St. 91. V Mariboru, vtorek 8. avgusta. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Uhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejoman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gobi., za pol leta 5 »roki., za četrt leta 2 gobi. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadno četiristopno vrste 6 kr. 8e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. oo^se dvakrat in 4 kr. če so tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — DopiBi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v'Hariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administra, vne reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Domače in slovanske novosti. — Koroški Slovenci so predvčeranjern, 6. avg. zopet pokazali da hočejo biti vredni svoje slovenske preteklosti. Ttllioi' v Ruhljah je namreč sijajno izpal kakor kaže sledeči telegram, kterega smo iz Celovca dobili. Glasi se: n Na taboru denašnjem je bilo nas zbranih nad Sest tisoč Slovencev. Resolucije vse enoglasno, živahno sprejete, posebno ona o zedinjeni Sloveniji. Za predsednika je bil dr. Zamik izvoljen. — Slava!" — Proti u vedenju slovenskega učnega jezika na kranjskih srednjih šolah je, kakor beremo v nemških novinah, zdanji ljubljanski mestni zbor protestoval. Baje da hočejo^ tudi nemškutarji po nekterih druzih kranjskih mestih za ohranjenje grmanizaeije peticijonirap. V očigled rovanja te peščice Nemcev in nemškutarjev, naj bi tudi slo venska društva in občine na Kranjskem genile in oglasile se. Ni dovolj, da se prepušča vse nekterim deželnim odbornikom, ki itak niso preveč gibčni in glasni. Nesramnemu nemškemu kričanju nasproti treba i našega glasa in samostalne inicijative. — Iz Ljubljane se nam piše: „Dozdanji urednik „Laibaehcrcc" in dopisnik prusko-nemske „N. fr. Pr.", c. k. finančni koncipist g. Dimitz, je odrekel se uredništva imenovanega kranjskega u-radnega lista. Uzrok temu je, da g. Dimitz ne more avstrijsko pisati, kakor je zdaj Laiba-cherci zaukazano. Bolj od srca mu gre pisati po prusko, in to tudi pridno dela, kakor kažejo zdaj bolj goste korespondence v „N. fr. Pr." Mi moremo odstop Dimičev le pohvaliti, a mislimo, da bo tudi naslovu in mestu c. k. fin. koncipista odrekel se. Našlo se bode v Pomernu ali v novoprtiskcm El-sasu mesta zanj. — Okrajni paša iz Planine, glasoviti sodelavec „Slov. Nar." Ogrinec, je taucal zadnjo nedeljo po Ljubljani v fraku in cilindru. Videli so ga ob polu 12. uri iti k dežela, predsedniku. Kaj je tam delal ne vemo ; najpametneje je, če je prosil za svoje penzijoniranje. — Gospod grof Marghcri pričakuje, da bode deželni glavar; zato je svoja posestva na Dolenjskem v štant dal, da bi mogel precej v ljublj. burgo residirat iti Možu utegne up splavati po vodi.'* — V nedeljo seje odprlo slovensko kat. politično društvo v Laškem trgu. Zbralo se je bilo okolo 150 udov, največ kmetov, ki so posebno z navdušenjem izrekli se za odločno varo vanje slovenske narodnosti. Govorila sta gg. Janko Pajk in dr. Pajek iz Maribora. — Dozdaj je bilo za soduijskc avskultante tako imenovanih adjutimi-ov (državnih denarnih podpor) 39 za Štajersko, 12 za Koroško in 15 za Kranjsko. Ker Kranjsko ni vseh adjut potrebo valo, dajali so se kranjski,— štajerskim avskultautom Pravosodni minister dr. Habietinck je to odpravil in zaukazal, naj se kranjski adjuti dajo samo kranjskim avskultautom. Pri dozdaujem gospo darstvu in nepotizmu so dobivali največ nemško štajerski avskultanti kranjske adjute. Zdaj jih morajo pustiti, ker kot Nemci ne morejo na slovensko Kranjsko uradovat iti. „Tagesposti" se ve da se to krivično zdi! — Zagrebški „Obzor" prinaša od zna nega srbskega agitorja OreŠKoviea odprto pismo grofu Andrašiju. Orcškovic v tem pismu predsednika ogerskega ministerstva javno obdolži, da je častno besedo, ktero mu je zadal, prelomil. Početka meseca aprila je namreš Orešković, kakor pripoveduje imel z Andrašijcm dogovore zara razvojničenja vojaške granice. V teh dogovorih je Andraši obljubil da graničarskih gozdov polovica pripade graničarskim občinam, druga polovica državni blagajni, a tudi tale tako , da se ne sme prodajati les brez dovoljenja posebnega zastopstva graničarjev samih. Ker je zdaj razpisana že dražba za 14.000 oralov gozdov, očita Oreškovič magjarskemu prvaku, da je pošteno besedo prelomil. — — Iz vojaške granice, iz vojnega Siska, smo prejeli sledeči telegram: „Slovenski Narod" Maribor. Oduševljeni pjevači „Danice" i „Zvona" srdačno pozdravljaju graničare slovenske! Na uzajamni rad! Naprej zastava Slave!" — Slovaki se že zdaj pridno pripravljajo na volitve. Iz njih lista „Nar. Novinv" se raz vidi, da imajo upanje pri prihodnjih volitvah vse drugače izide provesti nego dozdaj, ko nima prav za prav .'J milijone Slovakov več nego enega pra vega narodnega zastopnika. Členjeni list naravnost pravi, da je upanje, k«, bodo Slovaki pri prihodnjih volitvah svetu isto pokazali kar so Hrvatje v najnovejši dobi. — V ruski „Sovremcnaja Letopis" sc piše iz Novega Jorka, da je 200 amerikanskih občanov zložilo 70 tisoč dolarjev za slavni privatni sprejem ruskega knjeza Aleksija Alcksandrcviča. Da te izkazovane simpatije krepke Amerike k prvi slovanski državi posebno Nemce in Angleže srde, bilo je že večkrat povedano. d'Trj ,,Tajenje vsacega osobnoga imenja ali posestva — šteje M. dalje med grešna načela omenjene asocijacije — to je, tajenje vsakega druzega nagiba k delavnosti, kakor potrebe življeuja. Ce je iinenjc nastopek dela, potem predstavlja dela-e—tefesa, organizma, kakor je misel nasledek delanja duha. IzkuŠati se mora tako urediti človeško društvo, da imenje ne bode samotrštvo, da bode v prihodnje imenje samo iz dela izviralo. Ko bi 6e pa osobno imenje čisto odpravilo in vzelo samo skupno imenje, odpravilo bi se vse, kar izpodtmja k delu, odpravil bi se nagib proizvodno vrednost imenja povišati t povečanjem intclcktueluih moči . . . Skupno premoženje je tam najti bilo, kjer so bili ljudje na prvi stopinji gospodarskega življenja, kjer človeška družba še ni bila izstopila iz otročjih mej patriarhalne sisteme rodbine." M— svetuje obdržati in razviti ideje, ki človeštvo blaže : bog, nesmrtnost duše, domovina, dolžnost, moralni zakon, ki je edini suveren, družina, imenje, svobodo in asocijacijo. ;,Ker neeete namesto druzih, vaš stan postaviti, ker ne želite iz samopašnosti premeniti gospodarstvene razmere, nego zato ker hočete sebe duševno in materijalno ublažiti, zato imate pravico živeti v domovini svobodnih in enaeih z enacirai, kjer imate s svojimi brati skupno odgojo, pravico glasovanja, da v vodstvu dežele pripomorete delati za napredek; skupno orožje, da čast in poštenje in velikost domovine branite, da imate prosto delo in pomoč kader tega ni. Izobražujte in učite se. Ne ločite svoje sreče od sreče vse domovine, temuč pri-družujte se vsacemu podvzetju, ki pomaga Bvobodo in velikost domovine povzdigovati, Mazzini o „Internationale." (Konec.) * Izmed pogubnih načel, ktere italijanski domoljub delavskemu občnemu društvu „Internationale" razen bogotajstva očita, navaja dalje : „Z a t a j e v a n j e n a r o d a, domovine, t. j. one zaslombc, s ktero za vašo (delavsko) blagost in za blagost človeštva morete delati. To je ravno tako — govori Mazzini delavcem — kakor ko bi vas k delu poklicali, pa bi vam dela ne odmerili ali vrata v delavnico zaprli. Domovina je vam od boga dana, da v krogu 2o milijonov ki so zvezani po imenu, jeziku, veri, zajednimi prizadevanji, dolgoletnimi slavnimi spomiui, s če ščenjem ljubih umrlih in s svetim poinuenjoni mu cenikov, kteri so umrli za utvrđenje uaroda, la lje najdete podporo za izpolncnjo poklica in do vršenje dela, ki vam ga geografski položaj in po sebne razmere odkazujejo. Kdor bi domovino uničil, on bi uničil vso ono skupino moči, ki so izvod za jednih pripomočkov in delovanja onih mi lijonov, ter bi sam odrezal pot k blagosti in na predku." Ker hoče „Internationale"' postaviti namesto domovine komuno ali občino, ki bi izrejo otrok in vso oblast prevzela, pravi Mazzini, da je to naza dek, ker so občine prej bile nego domovine, komunah bi vladale spremenljive oblasti, t. anarhija. — ■■ (ik-j .Slov. Narod" broj S7 Dopisi. Iz IJUltljtllM* 4. avgusta, Jlzv. dop.| Ker se ravno zdaj govori o tem, da sc tudi v srednjih šolah misli uvesti nekoliko ravnopravnosti, naj podam občinstvu učiteljsko izpoveduico. C. k. gimnazija v Ljubljani: Vodja Jakob Smolej govori in piše slovenski, a nc rad. Profesor Valentin Konšck govori in piše slovenski, kakor kaže slučaj, da od njega prestavljeno postavo deželni zbor zaradi jako slabe prestave sprejeti ni hotel. Profesor Kari Grlinvvuld ne zna besedice slovenski, akoravno je že kakih 21) let v Ljubljani. Profesor Kari Melzer, star ..Kranje", govori in piše slovenski. Profesor* Ignaz llonig ne zna prav nič slovenski. Profesor dr. Janez Nejedli ne zna besede slovenski. Profesor Jauez Šolar govori in piše slovenski. Profesor France Kan-demal rojen Ceh, govori in piše slovenski. Profesor Janez Vavru ravno tako. Profesor dr. Kari A h n ne zna besedice slovenski, in akoravno se 11111 Ljubljaua zaradi dobrega vina, kakor sam pravi neizmerno dopade, sc nič našega jezika ne uči. Profesor Penedict K nap p ne zna nič slovenski. Profesor dr. Janez G o gala govori in piše slovenski. Profesor Jožef Ma.ro govori in piše slovenski. Profesor Anton Ilcinrich, nemški .,kulturtrager" per exccllence, se kakor pripoveduje „kranjsko" uči, vendar prav srčno želi, kakor sam S* pravi, da bi ga Slovenci iz Ljubljaue spravili. Prijatelj celo konštitucijonalnemu društvu več ni, ker ga uiso ni v mestni ni v deželni zbor volili. Sicer je njemu Kranjsko ršvajneland". Profesor Mihael \S"urner govori iu piše slovenski. Profesor Anton S k u ii i c ravno tako. Suplent Lukas K u u s t e k govori in piše slovenski. Suplent Janez Gnezda govori in piše slovenski. Suplent Kari Pitra ue zna nič slovenski. Suplent Vili-bald Zupančič govori in piše slovenski. Suplent dr. August Rohm ne zna slovenski.— C. k. realka v Ljubljani: Vodja dr. Janez Mer bal ne zna slovenski. Profesor Mihael Pcternel govori in piše slovenski. Profesor Uaimund Pir ker, zagrizen nemškutar, kranjsko ršprahou tolče toliko kakor ena kuharica. Profesor Anton Lesar govori in piše sloveuski. Profesor Emil Ziakovv-ski zna prav prav malo slovenski. Profesor Franc \V a s 11 e r ne zna besedice slovenski. Profesor Juri Kozina govori in piše dobro slovenski Profesor Jožef O p 1 ne zna nič slovenski. Profesor France G l ob očni k govori in piše slovenski. Profesor Jožef Finger, rojen Čeh, ki je deblltiral do zdaj kot narodnjak, v zadnji seji pa pokazal da je izvrsten nemškutar, ne zna sloveuski. Profesor Hugo vitez Perger kot ustavoverni kričač na glasu, jako aroganten mož, veliki Nemec, ki v vseli vprašanj ah, ki se slovenščine tičejo, jezik brusi, tako da ga je še pred kratkim neki profesor zavrnil s tem, naj nikar ne govori, kjer besedice slovenski ne razume, res ne zna prav nič slo venski. On je najpripravniŠi, da se „ohne Nach nalime" v Reich retouruira. Profesor dr. Alexander Suppan rojen Tirolec, ne zna slovenski. Suplent Augusti \Vester govori in piše slovenski. C. k. učiteljska pripravnica: Vodja Blaž* H rova tli govori in piše slovenski. Učitelj France Le s jak ,.grand padagogiker", strokovnjak da ga mu ui para, Dežmanova avtoriteta v šolskih stvareb nemškutar, da je veselje, govori le bolj po nemški in v veliki sili se s kranjsko ,,špraho" odreže. Ta človek neprenehoma s iz drugih knjig prepisano piidagogiko občinstvo muči. Profesor Viljem Lin h a rt govori in piše slovenski. Iz < VI ju. O. avgusta. [Izv. dop.J V ljub ljanskcm rTagblattu" od včerajšnjega dne smo brali en dopis od tukaj, ki je prav nemškutarsko nesramen kakor njegov spisatelj g. Glančnik, Lan gerjev koncipijeut in — kakor ime kaže, rojen iz rodil očeta Teuta. Pripoveduje se tu, da hoče ljubljanski „Sokol" narediti k nam v Celje izlet, pa se protestira proti temu v imenu nemškega" mesta Celje! Namigne se celo, da bi Sokolci celo (od GlauenikaV) utegnili tepeni biti kakor prusotilna druhal, ki se ,,Laib. Turnvcrciu" zove, na Janjcem, a ne bi bili samo zarad tega, ker imajo celjski Nemci več takta ko mi. ..Nemško" mesto Celje bi — pravi dopisnik — Slovence in njih rude-česrajčnikc kakor usiluike sprejelo. Tor^j tako daleč smo že prišli, da nas je jez, ki smo ga pod streho vzeli, bosti začel in iz naše lastne hiše poditi. Celjski nemškatarji so. kar so, od Slovencev! Od njih se rede, bogate Zdaj bo pa do tega prišlo da bode moral celjski Slovenec ali okoličan vprašati enega koncipijenta, kteremu se ravno ljubi za prusko pikelhavbo navduševati se, — sme-li v Celje? Kar se stvari same tiče, ni nič na njej. Nihče ni — kolikor jaz vem — sklenil „Sokolu vabiti, bančnik je, kakor se mi pripoveduje na ušesa ickel in bil za norca imet. Dva naših sta baje, videča kako Gl. preži z usti in ušesi, da bi „aus slovcnischer Quelleu kaj izvedel, nalašč glasno govorila, kar jima je ravno na misel prišlo. A baš zdaj, ko je nesramni dopis ljubljanskega nemškega lista tukaj senzacijo zbudil, bi bilo dobro, da bi Sokoli res izlet napravili v Celje. Ravno zdaj in nalašč! In mi celjski Slovenci jim obljubimo kljubu Glančniku in Langerju iu kljubu vsemu nemštvu, da ne bodo dvomili so-li ,.willkonunen" ali ne. Ce ni nas dovolj, tu je naša vrla saviuska dolina vsa z nami ! — Ce se nesramno dovolj na tepež cika t. j. Janjče omenja, — moramo Sokolom iu drugemu svetu povedati, da celjski „Nemci" niso tiste sorte Nemci, kakor so pri Sedanu zmagali. Ravno ker bastardi niso za nič. Ix l»olciihkc^ti. 4. avgusta ISTI.— „Pravila društva na podporo kranjskemu ljudskemu šolstvu s sedežem v Idriji". Pod tem napisom bc remo v slovenskih listih §. za §., namen društva itd. Izborna je bila misel ustanoviti tako društvo, ki bi povspeševalo blagost naših revnih učiteljev in učilnic, toda osnovalni odbor v svojej večini ni znal za koreniko in jedro, po kterem bi se dalo to doseči. 8 §. 1, 2 in 3 se skladamo popolnoma, a§ 4 nam nikakor ne more hiti po vŠeči, kajti dru žabnike deliti v prave in podporne ude, to nam nikakor ne mon- vlopasti, ker po naši misli morajo letne doneske plačevati pravi družabniki in pod porni udje, tudi društvcuim in šolskim dobrotnikom je to nalog; teh, kakor onih po §. <», nihče ne more siliti, da bi zmerom podpirali društvo. Vsak pa ve, da društvu namen je: podpirati učilništvo toraj — bodi si učitelj, ljudska učilnica, ali kdo ali bode darove dajal za društveni za to , da bi osobne dobičke i*kal drug, vsak bi namen, pa ne §. 9. Tudi drugde imajo taka društva, u. pr Beči; tam uiti družabnikov ni podpornikov ue del v posebne vrste, kar je v §. 5. teh pravil; saj vendar mora vsak človek vedeti, ka nihče ne more nikogar siliti niti ukazovati mu, koliko naj bode daroval; vsak ima svojo voljo in po tej svojej volji daruje toliko, kolikor hoče iu more utrpeti; da, kdor je premožen, lehko več daruje. to zna vsak in kdor je za dobro bolj vnet, bode samovoljno daroval še morebiti več, nego mu je osnovalni odbor naložil. Da bi se pa za to vrstili po vrstah, kakor se piščali v orgijah vrste, to bi ne bilo nikomur všeč. Če pa meui društvo onim pravim družabnikom, ki mu lehko več danijo, tudi oče povrnila dajati, tega nikakor ne moremo odobravati, kajti — kdor ima veliko, ta lehko eliko da , kdor pa ima malo, še malo težko pogreši, in menim, da poslednji so vredni večje podpore. Res je to, da društvo pomoči obeta, ka bode podpiralo revne učitelje in učilnice, a ti bodo le malo dosegli, ako se bode na družabnike I. in II. vrste gledalo bolj (§. 9), nego na one III. vrste, ali celo na one, ki še dobrotniki niso. Celi !>. se nam ne zdi piškavega oreha vreden, kajti — zakaj naj bi le družabuiki irneli posebno korist in ne vse učilništvo, kteremu je namenjena na podpora. Ali bi ne bilo boljše, ko bi se ustanovile okrajne knjižnice, ne pa — da bodo posamezni udje dobivali knjige? Ali bode to na občo korist, če bodo ti dobivali knjige (morebiti še celo taki, ki jih že imajo) sami za-se, in kadar popuste učilnico ali odmrjo, komu bodo knjige izročene nego njihovcem, kteri jih še morda rabiti nc bodo znali, ali pa ue potrebovali. Ali bo to prav, da se bodo za društveni denar nakupljene knjige raznašale iu trgale po prodajalnicah? Če bi pa društvo rŠola" z nabranimi novci ustanovilo okrajne učiteljske knjižnice, nc bi le pravi udje, teniuč tudi taki, ki ne morejo pravi udje biti, imeli knjige na izbor, ter bi se jih posluževali vsi učitelji celega okraja; vrhi tega bi si pa postavilo društvo „Šola" stalen spomin, če hi moralo kedaj nehati, da bi še potomci vedeli, kako je bil vnet naš narod za izobražeujc svojih učitelje in svoje mladine. Vsakemu okraju knjižnico ustanoviti, bi bilo bolje in pravičnejše, kajti vendar moramo pomisliti, da ko bi tudi vsak učitelj in vsaka učilnica (šteli jih bomo pri sedanjem materijalnom stanji) donaŠala doneske prve vrste. Vendar upamo, da bodo učiluiški prijatelji veliko več darovali, kakor ti, toraj bi se po pravici vsakemu naj bolje ustreglo s tem, da celi okraj, h kteremu spadajo, ima korist njih milodarov. Vrhi tega pa bi se tudi društvo še prepirov in drugih sitnosti ognilo, ker saj vemo, ka so dan danes ljudje taki, da če se jim prst pomoli, pa hote celo roko ugrabiti; tako pa bi vsakemu okraju se merilo po tisti meri. Učni pripomočki naj bi se delili po učiluiški potrebi, kar naj bi imel odbor določevati v seji, pri kteri pa bi moralo najmenj dve tretjini (S) vne-njih nazočnih biti, ker ti bi vedeli, kaj in kje je česa potreba. Da bi nam pa samo štirje Idrijski odborniki in eden vnenjih zadoŠčevali o tako važnem posvetovanji, to nam nikakor ne more v glavo §. 12. Novčna pomoč učiteljem bi se smela le kakemu bolehuemu ali onemoglemu dajati, za druge pa, ki delajo na učiteljskem polji, naj skrbi dežela Listek. Olovnica pri Majciejevcih. (Po Josipi: Zelenki, poslov. LavotL Grortnjee. — Podgorl&m.) 1. Na sveti so taki ljudje, katerih se vsa bitost skriva v tajno zagrinjalo: sredi družabne radosti se odmičo, iščejo samoto, kakor bi vse svoje iui>li in čute hoteli zediniti v lastnem osrčji. Takovi ljudje so žalujoče ciprese, razsnjene po svetih goščavah ljubezni; to so bitija — osamela, ki se sveta ogibljo za tega dclj, da ne bi i/.pozuali ga, zato ker se ga boje izpoznati. Kader utegneš srečati mladeniča nežuegi obličja, modrih očij mladeniča, čegar pogledi ue kako ssaujarski begajo okrog, — čegar bledo lice rado ali uerado — veudar-lc pozornost obrača ua-se, — nikar ga ue povprašaj, zakaj je otožen in tih! Vroče mu stisni roko, a ue čmrbni, kajti često mu je tješilna beseda nadležna, ne pa, da bi bila hladilo njegovej zijočej rani. Z velikim da rom zadušimo beraču bolest, kajti glasno nas je poprosil darii: obotavljamo pa se in ue upamo pomoči ponuditi bitju, čegar gorje ne boli ni-koirar. dveh narodov. Vel se je po svoji pošteni omika!-nosti, njegov nežni iu prijazni značaj je kmalu pridobil si vseh tovarišev srca. V kratkem času Taki človeški značaji so redki — vzlasti v je prejel poddostojniško čast. A bil je otožen in našem stoletji, v našem z vzori (ideali/ revnem veku, o kom se človeštvo goni za gotovimi iu realnimi idejami, če prav se poeziji dela načrt v mnogih obrazih fantazije iu v metafiziških zadevah. Vendar sem mej svojimi bojnimi tovariši poznal enega takih značajnikov : to je bil mladenič, ki je bil Ossijauu podobnejši, nego vstajnemu voj-ščaku: nenavaden človek je bil to, njegove junaške prsi so uosilc srce, ki je bilo pretrpelo zamišljen, govoril je le malo vselej, kader koli je bil razgovor o navadnostih in ucvažnostih; ko hitro pa je beseda prišla na domovino in osvoboditev narodov, takoj se je razpalil, in rad bi, da bi bil bralec sam videl njegove oči. Rad se je udeleževal naših vojaških kratko-časnih veselic: sedal je za naše mize k stekleni cam in kozarcem — polnim vrelega punča, a vendar je redkokedaj veselil se z nami vred. Z vese- mnogo nezgod. Njegova usta niso nikdar žalovala, 1 lini zasmehom je poslušal šaljive, poredne pesni Jgovei rani — da biva svojih tovarišev, njegovega glasu pa ui živa duša kajti znal je: zdravilo njegovej v njem samem in da mora čakati . . . Dejte! popišem vam ga. Iz početka januarja meseca 1831. leta, ne dolgo po slavni noči, 2'.'. dan novembra meseca, prišel je bil samovoljno v polk, v katerem sem jaz služil, neki mlad dijak. Ime mu je bilo Edvard . . . Po muožuih nevarnostih je bil prišel iz Litve v Poljsko, zato da bi bil bojeval za edinost slišala o nobeni priliki. Časi smo sodili, da njegova otožnost izvira iz ljubezni brez nade, časi pa, da je nastopek brepeneuja po domu : res pa je, da je muogo tovarišev očitalo mu odljudnost (inisantropie), da-si je ta čista duša bila svobodna tega greha. Uodi-si, da ima tajnost nekovo vabljivost, bodi-si, da je mladi podčastnik rad ali uerad v (oziroma deželni zbor), da bi dobivali toliko plače, da jim ne bi bilo treba deliti miloščine. Tudi bi želeli, da bi se vsako leto objavilo, kdo in koliko je kdo daroval, in kaj se je z darovanim denarjem učinilo, samo predglcd računa ni dovolj, kajti posamezni darovalci hote izvedeti, kaj in kako se gospodari, kakor je to pri druzih društvih in uaberah navada. Nikdo naj pa nc misli, da mi nismo vneti za društvo; smemo reči, da nič mcnj, nego osno-valci, tudi ni namen teh vrstic škoditi društvu, temuč le razjasniti in povedati, kaka pravila bi bila boljša, ter to naj odbor pretrese in v prvem občem zboru pravila pregleda. Trebalo je pred osnovo tega društva več posvetovanj z učitelji in drugimi možaki, ker posvetuj«) in posvetujo se, še je rado kaj pomanjkljivega, kar nam pričajo druga naša društva. Mladiui, učilništvu in vsega ndroda prijateljem pa priporočamo, kolikor je najbolj v moči, da bi materijalno podpirali društvo za tega delj, da bode moglo svoj namen doseči. Rodoljubi, kder imate čitalnice, dramatično društvo, gledišča ali pevska društva, ali bi ne mogli napraviti vsako leto enkrat na ta namen kakove veselice, pred stave i. t. d., da bi čiste doneske naklanjali temu društvu? Vsi, ki ste ljudske učiluice obiskovali, vsi, kterim je mar naš bistroglavi narod, — vsi, kteri utrpite kaj podariti — vsi nujte, jamite pomagati revnemu stanu naših učilnic, da bodo mogle zadoščevati zahtevam sedanjega časa. Upamo, da naš narod, ki povsod kaže svojo darežljivost, tudi tukaj rok nc umakne, zato ue, ker tu je skrb za njegov cvet. Vsem pa ki boste kaj darovali, vslikamo Živeli na vekov veke ! V. J. Iz Itolliiijtt. 4. avg. [Izv. dop.J (Velika pravda.) Bohinj blizo Triglava je za tožen hudodejstva ustaje in kaljenja javnega miru, ctc. — in naš radoljški okrajni glavar pl. Wurz-bach, je 27. pretečenega meseca v svoji uradniški jezi zarotil se proti Robinju iu mu v strahovanje napovedal soldaško silo. — 2« t. m. sta bila res tukaj 2 visoka častnika soldaška in iz jezera ogledaje triglavske pečiuc lahko studirala „landkarte." — 3. t. m. je bil tu kaj deželni sodnik, plemeniti naš gospod Rome obišče založeno Starofužino, najde ta kraj ves mi ren, vidi ljudstvo priduo delati, in pričujoči možje pozdravijo še celo prav prijazno visocega gospoda iz Ljubljane. — Po pooučljivcm pogovorjenji obljubijo zatožeuci zvestobo in prosijo pomoči pri milosti cesarjevi. — 4. t. je že preiskavanje pričeto in pisarna je ustanovljena v Radoljei. Prvi so na vrsti sovražni dražljivei — logarji gorenjske ohrtuijske družbe — iu potem pride dolga rajda zatoženih, okolo 150 hiš — ! ! — Bog je visoko, cesar pa daleč. Iz 4'ni i kil lil (pri Kopru), 31. julija. IZ V. Uop. j mino T^ovg«_____-__u ,_______ sitnosti, težave, nadloge od vseh strani! Narava, Lahoui, pseudo-Slaveni, vse se je zoper nas uprlo, od vseh krajev nam žuga pogin. Le to nas tolaži, ka so naši Italijani več mučeni, ter več pretrpeti morajo kakor mi, kajti upreženi so v jarem barbarske avstrijske vlade; ubožčeki, noč in dan premišljujejo, kdaj bode tisti srečen čas došel, ko jih bode Italija v svoje zveličalno naročje sprejela. Da bi nas vprašali, je-li želimo Istrani deležniki njih sreče postati, o tem ni govora, kakor tudi mi njih ne pitamo, ali se hočejo z nami vred pustiti Rusiji ali Jugoslaviji prilepniti. Pustimo vse te nazore, ktere imajo italijanski „skartozi", obrnimo se raje zopet k šoli. Ker ste zadnjič nekaj o plačah tukajšnjih učiteljev poročali, naj povem še, kako se nove šolske postave pri nas izvršujejo. Moram zagotoviti, da vse one razglašene postave se lc deloma, nikjer pa strogo ne spolnujejo; največ krivde na tem imajo posredno predstavljeni šolski odbori. Duhovščina je odstopila od svojega prejš-nega djanskega sodelovanja pri šoli, ter se le pasivno proti njej zadržuje. Naš okrajni šolski svet v Kopru, v kterega področje spadajo tudi sodnijski okraji Piran in Polzet, je sestavljen iz samih Italijanov, le en Slaven je našel prostorček v njem. Na čast okr. šolsk. sveta pa moram reči, da nam nc uriva ital. jezik v naše šole, tudi če kaka lakonska pošast to zahteva. Kako nesramno je te daj ravnal šolski svet v Pazinu, ko je ondašnjim trdim Hrvatom na 10 šolah razpisal službe in tirjal italijanstvo! Težko bo to kaj prida rodilo, ker tistim Hrvatom je italijanski jezik čisto tuj; redko ktera oseba ga govori, mej tem, ko je v našem okraji poitalijaueeuje že huje, ker je skoro vsem odraščenini italijanski jezik vsaj nekoliko znan Osebam našega okrajnega šolskega sveta ne bo dem podtikal nesposobnosti v šolskih stvareh, a dela nič. To se tudi ne morem zdržati, da ne bi očital: zakaj in zarad kakovih uzrokov se ue od-pro prejšne šole na Plavijah, v Lazaretu, pri sv Antouu itd. Toliko mladine brez poduka! Naš o krajni šolski svet ima svoj sedež v rojanski županiji, ta svet si še nc sanja, zakaj je ustvarjen nobenega pojma nima o svoji nalogi; mesečne seje kakor zapoveduje postava, ui imel še nobene, tud se celo nič ne briga če otroci prihajajo k poduku ali ne. Iz lastnega prepričanja moram reči, da otroci naše šole slabo obiskujejo. Šolski svet proti pritožbam, naj bi otroci rednejc šolo obiskovali, ni celo nič storil. Delavnost tega sveta je, da gospod predsednik Vidali pri vsaki priliki mladenčeiu poudarja, naj se uče laški, da bomo utegnili kmalu pod Italijo priti! Iu njegov ljubljenec gospod J. Pavlich zapoveduje, da ga njegovi otroci se „bu-žoruo" in ,,buna šera" pozdravljajo, čeravno sam komaj par ital. besedic zna. Iz IMiiiiijii 5. avgusta. J Izv. dopj V teh dneh je precej nehvaležno delo novine brati, molči in telegraf počiva, kar se pa v notranjem „pomirjevanji" godi, to je vse skrito. Lepi dnevi so za dunajske večje novine pretekli, ko so ministri sami (Giskra, Herbst, Berger), članke za nje pisali, ko so žnrnalisti pri ministerstvu ven in noter hodili in smo važne ali nevažne stvari frišno pečene že dva dni prej dobili, nego so se imele prav za prav iz peči vzeti. — To je denes dru-ačje. Med vsemi dunajskimi listi je en sam mali listič, ki je dan na dan poročal da se pomirujc, da pomirjevanje (s Čehi) napreduje, da se koncu bliža, in včeraj — da so dogovori s Čehi dogotovljeni. Ta list, zove se „Oesterreicbisehes Journal", je precej malo poznano dete, po kavarnah ga težko kje dobiš; zmerjajo ga, da je vladen list, glasilo Ilokemvarta. Če mu na zobe pogledaš, ne veš ali bi verjel ali ne bi, ker z nekoliko zmožnostjo kombinirati, utegnil bi človek ravno toliko povedati, kot ta list pove. Pa če verjame ves svet, da ume ta list več nego mi drugi, bodi nam prav. Po tem tacem so se Rieger in Pražak s Hohen\vartom dogovorila. Češki deželni poslanci bodo dobili na presojo, koliko od njih tirjatev jim hoče llohenvvart dati iu kaj hoče nazaj dobiti. Rieger, voditelj češke opozicije, gotovo pozna svoje ljudi in ve koliko sme obljubiti, da je obljubljeno za češko večino. Po tem tacem se torej rešitvi najvažnejšega avstrijskega vprašanja bližamo, in mi Slovenci to rešitev pozdravljamo, nadejajo se, da ministerska politika ne more imeti druge mere za nas kakor za druge, posebno ker mi menj zahtevamo nego drugi. rolitični razgled. O stanji glavne točke avstrijske notranje politike, sprave vlade s Čehi govori naš denašnji dunajski dopis. V duuajskih listih je dalje čitati, daje imel Rieger s cesarjem pogovor, ki je cele tri ure trpel. Znano je, da je imel tudi magjarski Deak tako dolgo avdijenco pri cesarju neposredno tačas, predno se je izvela sprava z Magjari. Torej smemo sklepati, da stvari dobro stoje. Cerkvene homatije na Nemškem se dalje razpletajo. V Heidclhergu imajo tako imeuovoni starokatoliki, t. j. tisti učenjaki, ki nepriznavajo papeževe nezmotuosti, zbor. Nizozemski Janzeuisti se hočejo z Dolingerjevimi starokatoliki zcdiuiti. Na Francoskem se jeza proti Nemcem s skleucnim mirom nikakor ui ohladila. V Po-ligny-u (Jura - depertement) so Francozjc enega nemškega vojaka blizu kolodvora obesili. Ko so zarad tega nemške patrole po mestu hodile, so Francozjc na Pruse streljali. Vsled tega so nemški vojaki začeli klati in moriti vse, kar so srečali! Dvajset ljudi je ranjenih. — — V francoski na- vsakem človeku izbudil sočutje do se: naposled ,,Nadcjam se," — dejal je, ,.da pride pomlad, so ga vsi čertili in ljubili, nihče pak se ni mogel iu če prav sneg, če prav led krije zemljo, vendar pohvaliti, da je njegov zaupnik. J bodeni ue mara kmalu trgal cvetice. A kaj mi a * ^ je do tega — če bodo krasile moj grob!" Roka Dobro še pomnim, koliko so nekega dne v vesclej druščini tovariši prizadeli si, ko so s prijateljskimi šalami dražili mladega podčastnika: rVaŠa milica je," — dejal je častnik B . . . ,,leliko ponosna, ker je v našem, v 19. stoletji uavdihnila vas s tako stanovito in redko ljubeznijo." „A milica?" — povpraša Edvard. »Ljubezen do ženske? Jaz sem gojil le eno ljubezen — ljubezen do svoje matere — ta pa je žc mrtva!" O teb besedah sem zagledal, kako se mu je solza zabliskala v očesu. ,.Zakaj je naš tovariš otožen," — omenil sem, ,,to gotovo tiči kde drugje: saj vendar človek ne more zmerom vesel biti. Srce ima tudi svoje čase, krasne dni, pa tudi oblačne, mrzle; vendar pak bolest miuc sčasoma, saj zima tudi nc traja zmerom." Po teh besedah je pogledal uame, in dobro sem v tem pogledu bral njegovo hvaležnost. se mu je pritisnila k prsim, kakor hi bila ua njih hotela najti nekaj. Razgovor se je zasukuil na drugo plat, ua politiko. Edvard je odklenil svoje srce in uzdo pustil svojej izgovornej duši. Naštel je mnogo, velemnogo krivic, zaradi kterih bi se Poljska morala osvetiti Rusiji, — naštel vse krutosti, nekdaj prizadete Poljskim pokrajinam v Litvi in Voliuji. — Zavzet sem poslušal njegova razodetja. V kratkem časi naju je edinilo najkrepkejše prijateljstvo. Često sva se toraj obiskala. Nekega dne stopim v njegovo izbo in najdem ga zadaj v vrata obrnjenega, tako zamišljenega, da ni slišal mojih korakov. V roci je držal iz rudečega ,,niarokvina" krabieo, v ktero je strmel z neko sveto česrjo. Naposled, probujen po mojih smelih koraeih, ozre se iu krabieo skrije pod uniformo — kazno je bilo. da je v zadregi, in obraz mu je sramež oblila. Bratovski me je pozdravil iu poprosil, da bi šel. Ker me je njegova zadrega vzradovedila, zapeljal sem besedo ua krabieo. „To ui nič takega," — odgovoril mi je: ,,to je dedšiua po mojem očetu, — dolg, ki ga bodem moral kmalo splačati. Ko hitro ga plačam, potlej rad unirjem. ,,Da bi umrl," — vikuem, ,.da bi ugasnil ti, ki se tako nadepolua bodočnost obeta ti. Le iz glave si izbi j to črno misel.u ,.Pač bodočost!" — odgovoril je Edvard. „Ne ue! — moje življenje se giblje samo v burnej minolosti: vse zvezde, ki so ga jasuile, ugasnile so." „A tvoj rod?" ,,Ni ga več; jaz sein sirotek ua tem raz-sežuem sveti — moj oča je mrtev, mati pa je za njim preselila se v grob." Prijatelje pa vendar imaš! Vsem se srca vijii okrog tebe — vsa so tvoja!" Nenavadno giujeu mi je stisnil roko. (Dalje prih.) rodni skupščini je bilo jako Živahno posvetovanje zavoljo odškodnine onim, ktere je vojska na be-raško palico spravila. — Glavarji bivše komune so prišli 7. t. m. pred sodnike. V Rumu ni ji je zidal nemški bogataš Strous-berg z drugimi nemškimi tovariši železnico. Zani-kerna tuja vlada se je dala od teh zidavcev pre-goljufati, kolikor so jo hoteli, na škodo rumun-skega naroda. Nova narodna skupščina je dokazala te goljufije in sklenila: pogodbo, ktero so nemški zidavci imeli z Rumuni, ali prav za prav z rumunsko vlado, ovreči- Po dolgem oprezovanji je knjez Karol, sam Prus, moral sklep skupščine potrditi. Pruska vlada pak se zdaj zavzema za obresti, ki se vslcd te postave njenim podložnim ne bodo izplačevali in je naprosila Turčijo, naj ona stori, da Rumunija novo postavo nazaj vzame. Iz tega utegne priti do velicih homatij. Razne stvari. * (Letno sporočilo) ljubljanske gimnazije donaša nemški sestavek : „Dic Philosophic in ver8chicdcnen Schulen", kterega je spisal dr. Nejedli. Slovenskega spisa ni. Profesorjev in suplentov je učilo 21. Učencev je bilo na koncu II. semestra 474. Med temi 389 Slovencev in 85 (?) Nemcev. Po veri so bili vsi katoličani razun enega, ki je protestant. Učencev je bilo letos 52 menj ko leta 1870. Imena nekterih učencev so pisana grozno, n. pr.: Achtschin, Schusterschitz, Millauz itd., med tem ko se na drugem mestu najde: Šusteršič. Po večjem pa so vendar pisana pravilno.Letno sporočilo ljubljanske realke, ima samo nemški spis "Studien aus der PhisiK", kte rega je spisal prof. Finger. Profesorjev in suplentov je učilo 13. Učencev je bilo konec leta 243. Med temi 128 Slovencev, 22 Italijanov in 93(?!) Nemcev. Po veri 239 katoličanov in 4 protestantje. Pisava imen je različna, pri nekterih pravilna, Nahaja se n. pr. Musič, Laurcnčič in Aussenegg Sporočilo c. kr. učiteljske pripravnice ima na čelu po večem iz knjig druzih strokovnjakov prepisano padagogično studijo pod naslovom: „Einige Gcdan ken tiber den Unterricht der deutschen Sprache an den Staats- und mchrklassigcn Volksschulen Krains", ktero je spisal učitelj Franc Lesjak, in slovenski spis pod naslovom: „Obvod estetičnih občutkov", kterega je spisal učitelj Leopold vitez Gariboldidi. Učiteljev je učilo 15. Učiteljskih pripravnikov je bilo koncem leta 33, učencev v 4razredni vadnici 266. Imena so razen malih izjem, po večem pisana pravilno. Letno sporočilo prve mestne čveterorazredne ljudske šole pri sv Jakobu v Ljubljani ima izvrstni slovenski spis pot naslovom: rSedanja ljudska šola", kterega je priobčil ravnatelj Andrej Praprotnik. Učiteljev je učilo 6. Vsakdanjih učencev je bilo 3f!4, nedeljskih učencev 93. Pisava imen je pravilna. — Letno sporočilo IJ. mestne 4 razredne ljudske šole ima kratek ogovorna starše in njihove namestnike v slovenskem in nemškem jeziku, kterega je spisal ravnatelj g. Lep. Bclar. Učiteljev je poduče-valo G. Učencev je bilo v vsakdanji šoli 391 v nedeljski 2G7, Pisava imen je v obče pravilna. * („Dram atiČnega društva") občni zbor c bil v četrtek 3. avgusta v dvorani ljubljanske čitalnice. Udeležilo sc je okoli 50 družabnikov ljubljanskih. Za prvosednika je bil enoglasno zopet izvoljen gosp. Peter Grascli, za blagajnika gosp. Dragotin Žagar. V odbor so voljeni: g. dr. Bleivveis Dragotin, g. Drenik Franjo, g. Guttman Emilij, g. Jcločnik Anton, g. Noli Josip, g. dr. Poki n kar Josip, g. Ravnikar Franjo, g. Stritar Jo s. in g. dr. Zamik Valentin. Iz sporočil blagajnikovih posnamemo, da je imelo društvo od 1. januarja 1870 do 1. maja 1871. leta dohodkov 9003 gold. 89 kr. v gotovem, 3550 gold. v dolžnih pismih, stroškov pa 8896 gld. 2G kr., v gotovem in 1600 gold. v dolžnih pismih, stan premoženja znaša skupaj 2777 gold. 17 kr. Občni zbor izrekel je svoje milovanje o izgubi vrlih domoljubov, ktere smo izgubili preteklo leto, izrekel srčno hvalo raznim dobrotnikom društva pred vsem Čestitoj gospe Solmajerjcvi, ktera sc blagodušno žrtuje z podučevanjem gospodičin obiskovalek dramatične učilnice. Načrt spremenjenih pravil, kakor ga je predložil odbor, sc je potrdil. Obširneje poročilo sc nam obeta za prihodenj list. * (Imenovanje.) Kakor čujemo, je iz-prazneno mesto e. k. notarja v Ormuži podeljeno gosp. dr. Gršaku. Čestitamo zbog tega nc le vrlemu gOBp. dr Gršaku ampak tudi Ormužanom, ki bodo v redkem položaji imeti med seboj slovenskega odvetnika in slovenskega notarja. *(Za sodnijskega svetovalca v C e 1 ji) je imenovan Peter Lcvičnik, dozdaj sodnik v Mokronogu. * (Rojanska čitalnica) napravi 20. av gusta beseda z igro: „Kteri bo." Uljudno sc va bijo udje, neudje po udih vpeljani, bodo z vabil-nicami sc povabili. Odbor. * (Velikansko sleparijo) je zasledila policija v Novem York-u v Ameriku. Mnogo trgovcev je namreč vleklo velik dobiček s tem, da so ponujali za vsacih 5 dolarjev, kteri sc jim dopošljejo, poslati za 100 dolarjev ponarejenih papirnatih denarjev. Iz dotičnih knjig sc je raz videlo, da so časi na dan imeli po 800 dolarjev dobička. Delovanje teh sleparjev je bilo v tem, da so pozvedeli za take ljudi po deželi, o kterih bi se lahko mislilo, da bi sprejeli tako ponudbo. Tacim so tedaj dopisovali ter jih nagovarjali, naj se reči poprimejo, kajti ponarejeni bankovci so taki, da jih nihče ne spozni, in doposlali se bodo v tacem zavitku, kakor na primer 100 cigar. V resnici so pa ti sleparji dopošiljali le škatlje polne — smeti. Ljudje tako osleparjeni in ujeti si niso mogli pomagati, ker si tožiti niso npali, sicer bi svoje lastne zločinske namene izdali. Mnogo pisem tako osleparjenih ljudi se je našlo in se zdaj tiskajo v „New-York San" s popolnim imenom. Vsega skup se je našlo okolo 10.000 listov od ljudi, ki so tem načinom hoteli obogateti. Telegram „81ov. Narodu." Iz Ljubljane 7. avgusta. Slovenski pesnik Miroslav "Villiar je včeraj na Kalcu umrl. Jutri ob osmih bo pogreb. Listnica opravništ va. Gosp. T. V. v C. — Kadi počakamo, da le vemo da jo gotovo. — Gosp. M. P. Naročnina za gosp. V. sega s poslanimi 5 gld. do konca marca prihodnjega leta. — Gosp. D. M. Imate prav. Do 11. avg. — Gosp. A. D. v C. Nismo uredn. prej vprašali zato pomota. Ostane kakor bilo. slavnoznaui novi šivalni stroji za družine po Singer-jevi sistemi (4) kakor (udi VVheeler * VVilson, Howe, Gro ver &. Baker-jevi ročni šivalni stroji, stroji za pletenje (štrikanje), igle, si-vanke, svila in niti so dobivajo po najniži coni na drobno in na debelo. — Glavna kupčija šivalnih in pletibnih strojev Budolf-a Scherz-a 21 Opcrnring Sil na Dunaji. Krčma pri Pozniku na Jezeru v (Bledu) se priporoča čestitomu občinstvu z najboljšo pijačo in jedilom. S postrvi mi iu raki se vedno lahko (1) in najbolje postreže. (19) Rothschild & Com*> OimtiiriiiK 21. Dunaj. TC Nove "3C iiaJii|£ gld. 40 — 20 p<» gld. 130. — 20ti delež na petne srečk od leta 1839 po gld. 10 eden — 10 po gld. 95 — 20 po gld. 185. Promesse vs;ih<> Hi*o<"*k*iiijo. Naročila za c. k. borso se proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar bolje izvršujejo. Kupovanje in prodaja državnih papirov, srečk, bankinih, železniških in obrtnijs-kih delnic. — Načrti, pregledi in listine srečkanja zastonj. Rothschild <£• Comp. na Dunaji, Opcrnring 21. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. 8. zlato svetinjo nadarjena. Prva štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja fn vloma varnih Magajnic K za denar in pisma, miz zapanje Vinceucij-a Kanduth-a v GradciJ priporoča BVoJe iz najboljšega stajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidneje dovršene izdelke, za ktere je porok, polako znižani coni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p, n. občinstva tudi plačila na svoto. lzključljiva prodaja pri -AJVrJLX>^C KOKOSI, (17) železninar, GHcsgasso Nr. 10, v Gradci. En provizor, asistent in en praktikant farmacije se v službo vzamejo. Tudi je lekarna v mestu Črnomelj precej (2) za v štant dati ali na prodaj. Natančneje se izve pod adresso: lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelo v še k. Tiskar: F. S kaza in drugi. 4