PoStnina plačana v gotovini. Ljubljana, 9. maja 1940. — Leto XIII. — Št. 20. GLASILO mCANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Tečaji za naše obratne zaupnike Strokovno izobraževalno delo JSZ Tečaj v Kamniku V nedeljo dne 28. aprila se je vršil v Kamniku v prostorih gostilne Grajski dvor, tečaj za obratne zaupnike skupin kamniškega okrožja JSZ. Tečaja ise je udeležilo nad 40 obratnih zaupnikov in zaupnic. Poleg tega pa **> tečaju prisostvovali tudi nekateri tova riši-delegati skupin lesnega delavstva, ki so imeli popoldne občni zbor Strokovine zveze lesnega delav-stva JSZ. Tečaj jo otvoril in vodil tov. Stare iz Kamnika. Naglašal je važnost lim potrebo sličnih tečajev, posebno za obratne zaupnike, kateri imajo danes izredno težko in odgovorno nalogo. Nato je predaval tov. tajnik Rozman iz Ljubljane in sicer o važnosti in oz d -«o in produkcijske statistike. Kot dru-% ■“ato govoril dr. Jože Pokorn iz ‘ Kolje Loke, ki je obdelal vprašanje pravno zaščite obratnih zautpniikov. Kot tretji nato pa tov. Bore iz Duplice. Ta pa jo obravnaval obratnega zaupnika kako maj dela v obratu, da bo njegovo delo res imelo za delavstvo kakih koristi. Vsi navzoči so bili s tečajem izredno zadovoljni in so poudarjali, da bi slično sodelovanje zaupnikov bilo zelo potrebno in da v pogledu vzgojo laki tečaji mnogo pomenijo. Tečaj v Ljubljani V vrsti tečajev, ki jih organizira JSZ za obratne zaupnike se je v nedeljo 5. maja vršil tečaj za obratne zaupnike ljubljanskega okrož ja JSZ. r»di tega tečaja se je udeležilo nad 5() obratnih zaupnikov. Nekateri so se ?Prav,ičili zaradi poziva na orožne vaje. Tečaj so je vršil v prostorih JSZ. odil ga je tov. Stibelj Gašper, ki je j rav tako uvodoma naglašal važnost _n potrebo vzgojnega dela na tem Področju. Kot prvi je predaval tajnik *°J\ hz™un o važnosti mezdne in produkcijske statistike. V svojem referatu je naglašal, da obratn ™a, p-luki vrše zelo vazno i,n a 1 posebno kadar so delavci v mezdnih gibanja h m bi zato morali zaupniki imeti več oporo v delavcih. Kot dru gi jo govoril dr. Jože Pokorn, ki je lopo predočil pravno zaščito obratnih Zaupnikov. Nato je govoril dr. Gosar, je pa bolj posegel v načelno gle-flTl.je na delo in važnost obratnih za-^Piukov. Kot zadnji pa je potem go-oril je ,{ov j}orCi Ijj.j je [prav tako kot ^anuniku orisal delo obratnega zaupnika v obratu. udi ta tečaj je zelo lepo uispel. Tečaj v CeBpj glž^pfteSj Mi, ^ Je dobro uspel. Predavanje je bilo ,;dnnmivo in je potrebno, da se de-llVci za našo delavsko stvar zanima-110 in spoznamo vise naloge im dolž-n®sti obratnih zaupnikov. Tovariš Kovač je imel predavanje o vaznosti organizacije in mezdne ter Produkcijske Statistike. Predavatelj je Nakazal kake važnosti so mezdna gibanja za delavstvo in kako jih je pripraviti, če hočemo, da bomo z njimi dosegli izboljšanje socialnih razmer. Važno vlogo v mezdnih akcijah igrajo zbrani podatki in razne Statistike, ki jah moira delavstvo zbrati, da s številkami dokaže in utrdi svoje zahteve. Brez (temeljitih dokazov in dobrega poznanja položaja in razmer, ponavadi mezdne akcije propadejo. Drugo zelo važno predavanje je imel tovariš dr. Stanovnik z Jesenic, ki je govoril o socialni zakonodaji v sodni praksi, posebno glede obratnih zaupnikov. Njegova izvajanja so bila tako te- meljita in za delavce poučna, da smo mu za to predavanje nad vse hvaležni in bi želeli, da bi prišel še večkrat med nas. Predavatelj je dokazal, kako razni podjetniki socialno zakonodajo izigravajo in kako se sicer dobro socialno zakonodajo iz raznimi odredbami v poslednjih lotih poslabšuje. Delavstvo, ki se bori za izboljšanje svojega socialnega položaja, je najbolj državotvoren element, ker v zdravem, poštenem ter zadovoljnem delavstvu iima tudi država poroštvo, da bo to delavstvo vedno pripravljeno Obvestilo član o »Škofijski list« z dne 25. aprila 1940 objavlja resolucije zborovanja duhovnikov ljubljanske škofije z dne 6. marca 1940, med katerimi stoji pod točko 14. tudi sledeče: »14. Škodljivo razcepljenost v vrstah katoliškega delavstva je povzročilo predvsem to, da so zašli nekateri vodilni krogi Jugoslovanske strokovne zveze pod vpliv marksističnih idej in se niso oklenili takoj v začetku papeževe socialne okrožnice ,Quadragesimo an-no\ Pisanje »Delavske pravice« in delovanje Jugoslovanske strokovne zveze je že nekaj let tako, da se je organizacija sama izločila iz skupnosti celotne katoliške dejavnosti. V JSZ je gotovo mnogo vernega krščanskega delavstva; vse to vabimo zaradi edinosti v vrstah katoliškega delavstva in v interesu strokovnega delavskega pokreta, da vstopi v katoliško strokovno organizacijo ZZD. Katoliška akcija je med delavstvom kričeča potreba. Zato se mora v vseh župnijah, kjer stanuje delavstvo, takoj organizirati Zveza mladih katoliških delavcev in delavk.« Izvedeli smo, da so po nekaterih župnijah že preteklo nedeljo objavljali in razlagali to resolucijo kot nekako cerkveno obsodbo JSZ. Da se naši člani ne bi zaradi tega brez potrebe razburjali in dvomili, kaj naj sedaj store, jih opozarjamo na sledeče: 1. Navedena resolucija ne predstavlja niti vsebinsko niti po svoji obliki nikake obsodbe v smislu cerkvenih predpisov, marveč vsebuje poleg nekaterih nedoločenih in nejasnih obdol-žitev, zaradi česar naj bi se bila JSZ »sama izločila iz skupnosti celotne katoliške dejavnosti«, predvsem le vabilo našim članom, naj prestopijo v konkurenčno organizacijo ZZD. Omenjeno zborovanje duhovnikov sploh ni bilo in moglo biti pristojno za kakršno koli pravno obsodbo in njegova resolucija tudi ni bila v tem smislu objavljena. Poleg vsega tega se tiče ta resolucija samo ljubljanske škofije, medtem ko se v mariborski škofiji v tem pogledu sploh ni nič zgodilo in nimajo naši člani tamkaj nobenih takih težav. 2. Člani JSZ naj se zaradi te resolucije ne dajo prav nič begati, marveč naj kot dobri katoličani v miru naprej delajo, vsak sam pri sebi in v organizaciji. Zavedajo naj se, da to, ali je JSZ katolišl ka ali ne, ni in ne more biti odvisno od nikakih takih resolucij in njihove objave. Odločilne važnosti za to je predvsem le, kakšni smo in hočemo biti mi vsi, člani in vodstvo JSZ, ali smo in hočemo biti zares katoliški. O tem pa noben pravi član JSZ ne dvomi in ne more dvomiti. Pač pa prosimo vse člane naše organizacije, naj se v tej zvezi izogibajo vsakršnih nepotrebnih sporov in nasprotovanj. Načelstvo JSZ pa bo poskrbelo, da se bo ta neljuba zadeva na pristojnem mestu čim-prej razčistila ter bo člane o uspehu takoj obvestilo. Načelstvo JSZ. doprinašati tudi žrtve za domovino. Zato so tisti, ki izkoriščajo delavstvo in ki kjer morejo škodujejo delavskemu pokretu narodni izdajalci, ki bi jih bilo treba po zakonu kaznovati. Tečaj in občni zbor Str. zveze rudarjev JSZ Na zadnji seji Strokovne izveze rudarjev JSZ, ki se je vršila v petek 3. maja v Trbovljah, je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se vrši tečaj za obratno zaupnike iz revirjev TPD v nedeljo 26. maja ob 9 dopoldne v prostorih krajevne skupine rudarjev v Trbovljah. Vse obratno zaupnike, ki so bili izvoljeni na kandidatnih listah JSZ ob priliki zadnjih volitev obratnih zaupnikov že danes opozarjamo, da si rezervirajo ta čas in se tega tečaja polnoštevilno udeleže. Istega dne popoldne ob 2 bo redni letni občni zbor Strokovne zveze rudarjev JSZ. Občni izbor tvorijo delegati krajevnih -skupin, ki so bili določeni na obenem zboru skupin kot delegatje za centralni občni zbor JSZ. Vise skupine naj sedaj določijo svoje delegate in jih pošljejo na občni zbor v nedeljo 26. maja. Občni zbor Širok, zveze lesnega delavstva JSZ V nedeljo 28. aprila se je v popoldanskih urah vršil v Kamniku v prostorih gostilne Grajski dvor redni letni občni zbor Strokovne zveze lesnega delavstva JSZ. Občnega zbora so se udeležili zastopniki lesnih skupin iz Solčave, Ljubnega, Nazarjev, Stahovice, Radeč pri Zidanem mostu, Planino pri Rakeku, Duplice in St. Vida nad Ljubljano in iz Preserja pri Kamniku. Občni zbor je vodil predsednik zveze tov. Bore Mavricij iz Duplice. V svojem poročilu je poudarjal, da se mora za bodočo zveza še bolj intenzivno ibaviti z organizacijo lesnega delavstva, kajti to delavstvo je inaj-slabše plačano od vseh industrijskih panog, ki pri nas eksistirajo. Po njegovem poročilu so podali šo poročila ostali odborniki. Posebno zanimiva pa so bila poročila delegatov posameznih skupin, iz katerih je bilo razvidno, da skupine sicer zelo pridno delajo, vendar pa da je manjkalo nekega organa, ki bi vse to delo povezal, ga pravilno usmerjal in vodil. Vsi so bili soglasni v tem, da je zveza veliko važnosti za lesno delavstvo in da bo treba kar bolj enotno delati. Sedaj se namreč kaže to, da delavci v enem podjetju dosežejo zvišanje plač, ko n. pr. delavci v drugem podjetju tega v nobenem primeru ne morejo, ker nimajo dovolj potrebnih informacij, kako se je tu stvar uredila v ostalih podjetjih. Po poročilih, ki so jih podali prav vsi zastopniki skupin so bile volitve ožjegu in Širšega odbora. V ožji odbor so bili izvoljeni, kot predsednik tov. Bore Mavricij iz Duplici', pot podpredsednik tov. Močnik iz Stahovico, za tajnika Stibelj Gašper iz St. Vida, kot odbornika pa Ručigaj Jožo iz Preserja in Prosen Jožo iz Duplice. V širši odbor pa se je sklenilo, da bo vsaka skupina lesnega delavstva JSZ imenovala po enega člana in namestnika. Občni zbor te zveze je pokazal veliko potrebo po delu strokovnih zvez, v katerih Jo edino mogoče res smotrno in kolikor mogoče dobro organizirati delo, ki se stavija krajevnim skupinam na pot. 9 — §t. 20 — 1940 a DELAVSKA PRAVICA1 &tmk04MUL povozila— Delavstvo tvrdke Sever v Ljubljani se vedno na cesti Izprto delavstvo odločeno vztrajati do konca Tvrdka Sever & Co. še vedno ni sprejela nazaj na del« izprtih delavcev, temveč išče po časopisih novih moči, iki naj bi nadomestile to odpuščeno delavstvo. Da tvrdka tako postopa, je jasen dokaz, da ne trpi pomanjkanja dela, temveč hoče le izigrati delavstvo iin zlomiti njih skupnost in vero v strokovino organizacijo. Tako postopanje je popolnoma nasprotno zakonu o zaščiti delavcev, posebno še, ker so odpuščeni tudi vsi obratni zaupniki (4 po številu), ki bi jih tvrdka ne stmela odpustiti in so ti po zakonu zaščiteni, toda g. Sever se za socialno zakonodajo me zmeni. Seveda imora roditi itako grobo kršenje socialne zakonodaje in izigravanje delavstva velik odpor in ogorčenje prizadetih. Ogorčena je tudi javnost, ki početje g. Severja vedno bolj obsoja im vidi v njem človeka, ki na protizakonit način izkoirišča svoje delavstvo in s tein tudi v teh resnih časih škoduje splošnim javiniim interesom. Povedati moramo, da so ti delavci bili zaposleni v podjetju že pa zboli na tuberkulozi, pa mora dobivati celo zavarovano mezdo, t. j. 34 din na dan. Pogoji: I. Morajo prositi za zvišano hranarino. 2. Morajo dokazati, da imajo vsaj enega svojca, za katerega morajo skrbeti. . . 3. Dokazati, da se preživljajo pretežno s hranarino, ki jo :prejema.T° od OUZDja. 4. Imeti morajo kvalificirano članstvo. . . .. V kakšni obliki morejo nastali spori z OUZDjem zaradi članstva? Zaradi članstva so možne naslednje oblike sporov: 1. Delavec (delavka) jo zaposlena kratko dobo. Ko zboli, ne gre takoj k zdravniku, ampak počaka nekaj dni Uspešno mezdno gibanje v podjetju Feliks Stare v Preserju Zaradi neprestano naraščajoče draginje smo bili primorani že tretjič zahtevati izboljšanje plač. O zadnjem predlogu so se vršili razgovori trikrat. Na sestanku, ki je bil v nedeljo 21. aprila, se je obravnavala tudi ta akcija. Ko so podali zastopniki svoja poročila, je sklenilo delavstvo, da se mora vztrajati pri započeti akciji iti jo tudi z uspehom zaključiti. Obenem je dalo svojim delegatom polno moč. V smislu naročila in pooblastila delavstva so se pogajanja nadaljevala v sredo 24. aprila. Po skoraj triurnih razgovorih sta se obe stranki zedinili, da se bodo plače povišale za 25 par na uro. Sicer so delavski zastopniki zahtevali višje plače in so bili trdno odločeni, da no bodo popustili. Ko je pa zastopnik podjetja natančno razložil vse težave pri gospodarstvu, zlasti pa zvišanje davkov in padec cen lesa. so morah zastopniki delavstva to upoštevati m 'popustiti. Poleg splošnega poviška so brli nekateri poedinci deležni še posebnega višjega poviška. Pri pogajanjih sta pokazali obe strani razumevanje, tudi podjetje, ki zasluži vso pohvalo in naj služi za zgled tudi drugim podjetjem. Če so zadeve še tako težke, jih je podjetje vedno reševalo dobrohotno im s polnim umevanjem. Pri tem ima zaslugo tudi organizacija, ki je z vzgojoi delavstva in s pametnim nastopom priborila delavstvu potreben ugled. Seja Strokovne zveze rudarjev v Trbovljah V petek 3. maja ob 4 popoldne se je v Trbovljah v prostorih tamkajšnje krajevne skupine vršila seja ožjega odbora Strokovne zveze rudarjev JSZ. Poleg odbora so se so je udeležili tudi obratni zaupniki, ”ki «o ibiili izvoljeni v revirjih na naših kandidatnih listah. Seja je v glavnem obravnavala naše stališče, ki naj ga zavzamejo obratni zaupniki na občnem zboru II. skupine rudarske zadruge, ki se je vršil v nedeljo 5. maja v Celju. Poleg tega se jo na seji razpravljalo it udi o občnem 7.1>orit zvezo in o tečaju obratnih zaupnikov in se je določilo, da se oboje organizira v nedeljo 26. maja. v madi, da bo bolezen prešla. Ker pa ni bolje, vzame potrdilo delodajalca in gre k zdravniku. Ta zaične obravnavati bolezen a 'tistim dnem, ko se bolnik pri njem javi in prosi pomoči. Če ga ni delodajalec odjavil ali pa če ne zabeleži na potrdilu, da ga že nekaj dni ni bilo na delo, t. j. da je izstopil iz dela, jo vse v redu in ni težav pri prejemanju hranarino. Če pa je odjavljen, se postavi OUZD na stališče, da je zbolel izven dela. Ker pa je bil zaposlen le kratek čas, nima kvalificiranega članstva in mu OUZD odkloni hranarino, češ, da nima niti rednega niti kvalificiranega članstva. Drugi primor: Delavec, ki je član OUZDja že več let, zboli. Tudi ta ne gre takoj k zdravniku, ampak čaka nekaj dni. Ker noče bolezen jen jati, gre k uradovemu zdravniku. Ta ga sprejme v stalež bolnikov z dnem, ko se je prijavil k njemu v ordinacijo. Ker ga je med tem podjetje odjavilo, mu OUZD sicer prizna dajatve, toda ne ma podlagi rodnega, ampaik na podlagi kvalificiranega članstva. Delavec se zdravi, ne ozdravi pa v dobi 26itednov. Zaradi tega prosi za podaljšanje podporne dobe. I’oda OUZD zavrne njegovo prošnjo, češ, da ima pravico le do minimalnih dajatev, ker so mu bile dajatve priznane na podlagi kvalificiranega, ne pa na podlagi rednega članstva. V takih primerih mora prizadeti člam javiti, da je zbolel že v delu im da mu torej pripada hramariina na podlagi redmega članstva. Če noče OUZD vzeti tega na znanje, mora zahtevati odlok in proti njemu vložiti tožbo. Obravnavami primer pa dokazuje, kaiko važino je, da gre oboleli član takoj k zdravniku in ne odlaša s prijavo bolezni na poznejši čas. (Se bo nadaljevalo.) DELAVSKA PRAVICA 1940 — Št. 20 — 3 r()o $eh\ka zimza. Lepo uspeli občni zbor V nedeljo 21. aprila je imela Poisel-ska zveza letni občni zbor v Služkinj -k kem domu, ki je bil lepo obiskan. Z zanimanjem srno poslušale poročila odbornic o velikem delu, ki ga jo društvo opravilo v preteklem letu v korist služkinj. Največ dela je imela naša pisanim s posredovan jem služb. 2e samo s tem delom Pose lak a zveza upravičuje svoj obstanek in zasluži, da se ji z zaupanjem in v svojo lastno korist pridružijo vse služkinje. Po končanih poročilih nam je govoril zastopnik naše matice JSZ ter nami orisal vse težko življenje služkinj m poit k zboljšanju našega položaja, ki je v tem, da zberemo v svojo organizacijo vse služkinje. Poudaril je, da tudi delavstvo razume težnje služkinj in jih bo vedno v njihovem pravičnem boju podpiralo. Zatem smo izvolile odbor, ki je takole sestavljen: predsednica Nadi ličnik Josipina, (podpredsednica Rakovec Marija, tajnica Valkovnik Polonca, blagajničarka Lekše Lojzka, odbornice: Žajdela Marija, Godeša Ivana, Slana Metka, Solu Marija in Smole Minka; nadzorstvo: katehet Janez Pintar in Lukeik Minka; duhovni vodja: proif. Jože Košir. Pni slučajnostih smo še obravnavale potrebo čimprejšnjega uveljavljenja novega poselskega reda, ki naj bi vsaj za silo rešil težko služ-kiujsko vprašanje. Tovarišice! Občni zbor je za nami in ispet mas čakajo velike nalogo v tem letu. Zato se trdno oklenimo svoje organizacije Posel-ske zveze, ki nam edina more uspešno pomagati, to pa tem bolj, ker je naslonjena na veliko in močno krščansko delavsko organizacijo Jugoslovansko strokovno zvezo! Poselska zveza za uveljavljenje zakona o hišnih poslih Že deta 1936. je bil na anketi Delavskih zbornic v Belgradu sprejet in izdelan načrt zakona o hišnih poslih, ki pa pozinejo ni zagledal belega dne, čeprav je število hišnih poslov, služkinj, kuharic, sobaric in drugih zelo veliko. Ostalo delavstvo je zaščiteno z zakonom, pa naj si bo to olbrtni zakon ali zakon o zaščiti delavcev ali kateri koli drug zakon. Glede hišnih poslov pa je velika vrzel v naši socialni zakonodaji, ker .niso ti posebej zaščiteni po obstoječih zakonih. Obstoji samo >Po-selski_ red«, ki pa nikakor no ščiti v dovoljni meri interesov hišnih poslov. Cas je že, da država izda zakon, ki bo zaščitili tudi služkinje pred prevelikim izkoriščanjem in bo z njim odpravljena velika vrzel, ki vlada v socialni zakonodaji. Kakor nam je znano, se ibo vršila na Delavski zbornici anketa, ki bo obravnavala predloge za novi zakon. Služkinje, organizirane v »Poselski zvezi« JSZ, predlagajo, da se dopolni že izdelani načnt, ki je bil sprejet na bel-grajski anketi in se ga uzakoni. Naša Poselska zveza je na svoji seji o tem razpravljala in dodala še tiste predloge, ki naj se k že izdelanemu načrtu dodajo in nekateri členi izbolj-^fI°'Y .11 resniciitvijo novega zakona ni odlašati, iker čaka na zaščito na tisoče Iiisniih poslov, ki iso JjiJi y zaščiti sedaj prezrti in niso bile upoštevane njih upravičene zahteve. Za naše kuharice Karfijolna juha. Karfijolo otrebi im zreži na cvetke ter skuhaj v slani vodi. Posebej skuhaj karfijolne storžke in jnhiino zelenjavo do mehkega ter vse skupaj pretlači skozi sito. Med tem pripravi svetlo prežganje iz 7 dkg ima-s'a ali masti in 10 dkg moke, razredči z prideni pretlačeno zelenjavo, zeiien petršil in karfijolne cveite, osoli, popraj iii prevri. Pred serviranjem legli aj juho z enimi rumenjakom ter posebej se opečene i„ Ila ]„)oke zreZane zemlje. Špinačni zavitek Naredi iz 5 beljakov trd sneg, v katerega v tolci’ te rumenjake, prideni 5 žjic kuhane pretlačeno špinače in 5 žlic namočene im skozi_ sito pretlačeno žemlje. Namaži pekač, na katerega enakomerno zravnaj in speci v pečici. Pečeno potrosi z zrezano šunko in z vmešanimi jajci, zavij, zreži na rezine, vdoži na krožnik. Je jako okusno in je videti tri-barv.no. Daj kot predjed' na mizo. Zvita ledvična pečenka. Pečenki izloči kosti in ledvica, ledvica zreži na podoilgaste kose, katere položi po dolgem po sredi pečenke. Pečenko osoli, popraj, zvij in poveži z vrvico. Med peko jo pridno zalivaj. Pečenki odlij mast, pridemi košček surovega mašila, prilij juho, zreži in a rezine ter zlij omako po njej ali jo serviraj posebej. Kraljev kruh. 7 dkg neolupljenih mandelnov zreži na podolgaste rezine. Potem jih z žlico sladkorja rumeno praži. Ohlajene razdeli, da,niso sprijeti. Posebej mešaj 14 dkg sladkorja s 6 rumenjaki, dodaj sneg štirih beljakov, maindelne in 12 dkg moke. Me-žanico na rahlo zmešaj. Deni pol ure peč v podolgasto obliko, katero si z maslom dobro namazada. Kruh zreži na rezino šele drugi dan. Iz organizacije Poselska zveza so bo na praznik sv. Rešnjega Telesa udeležila s praporom procesije v stolnici. Služkinje, pridite v polnem številu! Zbirališče pa bo za cerkvijo. Občni zbor ekspoziture JSZ v Mariboru V nedeljo 5. maja se je vršil redni občni zbor ekspoziture JSZ v Mariboru. Občni zbor je bil dobro obiskan od strani mariborskih članov. Poslale so pa svoje delegate tudi strokovne skupimo iz področja ekspoziture JSZ. Zastopana je bila strokovna skupina kovinarjev iz Guštainja, strokovna skupina tekstilnih delavcev iz Otiškega vrha, strokovna skupina opekarjev iz Gornje Radgone, strokovna skupina delavcev iz Ljutomera in strokovna skupina opekarskih delavcev iz Rač. Pred občnim zborom so se člani udeležili svete mašo v kapelici patrov jezuitov. Sveto mašo je bral p. Lavra, ki je imel za člane JSZ kratek in za delavstvo zelo važen cerkveni govor. Po maši se je članstvo zbralo v prostorih JSZ in napolnilo precej velik prostor. Pred občnim zborom ekspoziture sta se vršila občna zbora skupim 'tekstilnih delavcev in delavcev ter nameščencev. Po zaključitvi teh dveh občnih zborov je predsednik tov. Ko- ^ rialih krajih Kranj Obratne zaupnike kranjskega okrožja JSZ, ki so bili izvoljeni na naših kandidatnih listah, opozarjamo, da se bo za njo vršil itečaj v nedeljo 19. maja v prostorih gostilno Lukež v Kranju, leča j se bo pričel ob 9 dop. Trbovlje Sestanek strokovno skupine rudarjev bo v torek 14. t. m. ob 5 popoldne v tajništvu. Na sestanku bo poročilo o občnem zboru II. rudarske skupine in o anketi gledo povišanja pokojnin upokojencem zaradi nastajajoče draginje. Vabljeni vsi člani. Blagajnik opozarja vse zaostankarje na članarini, da jo sproti poravnavajo. Po pravilih je potrebno vsak mesec točno poravnati prispevke, ne pa čakati, da je član opozorjen. Celje Poivedati moramo, da je celjsko mizarsko podjetje Golob pokazalo za predlog mizarskih pomočnikov o zvišanju imezd z ozirom na veliko draginjo razumevanje in je zvišalo plače za 10 odstotkov, tako da znaša sedaj povišanje 20 odstotkov. Upamo, da bodo rtudi ostala mizarska podjetja sledila imenovanemu podjetju in ugodilo delavskim zahtevam. Stahovica Naša tovarišica Uršič Frančiška se jo poročila s tovarišem Jerasom Mihom. Na novi življenjski poti jima članstvo želi mnogo sreče in božjega blagoslova. Maribor v.,V Mariboru sta se 27. aprila poročila elanica m odbornica tekstilne skupimo tovarišica Lojzka Peršič in Alojz Žagar. Obilo sreče in božjega blagoslova. Zagorje Opozarjamo vse člane, da je občni zbor, ki bi se moral vršiti v nedeljo 5. maja, preložen na nedeljo 12. maja, to je na binkoštno nedeljo. Takrat se bo v splošnem praznovalo in bo tako vsak prost, da bo lahko prišel sleherni član na občni zbor. Vevče V začetku meseca marca je zapustil našo podjetje bivši dolgoletni tehnični ravnatelj g. Monrih Jahn. Delavstvo pač ne čuti potrebe, da bi za njim točiJlo solze, kajti bil je le ravnatelj pridobitnega podjetja in nič več, ampak sledovi njegovega vladanja pa se bodo še dolgo poznali, saj se je temeljito spremenilo talko notranje kot zunanje lice podjetja, izpopolnil in racionaliziral je obrat kot še nobeden pred njim, a od racionalizacije pa delavstvo do danes še ni imelo prav nobenih koristi. — Njega je v njegovi funkciji nadomestil še mlad g. ing. dr. Miloš Krof ta, sin ravnatelja Kreditno banke. Ker je g. Kroft še mlad, je verjetno, da bo vso svojo spretnost in znanje izkoristil v prid prosperi-teto in rentabilnosti podjetja; razume se, da bo pri tem proisperirala tildi njegova kariera in vloženi kapital. Delavstvo si ocj nastavitve mladih vodilnih osebnosti nima nadejati nobenih posebnih dobrot, kajti njega bo vo- dila želja po čira večji časti, zaslužku in dobičku, račun za njegov vzpon pa bo plačalo delavstvo bodisi v tej ali oni obliki, kar se je do neke meje že pokazalo. — Vsi dosedanji 'tehnični vodje ali iravnatelji so bili povečini iinozemci (nemškega porekla), vsi ti so sikušali vsak na svoj način dvigniti rentabilnost podjetja s tem, da so izpopolnjevali obrat z izrabo naravne energije, to je vodne sile; skratka, spravili so v življenje ogromno mrtvo moč, naravno energijo, kar je rodilo obilo sadov. — Novi ravnatelj pa se je lotil v večji meri žive sile, to je delavstva! ter mu vsak gib, vsak korak, tako pri stroju kot pri delavcu, odmeril z uro, in bi po njegovem izglodalo, da je delavstvo dosedaj živelo le od besed, ki pridejo iz ust Gospodovih in ne od dela svojih rok, ki so dale^ g. delničarjem že itežke milijone. Takšna je razlika mod starimi inozemskimi ravnatelji in .mladimi domačimi! Prvi so skušali spraviti čim več mrtve energije v življenje, drugi pa skušajo živo energijo usmrtiti. — Delavstvo naj budno zasleduje vse te dogodke, če hoče da ne bo presenečeno in ogoljufano za vse dolgoletne borbe in pridobitve v teh borbah, kajti samo od lepih besed se ne da živeti. Škofja Loka Zanimiva afera v »šeširju«. Zo dolgo ni prinesel naš list nobenih strokovnih poročil iz nu.šega podjetja. Kljub temu, da bi imeli vedno dovolj poročati, nismo hoteli kaliti mirnega sožitja med delavstvom in podjetjem. Ker so je pa zadnje čase nabralo več nerešenih vprašanj, bomo primorani večkrat poročati o tekočih zadevah. Zlasti zanimiv jo spor zadnjega tedna ter bomo v drugi številki našega lista obširneje pisali o tej stvari, ako ne bo stvar do takrat zadovoljivo obojestransko rešena. Prepričani smo, da bi se take stvari, ki so mučne za podjetje in delavstvo, ilaihko z malo dobre volje s strani vodstva hitreje reševale in iso s tem ognili nepotrebnim posledicam, ki lahko nastanejo iz takšnih sporov. Občni zbor I. delavske hranilnice in posojilnice v Mariboru registrirane zadruge za omejeno zavezo bo v nedeljo 19. maja 1940 ob 9 dopoldne v prostorih JSZ, Sodna ulica št. 9, tretjo nadstropje. Dnevni rod običajen. Zadružniki, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu! Odbor. Občni zbor Delavske posojilnice v Laškem registrovane zadruge z omejeno zavezo bo 19. maja 1940 ob pol It dopoldne Pri Urhu Kupcu v Rečici. Dnevni rod: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1939. 3. Citanje revizijskega j>oročila. 4. Iz-prememba pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. res otvoril občni zbor ekspoziture JSZ. Centralo sta zastopala predsednik tov. 2u;mer Srečko in tov. Škofič Ciril. Občnega zbora so je tudi udeležil tov. Jurač Jožko iz Celja. Članstvo je z veseljem pozdravilo navzočnost patra Lavra, ki je znan kot aktiven delavec krščanskih sindikatov v Belgiji, a 'tudi pri nas se zelo udejstvuje na socialnem polju. Predsednik ekspoziture tov. Kores je v svojem poročilu poudaril, da se mora JSZ danes boriti proti trem sovražnikom. Prvi je kapitalizem, s katerim jo prežeta vsa današnja družba, drugi je marksizem, katerega tmpadniki še vedno napadajo naše članstvo s staro obrabljeno farško gonjo, in tretji, ki je naročen po prvem, je nasilje proti svobodnim strokovnim organizacijam. V nekaterih državah je ta sovražnik fašizem, pri nas so pa to nalogo prevzeli ljudje, ki si prisvajajo stoodstotni katolicizem. Nato jo sledilo poročilo tajnika tov. Ratajca, ki je podal upravno in orga-jiizatorično .poročilo o delovanju ekspoziture JSZ v Mariboiru. O tarifnem delu je podal poročilo strokovni tajnik tov. Pestotnik. Tov. Arih je podiil blagajniško poročilo. Vsa poročila so bila dobro pripravljena, iz katerih se jo videlo veliko delo ekspoziture, katerega je vršila v svojem delokrogu. Za nadzorstvo je podal poročilo tov. Lipnik, ki je predlagal občnemu zboru razrešnico, ki je bilo tudi soglasno sprejeta. Za odbor je bila predlagana samo ena lista, ki je bila tudi soglasno sprejeta. V odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: Kores Martin, Reberšek Karel, Ratajc Leopold, Arih Andrej, Majer Franc, Keuc Ravel, Majcen Ana in Slokar Vladimir. V nadzorstvo pa: Upnik Rupert, Vidov Vlado in Žagar Lojzka. Nato je podal poročilo za centralo JSZ njen predsednik tov. Žumer Srečko, ki je v svojem govoru poudaril pomen krščanske svobodne delavske strokovne organizacije, kakršna je pri nas JSZ. Da je danes JSZ tista strokovna organizacija, na katero gleda danes vsa naša širša javnost, je to zaradi njenega odkritega in neustrašnega dela, ki ga vrši v dobrobit celotnega delovnega ljudstva. Ker je naša borba edino prava, zato smo si popolnoma gotovi svoje zmage. Tudi pater Lavra je povedal nekaj o delovanju belgijskega kršč. sindikata. Omenil je, da jo delovanje JSZ v Mariboru pravilno in da je delo celotne JSZ popolnoma v skladu z delovanjem mednarodne zvezo krščanskih sindikatov. Tovariš Jurač pa nam je v svojem temperamentnem govoru naslikal bedo današnjega delovnega človeka. Tega delovnega človeka na vseli merodajnih mestih štejejo za prevratneža, čeprav drugega ne zahteva, kakor svojo pravico. Prepričani moramo biti in trdno verovati, da bo slovenski hlapec Jernej pravico, ki jo terja, tudi dosegel. K besedi sta ise oglasila tudi naša mlada st rokovni čar j a 'tov. Bombek in tov. Majer. Prvi jo poudaril potrebo delovanja delavske mladine pri strokovnem gibanju. Omenil je tudi, da je današnja delavska mladina nedostopna za delavska vprašanja, ker jo odločujoči činitelji namenoma vzgajajo v popolnoma nedelavskem duhu. rovariš Majer je pa poudaril potrebo dobrih organizacijskih zaupnikov, brez katerih ni dobrega strokovnega gibanja. S tem je bil redni občni zbor ekspoziture j SZ končan. Članstvo se poziva k resnemu in pozitivnemu delu v JSZ, ker de na ta način bo pridobila na svojem gibanju in na svoji udarni moči. Krščanska delavska mladina Z razširjanjem vesti o obsodbi Ju-g»slovanske strokovne zveze na duhovniški konferenci dne 6. marca 1940 se po nekaterih krajih, tako v Sostrem pri Ljubljani, spravljajo te vesti tudi v zvezi z vprašanjem KDM, češ da je bila obsojena pri tej priliki tudi naša Krščanska delavska mladina. Načelstvo JSZ odgovarja na te vesti nn drugem mestu, KDM sama pa obvešča vse svoje članstvo, da nn imenovani konferenci, o kateri poroča tudi’ »Ljubljanski škofijski list« z dne 25. aprila 1940, sploh ui bilo niknkega govora niti kake resolucije o naši organizaciji. ■ Načelstvo KDM. — Št. 20 — 1940 DELAVSKA PRAVICA n^n^gJUdL Nn norveškem bojišču se je sredi preteklega tedna poiložaj precej razčistil, ki sicer v nemško korist, Angleško in francosko čete, ki so so izkrcalo v mestecu Andalsnesu, ležečem nekaiko na sredi med nemškima oporiščema Bergenom in Trondhjeimom, ter v Namsoisu, okrolg 100 kg severno od Trondhjema, in prodirale po ozkih dolinah iin čez gorovja proti jugu, so sredi najhujših tbojev z Nemci nenadoma prejele povelje, da se umaknejo in zmova vkrcajo na ladje. Umaknile so so v redu im (tudi vkrcale, dasi so jim skušali Nemci z neprestanimi letališkimi napadi vkrcanje onemogočiti. S Francozi in Angleži vred se je vkrcal na ladje tudi del norveških čet, ostainek norveške vojske pa se liitro umika na sever proti Narviku in proti švedski meji. Južna Norveška je izdaj praktično v nemški posesti, če se ne oziramo na raztepene in slabo oborožene norveške oddelke v hribovju, ki mislijo voditi četnišiko vojno tako dolgo, kakor bo pač šlo. Vendar se zavezniki šo vedno držijo v severni (Norveški, kjer oblegajo znano izvozno pristanišče za švedsko železno 'rudo Narvik, v kaiterem se nahaja nekaj -tisoč mož močna nemška posadka, ki se pa krepko upira. Položaj se bo v prihodnjih dneh morda v toliko ustalil, da 6e bo izoblikovala nekje v gorati srednji Norveški, ki se razteza ponekod le nekaj desetin kilometrov na široko med morjem in švedsko mejo, bolj ali manj trdna fronita, na kateri se bo odločala usoda severno Norveške, in to v gorskih bojih, kakor so znani iz svetovne vojne med Avistrijci in Italijani na Tirolskem in na Krasu. To pa samo v primeru, če bodo zavezniki dovolj hitri, da bodo utegnili postaviti fronto. Na vprašanje, kje je krivda za zavezniški neuspeh in umik na južnem Norveškem, je treba odgovoriti sledeče: 1. zavezniki so bili prepočasni v pošiljanju čet. Krivi so delno sami, ker so Nemce podcenjevali, še bolj pa razmere in zemljepisni položaj. Nemci so izkrcali že v prvi noči in sledečega dne na Norveškem vsaj 25.000 vojakov z vsem potrebnimi orožjem, iin to jim je dalo prednost, ki je zavezniki niso mogli izravnati. Pa tudi zemljepisna oddaljenost Anglije od norveškega bojišča ni brez pomena, saj je več kot štirikrat večja kot razdalja med Dansko, ki služi nemškim vojnim transportom za odskočno desko, in Norveško. To v praksi pomeni, da lahko Nemci spravijo v istem času na Norveško štirikrat toliko vojaštva kot zavezniki. Seveda je Nemcem prevoz po morju zaradi napadov zavezniške mornarice skrajno otežkočen, toda vršijo ga z letali. Ta morejo prepeljati naenkrat le 30 do 50 vojakov z orožjem vred, zato pa rabijo za tak polet z Danskega do Osla le dve uri, in v enem dnevu prepelje nekaj takih letal toliko vojaštva kot največja transportna ladja. Zavezniki v tem niso mogli tekmovati z Nomci, in zato so sami odstopili, preden so jih utegnili. Nemci poraziti. — 2. Enako veliko krivdo za svoj in zavezniški neuspeh nosijo Norvežani sami. Med norveškim uradni-štvom, častniškim zborom in inteligenco mrgoli izdajalcev in Quisli.ngov, še več pa malodušnežev in materialistov, ki jim je prvo njihova lastna udobnost in varnost, šele potom čast in svoboda domovine. Značilno za norveške razmero je dejstvo, da je celo največji MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. LETOS POZOR! »Durkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 JANKO OREŠIČ, knjigoveznica in kar-tonaža, Ljubljana. Izdelovanje različnih velikosti albumov za znamke, vezava knjig, trgovskih zapisnikov itd. Specialna delavnica za izdelovanje kaset za jedilno orodje, etuijev za kelihe, ciborije in mon-štrance. živeči norveški pisatelj, Knut Hamsun, pozival svojo rojake, >maj vržejo proč svoje puške in odidejo domov, naj se no bojujejo proti Nemcem...« Za naše razmere je to nekaj nerazumljivega. Po krivdi in z izdajo teh ljudi se je znašla Norveška v usodnih dneh v popolni zmedi in brezglavosti. Vojaki so v tisočih bežali čez švedsko mejo in so dali internirati, ne da bi bil kateri od njih sploh videl kakšnega Nemca. Razni podpoveljniki se na svojo pest pogajajo s sovražnikom, ne da bi se ozirali na višje poveljstvo. Vojnega duha manjka norveškim četam popolnoma. Ce so se zavezniki sprva zanašali na odpornost teh čet, so kaj kmalu spoznali, da so se motili, škandalozno zmedo in brezglavost norveške vojske prav drastično opisujejo dopisniki švedskih ter švicarskih listov. — 3. Na odločitev zaveznikov gotovo ni bila brez vpliva napetost na Balkanu in v Sredozemlju, kjer so pričakovali vsak hip inove neraško-itailijanske akcije. Zato ise niso hoteli vezati s prevelikimi silami na Norveškem. — Vse to pa vendar ne more zabrisati neprijetnega vtisa, ki ga je vzbudil zavezniški umik iz južne Norveške. Zdi se pa, da bo ta neuspeh izmodril Angleže, da sovražnika ne bodo več podcenjevali. V Angliji opozicija pod vodstvom Churchilla, Edena, Hoare Belisha in Lloyd Georgea hudo napada Chamberlaina in njegov ožji krog, katere dolžijo, da so zaradi svoje neodločnosti zakrivili ta neuspeh. Zdi se, da so bo mogel Chamberlain le težko Opravitiči pred angleško javnostjo mi zato pričakujejo, da bo opozicija izsilila njegov odstop, nakar bi sama prevzela vlado in izvedla radikalnejši poseg angleških moči v potelk vojne V Franciji je prav tako usoda Rey-naudove vlade zaradi istega razloga zelo negotova. Pozornost sveta pa se obrača zadnje čase s severa Evrope vedno bolj na njen jugovzhod. Nad Sredozemljem in Balkanom leži težka so-parica, iz katere zamolklo pogrmeva. Italijanski časniki ter državniki so v zadnjem času kazali takšne simpatije za Nemčijo proti zaveznikom, da So ti opustili vsako misel na neudeležbo Italije v vojni in se pripravili za vsak slučaj. Napetost je prikipela zadnje dni do viška in zavzela že takšne oblike, da -se je čutil Roosewelt primoranega, da poseže vmes in (posreduje za mir. Baje je dosegel neke uspehe, f redvisem z grožnjo, da bo s posegom talijo v vojno prišel tudi za Ameriko konec nevtralnosti, toda glede teh usroehov -si gotovo tudi sam ine dela kakšnih iluzij. Spominjamo se, da je tudi v zadnjih dneh avgusta lanskega leta napetost »naglo popuščala«. Med tem se naglo zbirajo v Aleksandriji v Egiptu in v Gibraltarju ter ob fran- coski obali ogromno eskadre angleških in francoskih bojnih ladij, ki so postale proste zaradi delnega uničenja nemškega -brodovja v Severnem morju. Edino te bodo morda zmodrile Italijo, ki pa prav tako naglo zbira svoje brodovjo okrog isvojih pomorskih oporišč pri Dodekanezu in v Ti renskem morju Na Dodekanezu je baje izkrcala skoro 60.000 vojakov in jih še izkrcava naprej. Se več vojaštva ima v Albaniji, da izvrši z njim sunek proti zaveznikom v -smeri proti jugu ali kamor že. Ob vsem tem pa vendar ni čisto neverjetno, da je vsa ta napetost v Sredozemlju in na Balkanu samo spretna igralska poteza osi in manever, da bi obrnili pozornost zaveznikov s severa tjakaj in tam vezali njihove sile, ki bi jim bile sicer zelo na poti. Balkanske države se mrzlično pripravljajo »za vsak slučaj«. Predvsem so obračunale s »peto kolono«, to jo s sumljivimi -tujci ter »turisti«, ki jih zadnjo čase mrgoli v teh državah. Kakor pišejo tuji listi, je ena izmed teh držav izgnala sama 30.000 »turistov« in tujih »strokovnjakov« ter dala s -tem lep zgled ostaJliim balkanskim državam, predvsem Madžarski in Romuniji. Vloga takšnih »turistov« v primeru vojrne jo dovolj znana iz primera s Poljsko in Norveško — zarili naj bi napaden-cu nož v hrbet. Pred nekaj dnevi je potoval po balkanskih prestolnicah »šef za turistično propagando« ter so pogajal za sprejem večjega števila mladih turistov na letovanje. Toda kakor poroča »Slovenec« in drugi listi dne 5. t. m„ je v Belgradu nenadno zbolel in se vrnil v -daljno domovino ... Poleg vseh ukrepov vojaškega značaja pa balkanske države vneto iščejo zvez, ki bi jim mogle biti koristne. Tako so se zadnje časo znatno izboljšali odnošaji med nekaterimi balkanskimi državami in Sovjetsko Rusijo, ki naj bi postala soigralec pri i-gri za Balkan. Balkan se namreč zaveda: »Kjer se prepirata dva — ali celo trije...« Italiji novi soigralec ni všeč, ravno tako ne razni »provo-katorični plakati«, ki krožijo po balkanskih mestih in ki vzbujajo v italijanskem -tisku in javnosti proteste ter resne opomine. Razen -z Rusijo si zagotavlja Balkan dobre zveze tudi drugod. Te dni -so poročali listi, da sta bila sprejeta pri pomočniku ameriškega zunanjega ministra Sumner Wollsu jugoslovanski in grški poslanec, katerima je sporočil zagotovilo, ki ga je dobil iz Rima, da »Italija ne bo spremenila svojega stališča v sedanji vojni.« Belgija, Nizozemska in Švica so prav tako v mrzlični pripravljenosti, enako Švedska, ki je tokrat še srečno ušla usodi. Vendar se zdi, da naslednji sunek -še ne bo veljal tem državam, ki iso »na programu« ali na »jedilnem listu« določeno za nazadnje kot pozo-zorišče prve faize končnega in odločilnega spopada, ko si bodo pogledali nasprotniki neposredno iz oči v oči, ko bo-konec »obkoljevanja« in »nevtralnosti«. Jef. Qla m eleejiei Šlagmarjev dom V nedeljo ob 11 so se zbrali skoraj vsi delegati Trgovskega bolniškega in' podpornega društva in mnogo drugih odličnikov, ki -so -prisostvovali blagoslovitvi najmodernejšega sanatorija, ki so ga v Sloveniji postavili zasebni nameščenci. Bille so zastopamo vse višje oblasti in tudi zastopnik ljubljanskega škofa generalni vikar -g. Nadrah se je udeležil te -slovesnosti in izvršil blagoslovitev novih prostorov sanatorija. Otvoritveni govor je iimel predsednik TBPD g. Gombač. Pozdravil je navzočo in orisal razvoj dela za razširitev Šlajmarjevega doma. Izrekel je zahvalo Pokojninskemu zavodu in mestni občini ljubljanski, ki sta vsak po svojo omogočila razširitev tega sanatorija. V globoko zasnovanem govoru je generalni stolni vikar g. Nadrah podčrtal, da jo bilo krščanstvo prvo, ki je uveljavilo -samaritansko udejstvovanje, saj jo bil Kristus sam prvi samaritan. II -koncu jo šef zdravnik dr. Kramarič poudaril med drugim, da se je v osmih letih, -odkar obstoja sanatorij, zateklo na zdravljenje 6.127 bolnikov, od katerih jih je umrlo 88. V tem času jo bilo opravljenih v sanatoriju do 5.600 operacij, čeprav je imel zavod le 30 postelj. Vsi sanatorijski zdravniki so udeležencem bili na razpolago in razkazali 'nove prostore in tolmačili, kako so posamezni prostori opremljeni, oziroma kako bo vse -služilo v prvi vrsti bolnim slovenskim nameščencem. Slovenski nameščenci simo- ponosni na svoj sanatorij, ki smo ga zgradili z velikimi žrtvami. Občni zbor TBPD TBPD (višje zavarovanje) je imelo v nedeljo letni občni -zbor v sejni dvorani na magistratu. Društveni predsednik g. Gombač je podal poročilo zelo izčrpno. Društvo ima v višjem zavarovanju 5.789 članov. Prispevki za to zavarovanje so se od 1. januarja tega leta zvišali od 30 na 35 din mesečno. V letu 1939. so znašali ti prispevki 2,318.000 din. To je velika številka, -ako pomislimo, da je višje zavarovanje prostovoljno. Preteklo leto so je -društvenih članov zdravilo v Šlajmarjevem domu 939. V drugih bol-nienli ali klinikah se je zdravilo 735 članov in je TBPD prav tako -nosilo vso. stroške. Na raznih podporah je društvo izplačalo lani 120.000 din, za posmrtnine pa 48.000 -din. Za nadzorni odbor jo poročal naš tovariš Hartman Lojze 'in predlagal razresme-o upravnemu odboru, ki je bila sprejeta. V imenu mariborskih delegatov je prebral g. inž. Knez resolucijo, ki poudarja, da je sedaj, ko je dograjen sanatorij v Ljubljani, postala najvažnejša naloga društva, da postavi primeren sanatorij tudi v Mariboru. S tem jo bil občni zbor zaključen. nove mmi Erjavec Fran: Slovenija in Slovenci. Izdala in založila Slovenska straža v Ljubljani 1940. Strani 96, cena 20 din. Pri vsej razgibanosti našo publicistike smo slej ko prej močno pogrešali priročnika, ki bi nudil v kratki, zgoščeni obliki vsestranski pregled našega naroda, naše zemlje in naših teženj. Med svetovno vojno je skušal podati takega dr. Krek v svoji znani nemško pisani brošuri, po vojni ga je pa inapisal Erjavec, toda tedaj še ni bilo na razpolago dovolj zanesljivega statističnega gradiva in tudi marsikateri drugi pogledi so bili še nerazčiščeni, a pozneje se za to nismo več brigali. In vendar nam je neobhodno potreben. Prvič more temeljiti narodna zavest le na vsestranskem poznanju lastnega naroda, drugič je pa za majhne narode naravnost življenjskega pomena, da seznanjajo s seboj bolj velike narode. Kako so nanj je lahkomiselno maščevalo ob koncu svetovne vojne, vemo v-si. Danes živimo vnovič na takem razpotju svetovne zgodovine, zato moramo pravočasno popraviti napake, ki smo jih zagrešili ob priliki prve svetovne vojne. In ravno tem namenom bo pričujoče delo odlično služilo. Na eni strani nudi vsakemu Slovencu lep in izčrpen pregled, iki bo navzlic svoji zgoščenosti moral v vsakem bralcu nehote zbuditi marod-no samozavest, na drugi strani pa nudi vsakemu tujcu vise bistvene podatke o naši zemlji in našem narodu v zemljepisnem, geopolitičnem, zgodovinskem, narodno političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Ker je knjiga pisana živahno, -strogo stvarno in objektivno ter je odlično Opremljena z mnogoštevilnimi lepimi slikami, zemljevidi im čr-teži, njena cena pa izredno nizka, smo prepričani, da bo posegel -po njej vsakdo rad, posebno potrebna je pa mlademu rodu. Ne smela bi manjkati v nobeni naši hiši. Vsem skupinam in tovarišem, ki jih zanima naša socialna književnost. Izpod peresa dr. Andreja Gosarja je izšlo že več dobrih del, kjer ta priznani strokovnjak o-bravinavu s kršč. socialnega vidika sedanji ih novi družabni red. Naša dolžnost je, da te kn jige poznamo in jih študiramo, saj so predvsem nam namenjene in utemeljujejo inaš krščanski -socializem, za katerega uveljavljanje v človeški družbi so ravno mi borimo. Te knjige našim tovarišem toplo priporočamo in naj bi isi jih po možnosti tudi oskrbeli, če morejo posamezno ali po skupinah. Posebno vodilnim tovarišem so te knjige nujno potrebne. Naj me bo nobene skupine, ki ima knjižnico uli jo misli ustanoviti, brez Gosarjevih knjig. Te knjige so: Za nov družabni red I. :im 1J. del, 2 debeli knjigi; Kolektivizem; Socialni nauk cerkve. Knjige stanejo: Za nov družabni red I. del 148 din (za ude 110 din); Za nov družabni red II. del 256 din (za ude 192 din); Kolektivizem 24 din (zu ude 18 dinarjev). Najnovejše njegovo delo pa je >So-cialni -nauk Cerkve«, ki je izšlo letos in o katerem že naslov govori, o čem piše. Za pravilno pojmovanje socialnega -nauka Cerkve je to zelo važna knjiga, ki jo tudi edinstvena. Knjiga stane 86 -din (za ude 66 din). Vse to knjige je izdala Mohorjeva družba in jih -toplo priporočamo. Zastopstvo za te knjige je prevzel tov. Stane Kovač in jih naročajte na naslov Stane Kovač, JSZ, Miklošičeva cesta-22, Ljubljana. Kdor bi katero skupino ali knjige naročil, naj jo (jih) naročijo 30. maju. tega leta. ^Dehioska glasilo krščanskega delovnega ljudstva PRAVICA Izhaja vsak četrtek popoldne, v prim®* ru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva oe-sta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo., MikloSiceva «-1, Oglasi po ceniku. — Telefon ^tev. 4949. Številka poflt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ? amer, Ljubljana. TiBka Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejeo)