamionista na obali Gar-gana omogoči odprtje raziskave o široko razpredeni trgovini z orožjem. Kapetan Puma in podnarednik Saitutti se lotita potrpežljivega zasledovanja udeležencev v tem poslu, zlasti kolovodje zločinske organizacije. 22.10 Govori, ki ostanejo — BENEDETTO CROCE 22.30 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.25 Nove abecede 18.45 Športni dnevnik 19.00 Veliki komik: BUSTER KEATON Na sporedu so trije krajši filmi, v katerih nastopajo sam Bu-ster Keaton, Virginia Fox in Joe Roberts 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Režiserji in zgodovina «PERCHE’ LA FRANCIA?» Dokumentarec, ki sta ga pripravila André Harris in Alain de Sedouy — Prvi del Ta oddaja nam predstavlja sodobne francoske režiserje. Prikazan bo anketni film o Franciji, ki sta ga posnela André Harris in Alain Sedouy. Naslovljen je «Francais, si vous sa-viez ... ». Deli se na tri dele in govori o sodobni francoski zgodovini. Prvi del se nanaša na obdobje 1936-1940, t. j. na obdobje ljudske fronte Leona Bluma; drugi del na čas politično - gospodarske obnove (1944-48); tretji na obdobje 1958-62, t. j. na alžirsko krizo in nastop De Gaulla. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 TV ŠOLA — Beograd, Gledališče, Ruščina, Varovanje lesa, Rudnik, Glasbeni pouk 17.00 ŠOLSKA TV — Hrvaško - slovenski kmečki upor 17.50 Peli so jih mati moja: PEGAM IN LAMBERGAR Iz vrste oddaj narodnih pesmi 18.00 Risanke za otroke 18.10 Obzornik 18.25 Komorni zbor iz Bečaja Oddaja TV Beograd 18.55 Mozaik 19.00 MARKSIZEM V TEORIJI IN PRAKSI Sodobni idejno - politični tokovi in marksizem 19.20 Mozaik kratkega filma 19.45- Risanka o, . 20.00 DNEVNIK 20.30 TV festival JRT 74 Vitomil Zupan: DIVJI LOV Nadaljevanka iz serije «Vesti in pločevina» Četrta epizoda Serija izhaja iz namer združiti zanimivost primerov o pobeglih voznikih z moralnimi in etničnimi nač !i vredno' ia in spoštovanja sočloveka. Gre torej tudi za mo ~ io mob '-'ac'jo javnega mnenja skozi kriminalistično napete, privlačne in na koncu tudi temeliito poučne zgodbe 21.20 W. S. Reymont: KMETJE Poljska TV nadaljevanka 22.00 TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanke za otroke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 V LJUBEZNI IN VOJNI Film režiserja Philippa Dunnea in v katerem nastopajo R. Wagner, D. Wynter in Y. Hunter 22.00 Mongolija — GOSPODARJI STEPE Dokumentarna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Glas in orkester; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Pesmi brez besed. TRST 12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasba po željah; 16.00 «Ljudje in stvari — kulturna oddaja; 19.30 Deželne kronike dela in ekonomije. KOPER 6 30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Zborovski prizori in baleti iz oper; 10.45 Prijateljica Vanna — glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Jezikovni pogovori; 16.15 Poskočnice; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.45 Posnetki iz našega studia; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.00 Srečanje; 21.30 Večer ob rocku; 22.30 Zadnje vesti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.12 Ekonomsko-sindikalna oddaja; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 12.10 četrti program; 13.20 Strnjena komedija; 14.07 Plošča za poletje; 14.40 Radijska priredba — 12. nadaljevanje; 15.10 Popoldanski glasbeni spored; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Plošča za poletje; 17.40 Program za mladino; 18.00 Glasbeno-govorni program; '9.15 Nabožna oddaja; 19.50 «Wal 'y» — drama v štirih dejanjih: 12.10 Orkester; 22.40 Danes v ■•»rinmeniu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska priredba — 12. nadaljevanje; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Program z A. Steni in E. Pandolfijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni program; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Supersonici 21.10 Parodije; 21.29 Oddaja z Michelangelom Romanom. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Strani iz albuma; 9.45 Šolska oddaja; 10.00 Koncert; 11.40 Durante, Ve-racini in Albinoni; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 «Lo speziale» — Goldoni jeva enodejanka ; 15.25 Plošče resne glasbe; 16.15 Glasba in poezija; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Enotni razred; 17.40 Jazz danes; 18.05 Skeči; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.30 Plošče; 21.30 Nova glasba; 22.40 Književna oddaja. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 7.00 Dobro jutro, otroci!; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Zbor in orkester doma JLA iz Beograda; 10.15 Iz naših krajev; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Orkester Percy Faith; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Srečanja z glasbeniki; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intremezzo: 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Narava in človek; 18.15 Orkester Capitol Sym-phony; 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Bojana Adamiča; 20.30 Radijska igra: «Kjer žabe letajo»; 21.30 Melodije v ritmu: 22.15 Od popevke do popevke: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nizozemska clasba tega stoletja. SPORT SPORT SPORT Italijanska nogometna prvenstva ALIGA IZIDI: Cagliari - Inter 1:1 Cesena - Roma 1:1 Juventus - Fiorentina 3:1 Lazio - Foggia 1:0 Milan - Bologna 1:1 Napoli - Torino 1:1 Sampdoria - LR Vicenza 2:1 Verona - Genoa 2:0 Lestvica: Lazio 42; Juventus 39; Napoli 34; Inter in Torino 33; Fiorentina 32; Milan 29; Bologna in Cagliari 28; Roma in Cesena 27; LR Vicenza 26; Verona 24; Foggia 23; Sampdoria 19; Genoa 17. Prihodnje kolo: Bologna - Lazio, Fiorentina - Sampdoria, Foggia -Milan, Genoa - Napoli, Inter - Cesena, LR Vicenza - Juventus, Roma - Cagliari, Torino - Verona. IZIDI: Arezzo - Como 2:2 Ascoli - Taranto 1:0 Avellino - Perugia 0 0 Bari - Novara 2:0 Brindisi - Atalanta 2:1 Brescia - Catania 2:1 Catanzaro - Parma 2:0 Reggiana - Reggina 2:0 Ternana - Spai 2:0 Varese - Palermo 1:1 Lestvica: Ascoli 45; Varese 43 l’emana in Como 42; Parma in Spai 36; Taranto, Novara in Palermo 33; Arezzo 32; Atalanta, Brescia in Avellino 31; Reggiana in Brindisi 30; Catanzaro 29; Perugia in Reggina 28; Catania 25; Bari 22. Prihodnje kolo: Atalanta - Reggiana, Brescia - Como, Catanzaro ■ Ascoli, Novara - Reggina, Palermo - Catania, Perugia - Spai, Parma -Bari, Taranto - Brindisi, Ternana - Avellino, Varese - Arezzo. c m = A SKUPINA IZIDI; Lecco - Belluno 1:1 Alessan. - Clodiasottomar. 2:0 Bolzano - Derthona 2:0 Udinese - Legnano 2:1 Padova - Mantova 2:0 Vigevano - Monza 2:1 Gavinovese - Pro Vercelli 1:0 Savona - Trento 1:0 Solbiatese - Triestina 0:0 Seregno - Venezia 1:0 Lestvica : Alessandria 51 Udine- e 42; Venezia 41; Lecco in Mon- NOGOMET, VA SKUPINI C LICE ZA TRIESTINO POL IZKUPIČKA Dri je pred koncem tekme zapravi! veliko priložnost Triestina 0:0 Solbiatese SOLBIATE3E: Fellini, Vincenzi, Rossi, Filacchione, Fiorin, Guidetti, Tosetto, Volpati, Fumagalli, Pezzot-ti, Invernici (Lavazza v 71. min.). TRIESTINA; Marson, Pomaro, Lucchetta, De Luca, Riva, Albicocco, Berteli, D’Alessi, Dri, Brusadel-li, Schillirò (Paganin v 81. min.). Sodnik: Tempio iz Catanie. Triestina je z remijem v Solbiate Arnu le delno dosegla svoj cilj. Po eni strani ji je neodločen izid zadostoval, da se je obdržala v boju za obstoj, po drugi strani pa je delitev točk premalo za moštvo, ki Po nedeljskem zavrtljaju se je položaj na dnu lestvice A skupine C lige zelo zapletel. Medtem ko je Derthona že obsojena na izpad, pa se za drugo vozovnico borijo od nedelje dalje kar tri ekipe, z enakim številom točk: Triestina, ki je remizirala in bo v nedeljo srečala Savom, ki jo je dohitela po zmagi nad Trentom, ter Clo-diasottomarina, ki je šla v A-lessandrio zgolj zaradi formalnosti in je tam tudi zgubila. Le točko več kot ta trojica pa ima Gavinovese, ki je prehitel Tržačane s svojo zmago proti Pro Vercelliju. V nevarne vode je zaplaval tudi Legnano, ki je naletel v Vidmu na premočnega nasprotnika. Udinese je sedaj sam na drugem mestu lestvice, vendar pa je Alessandria s svojimi devetimi točkami prednosti že v B ligi. za 39; Seregno 37; Mantova 36; Solbiatese 35; Pro Vercelli in Bolzano 34; Belluno 33; Vigevano 32; Padova 31; Trento 29; Legnano 27; Gavinovese 26; Savona, Triestina in elodiasottomarina 25; Derthona 19. Prihodnje kolo: Mantova - Alessandria, Monza - Bolzano, Solbiatese - Gavinovese, Derthona - Lecco, elodiasottomarina - Legnano, Vigevano - Padova, Triestina - Savona, Pro Vercelli - Seregno, Trento - Udinese, Belluno - Venezia. hoče v zadnjih kolih še doseči rešitev. Vendar pa so se tržaški igralci predstavili na igrišču s trdnim namenom, da ne zgubijo točke, predvsem pa so bili odločeni, da zaustavijo nasprotnikove napadalce, ki se odlikujejo predvsem v protinapadih. Tržaški trenerji so zato svojim varovancem svetovali, naj u-berejo obrambno taktiko ter se čimbolj zadržujejo v svojem kazenskem prostoru. S tem sta imela Fumagalli in Tosetto, konici Solbiateseja, kaj malo manevrskega prostora, saj sta vsepovsod naletela na budno obrambo gostov. Čeprav je Triestina (v glavnem) igrala v obrambi, pa se je nekajkrat spustila tudi v napad ter resneje ogrozila svojega nasprotnika. Izredna priložnost, ki bi lahko gostom zagotovila obe točki, je spodletela Driju proti koncu srečanja, ko je preigral obrambo domačinov in je šele v skrajnem tre' nutku naletel na stoperja Fiorina. Srečanje samo na v sebi rti bik) lepo, saj je Triestina težila le za tem, da ne bi zgubila, Solbiatese pa (kljub stalnemu pritisku v drugem polčasu) ni znal izrabiti svoje terenske premoči in presenetiti ne preveč blestečih gostov. ODBOJKA 1. moška divizija Noncello — Bor 1:3 Dom Torriana 1:3 2. moška divizija Libertas A — Dom B 3:0 AGI — Olympia 3:2 V polfinalu turnirja kandidatov za naslov šahovskega SP je Karpov dosegel še četrto zmago nad Spas-skim in se je tako uvrstil v finale tega turnirja, kjer bo igral s Korč- AVTOMOBILIZEM NA DIRKI ZA VN BELGIJE Fittipaldi pred Laudo Brazilec Emerson Fittipaldi je osvojil prvo mesto na mednarodni avtomobilski dirki za VN Belgije v Nivellesu. Tekmoval je na melarnu. Na cilju je za malenkost prehitel Avstrijca Laudo, ki je vozil ferrari. Na lestvici za SP vodi Fittipaldi, pred Laudo, Regazzonijem itd. jb E c*ì NOGOMET KONEC PRVENSTVA V 2. AMATERSKI LIGI MUGGESANA NAPREDOVALA V 1. VISOKA ZMAGA KRIŠKE VESNE Križani so med slovenskimi ekipami najvišje na lestvici Poleg Fossa Iona in In terja SS zapušča 2. AL tudi Breg AL i ~ Vesna — Fossalon 5:0 VESNA:; R. Tence, Verzier (Košuta), Botti, Germani, S. Tence, Skrem, Kelemenic, Valente, Caha-rija, Bortolotti, B. Tence. FOSSALON: Bet, Defendi, P. Girotte, Savian, Pasfian, Macoratti, Cadenaro, Flaborea, Milani, Fer-razzo in A. Giretto. SODNIK: Zucco iz Krmina. STRELCI: v 20. min. Boris Tence, v .35. min. Bortolotti, v ,1. in 16. min. d.p. Bortolotti, v 40. min. Caharija. V zadnjem kolu druge nogometne amaterske lige je Vesna pripravila svojim' navijačem . . . -in' navijačem bazoviške Zarje lepo presenečenje. Nihče od kriških navijačev namreč ni pričakoval tako o-bilne zmage domačih nogometašev, nojem. io — id.wu nr ki so kar s petimi goli odpravili ................................................................ 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. KVOTE: 12 — 2.794.144 lir 11 — 158.700 lir 10 — 15.400 lir 2 - 3 — 4 - 5 - 6 - suffolk Gruppo Wohlgemuth Taglieto Annuccia Icrex Nello Bosforo Palagruzza Guardiane Saturno Altana Kleber X 1 1 X X 2 2 1 X 1 X 2 KOŠARKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Tretja zaporedna zmaga borovcev v tem prvenstvu Tudi tokrat je bil Klobas najuspešnejši strelec V NOGOMETNI D LIGI Pro Gorizia nepričakovano predala srečanje v Meranu Domačini so dosegli gol že v prvi minuti igre Passirio Meran - Pro Gorizia 3:1 (2:0) PRO GORIZIA: Magris, Sdrigot-ti, Marson, Zoratti, Torninovi, Bianco (Battistutta), Ridolfi, Barile, Fabris, Ghermi, Omizzolo. PASSIRIO: Squaranti, Andretta, (Visentin), Lusente, Vaisecchi, Dell'Ago, Martucci, Leali, Ghirardello, Odorizzi, Cori, Rizzi. SODNIK: Poveri iz Seregna. STRELCI: v 1. min. p.p. Martucci (11-metrovka), v 35. min. Rizzi, v 20. min. d.p. Ghirardello, v 29 nvn. Omizzolo. Pro Gorizia je nepričakovano klonila proti Passiriu v Meranu. Tekma se je pravzaprav odločila že y prvi minuti, ko je sodnik dosodil domačinom 11-mctrovko. Gol je za Goričane pomenil mrzlo prho. V naslednjih minutah so igrali precej zmedeno in niso utegnili speljati lepih akcij. To so se veda izkoristili domačini, ki so neštetokrat ogrožali Magrisova vrata. Do drugega gola za domačine je prišlo v 35. minuti, ko je Gori zelo ostro streljal proti vratom: Magris je žogo odbil, a točno na noge Rizzija, ki je tako zopet zatresel goriško mrežo. V drugem polčasu je Pro Gorizia spremenila taktiko in je začela igrati v napadu. Taka sprememba pa je dovolila domačinom, da so izkoristili protinapade In prav v neki taki akciji so dosegli tretji zadetek. Ob tem golu so za Goričane splahnela vsa upanja. V 29. minuti je Omizzolo, zaradi nesporazuma v obrambi, dal edini gol za Pro Go-rizio. ložnost za zmago. Namesto da bi tržaški predstavniki stalno vodili in ogrožali svojega nasprotnika, so se znašli v podrejenem položaju in jim je le proti sredini drugega polčasa uspelo remizirati. V nedeljo bo Ponziana morala i-grati proti Maniagu. Tekma bo odločilna za osvojitev prvega mesta. Tržačanom bi zadostoval remi, saj bi se tako obdržali na vrhu, Mania-go pa bo startal le na zmago, da bi si tako priboril pravico do dodatnega srečanja za vstop v višjo ligo. V promocijski nogometni ligi Ponziana priložnosti tokrat ni izkoristila Cordenonese — Ponziana 1:1 (1:0) Do konca promocijskega prvenstva manjka le še eno kolo, vendar pa Ponziana še ni gotova, če bo napredovala v D lig Potem ko so Tržačani po krasnem zasledovanju ujeli in prehiteli Pro Cervi-gnano, se sedaj nahajajo le z dve ma točkama prednosti na prvem mestu pred nevarnim Maniagom. Ponziana si je v nedeljo (v pred zadnjem kolu) zapravila izredno pri- POKAL RONCHI Baxter — Union 2:0 UNION: Vedana, Del Zio, Mora-bito, Bandi, Sussan. Attini, D'Agnolo, Sartori, Zahar, Dessenibus, Morgan V nedeljo je na Proseku doživel Union nov poraz proti razmeroma šibki ekipi Baxterja. Oba zadetka sfa bila dosežena v prvem polčasu, medtem ko je v drugem polčasu Union zaigral bolje, tako da je večkrat spravil nasprotnikovo obrambo v zadrego. V sem cim gem polčasu so igralci Baxterja igrali grobo, tako da je sodnik dosodil 11-metrovko za Union. Streljal je Morgan, a je zgrešil. Union je zaigral slabo prav v zadnjih nedeljah, ko je kazalo, da bo prišel do dobrih rezultatov v tem pokalu. Mauro Demacori — Primorec 2:0 PRIMOREC: V. Kralj, Husu, Sluga, Čuk, Sosič, B. Križmančič, D’Este, V. Možina, P. Kralj, Stran-ščak, B. Kralj (v d.p. Mervič), 12 Kante. Primorec je proti Demacoriju nezasluženo doživel svoj drugi poraz v tem turnirju. Vso tekmo je bil enakovreden nasprotniku. Pristranski sodnik je precej pomagal domačinom k zmagi saj jim je dosodil v drugem polčasu dve enajstmetrovki, ki so ju spretno realizirali. Tre-benci so napadali, a jim ni uspelo priti do gola, tudi zaradi smole. Pavel Kralj je v 15. min. d.p. pri praznih vratih zadel vratnico, ko je bilo stanje že 1:0. Tako bi lahko Trebenci izenačili a, nasprotno, so domačini s pomočjo sodnika dve minuti kasneje podvojili in upi Primorca so bili zapečateni. Bruno Križmančič 1. DIVIZIJA Bor — GMT 62:40 ( 26:23) GRANDI MOTORI: Fortuna 3, Durighello 5, Uxa 15, Florean 2, Bavitori 9, Purga, Colavito, Cen-garle 1, Arazza 2, Giorgio Uxa 2. BOR: Hrvatič, Kravos 1, Klobas 35, Oblak 2, Stokelj 2, Kuferzin 2, Drasič 8, Francia 4, Lakovič 6. Sodnika: Modolo in Bassi iz Trsta. Prosti meti: GMT 6:14, Bor 11:36. Pet osebnih napak: Durighello (27:32), Florean (32:35), Cengarle (35:43) Arazza (37:55). Borovi košarkarji so v nedeljo o-svojili tretjo zaporedno zmago proti močnemu GMT, čeprav so nastopili z okrnjeno postavo. «Plavi» so si zmago povsem zaslužili, saj so nasprotnikom vsilili svoj način i-gre in so vodili že od vsega začetka. Košarkarji GMT so si kaj kmalu nabrali po več napak, kar jih je v drugem delu igre drago stalo. Borovci, katere je tudi tokrat, vodil mladi Leorrard Karen, "soHMIt v o-brambi dokaj ^ zanesljivi, v napadu pa so v glftVnem osredotočili svojo igro na razpoloženega Klobasa, ki je bil tudi tokrat daleč najboljši strelec na igrišču. Srečanje se je v bistvu odločilo v uvodnem delu drugega polčasa, ko sta morala oba centra domačinov zaradi petih o-sebnih napak zapustiti igrišče. Brez visokih nasprotnikov je postala naloga «plavih» še lažja, tako so si naši košarkarji priigrali zanesljivo prednost desetih točk, to razliko v koših pa so do konca tekme še povečali. Z osvojenima točkama so se borovci povzpeli proti vrhu lestvice, v zadnjem kolu prvega dela prvenstva pa bodo igrali proti zadnjemu z lestvice, z ekipo Edere. Izidi tekem naših mlajših moštev: DEČKI Bor — Lloyd Adriatico B 65:54 Kontovel — Libertas TS 113:29 Polet — Flaminio n.o. Turnir CDL Drevi bodo borovci igrali tretje kolo turnirja Casa della Lampada. Tokrat se bodo naši košarkarji spoprijeli s favoritom tega turnirja z Lloydom Adriaticom, ki je letos u-spešno nastopal v drugi italijanski ligi. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri, Bor bo igral z naslednjo postavo: Barazzutti, Francia, Klobas, Kapič, Vatovec, Ražem, Pertot, Kralj, Kraus in Sosič. Italij'anski košarkarski pokal V Vicenzj se je zaključil finalni turnir za italijanski košarkarski pokal. V srečanju za prvo mesto je Sinudyne iz Bologne premagalo videmski Snaidero z 90:74 (40:40). Snaidero je v tem turnirju poskrbel za največje presenečenje, saj je v prvem dnevu premagal favorita Ignisa, ki je lani na tem turnirju osvojil prvo mesto in je letos osvojil državni naslov. Ignis se je letos moral zadovoljiti s tretjim mestom, z zmago proti Saclaju z 80:73 (32:31). Končna lestvica: L Sinudyne Bologna, 2. Snaidero Videm, 3. Ignis Varese, 4. Saclà Torino. b. 1. prvega polčasa ter ob stanju 1:1 je Gruden v 20. minuti d.p. spet povedel. Igra je bila zelo lepa, čeprav je potekala na majhnem igrišču, ki ni dovolilo dolgih podaj. Naj omenimo, da je Peter Flore-nin dobil srebrno plaketo kot najboljši strelec turnirja (igralec je namreč dal 5 golov v dveh tekmah). Sovodenjci so igrali v naslednji postavi: G Marson, Corva, Kovic, Gruden, Trampuž (Ferfo-Ija), Petejan, S. Florenin, Sambo, P. Florenin, B. Marson, Pozzo. ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI Nov poraz Krasa 3:0 Libertas Rocol — Kras (15:7, 15:8, 15:11) ROCOL: Carraro, Lombardo, Mo-linàri, Nussdorfer, Spinelli, Tersal-vi, Valdemarin, ' Vitussi in Ros- si tto. KRAS: Kobal, I. in S. Budin, Bitežnik, Milič, Pegan, Simoneta. Sodnika: Conte in Doriguzzi. Negativna serija druge Kraševe moške odbojkarske šesterke se nadaljuje. V četrtek je mlado moštvo Libertasa iz Roccia zadalo predstavnikom zgoniške občine še en hud poraz, kar je logična posledica slabe telesne priprave in pomanjkanja uigranosti. Predzadnjo prvenstveno tekmo bo Kras odigral šele prihodnjo soboto, ko bo gostil v Nabrežini šesterko Are Linea. —bs— MLADINSKI NOGOMET Naraščajniki Breg — Union 0:1 Vesna — Rosandra 1:0 RUGBY Jugoslovanska reprezentanca rugbiju je na tekmovanju za pokal evropskih narodov v Madridu osvojila 13. mesto, potem, ko jp v zadnji tekmi premagala Dansko z 1:0. enajsterico Fossalona. S tem porazom je Fossalon ostal pri 21 točkah, s čimer bo moral skupno z Inter SS in Bregom v prihodnji sezoni igrati v nižji ligi. Kriški nogometaši so se v tem srečanju dobesedno razigrali, že iz uvodnih potez je bilo jasno, da_ se hočejo posloviti od svojega občinstva z izdatno zmago, s čimer bi lahko delno poplačali zvestobo svojih navijačev, ki so jim sledili na vseh srečanjih. Vesna je takoj začela z napadi na nasprotna vrata Maggesano si je v zaključnem sprintu zagotobila prestop v višjo ligo. Miljska enajsterica je nam~eč na Proseku odpravila Primorje, medtam ko je Stock nepričakovano klonil Ederi in s tem omogočil pot v 1. ligo Muggesani. Omenili bi še nepričakovani poraz Flaminia na račun razigrane Juventine, ki se je s to zmago povzpela na deveto mesto končne lestvice. Od naših enajsteric se je najvišje uvrstila Vesna, ki je po visoki zmagi nad Fossalonom dohitela Audai, ki je klonil S. Anni. Zadnji slovenski derbi se je zaključil v korist Zarje, ki bo tudi prihodnjo sezono igrala v 2. ligi, medtem ko se bodo morali Brežani posloviti od te lige in igrati v 3. ligi. Poleg Brega sta izpadla še Fossalon in Inter SS, ki je v nedeljo dobil kar šest golov od tržaškega Libertasa. B. R. in je že v 20. minuti dosegla prvi go! z Borisom Tencejem. Petnajst minut kasneje pa je pretresel Be-tovo mrežo razpoloženi Bortolotti, ki je v drugem polčasu dosegel še dva gola in je tako popolnoma razbil obrambo razočaranih gostov. Vesna, kljub izdatnemu izkupičku, ni prenehala z napadi in je 15 minut pred koncem dosegla svoj peti gol s Caharijo, ki je prej za-streljal enajstmetrovko in je tako olajšal poraz gostov. Slavje v kriškem taboru in med navijači je bilo seveda veliko. Vesna se je tako poslovila od svojega občinstva z izdatno zmago in s šestim mestom na lestvici, kar je najboljši rezultat med našimi e-kipami. bi Breg — Zarja 0:1 BREG: Pavènto, "Cuk, Rodeta, Vidos, Markežič, Race, Bržan, So- Na nogometnem turnirju v Znravščiui Sovodnje zmajale V soboto so na nogometnem igri šču v Zdravščini odigrali sklepni del turnirja, ki ga je priredilo domače športno društvo. Kot smo že poročali so na turnirju nastopile štiri ekipe, od katerih dve slovenski, in sicer Mladost iz Doberdoba ter Sovodnje. Po kvalifikacijekih tekmah, ki so jih odigrali Prejšnjo nedeljo sta se v veliki finale uvrstili ekipi Sovodenj in Poggia, v mali pa Mladost in Montesanto. Najprej so se srečali Doberdobci in Goričani. Zmagali so Kraševci z rezultatom 3:1 in si zagotovili tretje mesto. V glavnem finalu so igralci iz Sovodenj tesno premagali Poggio z 2:1 in si tako zagotovili končno zmago. Za Sovodenjce sta dala gole P. Florenin v 15. minuti Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva ■.________________________________________________________________________ Argentina: premalo dobrih igralcev Reprezentanco bodo izpopolnili šele tik pred SP ■ Brez motnosti za večji uspeh Svetovno prvenstvo se je za Argentince začelo že lani, točneje 14. februarja na olimpijskem stadionu v Miinchnu, kjer so Juž-noameričani presenetljivo premagali Zahodno Nemčijo s 3:2. Argentinci so bili na mah v središču pozornosti in nekateri so jih že prištevali med favorite. Tudi sami so bili dokaj prepričani v to vlogo in rezultati na kvalifikacijah so bili taki: Argentina — Bolivija 4:0 Paragvaj — Argentina 1:1 Bolivija. — Argentina 0:1 Argentina — Paragvaj 3:1 Svoje navijače so navdušili, čeprav je bila ta skupina šibka in neprimerna za primerjavo z ekipami, ki bi igrale v Nemčiji. Državno reprezentanco je tedaj vodil bivši «Italijan» Omar Sivori, katerega pa je po naslednjih neuspehih in zaradi ne prevelike volje do Vodstva ekipe, zamenjal Vladislao Cap. Že od nekdaj je nogomet v Argentini stvar klubov. Sicer je za tipično deželo priseljencev to nekaj povsem normalnega. V srcih ljudi je bil vedno spomin na matično domovino in klubi so bili ustanovljeni bolj v prid narodni zavesti kot politični pripadnosti novi domovini, ki je nudila le vsakdanji kruh. Klubi so bili vedno osnova argentinskega nogometa, nogometna zveza pa le birokratska ustanova, ki je skrbela za organizacijo prvenstev. Državna reprezentanca je predstavljala vedno problem. Malokdo je čutil navezanost na «camiseto» z belimi in modrimi črtami, ki izhajajo neposredno iz državne zastave. Ni torej slučajno če je bila Argentina na svetovnih prvenstvih vedno izločeno že po spopadih v osmini finala. Le prvo tekmovanje za svetovni pokal jo je privedlo celo do finala. Očitno pa je bila to izjema. To še ne pomeni, da v Argen tini ni dobrih nogometašev. Že pred vojno jih je od tam mnogo priromalo v Italijo in nato tudi «azzurrom» pomagalo do blestečih zmag. Isti je problem danes Zvezni trener lahko na redkih tre ningih računa le s kako polovi co kandidatov. Ostali so se na veličali neresnih razmer in odšli v Španijo ali Brazilijo. Vlada je sedaj do konca leta prepovedala izseljevanje in zvezdnik Miguel Brindisi, ki se je najbolj stoično upiral ponudbam, je celo dobil posebno kolajno «za narodne zasluge» od samega predsednika Perona. Novi trener Cap se tudi ni vrgel na delo s posebno vnemo. Prišel je iz Kolumbije po dolgih pogajanjih. Ni imel več jasne slike o domačem nogometu. Začel je povsem znova, prepričan, da bo Igra v 4. skupini skupno z Italijo, Haitijem in Poljsko Spored tekem: 15. junija v Stuttgartu: Poljska — Argentina 18. junija v Stuttgartu: Argc'-a — Italija 23. junija v Miinchnu: Argentina — Haiti * * * Nastopi na prejšnjih svetovnih prvenstvih: 1930 — 2 mesto (v finalu 2:4 proti Urugvaju) 1934 — izločena v osmini finala (2:3 proti Švedski) 1958 — izločena v osmini finala (1:3 proti Zah. Nemčiji. 3:1 proti Sev. Irski, 1:6 proti češkoslovaški) 1962 — izločena v osmini finala (1:0 proti Bolgariji, 1:3 proti Angliji, 0:0 proti Madžarski) kmalu tudi on odslovljen. In res je «selecionado» igrala na vseh pripravljalnih tekmah zelo slabo. Razlog je bil tale: Cap je dvakrat sklical po 11 igralcev in nekaj rezerv, med vsemi pa je bilo kar 8 nogometašev, ki so že vedeli, da bodo izločeni iz ekipe za Nemčijo, ker bodo na njihova mesta prišli drugi, ki igrajo v tujini. Najboljši v argentinski ekipi je 23-letni Miguel Brindisi, igralec s hitrim in zvitim driblingom, sposoben strelov z vseh položajev. Za državno reprezentanco je nastopil 26-krat. Ostali člani ekipe bi morali biti še: Santoro — vratar 32 let, član Indipendienteja, z dobrimi mednarodnimi izkušnjami kot vratar moštva, ki je večkrat osvojilo južnoameriški klubski naslov in se potegovalo za medcelinskega. Fillol — vratar 23 let, z nekaj mednarodnimi izkušnjami. Igral tudi proti Nemčiji (med zmagovitim 3:2). Wolff — branilec 25 let. Brez posebnih odlik vendar 29-krat v državnem dresu in zato gotov potnik na SP. Glaria — branilec 26 let, majhne postave in živčen, vendar baje med najboljšimi v zadnjih letih. Togneri — branilec 31 let, prvo tekmo je igral pred kratkim proti Romuniji in se bolj slabo izkazal. Sa — branilec 28 let, eden redkih, ki je «preživel» odstop Sivo-rija. Telch — režiser 30 let, atletsko dobro pripravljen, 13-krat v reprezentanci. Chazarreta — režiser in napada lec 26 let, baje je močno popustil v zadnjem času, iz ekipe pa ga ne dajo. . . ker nimajo zamenjave. Poy — režiser 28 let, katerega Cap baje malo ceni. Matični klub Rosario Central pa ga bo iz pre stižnih razlogov verjetno vsilil v prvo postavo. Squeo — režiser 25 let, z dobrim pregledom nad igro vendar s skromnejšim tehničnim znanjem. Houseman — desno krilo 20 let, hiter in z dobro mero fantazije. Doma tudi dobro strelja, boje pa se, da ga bodo z malo ostrejšim kritjem na SP onesposobili. Balbuena — napadalec 28 let, ki se lahko prilagodi več taktičnim variantam. Avallay — srednji napadalec 29 let, trdno zgrajen, primeren za frontalne vpade v kazenski prostor. Tem igralcem se bodo gotovo pridružili še vratar Carnevali, ki igra za Las Palmas na Kanarskih otokih, branilec Bargac, član francoskega Nantesa, Heredia in Aya-la, ki igrata za madridski Atletico in Yazalde, nevaren napadalec lizbonskega Sportinga. Ostale bo Cap izbral med tistimi, ki so zasilno dopolnili ekipo med pripravami. Pravo uigranost bo morala Argentina poiskati na tekmah neposredno pred svetovnim prvenstvom, ko bo vendarle popolna. Po predvidevanju strokovnjakov čaka Argentino v osmini finala brezpogojna kapitulacija. Stvar je še toliko hujša če pomislimo, da bo prihodnje svetovno prvenstvo leta 1978 prav v Argentini. Bruno Križman vič, Lovriha, Strnad, Grahonja. ZARJA: Tasso (Babuder), Lupo, Grgič, Marc, Križmančič, Metlika, Grgič, Bon, Žagar, Ražem, Kalc. STRELEC: v 31. min. Kalc. V poslovilni tekmi je Zarja Brežanom iztrgala zmago. Tekma sama na sebi ni bila zanimiva, saj blatno igrišče ni dopuščalo dobre tehnične igre. Kljub temu pa smo pričakovali od obeh ekip nekaj več zagrizenosti in dobre volje. Breg in Zarja nista imela važnejših ambicij v tej tekmi; «plavi» so (utrujeni in, demoralizirani zaradi slabe sezone) že nestrpno pričakovali konec prvenstva, medtem ko si je Zarja že prejšnjo nedeljo zagotovila obstanek v ligi. Potek srečanja je pokazal boljšo kondicijo in skupno igro bazoviških nogometašev, ki so z večjo lahkoto prodirali do nasprotnikovih vrat. Brežani, ki so nastopili z okrnjeno postavo, so odgovarjali z improvizirano in ne vselej blestečo igro. Kljub temu ni prišlo do večjih priložnosti in nevarnosti za oba vratarja. Sredi polčasa je Bazovcem uspelo preiti v vodstvo s Kalcem po neverjetni napaki brežanske o-brambe, in to je bil edini pomemben strel na vrata obeh strani. Po odmoru je bil potek srečanja nekoliko živahnejši vendar se izid ni spremenil. Letošnje prvenstvo je iz raznih vzrokov prineslo Brežanom veliko razočaranj, med katerimi tudi izpad iz 2. kategorije. Vsi, ki so Bregu sledili kljub tolikšni nesreči, pa so prepričani, da bodo «plavi» že prihodnje leto nadaljevali s svojo mladinsko politiko, ki bo nedvomno obrodila prej ali slej sadove. IST Flaminio — Juventina 0:1 (0:1) JUVENTINA: Plesničar, Corva, M. Tabaj, Nanut, Uras, E. Tabaj, Montico, Sirk, Ferletič, Berdon, Fer-folja. FLAMINIO: Collovatti, Zacchigna, Gregoratti, Spangher I, Di Pasquale, De Bosicchi, Russian, Galinotti, Parovel, Orto, Žago. Sodnik: Canciani iz Tržiča. Strelec: v 26. min. p. p. Sirk. V zadnji tekmi nogometnega prvenstva 2. amaterske lige, E skupina, je Juventina iz štandreža zmagala v Trstu proti ekipi Flaminia. Tekma je bila precej zanimiva in hitra, posebno ker pri obeh ekipah ni bilo vprašanje napredovanja ali izpada. Kljub temu moramo reči, da bi v primeru remija ali zmage Flaminia bila tržaška ekipa sama na tretjem mestu lestvice, medtem ko ga zaradi poraza mora deliti še s tremi ekipami. Tekma se je odločila v prvem polčasu, ko so gostje v 26. minuti prišli do zadetka s Sirkom. Po golu so se domačini nekoliko bolj razigrali in skušali priti do izenačenja. Štandreška obramba pa je tokrat zelo pazljivo zaigrala in ni dovolila domačinom, da bi neposredno ogrožali Plesničarjeva vrata. S to zmago si je Juventina zagotovila odlično deveto mesto z 31 točkami (v 30 odigranih tekmah jih je 10 osvojila, 11 remizirala ter 9 zgubila). Če pogledamo posebno lestvico slovenskih ekip, ki igrajo v tem prvenstvu, je Juventina na drugem mestu, saj je samo Vesna pred njo. Primorje — Muggesana 0:2 PRIMORJE: Kapun (v 46. min. Štoka), Blažina, Sardoč, Verša (v 55. min. Tomizza), Vatta, Prašelj, Rustja, W. Husu, Bolcich, Barnaba, Drioli. MUGGESANA: Coslovicb, De Santis, Stefanini, Dilich, Varin, Borroni, Pugliese, Meggiolaro, Man-cosu, Rupini, Stradi. STRELCI: v 9. min. Stradi, v 35. min. Pugliese. KOTI: 4:5. SODNIK: Pipan iz Trsta. GLEDALCEV: 300 Tudi v poslovilni tekmi letošnje ga neuspešnega prvenstva je Primorje na domačih tleh klonilo Muggesani, ki si je s to zmago zagotovila prestop v višjo ligo. Muggesana je popolnoma zasluženo zmagala pa čeprav je treba priznati, da bi Primorje z nekoliko več športne sreče lahko v drugem delu igre izenačilo. V prvih 45. minutah je Primorje zaigralo preveč raztrgano, brez povezave in Predvsem v obrambi so bili Prosečani netočni in nezanesljivi. Muggesana je začela s hitrim tempom igre in je s tem spravila v zagato domačine. V deveti mi miti so gostje že prišli v vodstvo. Verša in Kapun sta nekoliko oklevala pred vrati, nesporazum je izkoristil Stradi, ki je brez težkoče porinil žogo v mrežo. Ta zadetek je dal Muggesani še več poleta Množično je pritisnila na vrata Primorja. Domačini pa so le redkokdaj zaposlili vratarja Maggesane, ki je bil v 26. minuti igre v nevarnosti. Barnaba je streljal od daleč, Coslovicb je bil že premagan toda žoga je zadela desni del preč ke, se odbila v polje do Verše, ki je iz ugodnega položaja streljal visoko nad vrati. Po tej nevarnosti je Muggesana sprožila nekaj nevarnih prodornih akcij, vendar je bil zanesljivi Kapun vedno na pravem mestu. V 3. minuti so gostje podvojili. Nesporazum Verša - Sardoč, žoge se polasti Stradi, ki predloži v sredino Puglieseju, ki z glavo drugič pretrese mrežo Primorja. V nadaljevanju je Primorje za igralo kot prerojeno in s tem pri-sililo goste v obrambo. Vratar Co-slovich je z dvema drznima posegoma preprečil pot do gola «rdeče-rumenim», ki so v nadaljevanju iskali vsaj častni zadetek, vendar brez uspeha. Po tem nastopu Primorja lahko rečemo, da morajo Prosečani za prihodnjo sezono urediti vrzeli v posameznih sektorjih, ki so bile v tem zaključnem delu prvenstva precej vidne. B R. 2. AMATERSKA LIGA Muggesana — Primorje 2:0 Juventina — Flaminio 1:0 Edera — Stock HO Duino — Campanelle 1:1 Libertas — Inter SS 6:0 Vesna — Fossalon 5:0 S. Anna — Audax 2:0 Zarja — Breg 1:0 KONČNA LESTVICA Muggesana 44, Stock 42, S. Anna 37, Edera in Flaminio 35, Audax in Vesna 34, Libertas 33, Juventina 31, Primorje 29, Campanelle in Duino 28, Zarja 25, Fossalon 21, Inter SS 18, Breg 6. Muggesana napreduje v 1. kategorijo, Fossalon, Inter SS in Breg pa izpadejo v 3. amatersko ligo. Cagliari - Inter X Cesena - Roma X Juventus - Fiorentina 1 Lazio - Foggia 1 Milan - Bologna X Napoli - Torino X Sampdoria - LR Vicenza 1 Verona - Genoa 1 Bari - Novara 1 Catania - Brescia 2 Reggiana - Reggina 1 Prato - Livorno 2 Rimini - Giulianova X KVOTE: 13 — 7.924.200 lir 12 — 257.000 lir Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI: Olimpija - Beograd 1:1 Hajduk - Borac 4:1 Vardar - Vojvodina 1:1 Zagreb - Dinamo 1:2 Sioboda - Bor 0:0 Partizan - Radnički 3:1 Velež - Čelik 2:0 Proleter - Sarajevo 2:0 Željezničar - C. zvezda 1:3 Lestvica: Hajduk in Velež 43; Crvena zvezda 41; Partizan, Beograd in Čelik 35; željezničar, Dinamo in Olimpija 32; Sioboda, Pro-leter in Sarajevo 31; Vardar in Radnički 30; Vojvodina in Bor 29; Borac 28: Zagreb 27. Zadnje kolo (danes): Vojvodina -Obmpija, Borac - željezničar, Beograd - Hajduk, Dinamo - Vardar, Bor - Zagreb, Radnički - Sioboda, Čelik - Partizan. Saraievo - Velež Crvena zvezda - Proleter. 2. ZVEZNA LIGA prek. 2:1 7:1 1:0 4:1 4:0 0:0 1:0 1:0 IZIDI: Mura - Rijeka Maribor - Crvenka Dinamo (V) - Mercator Bačka - Karlovac Kozara - Šibenik Osijek - Dinamo (P) Famos - Igman Leotar - Iskra Novi Sad - Spartak Lestvica: Osijek 36; Rijeka 35; Novi Sad. Iskra in Kozara 33; Crvenka 30; Maribor, Famos, Šibenik in Leotar 29; Bačka 28; Dinamo (V), Igman, Karlovac in Dinamo (P) 26; Spartak 23; Mercator 21; Mura 18. Prihodnje kdo: Mercator - Maribor, Dinamo (P) - Mura, Karlovac - Famos, Šibenik - Bačka, Rijeka - Kozara, Crvenka - Osijek, Spartak - Dinamo (V), Igman -Leotar, Iskra - Novi Sad. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI: Ljubljana - Slovan 1:0 Nafta - Drava 0:1 Šmartno - Slavija 3:1 Koper - Kovinar 0:0 Železničar - Ilirija 3:0 Aluminij - Izola 1:1 Rudar - Kladivar 3:0 Lestvica: Rudar 31; železničar 27; Ljubljana in Kladivar 26; Ko- per 24; Slovan 23; Nafta in Ilirija 20; Slavija 19; Kovinar 18; Šmart- no 17; Drava in Izola 15; Alumi- nij 13 točk. Prihodnje kolo: Drava - Rudar, Kladivar - Ljubljana, Slovan - A-luminij, Izola - železničar, Ilirije - Koper. Kovinar - Šmartno, Sla vija - Nafta. ZCNL IZIDI: Sava (K) - Usnjar 1:1 Tolmin - Vozila 3:2 Jadran - Triglav 0:1 Tržič - Tabor 3:2 Adria - Sava (T) 3:0 Litija - Primorje 2:2 Lestvica: Vozila 28; Litija 23; Triglav 22; Sava (K) 21; Adria, Usnjar in Tržič 18; Tabor in Jadran 16; Primorje 14; Tobnin 12; Sava (T) 8. Prihodnje kolo: Litija - Sava (K), Primorje - Adria, Sava (T) - Tržič, Tabor - Jadran, Triglav - Tolmin Vozila - Usnjar. 247 334 346 311 356 253 421 275 423 341 379 380 173 313 280 233 382 431 358 439 278 397 345 301 314 288 370 354 319 397 319 251 408 360 381 339 297 294 343 417 364 404 383 382 407 439 456 298 368 361 233 379 214 59 164 114 89 99 195 299 305 312 358 305 332 356 402 341 377 290 311 269 387 330 291 406 304 324 414 463 463 327 349 369 354 347 327 89 210 357 316 410 273 448 376 315 362 262 328 364 366 322 423 227 333 240 328 330 294 434 352 417 355 381 353 442 322 14 70 3 82 lir. 3an» PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč! račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. din 5374 Stran 6 14. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Trst 176 Otroški vrtec v Ul. Mamiani 173 446 295 Drž. sr. šola v Ul Carli 185 383 306 Osnovna šola «E. Morpurgo» 136 552 307 » 98 514 308 Osnovna šola «E. de Amicis» 171 317 309 Osnovna šola «E. Morpurgo» 163 361 347 Osnovna šola «E. de Amicis» 156 361 348 Drž. sr. šola na Campi Elisi 148 396 349 » ŠKORKLJA 167 400 49 Industr. teh. zavod «A. Volta» 258 350 259 » 126 245 260 Drž. srednja šola «F, Rismondo» 175 421 261 Drž. srednja šola «G. Corsi» 205 350 262 » 137 275 233 » 169 347 264 Osnovna šola v Ul. Commerciale 171 445 265 Osnovna šola «Ruggero Manna» 155 421 266 Občinski rikreatorij «G. Brunner» 131 429 267 » 171 390 268 Drž. srednja šola «G. Brunner» 139 444 363 Industr. teh. zavod «A. Volta» SVETI JAKOB 144 365 119 Osnovna šula «F. Carniel» 155 341 120 » 138 305 121 » 134 434 122 » 170 495 123 Osnovna šola «R. Timeus» 89 340 124 Osnovna šola «S Slataper» 91 390 125 » 98 420 126 Osnovna šola «Duca d'Aosta» 99 322 127 » 125 4 Ki 128 Državna srednja šola «Ivan Cankar» 139 456 129 Osnovna šola «F. Carniel» 101 240 130 » 106 367 131 Občinski rikreatorij «R. Pitteri» 71 383 133 Osnovna šola «F Carniel» 115 356 134 Otroški vrtec v Ul. Frausin 145 389 135 Osnovna šola «Duca d’Aosta» 158 374 137 Znanstveni licej «G. Oberdan» 144 468 138 Osnovna šola «Duca d’Aosta» 137 412 139 Trgovski tefmičn: zavod «L. da Vinci» 147 383 140 Otroški vrtec v Ul. degli Antenorei 110 362 141 Trgovski tehnični zavod «L. da Vinci» 130 463 142 Znanstveni licej «G. Oberdan» 136 385 144 Trgovski tehnični zavod «L. da Vinci» 185 385 346 Osnovna šola «F. Carniel» 171 SV. M. MAGDALENA SPODNJA 373 4 Državna srednja šola v Ul. Manli 137 373 9 Državna srednja šola v Ul. Manli 139 339 19 Osnovna soia «Fratelli Visintini» 118 438 52 Osnovna šola v Ul. Pagano 35 128 73 Osnovna šula «Domenico Rossetti» 111 496 76 Osnovna šola «Caprin 102 317 88 Osnovna šoia «Foschiatti» 101 349 157 Osnovna šola «Foschiatti» 89 374 205 Otroški vrtec v Ul. dell’Acqua Občinski rikreatorij «Nicolò Cobolli» 89 291 206 145 450 207 » 129 413 208 » 191 443 209 Državna srednja šola «Caprin» 184 423 210 > 123 427 211 Osnovna šola «G. Foschiatti» 116 439 212 Osnovna šola v Ul. Pagano 87 500 213 Osnovna šola «M. Silvestri» 50 454 296 Osnovna šola «G. Foschiatti» 91 462 297 » 108 356 300 Osnovna Sola v Ul. Pagano 67 365 301 Osnovna šola «G. Foschiatti» 175 399 310 Osnovna šola «Fratelli Visintini» 297 323 312 Osnovna šola «D. Rossetti» 162 452 322 Osnovna šola «Fratelli Visintini» 150 451 333 Osnovna šola v Ul. Pagano 94 430 350 Osnovna šola «Fratelli Visintini» 128 458 351 » 136 512 359 Osnovna šola «G. Foschiatti» 133 412 361 » KOLONJA 63 328 53 Industrijski tehnični zavod «A. Volta» 178 339 86 Otroško zabavišče «Bratje Nordio» 161 424 255 Otroški vrtec v Ul. dell’Edera 178 488 256 Industrijski tehnični zavod «A. Volta» 196 434 257 » 97 324 258 Osnovna šola v Ul. Commerciale ROJAN 100 472 24 Osnovna šola «E. Tarabocchia» 172 431 269 Državna srednja šola «Brunner» 138 268 270 Osnovna šola «E. Tarabocchia» 126 366 271 Osnovna šola v Ul. Commerciale 127 541 272 Osnovna šoia «E. Tarabocchia» 114 491 273 » 110 434 274 » ČARBOLA 137 369 17 Osnovna šola «S. Giusto» 288 309 177 Otroški vrtec v Ul. degli Antenorei 99 420 178 » 114 462 179 Osnovna šola «Timeus» 118 385 180 » 5 438 181 Državna srednja šola «A. Bergamas» 185 454 182 Osnovna šola «Timeus» 121 474 183 » 75 434 184 Državna srednja šola «A. Bergamas» 122 471 185 » 120 381 186 Otroški vrtec v Ul. Ponziana 206 367 187 Državna sred. šola «A. Bergamas» 180 420 188 » 120 350 189 Otroški vrtec v Ul. E. de Marchi 169 467 249 Osnovna šola «S. Giusto» 162 430 303 » 214 446 311 Državna sred. šola «A. Bergamas» 226 405 315 Osnovna šola «S. Giusto» 197 418 354 Državna sred. šola «A. Bergamas» 194 366 362 Osnovna šola «S. Giusto» ROCOL 153 379 26 Osnovna šola «U. Gaspardis» 176 413 35 Učiteljišče «Duca d’Aosta» 155 412 81 Srednja šola «Sv. Ciril in Metod» 55 139 84 Osnovna šola «U. Gaspardis» 162 480 102 Osnovna šola «C. Stuparich» 150 488 KM Osnovna šola «Giotti» 147 341 111 Osnovna šola «C. Stuparich» 178 363 215 Osnovna šola «Giotti» 91 415 216 » 155 531 217 Državna sred. šola «C. Stuparich» 77 251 218 » 143 532 219 Osnovna šola «Giotti» 177 497 220 Osnovna šola v Ul. Donadoni 174 456 221 Osnovna šola «S. Slataper» 84 424 222 » 135 423 223 Osnovna šola «U. Gaspardis» 170 395 224 Občinski rikreatorij «G. Padovan» 185 354 225 » 185 522 226 » 166 513 227 * 151 455 Vol. Kraj DA NE 228 Osnovna šola «U. Gaspardis» 159 468 323 Učiteljišče «Duca d'Aosta» 142 362 335 Otroški vrtec v Ul. Marchesetti 285 297 341 » 96 422 352 Osnovna šola v Ul. S. Pasquale GRETA 121 439 136 Osnovna šola «P. Addobbati» 131 360 143 » 91 388 275 » 158 442 276 Osnovna šola «U. Saba» 181 398 277 T» 179 395 278 Otroški vrtec v Ul. Vallicula 50 330 299 Osnovna šola «U. Saba» 85 307 304 » 127 373 337 T> 98 347 343 Otroški vrtec v Ul. Vallicula 99 306 360 Osnovna šola «E. Tarabocchia» VRDELA 173 498 149 Osnovna šola «Grego» 162 320 155 » 130 354 239 Znanstveni licej «Prešeren» 126 514 240 » 120 473 241 Osnovna šola «Grego» 140 492 242 Osnovna šola «Filzi» 116 324 243 Osnovna šola «Grego» 138 350 244 Osnovna šola «Filzi» 118 413 245 Osnovna šola «Župančič» 151 394 246 » 153 417 247 Osnovna šola «Filzi» 13.3 390 248 Srednja šola «Codermatz» 85 207 250 » 93 503 251 » 128 424 252 Otroško zabavišče «Nordio» 91 344 253 » 2C4 425 254 Otroški vrtec Ul. Edera 146 380 313 Otroški vrtec Ul. Caravaggio 158 413 317 Osnovna šola Grego 118 357 331 Bolnišnica «Gregoretti» 45 46 332 » 78 37 336 Osnovna šola «Filzi» 126 383 353 Srednja šola «Codermatz» 137 392 357 Osnovna šola «Grego» 157 462 364 Psihiatrična bolnišnica 90 172 367 Bolnišnica «Gregoretti» 64 38 368 » 60 50 369 Psihiatrična bolnišnica KJADIN 42 64 27 Osnovna šola «Padoa» 118 396 28 Osnovna šola Ul. S. Pasquale 149 559 229 Licej «Petrarca» 185 418 230 Osnovna šola «Gaspardis» 179 421 231 Licej «Petrarca» 150 352 232 2> 183 329 233 Osnovna šola «Padoa» 147 362 234 Otroški vrtec Ul. Archi 163 365 235 Osnovna šola «Padoa» m 319 236 » 113 359 237 Osnovna šola Ul. San Pasquale 137 456 238 Osnovna šola «Padoa» 83 303 302 » 137 438 314 Osnovna šola Ul. S. Pasquale 109 355 339 Licej «Petrarca» 72 156 356 Osnovna šola Ul. S. Pasquale 149 460 358 Licej «Petrarca» ŠKEDEN J 138 460 2 Osnovna šola De Marchi 184 444 7 Otroški vrtec Istrska ulica 170 103 484 12 Otroško zabavišče Saba 196 412 16 Osnovna šola S. Giusto 163 228 100 Osnovna šola De Marchi 144 508 190 » 163 453 191 Osnovna šola Chiesa 158 536 192 Osnovna šola De Marchi 137 490 193 Otroško zabavišče Gentili 97 494 194 Osnovna šola Chiesa 84 473 195 Otroški vrtec Ul. Pane Bianco 126 535 196 » 108 512 197 Osnovna šola Ul. Fianona 133 516 198 » 108 570 316 Otroško zabavišče Gentili 144 554 330 Srednja šola Svevo 254 384 355 Otroški vrtec v Istrski ulici BARKOVLJE 94 291 279 Osnovna šola «Battistig» 125 507 280 » 141 321 281 » 87 535 282 Otroško zabavišče «Stuparich» PROSEK 116 507 286 Srednja šola na Proseku 68 508 290 Osnovna šola Janez XXIII. 95 204 320 Otroški vrtec ONAIRC 100 TREBČE - PADRIČE BAZOVICA 332 291 Osnovna šola v Trebčah 34 433 292 Osnovna šola «Destovnik» 47 467 293 Osnovna šola «Sillani» 48 491) 321 Zdravilišče OAPG na Padričah OPČINE 76 35 36 Otroški vrtec na Trgu Monte Re 82 307 283 Srednja šola «de Tommasini» 132 544 284 Osnovna šola Trg Monte Re 127 381 285 * 183 388 298 Srednja šola «de Tommasini» 74 429 318 Osnovna šola Trg Monte Re 177 385 319 » 82 213 338 Osnovna šola «Giotti» 136 463 342 Otroški vrtec Trg San Tommaso 318 212 344 Osnovna šola Ul. Papaveri 142 281 365 Bolnišnica «Santorio» BANI 93 151 94 Kolonija pri Banih 29 SV. M. MAGDALENA ZGORNJA 199 6 Osnovna šola «Slataper» 75 375 199 Pokrajinsko zavetišče «Laghi» 47 391 200 Osnovna šola «Slataper» 124 436 201 » 132 456 202 * 119 408 203 Pokrajinsko zavetišče «Laghi» 95 458 204 Preventorij «Sartorio» 145 449 329 Bolnišnica pri Magdaleni 65 159 334 Pokrajinsko zavetišče «Laghi» LONJER 137 513 214 Osnovna šola «Stossich» KONTOVEL 63 499 287 Državna srednja šola na Proseku 61 479 324 Osnovna šola v Ul. S. Nazario 319 381 Vol. Kraj DA NE KRIŽ 70 Osnovna šola v Križu 41 266 288 Osnovna šola «A. Sirk» 67 461 289 Osnovna šola v Križu 179 411 OBČINA DEVIN-NABREŽINA i Osnovna šola v Nabrežini 38 295 2 » 49 242 3 » 110 475 4 Osnovna šola v Sesljanu 88 376 5 Osnovna šola v Devinu 134 418 6 Osnovna šola v Mavhinjah 45 225 7 Osnovna šola v šempolaju 28 320 8 Osnovna šola v Nabrežini 64 320 9 Osnovna šola v Ribiškem naselju 197 344 10 Osnovna šola v Sesljanu 102 347 11 » 199 280 12 » 171 266 13 Sanatorij «Pineta del Carso» 37 110 OBČINA ZGONIK 1 Osnovna šola v Zgoniku 65 385 2 Osnovna šola v Saležu 34 261 3 Proseška postaja 31 284 OBČINA REPENTABOR Bivša osnovna šola na Colu 68 404 OBČINA DOLINA 1 Sred. šola «S. Gregorčič» v Dolini 61 246 2 » 62 419 3 Osnovna šola v Boljuncu 31 250 4 Osnovna šola v Borštu 52 349 5 Osnovna šola v Ricmanjih 36 387 6 Osnovna šola pri Domju 103 475 7 Osnovna šola na Pesku 40 120 8 Osnovna šola v Mačkoljah 107 298 9 Osnovna šola pri Domju 127 509 10 Osnovna šola v Boljuncu 22 366 OBČINA MILJE 1 Osnov, šola «E. de Amicis» v Miljah 145 458 2 » 140 358 3 T> 136 450 4 » 149 592 5 » 142 511 6 Srednja šola «N. Sauro» v Miljah 130 508 7 » 131 503 8 » 186 387 9 S> 87 348 10 Osnovna šola pri Korošcih 38 495 11 Bivša osnovna šola v čamporah 62 535 12 ... -.v ^ •- 83 509 13 » 67 404 14 Osnovna šola v Žavljah 170 481 15 » 122 520 16 » 115 447 OBČINA GORICA 1 Ul. Cappuccini 10 232 337 2 Ul. Randaccio 10 218 390 3 150 241 4 Ul. Codeili 16 A 217 294 5 Ul. Randaccw, 12-III 146 231 6 Ul. Codeili 16 186 256 7 Ul. Leopardi 3 144 213 8 » 189 410 9 Ul. Diaz 22 242 283 10 Korzo Verdi 17 144 264 11 Ul. Svevo 5 181 254 12 » 135 202 13 Korzo Verdi 1Ì 167 233 14 Ul. Cappuccini 10-A 145 251 15 » 230 390 16 Ul. Svevo 5 143 269 17 Ul. Diaz 22 179 286 18 Drevored Virgilio 2 140 243 19 » 161 290 20 Ul. Boschetto 20 201 363 21 Ul Brigata Pavia 47 198 264 22 Ul. Gramsci 2 169 336 23 Korzo Verdi 17 135 231 24 Ul. Jroce 3 212 243 25 Korzo Verdi 17 170 273 26 Trg Medaglie d’oro 123 217 27 » 203 296 28 Ul. Orzom 1 218 420 29 Ul. Codeili 18 225 291 30 Ul. Campagrmzza 23-11 180 316 31 » 181 508 32 Ul. Lldine 18 (Ločnik) 272 369 33 * 159 343 34 Ul. Udine 20 (Ločnik) 169 214 35 Ul. 4. novembra 22 (Podgora) 101 451 36 » 142 374 37 Pevma 70 405 38 Ul. Rismondo 12 258 304 39 Ul. Leopardi 3 A 157 303 40 Ul. Croce 3 168 362 41 Ul. Randaccio 12-11 223 424 42 Ul. sv. Mihaela 159 (štandrež) 95 315 43 Ul. Udine 20 (Ločnik) 211 404 44 Ul. Gramsci 2 171 342 45 Ul. Orzom 1 188 334 46 Ul. Croce 3-A 188 339 47 Ul. Cappuccini 10 157 227 48 Korzo Verdi 17 168 272 49 Ul. Diaz c (bolnišnica) 112 34 50 Ul. Vitt. Veneto 171 (bolnišnica) 112 161 51 Ul. Vitt. Veneto 155 (sanatorji) 23 21 52 Ul. Vitt. Venete 174 (umobolnica) 115 74 53 Ul. Žara 17 154 358 54 Ul. Boschetto 20 172 297 55 Ul. Matteotti 14 139 402 56 Ul. Randaccio 12-1 160 264 57 Ul. Randaccio 1211 142 305 58 Ul. Bersaglieri 3 (Ločnik) 156 283 59 Ul. Codeili 16 A 227 313 60 Ul. Leopardi 3-A 163 309 61 Ul. Cappuccini 10-A 203 455 62 Ul. sv. Mihaela 159 (Štandrež) 109 439 63 Ul. Codeili 16-A 207 380 OBČINA DOBERDOB ♦ 1 Doberdob 107 409 2 Jamlje 78 . 266 OBČINA SOVODNJE ’ 1 Sovodnje KM 476 2 Gabrje 115 412 OBČINA ŠTEVERJAN števerjan 188 Sl«