PSgftfflfva Tfli&mg rwT9SWttS „ MamonM Cena 1 Din Leto IV. (Xl.)f štev. 126 Maribor, sreda 4. junija 1930 pmmmsmsssumm »JUTRA« 'Sf-hfj* i*»*un nedelj# in praznikov ve a k dan ob 16. uri V.IJ* mM*en«. pre)«-nM v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom p* 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 U redništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 1 Oglasi po tarif u Oglasa sprsjsma tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici It. 4 X. jubilejni veletejm v Ljubljani od 29. maia do 9. Junija 1930 Največja tovrstna prireditev v državi. 40.000 m’ obsegi 9 razstavnih zgradb — 800 razstavljalcev. Tovarniške cene vseh vrst blaga. Špecijalnl oddelki: tekstil, usnje, papir, pohiitvo, avtomobili, stroji in kovina, poljedelski stroji — perutnina. Obsežno zabavišče. — Stanovanja preskrbljena. 1573 Legitimacije Din 30-— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije PUTNIK itd. Slavimo 10 letnico obstoja velesejma I Fraze in resnica Že ponovno, in zadnjikrat zopet tudi 24. maja v Milanu, je italijanski vsemogočni diktator Mussolini v svojih famoznih govorih povdaril, da »lažejo vsi oni, ki govore o ekonomski krizi Italije«. Tragično za Mussolinija in njegove trabante pa je, da so ga še vsikdar — in tudi tokrat — desavuirala dejstva službene statistike. Dan pred zadnjim Mussolinijevim govorom v Milanu, 23. maja, je izšel službeni buletin Centralnega statističnega instituta z ekonomskimi številkami meseca apri la. Vzeti je treba iz tega buletina samo nekaj številk ter jih primerjati s številkami iz istega meseca v mino lem letu, pa je na dlani diferenca v Položaju in slika ekonomske krize v Italiji. Evo: Število brezposelnih je znašalo koncem aprila 1929 v Italiji 257.603, letos Pa 372.236, torej za 120.000 več. Kako silno raste brezposelnost v Italiji, kaže statistično dejstvo, da je število zaposlenih tekom enega meseca padlo: v svileni industriji od 222.090 na 218.841, v volneni od 78.305 na 77.253, v laneni od 22.411 na 21.462, v tekstilni od 57.733 na 49.670. Že samo to padanje zaposlenosti govori jasno o stanju industrije. Še jačji argument so pa številke o industrijski produkciji: v prvem tromesečju 1930 znaša cela kovinska Produkcija 405.609 ton napram 497.827 v isti dobi 1. 1929; v mesecu aorilu 1930 140.920 ton napram 173.706 tortam v letu 1929. Produkcija jekla je znašala v aprilu 1929 še 182.529 ton, v aprilu 1930 pa le še 142.618 ton. Razen produkcije cementa, superfos-fata in umetne svile je nazadovala Produkcija v vsej ostali industriji. Železniški promet beleži v aprilu Povprečno utovarjenje 21.613 vozov z 206.190 tonami dnevno: v celem mesecu je bilo prevoženih 5,154.758 ton blaga na 540.327 vagonih, v aprilu 929 pa še 5,483.994 ton blaga na Velike reforme v Nemili! FINANČNI MINISTER DR. MOLDENHAUER ZAHTEVA REDUKCIJO URADNIŠTVA, ZNIŽANJE PLAČ, S OCIJALNIH DAJATEV TER UKINITEV ŠTEVILNIH DRŽAViNIH IN DEŽELNIH URADOV. BERLIN, 4. junija. V političnih krogih zatrjujejo, da je nemški finančni minister dr- Moldenhauer zagrozil, da bo takoj odstopil, ako ne bo sprejet njegov načrt za kritje primanjkljaja v državnem proračunu. »Berliner Tagblatt« poroča, da namerava državni predsednik _ Hindenburg v zvezi s tem izdati na narod proglas, v katerem se bo zavzel za znižanje mezd in cen ter za znižanje vseh državnih izdatkov, ki niso absolutno potrebni. Načrt finančnega ministra Moldenhau-erja za uravnovešenje državnega proračuna predvideva: opustitev raznih dr- žavnih uradov, znižanje uradniških plač, znižanje socijalnih dajatev, obširne reforme ministrstva za varčevanje in točno določitev izdatkov za državno upravo za več let. Ukinilo naj bi se dalje zlasti dosedanje ministrstvo za zasedeno ozemlje, poslaništvo v Monakovem, več deželnih finančnih direkcij in finančnih uradov ter vrhovna poštna direkcija. Znižanje osebnih izdatkov naj bi se izvedlo na ta način, da bi se starostna meja povišala od 65 na 68 let, skrajšali dopusti in poostrile določbe za napredovanje. Znižanje socijalnih dajatev naj bi se doseglo z omejitvijo rent vojnim poškodovancem in s primernimi reformami celokupnega socijalnega zavarovanja. Moldenhauerjev načrt je seveda naletel na jako hud odpor pri posameznih strankah in ni izključeno, da bo imel za posledico ne samo Moldenhauerjev odstop temveč tudi demisijo celokupnega kabineta. Vlada pa za enkrat še vedno računa s tem, da bo intervencija državnega predsednika Hindenburga uspela in da bo končno Moldenhauerjev načrt le odobren, čeprav morda z nekaterimi malenkostnimi izpremembami. Proces proti zagrebškim teroristom BEOGRAD, 4. junija. Na današnji razpravi proti zagrebškim teroristom so govorili branitelji obtožencev Begiča. Leboviča in Bernardiča. Jutri nastopijo branitelji obtoženega dr. Mačka, zadnji pa bo govoril dr. Trum bič. Splošno se pričakuje, da bo razprava še ta teden zaključena, razsodba pa bo razglašena po binkoštnih praznikih. Srandi trobi na umik RIM, 4. junija. Na včerajšnji seji senata je imel zunanji minister Grandi velik zunanje-politični govor, ki se je odlikoval v nasprotju z zadnjimi Mussolinijevimi govori po miroljubnosti. Grandi se je dotaknil med drugim locarnskega sporazuma, Kelloggove pogodbe ter rešitve reparacijskega vprašanja in pri tem naglašal, da bi bilo res škoda, če bi bil rezultat teh važnih mednarodnih pogodb namesto ojačenja miru ponovno in povečano oboroževanje. Povečano oboroževanje bi namreč zopet obnovilo stara nasprotja, dočim so pravkar na obzorju evropske politike novi predlogi za sodelovanje evropskih narodov. Italija je pripravljena za pomirjenje Evrope celo na žrtve in rada opusti svoj gradbeni pomorski program za 1. 1930, če stori isto tudi Francija in sprejme to ponudbo. Glavno stremljenje italijanske pomorske politike je izenačenje pomorskih sil s Francijo in splošno znižanje oboroževanja. Le na ta način je mogoče odstraniti vse, kar bi moglo zavlačevati sklenitev sporazuma s Francijo, le tako bo mogoče doseči sporazum tudi v vseh vprašanjih, ki na londonski brodovni konferenci še niso bila rešena. Italija, je zaključil zunanji minister Grandi svoj govor, je je ponovno dokazala svojo miroljubnost in mednarodno javno mnenje mora priznati, da je njen predlog za izenačenje pomorskih sil s Francijo najlepši dokaz, da nikakor nimajo prav oni, ki hočejo naslikati svetu Italijo kot nasprotnico miru. Vsskemu birmancu žepni kino NA3LEPSA BIRMSKA DARILA pri J. PeteSn-u, Maribor Gosocska ul. 5 Ure — zlatnina — srebrnina 569.047 vagonih. _ . V lukah se je vkrcalo zavsem 1 mi-l lijon 344.612 ton blaga, za 5.69% manj nego v aprilu 1929. Pri tem treba pripomniti, da je množina vkrcanega blaga padla v Trstu za 25.10%, v Reki za 20.50%. Navidezni porast v prevozu potnikov v aprilu 1930 je pripisati izključno na eni strani interesu za milanski velcsejm, zlasti pa velikim fašistič-kim paradam povodorn Mussolinijevega potovanja po državi. Saj je ob teh prilikah železnica prevozila nad sto tisoč avantgardistov brezplačno na razne parade, od 23. aprila pa je vsak dan 300 specijalnih vagonov prevažalo vojaške novince. Po poročilih carinarnic Iznaša buletin, da je vrednost uvoženega blaga y aprilu 1930 znašala 1576 milijonov lir napram 2041 milijonom v aprilu 1929. vrednost izvoženega blaga pa 1043 mil. lir napram 1277 mil. lir. Skupno znaša vrednost uvoženega blaga v prvih štirih mesecih 1930 6078 mil lir, izvoženega pa 4139 mil. lir, kar pomeni 1930 mil. lir deficita v zunanji trgovini. Ekonomsko krizo pa jasno osvetljuje tudi naraščanje konkurzov v trgov- skih in ostalih gospodarskih podjetjih. V aprilu 19.30 je prišlo v konkurz 89^ tvrdk, meničnih protestov je bilo 80.617, dočim je bilo v aprilu 1929 samo 70.445 meničnih protestov. Že teh nekaj številk jasno kaže, ka ko daleč od žive resnice so Mussoli; nijeve visokodoneče tirade na fašistič nih paradah. Obsedno stanje u Indiji LONDON, 4. junija. Indski nacijonaM-stični kongres v Bombayu je včeraj sklenil, da se nikakor ne bo oziral na odredbo vlade, ki prepoveduje bojkotno straženje pred trgovinami z blagom in likerji. Nad 500 žensk je včeraj stražilo pred raznimi trgovinami z blagom in odvračalo stranke, v kratkem pa se nameravajo poslužiti enake bojkotne akcije sploh proti vsem trgovinam, ki prodajajo kako angleško blago. Po mnenju oblasti se bo prihodnje tri jtedne odločila usoda vojne državljanske nepokorščine. Ako se do tedaj položaj ne bo bistveno izboljšal, potem bo najbrže nad nekaterimi pokrajinami proglašeno obsedno stanje. V Alahabadu je prišlo zopet do nemirov. Hitidi so napadli več muslimanskih trgovin in so se razvili pri tej priliki težki spopadi s policijo. Tudi v Roitauru je prišlo do bojev med Hindi in muslimani, ki so oplenili in požgali nad sto hiš Hindov. Petnadstropna hiša se porušila GENOVA, 4. junija. Pri glavnem kolodvoru ležeči petnadstropni Izseljeniški dom, v katerem je bilo 250 izseljencev brez sredstev, se je preteklo noč porušil. Najprej se je udrl strop v tretjem nadstropju ležeče spalnice, med reševalnimi deli pa se je končno sesulo vse poslopje do temeljev. Iz razvalin je bilo vso noč čuti stokanje ranjencev in obupne klice na pomoč. Do polnoči so potegnili izpod ruševin prve 3 smrtne žrtve in več ranjencev, med njimi genovskega policijskega komandanta, 2 redarja in 1 gasilca. Nad 100 ljudi utonilo NEW-YORK. 4. junija. Na Magdalen-ski reki se je pripetila včeraj velika katastrofa. Neki izletniški parnik, na katerem je bilo 200 izletnikov, se je radi eksplozije kotla potopil. Pri tem je našlo smrt v valovih nad 100 ljudi. Vsled eksplozije kotla se je parnik razklal na dvoje in skoro v hipu potopil. Le 35 izletnikov se je rešilo s plavanjem, dočim ostale še pogrešajo. Doslej so potegnili iz vode 40 trupel, med njimi tudi truplo kapitana. Kako je nastala katastrofa, še ni pojasnjeno, ker je 11 mož posadke, ki so bili rešeni, skoro v brezupnem Stanju. Vsi imajo namreč tako težke opekline, da ni mnogo upanja, da bodo ostali pri življenju. Poskus samomora. 22letna kuharica Ivana M. na Aleksandrovi c. 36 je nocoj krog pol dveh ponoči Izpila večjo množino solne kisline z namenom, da si konča življenje, baje radi nesrečne ljubezni. Pozvani rešilni avto jo je prepeljal v bolnico, kjer so ji izprali želodec in je dekle izven nevarnosti. Karani bol. Ključ, vajenec Ivan Lovec se je včeraj krog poldneva vozil s kolesom po Kopališki ulici. Nenadoma je pridrvel iz ulice Ob jarku, ki je za vožnje in tudi za kolesarenje prepovedana, neznanec na kolesu, se z vso silo zaletel v Lovca in ga podrl na tla. Lovcu je poškodovano kolo, neznani kolesar pa se je naglo pobral in izgini*. Predlog nove cestne trase na Pohorje PROJEKT RAZVANJE—SV.''AREH. — MARIBOR IN POHORSKE CESTE. — GOSPODARSKI IN TUJSKOPROMET NI MOMENTI. - NAJUGODNEJŠA TRASA. Kakor je naše časopisje poročalo, je občina Razvanje stavila mariborskemu okrajnemu cestnemu odboru nov predlog glede gradnje pohorske ceste od se* vernovzhcdnega podnožja do Sv, Are-ha. Projektirana trasa bi se pod Teznom ločila od sedanje glavne državne ceste Maribor—Celje, šla dalje skozi ali mimo vasi Razvanje in se potem dvignila deloma na južni strani grebena, po ozemlju občine Pivola, deloma pa po grebenu do višine nad Sv. Bolfenkom, od koder bi potem v jugozapadnem loku dosegla križišče vseh treh projektov, Sv.-A reli. Tu gre tedaj v resnici za popolnoma nov predlog, in ker je problem pohorskih cest za Maribor in vso bližnjo okolico važnejši kakor bi se komu na prvi pogled zdelo, ie dolžnost vseh merodajnih činiteljev, da ga resno sprejmejo in temeljito proučijo. Preden se ta novi, sicer malo zapozneli predlog sprejme ali odkloni, je pa nujno potrebno, da smo si na jasnem glede poglavitnega namena in pomena cestnih zvez s Pohorjem- Namena in pomena za Maribor kot tak, kajti Slovenjebistričani, Hočani in Rušani so že od vsega početka točno ugotovili svoje definitivno stališče. Vsem trem gre pri projektiranih pohorskih cestah pred vsem za gospodarske momente: radi bi dobili ugodne zveze s svojimi gozdovi, ki bi se tako sami kakor tudi njihovi produkti visoko dvignili v coni. Tujskoprometni in drugi oziri so zanje le sporednega pomena, čeprav jih ne podcenjujejo. Maribor pa takih subjektivno osebnih interesov pri projektih pohorskih cest nima. In v tem je razlika! Za Maribor so pohorske ceste važne v prvi vrsti zaradi tujskopronietnih momentov, da odkrijejo svetu Pohorje, in da dotok usmerijo skozi mesto in ne morda mimo njega. Zato pa tudi ni vseeno, ali se zgradijo iz Slovenske Bistrice, Hoč, Ruš ali Razvanja. Od ceste Slovenska Bistrica —Sv. Areh Maribor kot tak ne more imeti absolutno nikakršne koristi, kvečjemu samo škodo; kajti kdor se je bo v kakršnemkoli oziru poslužil, bo pustil naše mesto ob strani. Večje, vsaj posredne koristi za Maribor bi bila cesta Ruše—Sv. Areh, in to v gospodarskem kakor tudi v tujskoprometnem oziru, ker bo oni, ki jo bo uporabljal, moral tja ali nazaj tudi skozi Maribor. Glavnega pomena za Maribor je tedaj le projekt severnovzhodno podnožje —-Sv- Areh. Tudi tu pa je treba gledati na to, da bo nižinsko izhodišče čimbliže mesta samega, zato za nas ne more biti vseeno, ali se cesta zgradi iz oddaljenih Hoč ali pa od bližnjih Raz vanj! Za Maribor bi tedaj bila cesta Razvanje -Sv- Areh neprimerno ugodnejša in pomembnejša nego cesta Hoče—Sv. Areh, ker bi izhajala iz najneposrednejše bližine periferije mestnega pomerija. Na ta način bi vsakdo, ki bi hotel po tej cesti na Pohorje ali s Pohorja, moral priti tudi v mesto samo! Naša stremljenja pa so baš, da napravimo iz Maribora tuj-sko-prometni center. Ne glede na tujce, je pa tudi za Mariborčane same, ki bodo hodili na Pohorje ali sc bodo gori vozili z avtomobili in avtobusi, važno in pomembno, da je zveza s Sv. Arehotn iu mestom čimkrajša. Z vseh teh vidikov bi dejanskim potrebam Maribora po avtomobilski zvezi s Pohorjem odgovarjala tedaj pred vsem le najnovejša, po Razvanjčanih predlagana trasa. In ker se ceste ne gradijo samo za kratko dobo, temveč za stoletja, je neobliodno potrebno, da se Maribor zanjo zavzame z vsemi razpoložljivimi silami. Kajti le tedaj, če bo njeno izhodišče na neposredni mestni periferiji. bomo imeli korist tudi od ostalih cest, od one iz Slovenske Bistrice do Sv. Areha in od one iz Ruš do Sv. Areha. (Dariborsko glečaliRfe REPERTOAR. Sreda, 4. junija. Zaprto. Četrtek, 5. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«. Premijera. Proslava 351etnice ge Štefe Dragutinovičeve. Izven. Petek, 6. junija. Zaprto. Sobota, 7. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«, ab. B- Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 8. junija ob 20. uri Netopir:. Znižane cene. Kuponi- Zadnjič. Pondeljek, 9. junija ob 15. uri »Herman Mariborski in dnevni drobiš Iuan Bregant t Dne 1- aprila je še svež in čil obhajal svoj 70. rojstni dan upokojeni revi-dent drž. železnic, g. Ivan Bregant v Marijini ulici št. 10, v krogu svojcev, 4 sinov in hčerke. Sinoči ob pol 22. pa ga je že iztrgala iz kroga svojcev, prijateljev in znancev zavratna pljučnica. Pokojni Ivan Bregant je bil rodom iz Podgore pri Gorici. Študiral je v Gorici in se tam tudi prijavil v železniško službo. Služboval je najprej v Nabrežini, 1. 1892 pa se je povrnil v Gorico in služboval tam do evakuacije 1. 1915- Po prevratu se je zopet povrnil tja, vendar pa je moral kmalu zapustiti svojo solnčno Gorico, zakaj veliko preveč zavednega in vnetega narodnjaka se je pokazal ves čas svoje službe, da bi bil mogel ostati pod Italijo. Izselil se je najprej v Ljubljano, nato pa v naš Maribor in je tu pred nekaj leti po 431etnem službovanju stopil v pokoj. Žena, ki mu je že poprej umrla, mu je rodila 6 otrok. Vilko, ki je bil v Tolminu učitelj, je padel v svetovni vojni, štirje sinovi in hči pa žive vsi dobro preskrbljeni. Pogreb pokojnika bo jutri ob 18. uri iz hiše žalosti na frančiškansko pokopališče. Ohranimo mu blag spomin! članica osješkega in splitskega gledališča. Pri jubilejni predstavi bo kreirala glavno vlogo v tatinski komediji G. Hauptmanna Bobrov kožuh > ki ga J pripravlja g. J. Kovič. Upamo, da bo občinstvo pri tei redki priliki zasedlo gledališče. Kie se dobe seimske legitimacije, < Legitimacije za obn-k letošnjega jubilejnega ljubljanskega velesejma od 29. maja do 9. junija po Din 30 prodajajo vsi Curiška »Harmonie« v Mariboru. Kakor smo že poročali, bo imelo naše mesto na binkoštno nedeljo goste iz Švice. V Mariboru prispe namreč 400 pevcev »Harmonije«, največjega pevskega zbora v Švici, ki se mudi sedaj na turneji po velikih mestih srednje Evrope. To bo obenem tudi prvi poset švicarskih pevcev v naši državi. Odlični gosti se pripeljejo na glavni kolodvor ob 14.17 in jim priredi naša Glasbena Matica, ki je bila pred dvema letoma v Švici povsod prav gostoljubno sprejeta, slovesen sprejem. S kolodvora odidejo gostje takoj v veliko dvorano »Uniona«. Spotoma 'se razdelijo med otroke darovi* ki jih prinese »Harmonija . Ob 14.30 bo v unionski dvorani slavnosten pozdrav gostov in zakuska, ob 16-15 pa odhod na Glavni trg v Mariboru. Tamkaj bodo pevci »Harmonije« zapeli pesmi svojega programa, nakar se vrnejo na kolodvor in se ob 17-30 odpeljejo s svojim vlakom. V slučaji neugodnega vremena odpade pohod na Glavni trg. Dvorana Uniona bo rezervirana o priliki zakuske le. za švicarske pevce ter za zastopnike oblastev in društev, ostalo občinstvo pa se naproša, da zavzame mesta na galeriji. Sprememba posesti. Zadr;»žni delavski dom je kupil od Frančiške Koroschetz. hišo v rrankopa- Celjski«. Kmečka predstavi "pri naj- večji-denarni zavodi, trgovske korpora- j novi.ul, št. 1 za 225.000 'Din. nižjih cenah. Zadnjič. — Ob 20. uri »Bobrov kožuh«. Kuponi- Celjsko gledališče. Sreda, 4. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Gostovanje mariborskega gledališča. Ptujsko gledališče. Petek, 6. junija ob 20. uri »Koticertno-operni večer« gospe Zamejič-Koviče-ve in g. Neraliča. Ptujsko gledališče. V petek, dne 6. trn. se bo vršil v gledališču koncertno-oper-ni večer. Sodelovala bosta operna pevca ga Vida Zatnejič-Kovičeva in g. Fran NeraliČ. Prvi del programa tvorijo razni samospevi slovanske in tuje glasbene literature, drugi del pa obstoja iz raznih opernih arij, kjer so zastopani sami priznani svetovni komponista: Verdi, Bizet, Leoncavallo, Kinz! in drugi. Pri klavirju gospodična prof. Mara Kabajeva. Umetniški jubilej v mariborskem gledališču. Naša priljubljena dramska igralka ga Štefa Dragutinovičeva slavi v četrtek, 5. tm. 35!etnico svojega uspešnega umetniškega delovanja. Jubilantka >e c ..... ivi ima kot rojena Hrvatica zlasti za slovenska Radvanjska cesta ciie, županstva, prosvetna društva, tuj sko-prometne ustanove in večie železni- ■ . * ške postaje dravske banovine. Kier bi f$ PT "iukarza legitimacij ne bilo na razpolago, naj se ! J?^ "ah!se iT * zahtevajo direktno od urada LlubDan- ? i i ? \* . . v. skega velesejma. Organizacije in usta- ’’ "a deM°- Mestn' skr°P,lmk _ , , , . v , ■" uaia nnravi nar evnm rif*ln nove, katere bi želele prevzeti prodajo oblaki prahu se podijo in prah leži r na debelo na njej. Mestni škropilnik opravi pač svoje delo do vojašnice kralja Petra, naprej pa ne gre uikdar-#Ker ima Radvanjska cesta zelo živahen av-toniobilski promet, prosimo mariborsko mestno občino, naj bi njen škropilnik vsaj enkrat na dan poškropil tudi to cesto. Smrtna kosa. i »romiin.i.« i Včeraj so umrli: zjutraj po d?. i in premljanjem harfe mučni bolezni gdčna Elza L o v r e č. e- y a. abituriientka realke, stara 24 let; zvečer pa gospa Avgusta Rudi, žena ravnatelja Štajerske sadjarske zadruge. legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. ,Park kavarna* danes velik koncert Izvoz naših vin na Poljsko. Zveza jugoslovenskih vinarskih za- . rA , , drug vodi z organizacijo vinskih trgov- ra "111a s!)0lllin! cev na Poljskem pogajanja o prodaji jugoslovenskih vin na Poljskem. Pri pogajanjih posreduje beograjsko poljsko poslaništvo in so v najboljšem teku. Zavarovanja trgovcev za slučaj bolezni in nezgod. V ministrstvih socijalne politike ter trgovine in industrije je izdelan načrt bila dolgoletna uvaževana članica ter ima zakona o zavarovanju trgovcev za slu-‘ plahti' - čaj bolezni in nezgod- Načrt je bil po- diH "na vrvicah, da ne delajo škode na Pasji davek v Studencih. Lastniki psov v Studencih se opozarjajo, da morajo plačati pasji davek za tekoče leto najkasneje do 15. junija in sicer: za pse-čuva.ie 50 Din, za športne pse pa 100 Din. Po tem roku bo pse vseh zamudnikov pobral kenjač. Psi-čuvaji, ki bodo zaloteni na cestah, se bodo smatrali^ za športne pse in bo treba zato zanje 100 Din davka- Pse je treba vo- ftda',sf,a ,r^’ Marihor) veT alan vsem trgovskim zbornicam na mi- Lke zaslucs. Nadalje ie bila priljubljena 1 sijemo. Zamejičenje parcel v Mariboru. Katastrska uprava prične z nadaljevanjem nove izmere mesta Maribor še tekom meseca junija. Vsled tega se pozivajo vsi posestniki v obsegu mestne občine Maribor, da takoj označijo' svoje parcele z betonskimi ali kamnitimi mejniki, kakor to predpisuje zakon o zemljiškem katastru. Ako meje med posameznimi parcelami ne bodo označene z mejniki, se izvrši izmera po sedanjpm stanju. Kasnejša popravila se bodo izvršila na breme onega, ki je opustil zamejičenje. Sosedje naj sporazumno določijo meje med svojimi parcelami, da se bo z meritvijo ugotovilo pravo stanje, ki bo merodajno za dolgo število let. pri vseh oblastih. Od nedoločenih mej bodo imeli posestniki le škodo- Kjer so posestniki v dvomu glede meje napram- posesti mestne občine mariborske, naj to takoj javijo v mestnem gradbenem uradu, soba št- 5. '■< -- - u - . i — Sobote 7. Junija binkoštnavrto a veselica v Veliki kavarni Obrtno gibanje v Mariboru. Pretekli mesec so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: Škof Josip, pleskar, ličar in črkoslikar, Vetrinjska ul. 22; Lury Helena, sejmarstvo zl. galanterijo in konfekcijo, Strossma* jerjeva 3; Sucher Mici, branjarija, Melj* ska c. 31; Ande rle Zdravko, specijaln? trgovina z živili in kolonijalnim blagom. Gosposka ulica 20; Vezjak Marija, trgovina z vinom in sadjevcem, Splavarska ulica 6; Petek Marija, sejmarstvo, Spla* varska ul. 3; Tičar Slavko, izvošček. Jezdarska ul. 19; Kiffmann Anton, trgovina z galanterijo, Aleksandrova c. 431 Zupančič Ivanka, trgovska agentura ifl komisija, Koroška .c- 47; tvrdka »Mari* borski koiizum« z mešanim blagom. Glavni trg 21; Fasching Ernest, trgovska agentura in komisija, Kralja Petra trg 1; Urban Avgust, klepar. Tržaška c. 65: Jančič Jurij, čevljar, Jezdarska ul. 5; Vogrinec Anton, kolar, Frankopanova ul. 25; Riickel Avgust, trgovina 2 delikatesami. Aleksandrova c. 28; Režek Ivan, slaščičar, Aleksandrova c. 64; Baf-tiovič Vesel, izdelovanje sladoleda, Vojašniška 18; Lapi Cirjl, sejmarstvo s kosami. srpi ter brusnimi kamni, Linhartova ul. 16; Gert Ernest, svečar in.medi-čar. Gosposka ul. 13: Črešnar Ivan, trgovina z mešanim blagom. Mlinska ul' 37 (baraka); Faninger Ernest, trgovska agentura in komisija. Cankarjeva ul. U Benet Andrej, pokrajinski fotograf.. Dravska ul. 10: tvrdka Papitšet«, trgovina s papirjem. Trubarjeva ul. 4: Bračko Marija, trgovina s kanditi, južnim sadjem in likerji. Gosposka 32: Vlašič Vlado. trgovina s fotomantifakturo. in, kozmetiko, Trg svobode 6; Farič Mirko, trgovina z mešanim blagom. Betnavska c. 31; Osim Franc, izdelovanje cementnih izdelkov, Smetanova ul. 72: Serdinšek Franc, trgovina s patentnimi predmeti-Koseskega ul. 55; Močivnik Franc i11 Ogriseg Valdemar, trgovina z manufakturo na debelo. Rotovški trg 6:\Terpi«1 Kazimir, trgovina z lesom, dr vami in premogom, Gosposka ul. 56: Ogrinc Aleksander. trgovina z, lesom.'■ Maistrov*' u!. 16- — [zbrisanih pa je bilo prstek’’ mesec 14 obrtnih pravic v, Mariboru. Pri obledeli, sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh. slabem poeutkir. zmanjšani delavni moči. duševni depresiji, težkih saniali, želodčnih bolečinah, pritisk« v glavi, namišljeni bolezni jč pametno, da izpiiete nekaj dni zapored vsako tro na tešče kozarček naravne »Fra*1^ Josefove« grenč!ce. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zara<>! posebno uporablja, ker naglo odstran' vzroke mirnih pojavov bolezni. >Fr^ Josefova« crenčfca sc 'dobi v '-«eb' lekar-nah, drogeriiah in speceri;skih 'trgo'" nah. polnh in vrtovih. Kdor se ne bi ravna! i po teh navodilih, bo kaznovan si Se ?’■1 enega novega e!a§ ' V M a r i- ti o r u, 'dne ’4. VI. 1930. v p i* F T»' M i v i»h'i Hehaniziranle armad PRIHODNJE VOJNE SE BODO VRŠ ILE Z GESLOM: VEČ ŠTROJEV MANJ LJUDI. Gustave le Bon. piše v zanimivi knjigi z naslovom »Prve. posledice • vojne« sledeče: »Bliža se trenutek* ko bodo uničevalni stroji v vojni skoro popolnoma izrinili’ človeško silo, prav tako, kakor v gospodarstvu že meha-. nična energija nadomešča mišičevje. Namesto dosedanjih velikanskih armad bomo imeli majhne strokovne če te, katere bodo vodile mnogovrstne uničevalne mehanizme«. Kemično-telmično mehanizirana armada. bo po mnenju mnogih uglednih ,. vojaških strokovnjakov vsekakor po-, stal sistem bodočega vojevanja. Le na ta način je namreč mogoče rešiti . vprašanje »rentabilnosti vojne«, le tako bo mogoče trajanje vojne omejiti na nekaj mesecev, le tako-se bo dala odstraniti nevarnost- revolucionarnih Eden najbolj vplivnih zagovornikov mehanizirane vojne je angleški polkov nik Fuller. Že leta 1922. je izšel v vo-jaško-politični reviji »The Army Quar-terly«, Fuller jev članek z naslovom: Problem mehaničnega vojevanja. Od tedaj pa je objavil ta angleški polkovnik-že celo vrsto spisov o tem vprašanj. Zato slovi že dandanes kot pro-rok popolne mehanizacije armad, nadomestila mišičastih čet s strojnimi nr motornimi armadami. Ideje polkovnika Fullcrja so evropski vojaški strokovnjaki prvotno presojali zelo skeptično, v zadnjem času pa priiiaja-io vedno bolj do veljave. Nemški vojaški pisatelj, major Gol-oau, razvija v knjigi »Človek v bodočih bitkah« podobne misli: Temeljna Fullerjeva misel je: ma-‘0 j.iudi in več strojev. Ker pozicijska v°jna, glavni cilj vsakega vojevanja, onemogoča obkolitev in uničevanje : ?°yražnika, je treba seveda najti iz-°°d iz zagate pozicijskega vojevanja. In ta izhod vidi Fuller v uporabljanju petrolejskega motorja. Motor nam reč omogoča naglo gibanje v zaželjeni smeri z oklopnim kritjem. Zato je treba »mišičaste čete« kar najbolj znižati, obenem pa čimbolj izpopolniti mehanizirane armadne dele. Polkovnik Fuller točno navaja se stavne dele take mehanizirane armade. Glavna sila armade obstoja iz tan-kovih oddelkov, letalskih brodovij, avtoartiljerije in mehanične konjenice (namesto konjev — stroji). Število moštev je zelo omejeno. Ena Fullerjeva brigada šteje 437; strojev in le 800 mož posadke. Uresničenje Fullerjevih 'dej pospe šuje vsekakor najbolj silen napredek tankove tehnike. Hitrost' tanka, ki je znašala v svetovni vojni komaj- osem kilometrov na uro. je dosegla dosedaj že 40 kilometrov. Moderni tank tudi ni več »slep« in. »gluh«, kakor je bij še pred kratkim. Radio skrbi namreč za stalno in zanesljivo zvezo z oddelki tankov za fronto in letalskimi brodovji v zraku. Ako bo enkrat končno še rešen . problem opazovanja ozemlja iz notranjosti tankov, potem bo čisto gotovo postal tank glavni sestavni del in najvažnejši element novodobnega vojevanja. V Angliji žo uvajajo Fullerjeve ideje v prakso. Že leta 1927. je bil ustanovljen tamkaj poseben mehanizirani oddelek, ki je bil leto kasneje razširjen v brigado. Pred kratkim pa so take brigade za poizkusne vežbe dodelili dvema pehotnima divizijama. Tudi v ameriški armadi imajo žc mehanizirani oddelek iz vseh edinic. Končne poizkusne rezultate pa pričakujejo angleški in ameriški Vojaški krogi za letošnjo jesen z največjim zanimanjem. Duakrat umrla Pariški kirurg dr. Bouchon poroča' o zanimivem slučaju iz svoje prakse. Nedavno je operiral srce neke žene, ki jo je povozil avto, kojega kolesa so ji šla dez prsni koš, in je ženska umrla. Kirurg jc odprl njen prsni koš in ugotovil, da je v srcu 3 cm dolga rana. Zašil je Ntro to rano, začel srce masirati in jmiciral nek serum- Čez par minut je začelo srce mrtve žene zopet delovati in moglo se je že tudi občuditi utrip žile. To nanovo obujeno delovanje srca in obtok krvi sta trajala 35 minut, nakar je 2ena spet umrla, topot radi težke poškodbe jeter in nekaterih drugih življenjih organov. Dr. Bouchon iz tega sklepa. da je mogoče mrliča, ki je umrl Za vbodljajem v srce z nožem ali kakim drugim orodjem, še oživiti in ga vzdržati pri življenju, seveda če se operacija takoj izvrši in če so drugi organi v redu. S to tezo se meja med življenjem in smrtjo znatno premakne. Silni gozdni požari , NEW-YORK, 3. junija. V severozapad-nem delu države Otave divjajo velikanski gozdni požari. Številne farme so popolnoma uničene. Gozdovi so na milje daleč v ognju. Vsa dosedanja reševalna dela so se izkazala kot nezadostna. Zastrupljeni? z nikotinom Prvi tajnik poljskega poslaništva v Budimpešti Czechanowiecki je bil v nedeljo zvečer povabljen s soprogo na di-ner k italijanskemu poslaniku. V tre-rmtku, ko je vstopil pred svojim stanovanjem v avtomobil, je pa padel v nezavest, in še predno je prišel zdravnik, kj ga je telefonično poklicala gospa, je bil mrtev. Zdravniki so ugotovili, da je SlT|rt nastopila vsled srčne kapi, ki ga je Radeja radi zastrupljenja z nikotinom. ainik je dnevno pokadil 60 do 100 ciga-ret., 2en3ke pred zrcalom Ženske silno rade stoje pred zrca-raje pa se gledajo v zrcalu, eki Sved, ki ima vsekakor več kot ZJ, Ur Prostega časa na dan, se je ba-žt* v vPrašanjein, koliko dni svojega pojenja prebije ženska pred zrcalom. J tem do zaključka, da prc-1' stara ženska pred zrca- m Približno 6000 ur. torej 250 dni. Najstarejše vseučilišče na svetu. Sloves najstarejšega vseučilišča na svetu pripada vsekakor arabski univerzi Azharjeve mošeje v Kairu. Ustanovil jo je Gavhar Habashi v desetem stoletju, torej 200 let pred univerzo v Bologni in 250 let pred pariško Sorbono. Ta starodavna bogoslovna univerza islama šteie seda; 12.000 vpisanih slušateljev. Polovica jih je iz Egipta, ostali pa so iz Turčije, Tunisa, Maroka, Perzije, Arabije in Sudana. K temu pride še gotovo število Japoncev. Hindov in Javancev; celo 1 Kitajec je vpisan na tej univerzi. Zavod uživa po vsem mohamedanskem svetu velik ugled. Človek s tisoč dijamanti je Indijec Ganeshi Lali, ki je te dni prispel v London. Mbž je eden največjih lastnikov dragih kamnov. V Londonu bo napravil razstavo, na kateri bo tisoč di iamantov. Le mali del tega ogromnega bogastva bo Indijec ' prodal. Njegovo imetje cenijo na več milijonov dolarjev. S seboj ima celo gardo svojih rojakov, oboroženih z najmodernejšim orožjem, ki imajo nalogo, da čuvajo njegove dragulje. Naša zemlja našemu kmetu Že sto in stoletja preobračajo to zemljo slovenske roke, ki niso imele pravice do plodov. Kakor fevdalcu »slovenska druhal«, ravno tako manj vredno bitje je bil nemškemu meščanu slovenski »Windischer«. A »Windi-scher« je bil pretežno od njega telesno in duševno odvisni slovenski kmet, ki so ga oropali zemlje. Na to zemljo se morajo vrniti sinovi prvotnih slovenskih gospodarjev, da bo redila njih in njihove otroke in bo rodila naše sadove. Značaj našega zemljiškega posest nika je kmet v pravem smislu besede. Bajtarstvo in viničarstvo ni našega izvora; posledica in ostanek je krivičnih socijalnih, gospodarskih in na-ravno-kulturnih razmer, ko so nam naši gospodarji (fevdalci, meščani) poljubno rezali kruh in nam tudi po Ijubno jemali najtrajnejšo in najtrdnej šo gospodarsko dobrino — zemljo. Po eni strani so ustvarjali iz naših ljudi moderne sužnje (viničarje), po drugi pa so na njihovo zemljo naseljevali tuj živelj, tuje kmete (Št. IIj), da ž njimi utrdijo svoje zasužnjevalne in raznarodovalne načrte. Slovenski viničar, ki godrnja nac svojo usodo, naj si zapomni, da ga je takega ustvaril tujec. Naš zemljišk: posestnik ie kmet. In kmet nam je vse. Kralj se ni lagal, niti ni govoril laskavih besed, če je to besedo podčrtal, marveč je le govoril istinito in večno veljavno resnico. Kmet preživlja in ob navija človeštvo. Kaj predstavlja v družinskp-narodnem oziru in kakšna važna postojanka je za državo — to je že splošno znano. Ravno zato pa je v splošnem interesu, da preide vsa zemlja v njegove roke, osobito ona v obmejnem pasu Kaj delajo na Koroškem, kakšne poskuse izvajajo Italijani! Mi moramo isto! Za to imamo zgodovinsko pravico in ta pravica nam nalaga dolžnost. Kar je drugod že davno 'dalekose-žen načrt in sistematično izvajanje, o tem se pri nas niti ne razmišlja. Za- tvrdke Maks Durjava & Co., Maribor, Gregorčičeva 24. so v zalogi velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz cefirja, poplina, pa»3' ma, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popelini, Šifoni i. t. d. in se bo od danes naprej proda' jalo to blago izdatno pod tvorniško ceno. V zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame. Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Gregor^' čeva ulica 24. Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani: predstavnik lzdaiatella In urednik: FRAN BROZOVIČ X Mariboru Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., prHr' r *’• ~T\NKO DETELA