33. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV str. 3
VEČ KAK TURIZEM str. 4-5
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 27. junija 2002	Leto XII, št. 13
Da bi se slovenski jezik ohranil v Porabju
V organizaciji Zavoda RS za šolstvo OE Murska Sobota in Zveze Slovencev na Madžarskem so mlajši s svojimi vzgojiteljicami pa mamicami iz porabski vrtcev 1995. leta oprvin leko preživeli keden dni v tabori v Radencih. Od 1998. leta je te tabor v vrtci v Murski Sobot , odkec že peto leto odijo prejk vzgojiteljice v naše vrtce zatok, ka se z decov samo v slovenskom geziki spravlajo. Z Državno slovensko samoupravo vred s tejm delom tau škemo zadobiti, ka bi se mala deca navčila slovenski, ka bi rada nucala slovenski gezik, vej pa kak odrasli de od nje odvisno, če gora ostanemo Slovenci v Porabji. Letos so tri vzgojiteljice odle v porabske vrtce, Marjeta Lapoši na Gorenji Senik, Jadranka Časar v Sakalauvce pa v Slovensko ves, Frida Cor v Monošter pa v Števanovce. Marjeta Lapoši, stera se že peto leto trudi na tejm, naj slovenski gezik gora ostane v Porabji, etak vidi razliko v svojom deli od začetka do gnes:
„ Razlika je zelo velika. Že v samem odnosu, sprejemanju nas. Nas sedaj sprejemajo otroci, vzgojiteljice in tudi starši kot eno izmed njih. Ni razlika, da pridemo samo enajstkrat, jaz se tukaj, počutim, kot če bi bila tukaj vsakdan, tako lepo sem sprejeta. Je pa razlika v delu seveda očitna. Kajti v začetku še same nismo vedele, kakšen namen je, seveda naučiti, ohraniti slovenskijezik, ampak kakšenje način dela, kako bo potekalo in kakšni bodo rezultati, tega si nismo
mogle niti predstavljati. Tako, da sedaj si upam trditi.
da smo strokovno zelo daleč in da delamo zelo lepo. Seve-
da s pomočjo in pod vodstvom tudi našega ravnatelja
Daneta Kataliniča.”
V peti lejtaj, kak vidite, ostane kaj v mlajšaj iz enoga leta na drugo leto?
,, Ostane kar precej in k temu, da ostane, da otroci znajo tisto, kar se naučimo oziroma razumejo in znajo uporabljati, seveda veliko
pripomorejo vzgojiteljice, ki so tukaj v vrtcih, ki z otroki govorijo v slovenskem jeziku. V nekaterih primerih, ampak v zelo redkih, tudi
starši. |
Za včenje vsakšo leto druge teme mate ah samo širite teme pa ji ponavlate?
,,Učenje slovenskega jezika nadgrajujemo v vsebinah,
tako da se ne ponavljajo same vsebine, jih pa vseeno
utrjujemo, kajti namen učenja jezika je, da se beseda
ponavlja, da se smiselno utrdi Letos smo vse tri kolegice skupaj-kerdelamo timsko v skupini - nadgradile delo z
dodajanjem glagolov, poimenovanjem dejavnosti, ki so otrokom vsakdan blizu,
in pa s pridevniki. ”
Leko mamo vöjpanje, ka do tej mlajši nöjcali slovenski gezik v vsakdanešnjom življenji, ka kak odrasli do gora držali slovenstvo v Porabji? „Ja. Jaz si zelo močno želim,
da bi se slovenski jezik tukaj ohranil da bi del lega, kar
vnašamo vzgojiteljice iz Murske Sobote in za kar se trudijo vzgojiteljice tukaj v
Porabju, ostal naprej in da bi delček tega tudi ti otroci, ki bodo nekoč odrasti, odnesli s seboj in širili na svoje potomce. ”
Klara Podor
2
Monošter: Društvo	madžarsko-slovenskega prijateljstva
Preprosto - da bi se (še) bolj spoznali in imeli od tega koristi
Člani društva madžarsko-slovenskega prijateljstva bodo skupaj ali vsak posebej vzpodbujali sodelovanje med sosednjima in prijateljskima državama. Za dobro izhodišče je sedanja raven meddržavnih, regionalnih in tudi lokalnih stikov. Niso pa izkoriščene - in verjetno ne bodo nikoli -vse možnosti, ki so na voljo tako na Madžarskem kakor v Sloveniji.
Na ustanovnem zboru se je zbralo blizu petdeset udeležencev, pri čemer je zlasti pomembno, da so v Monošter prišli sedanji in nekdanji politiki, gospodarstveniki, znanstveni in kulturni delavci iz Madžarske in Slovenije. Po razpravi in sprejemu statuta so za prvega predsednika Madžarsko-slovenskega prijateljskega društva izvolilil Jožeta Hirnöka, sicer predsednika Zveze Slovencev, častni
predsednik je postal bivši predsednik države Arpad Goncz, podpredsednik pa tudi upokojeni, prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajos iz Lendave, ki je dal prvo pobudo za ustanovitev društva še med svojim mandatom v Budimpešti. Pozdrave udeležencem je poslal tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki se bo društvu skoraj zagotovo pridružil po letošnjem prenehanju mandata.
Za uspeh društva je važno, kako se bodo dogovorjenih nalog lotili posamezni člani, predvsem tisti, ki sooblikujejo politično, gospodarsko, znanstveno in kulturno dogajanje na Madžarskem in v Sloveniji. Denimo prejšnji predsednik skupščine Železne županije Gyula Pusztai, sedaj poslanec v parlamentu, Jože Hajdinjak, gospodarstvenik iz Lendave, ki
je delal in še vedno ima eno svojih firm v Budimpešti, pa tudi bivši slovenski veleposlanik Ferenc Hajos, ki je aktiven zlasti v manjšinskih organizacijah Sveta Evrope. »Tako raznolika struktura članov je zagotovilo za uspešno delo društva, prav pa bi bilo, če bi tudi pri nas ustanovili podobno društvo, ki bi v koordinaciji s tem zagotavljalo učinkovitejše uresničevanje nalog. Menim tudi, da predsednika držav gospod Arpdd Goncz in gospod Milan Kučan simbolizirata dobre meddržavne odnose,« je prepričan Ferenc Hajos. Pomembno je tudi, kako gospodarstveniki gledajo na ustanovitev društva. Že omenjeni Jože Hajdinjak ocenjuje, da je vedenje o Sloveniji na Madžarskem in obratno še zmeraj preskromno, čeprav se je v zadnjem desetletju marsikaj
spremenilo. »Vendar sem prepričan, da bi lahko bilo gospodarskega sodelovanja mnogo več, kot ga je danes. Prepričan sem, da Slovenija premalo pozna madžarsko tržišče in sedanje razmere na Madžarskem. V Sloveniji, denimo, marsikje prevladuje prepričanje, daje madžarski trg manj zahteven, je pa obratno, na Madžarskem je večja svetoma konkurenca kot v Sloveniji. «
Bivši predsednik skupščine Železne županije in sedanji poslanec pa pričakuje, »da se bodo z delom društva v dobrem meddržavnem sodelovanju bogatili tudi stiki med ljudmi, da se bo krepilo prijateljstvo.« Veliko naklonjenost društvu in sodelovanju je pokazal tudi Karoly Bauer, župan mesta Monošter.
Prvi predsednik Društva madžarsko - slovenskega
prijateljstva je postal Jože Hirnök, ki ocenjuje, da manjšinske organizacije v Porabju in Prekmurju delajo uspešno, imajo pa svoje, specifične naloge. »Ta organizacija pa mora delati na tem, da poveže čimveč ljudi, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. Važno je, da so se pripravljeni zavzemati za promocijo vrednotene in druge države. Po pestri strukturi zbranih na ustanovnem zboru ocenjujem, da hočejo delati za skupne cilje in kar je važno, mnogi to že uspešno delajo.«
Zdaj v Društvu madžarsko-slovenskega prijateljstva - uradni sedež ima v Budimpešti - pripravljajo konkreten program dela, lotiti pa se bodo morali tudi zagotavljanja denarja za uresničevanje programa.
eR
Javni sklad odločal o podporah
Na koncu maja je zasedal kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Na zasedanju so kuratorji odločali o podporah manjšinskim samoupravam, društvom in inštitucijam.
Med slovenskimi organizacijami so za kulturne prireditve v maternem jeziku dobile podporo naslednje: Društvo za lepšo vas Števanovci za program ob ličkanju koruze 50 tisoč, za obujanje in obnovitev zimskih običajev 100 tisoč; Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel v Szombathelyu za nastop pevskega zbora iz Murske Sobote 70 tisoč, za nastop lutkarjev in pevskega zbora 70 tisoč, za srečanje s kulturnim društvom iz Cankove 70 tisoč, skupaj s Slovensko manjšinsko samoupravo za državno
srečanje porabskih Slovencev in predajo slovenske hiše v muzeju na prostem 400 tisoč; Slovenska manjšinska samouprava v Andovcih za prireditev »Praznik križa« 130 tisoč; Slovenska manjšinska samouprava Dolnji Senik za srečanje porabskih gasilcev 110 tisoč; Slovenska manjšinska samouprava Sakalovci za vaški dan 130 tisoč; Slovenska manjšinska samouprava v Budimpešti za pustne prireditve 130 tisoč; Gimnazija v Monoštru za ogled gledališke predstave v mariborskem gledališču 71,5 tisoč; Osnovna šola in vrtec Števanovci za krožek 40 tisoč, za izlet na tromejnik 40 tisoč, Vrtec v Sakalovcih za obisk vrtca v Murski Soboti 50 tisoč; Slovensko društvo v Budimpešti za potne stroške na državnem
srečanju porabskih Slovencev 110 tisoč, za božično srečanje 70 tisoč; Mestni kulturni center v Monoštru za Festival dobrega sosedstva 300 tisoč; Društvo porabskih slovenskih upokojencev za poletno srečanje 80 tisoč; Zveza Slovencev na Madžarskem za državno srečanje porabskih Slovencev 500 tisoč, za jubilej sakalovske folklore 80 tisoč, za predbožično srečanje kult. skupin 140 tisoč, za slovenski kulturni praznik v 1.2003 120 tisoč forintov.
Za založniško dejavnost: Zveza Slovencev na Madžarskem za izdajo Slovenskega koledarja 1 milijon 300 tisoč, za knjigo Kratke zgodbe škrata Babilona 200 tisoč, za kaseto ljudskih pevk iz Števanovcev in Monoštra 200 tisoč forintov.
Za javne zbirke: Uprava muzejev Železne županije za digitalizacijo Lenaršičevih negativov 70 tisoč; Zveza Slovencev na Madžarskem za knjižni fond knjižnice v Slovenskem kulturnem in informativnem centru 250 tisoč; Mestna knjižnica v Monoštru za nemški in slovenski knjižni fond 200 tisoč forintov.
Za versko dejavnost v maternem jeziku: Slovensko kulturno društvo A. Pavel v Szombathelvu za romanje na Bled 170 tisoč; Župnišče na Gornjem Seniku za romanje v Slo-
venijo 200 tisoč; Slovenska manjšinska samouprava v Budimpešti za slovensko mašo 130 tisoč forintov. Podrobnejše informacije dobite na naslednjih naslovih:
•	Državna slovenska samouprava Gornji Senik, Glavna ul. 5. Tel.:94/534-024,
•	Podružnica državne slovenske samouprave v Budimpešti, ul. Rumbarch Sebestyen 12. Tel.: 06-1-3322-721,
•	Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter ul. Gardonyi 1. Tel.: 94/380-208. 
RADIO MONOŠTER na
UKV (FM) 106,6 MHz
Porabje, 27. junija 2002
3
Šentvid pri Stični
33. tabor slovenskih pevskih zborov
Šentvid pri Stični vsako leto pozové MePZ A. Pavel na srečanje pevski zborov. Srečanja se vsakšo leto veselimo, ker imamo veliko prijatelov, prijateljski pevski zborov, spoznancov trideset let nazaj. Veseli smo, če se leko srečamo, si leko v roke segnemo, se pozdravimo.
Etak smo se napotili 15. juniuša Zazrankoma v osmoj vöri na našo dugo paut. Že te so fejs kürili vrkaj, ka pa te ešče sledi! Staniti včasi tö trbelo za kakšo kavico ali špricer, Vejpa ovak bi vöposeno. Bože sunce je tak peldo, ka se ti je poplat v beton zgrabo. Srečno in pricajti smo prišli v Grosuplje v motel Podržaj, gde so nas že z obedom čakali. Malo smo se odpočili, potem meli probo, v šestoj pa šli naprej v Šentvid pri Stični.
Koncert zamejski slovenskih pevskih zborov na predvečer 33. tabora seje v osmoj vöri začno v avli OS Ferdo Vesel. Nas, zamejce, so lepo pozdravili člani domanjoga zbora in župan občine Ivančna Gorica, g. Jemej Lampret. »Za nas je bogastvo pesem, ki nas združuje, povezuje. Smo pravo bogastvo in veliko nas je. Tradicija je nase gonilo. Koliko lepih uric je bilo tu preživetih v družbi pevcev,« je pravo. Bili smo zbori iz Italije, austrijske Koroške, Hrvaške in z Madžarske. Vsakši zbor je spejvo tri pesmi. Koncert je držo do
pou edenajste, po tem je biu čudovit ognjemet (tűzijáték). Član našoga pevskoga zbora ima kamen) in imeli smo še zraven šofera, šteri je gori vzeo koncert pa vse. Njega je vse zanimalo, brigalo. Steri drugi, ki je nej naše narodnosti, nej Slovenec, bi mogoče nej poslüšo koncerta do kon-
ca. Imeli smo srečo z njim, zatok si zaslüži, ka napišem njegvo ime. On je Janoš Benko. Okoli paunauči smo se malo osvežili z dobrim zrakom, z jedmi in pijačo, se srečali z vnaugimi, ki nas že več kak tresti let poznajo, cenijo naše spejvale in občudujejo naš pomlajeni pevski zbor. Predsednika Zveze Sloven-
cev Jožeta Hirnöka je več zborov prosilo, ka bi radi meli stike z nami ali nas pozvali. Samo ka te bi mogla ena banka na nas spadnoti, stera bi leko vse naše poti plačala. Župnik, šteri so bili prle na Kumu, Zdaj so pa nej daleč od Stične, so nas jeseni povabili v svojo novo župnijo. Odpelali smo se nazaj v Grosuplje, gde smo naprej vzeli kamen) pa smo pogledali sami sebe. Tau smo tö doživeli, hvala našomi člani Gabori in gospodi Benkőji. Trbelo se je paškiti spati, ka je zajtrik biu v pau osmoj.
Šli smo pá v Stično. Če gli, ka smo nej bili najprvi, leko smo se pelali notri v ves. Šofer je pa bus pelo nazaj na parkirišče. Nišče je nika nej na busi pozabo kak prešnji den. Če naš Šanji kaj zapravi, dosta popravi, če je posebno, ešče boje nosi, ka se leko vrnemo na pravo pot. V devetoj vöri je bila skupna proba zborov. Dirigent Igor Švara nas je pozdravo, želo nam lepi den,
da nej bi bilau toče kak Prejšnjo leto. Pau drugo vöro smo probali, mali odmor in se je pred dvanajsti vöro začela povorka (felvonulás), v enoj pa program, steroga je snemala televizija. Geslo tabora je bilau: »Sem fantič zelenega Štajerja, sem zmirom korajžen vesev...« (ljudska). Najprej so se oglasile fanfare, po-
tem Zdravljica. Po nagovori predsednika tabora Jerneja Lampreta so podeliu priznanje jubilantom, potem se je spopejvala taborska himna Pojo naj ljudje. Naš dugoletni prijatelj Milan Zimski je biu pozvačin i povezovalec. Njegve šaljive reči so vsakoga v smej spravile.
Vsi zbori so spejvali porabsko pesem Pravo sam ti dostakrat tö. Leko smo veseli, da se naša porabska pesem sliši daleč. Moto letošnjoga srečanja je biu: »Hodil po Zemlji sem naši« (Štajerska, Prekmurje, Porabje). Zatok so pa pesmi tö iz tej pokrajin bile.
Program se je dokončao v pau tretjoj. Te so nam že oblacke senco delali. Od Celja naprej je lepo üšo dež do Murske Sobote. Potistim pa nika, pa bi ga naše njive tö potrejbne bile.
Nej ka bi se pozabila zahvaliti za lejpo tablo, štero so naši fantje naredili, s tem so nas presenetili. Zahvalimo se Jožiju Hirnöku, ka se je mantrau v toj vročini z nami in za finančno pomoč Zvezi Slovencev. Naši zborovodkinji hvala za celoletno delo. Vsem članom zbora pa želim lejpo poletje.
Vera Gašpar
Na koncerti zamejski zborov
Naš zbor na povorki
Papiri pripovejdajo
Staroslovenski slovar
Evangeličanski škonik Janoš Flisar je 1922. in 1942. leta v Budimpešti vodau „sztáro-szlovénszki - vorgszki rejcsnik” ali slovar, 1943. pa „vogrszko - sztáro-szlovenszkoga” z našimi domanjimi rečami. „Po stari naši pisatelaj: Küzmič, Košič, Cipot, Barla, Kardoš, Terplan, Augusta pisnikaj pisane
knige i spise se vse prešto, po nji pismeno i po naroda govorenji nücane reči vküppaubro i v etom rejčniki popiso. Či bar je naš jezik vu ništerni prestoraj preslab vu rečaj dönok pa više 50 gezero koreni reči ma, štere so v ete rečnik gorivzéte”- je napiso v uvodi slovara.
Naš jezik je dosta nemški, Vogrski in latinski rejči tö prejkvzöu. Flisar je te reči tö dojspiso v svoj slovar, nej je delo nauve reči kak na priliko Jožef Košič. Ništerne reči je prejkvzöu iz knjižnoga jezika (npr. javka - jajgat, potop - vízözön). Slovenske reči je piso z madžarskim pravopisom (š - s, č - es, ž - zs) v tisti rečaj tö, štere je prejkvzöu iz slovenskoga knjižnoga jezika: blišč - ragyogás, bolečina - fájdalom.
Slovar reči edne vesi - Beltinci - pa sta 1985 in 1996 vödala Franc in Vilko Novak. V tom slovari sta samo v ednoj vesi vküpobrala več kak 8000 reči. Profesor Novak že duga lejta pripravi slovar, v šterom do slovenske reči prekmurski pisatelov. Akademija v Ljubljani je oblübila, ka drügo leto vödajo te slovar.
Ranč tak duga lejta pripravila Marija Bajzek in Elizabeta Emberšič slovar, v šterom do tiste reči, štere nücajo na Gorenjpm Siniki. Tak navöke gorstanejo, v Spomin Slovencov, šteri na kraci vömargemo.
Marija Kozar
Porabje, 27. junija 2002
4
OD
SLOVENIJE...
Drnovšek v Beogradu V okviru dvodnevnega uradnega obiska v Beogradu se je slovenski premier Janez Drnovšek srečal z gostiteljem, jugoslovanskim premierom Dragišo Pešičem, jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico ter srbskim premierom Zoranom Djindjičem, sestal pa se je tudi s predsednikom zbora državljanov jugoslovanske skupščine Dragoljubom Mičunovičem. Na pogovorih so ugotovili, da se odnosi, predvsem na gospodarskem področju, dobro razvijajo. K nadaljevanju uspešnega sodelovanja med državama pa bo v prihodnje pripomoglo tudi pet dvostranskih sporazumov, med katerimi je najbolj pomemben sporazum o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, ki sta jih podpisali državi. Sicer so se sogovorniki strinjali, da morata državi čim prej skleniti tudi sporazum o prosti trgovini in sporazum o zračnem prometu.
Slovenski nogometaši doma Slovenska nogometna reprezentanca se je v soboto, 15.junija, s svetovnega prvenstva na Japonskem in v Južni Koreji vrnila v domovino. Po treh porazih v predtekmovanju tako varovanci selektorja Srečka Katanca domov niso prinesli tako želene točke, vendar jih je nekaj sto najbolj zvestih navijačev vseeno nagradilo s toplim pozdravom na brniškem letališču. Med njimi so bili hočeš nočeš še vedno najbolj popularni komentarji o škandalu med Katancem in Zlatkom Zahovičem, ki je bolj kot rezultati sami zaznamoval nastop slovenske izbrane vrste v daljni Aziji. Na hitro je svoje prve vtise ob povratku v domovino ocenil predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. "Rezultatsko nismo bili najbolj uspešni, toda fantje so pošteno odigrali in dokazali svetu, da tudi na takšnem nivoju lahko igramo nogomet. Porazi pa so sestavni del športa, tudi neprijetnosti. Poskušali bomo analizirati stvari in v prihodnosti potegniti prave poteze," je dejal Zavrl in ob žvižgu nekaterih navijačev skupaj z igralci odšel na Brdo pri Kranju, kjer jih je še pred objemi svojih najbližjih pozdravil slovenski predsednik Milan Kučan.
Ekskurzija Porabski školnikov pa leranc po Sloveniji
Več kak
6. juniuša zazranka v pau šestoj je sivo-bejli bus varaškoga Volána že drlöncko z nami prauto mejnomi prehodi Bajánsenye-Hodoš. Sto smo bili, steri smo te zranjak eške malo sneno gledali v svejt? Školnicke pa lerance Porabski šaul, steri slovenski včijo, kulturni delavci, delavci radia Monošter pa gimnazijke
Varaške gimnazije. Ne smejm pozabiti Attilo, steroga ne moremo notradjasti v edno »škatülo« nej, on je vodja pisarne za zaposlovanje v Monoštri. Zatok ka je prejšnja lejta tö redno ojdo na seminare za školnike, smo ga letos tö pozvali. Brezi njega bi se
zadjen tau autobusa pau menja smejau v tej trej dnevaj, steri so bili za tau, da bi bole spoznali Slovenijo, da bi go malo ovak tö spoznali
kak do tejga mau.
Pri tom spoznavanji Slovenije je nam največ pomago geograf dr. Jernej Županije, ki je tau ekskurzijo organizira in Vodo. Zatok nas je pa prišo čakat že na mejo, gde smo se prejkspatjivali na »malo baukši« bus, steroga kormanj je držo Tonek z Goričkoga, pa gda nas je pozdravo v našoj
domanjoj rejči, smo že vedli, ka smo v dobri rokaj. Tau smo najbole te vpamet vzeli, da nas je tak prejk Vršiča pripelo, ka je nikomi nej lagvo gratalo, če rejsan so se nistarni trno bojali. Paut prejk plamin v Juiijskih Alpah pela 1600 mejtarov visiko pa se
tak süča kak kakšna grda, velka kača. Gda smo pred leti z vogrskim busom šli tü prejk, smo se več pelali na rit nazaj kak naprej. Tonek je
pravo, ka smo srečo meli, ka je dež išo pa megla bila, zatok smo nej vidli kakšni prepadi (szakadék) so pod nami. Dapa mi smo si tak mislili, ka smo srečo bole pri tom meli, ka smo njega dobili za šofera. Dapa Zdaj sam malo preveč tanaprej odletejla. Kak sam pravla, na meji smo prejkseli v slovenski bus pa se do Maribora sploj nej stavili. Tam sta nas čakali dvej sejri gospe, dr. Zinka Zorko, prorektorica Univerze v Maribora, in Valerija Perger, višja svetovalka za porabsko šolstvo. Par topli besed, pozdravov pa smo že šli naprej. Gospa Zinka Zorko že tresti lejt ojdi na seminare s porabskimi školniki pa leranci, na avtobusi je Zvün mladi gimnaziji vsakšoga poznala. Pripravila nam je
tekste pa videoposnetke, ka smo leko čüli dialekte tisti pokrajin, prejk steri smo se vozili. V živo smo pa leko poslüšali govor na Krasi (karsztvidék) v vesi Kobjeglava, gde smo si poglednili, kak delajo kraška pršut, kraško šunko. Sirauvo šunko najprva dejejo v maursko sau, ka go dobra vsé vzeme, potistom go gorobejsijo pa go na burji (bóra szél) sišijo eno leto. Eno cejlo leto se te šunke ne smejo do-
tekne, nej obračati pa nika nej. V ednom leti šunka kakši '30 procentov vküpposene. Gda go na Sto dejejo, go tak na tenki narejžejo kak papir. Pa vejte, ka smo ešče zvedli, ka se na tau morskom vetri dosta Vogrski šunk siši. Tü nam je napamet prišla naša Klara, stera na žalost, nej mogla z nami titi na ekskurzijo. Pa če bi vi vedli, kak si je ona doma že želaudec pripravlam za tau kraško šunko... Dapa tau je bilau že drugi den.
Prvi den smo se stavili na Bledi, gde so eni trno bledi gratali, gda so vidli, ka mo se z lesenimi čunaklini pelali na otok (sziget), na sterom stoji kapejlica. Sploj pa te, gda smo veslača (evezős) pitali, če se je že gdasvejta kakšna barka spreobmila na jezeri. On pa nej pravo nej bejlo, nej Črno, samo se je tak špajzno pod nausom smejau. V kapejli na otoki je en zvaun, če prej tistoga potegnaš pa se ti zglasi, te se ti tri želje spunijo. Pri ništamaj je bila ena od trej, naj samo živi pa süji nazaj na süjo pridemo. Nej so pa cejlak süji ostali tisti, steri so se tak odlaučili, ka poglednejo lejpe kaktuse. Ka majo »bodaši« z vodauv? Do nji se je trbelo pripelati po maurji z menkšim šiftom. Drugi den Popodneva smo Prišli v Portorož. Dapa prvo nauč je takšen velki vihér bijo pa se je telko deža zlejvalo, ka prej ne pomnijo petdeset lejt nazaj, ka bi telko spadnilo v ednoj nauči. Maurdje je trno viskoj bilau pa plima (dagály) je tö zdigavala vodau. Gda smo na tisto mesto prišli, gde je trbelo vö s šifta staupiti, smo vidli, ka je cejli betonskij
Barčica po blejskem jezeru plava...
V iži kaktusav majo 1500 vrst ,,badašov". Na srejdi najstareši kaktus, steri ma 47 lejt.
Nazaj na šift. Kapetan tö vej, komi trbej pomagati.
Porabje, 27. junija 2002
5
DO
MADŽARSKE
Premier v težkem položaju
Časopis Magyar Nemzet je v sredini junija objavil članek, v katerem je trdil, da je bil novi madžarski premier član protiobveščevalne službe in delal za t. i. oddelek III/2 v notranjem ministrstvu. Peter Medgyessy je potem ko ga je za to pooblastila ministrica za notranje zadeve, pred parlamentom priznal, da je imel od leta 1977 do leta 1982 v finančnem ministrstvu protiobveščevalne naloge, s tem je branil madžarske interese proti tujim obveščevalnim službam, ki so želele preprečiti, da bi Madžarska postala članica IMF-a. Obenem je izjavil, v kolikor ne bi užival podpore koalicijskih strank (socialistov in liberalcev), bo odstopil s položaja. Po zasedanju poslanskih klubov koalicijskih partnerjev so poslanci vladnih strank premeru izglasovali zaupnico. Premier je izjavil, da bo parlamentu predložil osnutek zakona, ki naj bi omogočil, da bi se objavili seznami vseh tajnih agentov, ki so v prejšnjem sistemu delovali za t. i. oddelek III/3 notranjega ministrstva. Opozicijski stranki (Fidesz in demokratski forum) sta pozvali premiera, da odstopi s položaja.
Programi, prireditve
•	V organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije je potekalo 21. in 22. junija v Slovenski Bistrici športno srečanje zamejske slovenske manjšine, katerega so se udeležili nogometaši iz Slovenske vesi.
•	Slovensko kulturno društvo A. Pavel v Szombathelyu je 22. junija organiziralo za svoje člane izlet v Porabje. Člani društva so obiskali večino porabskih cerkva, ustavili so se v Andovcih, kjer so jih pričakali domačini. Ogledali so si Črne mlake, ki so zaradi redkih rastlinskih združenj strogo zaščitene. Na Verici jih je na piknik povabilo Društvo porabskih slovenskih upokojencev.
•	23. junija je Društvo porabskih slovenskih upokojencev organiziralo za svoje člane piknik na Verici. V programu je nastopila števanovska gledališka skupina.
t u r i z e m
maust pod vodauv, samo eden vauski raub je vöstau kak kakšen fosli (gred). Našoma kapetana se je nej vnaužalo, je brž züjo črejvle, lače gorzosüko, pa pomago tistim, steri so tak batrivni bili pa so šli do kaktusov. Dapa
nej smo lagvo Zopojdli mi tö nej, steri smo na šifti ostali. Kapetan je prineso velko talco, na talci domanjo palinko, notri pa fígice. Gda smo tau spili, nas več nej zeblo. Attilo pa sploj nej, ka se je nika nej hrano, gda so ma gimnazijke dale svojo porcijo tö. Vej pa prej mlajši tak ne smejo alkohola piti.
Od kaktusov smo se pelali do solin, tau so mezeve na kraji morja, stere zagradijo, voda se taspari, tak te dobijo sau. Ali ste si že kdaj mislili na tau, kakšno bi bilau živlenje brezi soli? Gda segnemo v solarnico, vzememo prgiško soli, sploj ne pomislimo na tau, kelko trbej za tau delati, ka iz morske vode bejli kristali gratajo. Tau znanje so solinarske držine večsto lejt erbale. Tau je biu trno težki krü. Tak na tinta, kak gda v cerkvi pridigo poslüša človek, smo poslüšali vodiča v muzeumi v Kobaridi. Muzeum so postavili v Spomin tistim sodakom, steri so spadnili v prvoj svetovnoj bojni na soški fronti
(isonzói front). Na eni strani so bili sodacke avstro-ogrske monarhije (Madžari, Slovenci, Slovaki, Čehi, Poljaki...) na drugoj strani pa Talanji. Na soški fronti je bilau šeststau gezero sodakov. Kelko trplenje, kelko smrti je bilau na tauj fronti, ka vse si človek ne zmisli, ka bi bujo, ka bi vničo drugoga človeka! Najvekša tragedija bojn je pa vsigdar tau, ka živlenje zgibimo tisti, srmacke, Prausni sodacke, steri so nej krivi za tau, ka so si voditeli rosagov bojne zmislili. Kak nam je vodič pravo, dosta -dosta kejpov so dobili z vogrskoga muzeja. Madžari so nej znali, gde so kejpe redli tistoga ipa, dapa gda so pokazali Slovencom, oni so včasi spoznali hribe, planine kauli Kobarida. Te muzej, v sterom vse guči o smrti, je muzej mira, ka nas opomina na tau, ka se nigdar več nej bi smelo zgoditi, dogajati.
Na našoj pauti smo kaj veseloga tö doživeli. Vidli smo mesto, gde v momenti leko bogati grataš ali zgibiš vse, ka maš. Tau je kasino v hoteli Perla v Novi Godci, gde smo prvo nauč spali. V kasinoji majo večstau automatov, oprejti so den-nauč. V ednom dnevi med kednem pride špilat gezero, gezerodvejstau lidi, v soboto pa v nedelo pa od osem do deset gezero. Največ - kakšni 90 procentov ji pride s Talanjskoga. V kasinoji se obračajo velki pejnezge. Eden od delavcov nam je vöovado (leko, ka bi nej smo), ka je tisto nauč ena starejša talanjska gospa zašpilala štiri gezero eurov, v naši pejnezaj je tau en milijaun forintov. Zazranka si je dala takši pozvati pa je prala, ka večer pá nazaj pride.
Tretji den smo v Ljubljani poglednili ižo, gde se sprejemajo zakoni, tau je slovenski parlament. V tom parlamenti majo stauce v kraugi, naj prej
vsakši vidi vsakšoga. Leko, ka bi tau trbelo v našom parlamenti tö, te bi nej tak šinfali eden drugoga?
Eno nam je na toj ekskurziji zatok falilo. Kakšna prilika,
gde bi leko vküp bili, bi Francek leko naprej vzejo harmoniko, stera se je vozila z nami po cejli Sloveniji. Tau se je nej šikalo v elegantnom hoteli Perla pa nej v Portoroži. Vej pa poieg vsega tauga, ka vidimo pa ka se navčimo (se navčimo na seminaraj) je najbole važno druženje, ka smo vküper, ka si kaj pripovejdamo, kaj spopejvamo. Leko ka bi na Krasi kakšo veško krčmau tö mogli Pogledniti.
Od Ljubljane smo se poslovili na svetašnjom obedi, gde smo se zahvaliti Ministrstvi za šolstvo R Slovenije in Zavodi za šolstvo za možnost,
da smo se s Slovenijo leko spoznavali na tak način tö. Dapa zatok so fude tö nej prišle nedužne nazaj v Porabje. Po pauti domau na autobusi ji je Francek Mukič redno raz-
tegno, steri pa radi spejvamo, smo ma malo pomagali. Eške vejndrik je Tonekov bus tö bole veselo töfko prauti meji na Hodoši, gde smo slobaud vzeli od naši gostitelov.
Na letošnjoj ekskurziji nas je dosta bilau, samo tau Vüpam, ka če mo drugo leto redni seminar meli, te tü nede trbelo lidi s štrikom loviti.
Marijana Sukič Posnetke Marija Kozar in Marijana Sukič
Iz Vogrski šunk slovenski pršut grata.
V kobariškam muzeji.
V slovenskom parlamenti smo tima bili kak mlajši v šauli.
Porabje, 27. junija 2002
6
„Dja eške vejm, kak lagvo je bilau brezi elektrike“
Tak smo se že vcujvzeli k elektriki, ka brezi nje bi že ranč nej mogli živeti. Djestejo taši, steri go sploj dosta nöjcajo, dapa djesta taši tü, steri na leto samo petstau forintov plača za elektriko. Pa djesta taša hiša tö, gde je še zdaj nejmajo. Mi, steri go vsakši den nücamo, ranč ne vejmo, ka bi delali brezi nje. Težko bi se vcujvzeli, če bi s patrolinom trbelo večer svejtiti, nej bi mogli radio poslüšati pa televizijo gledati. Zazrankoma bi kafej tü nej tak brž dolasteko. Nej bi meli vodau v rama, bi najprva mogli titi na stüdenec. Dugo bi še leko gučo, ka vse bi nej bilau. Nej bi pravo norijo, če bi tau pravo, ka bi skur tašo bilau, kak če bi konec bilau sveta. Brodimo si na računalnike. Malo taši mest geste, gde je ne nücajo. Promet (forgalom) bi v Budimpešti dolastano. Kak špajsno je, če elektrika sfali za edno ali dvej vöri. Človek samo tašuga reda Vej, kelko je vrejdna, gda go nega.
Več kak pet lejt že tauma, gda v Števanovci pa v tistoj krajini kaulek božiča tri dni nej bilau elektrike za volo velkoga Snega. Vudne je še lüstvo tak kak ta bilau, dapa večer je sploj špajsno bilau. Ka dela človek na božič ali če je svetek? Den-nauč televizijo gleda. Dapa tauga zdaj nej bilau. Zato so pa naprej vzeli karte pa so se pri svejči špilali. Dapa ka meni najbola špajsno bilau, ka so sausedje večer prejk šli k eden drügoma pa so pripovejdali malo. Leko ka so prvin zavolo toga, ka nej bilau elektrike, bola vküp ojdli sausedje?
Zdaj tau pravimo, ka brezi elektrike ne more živeti, dapa cejlak do konca štirideseti lejt, dočas ka so v našo krajino elektriko tö potegnili, je lüstvo zato tö živelo. Istino, ka potistim že malo lakejše. Kak je v Andovce, Števanovce pa na Verico
elektrika prišla, tau nam tapovejo Vendel Konkolič, zato ka so tistoga reda oni bili v trej vasnicaj predsednik občine (tanácselnök).
•	Kelšoga leta so Venčani elektriko dobili? »Štiridesetšestoga, gda so se zozidale kasarnje na Soli, v Števanovci pa na Verici, te se je začnilo gučati od tauga, ka v tau krajino elektriko trbej, zato ka brezi elektrike ne more granico skrb meti. Te so tej kasarnje najprvin elektriko dobile na konci štiridesetšestoga leta. Pa Potejm je ves za edno leto tö dobila elektriko.«
•	Trbelo je za tau kaj plačati? »Dvejdjezero forintov je trbelo vsakšoma plačati, Sto je elektriko Sto meti. Tau je tistoga reda velki pejnez bijo. Dapa tau je bila sreča, ka so deset lejt dali za tau, naj tau dolaplačamo. Tak ka pomalek, podrobnoma je zato vsakši plačo. Zvöjn tauga je vsakši štiri sojé mogo dati, djalenkove ali borove. Fontoško je bilau, naj gnake baudejo. Pa tisto ceringo trbelo še plačati, ka so je v Komárom pelali.«
•	Zaka je trbelo sojé v Komárom pelali?
»Zato, ka so je tam notra v olau sklali, naj ne sprnejo. Zvöjn tauga vsakši mogo edno grabo skopati, dva metra dugo pa mejter pa pau globoko, kama so sojau notrapostavili. Od rama je petdeset mejtrov dala nej smejla biti, zato ka so dalač žnjaura nej vlekli.«
•	Gda ste tau vse tanaprajli, te so vam že elektriko no-
tra v ram potegnili?
»Tü na Verici osemnajset lidi bilau, steri so od ÉDÁSZ-a Prišli. Oni so zapuvejdali, kak nam trbej sojé gorpostavili, dapa delati smo mi vaščani mogli. Tej lidge so dočas nej šli domau, dočas so nej stale vse sojé. Dočas
so pri ižaj tü na Verici spali. Pri vsakšoj iži je samo eden spau, zato ka tejm je djesti tö trbelo dati. Dapa sreča bila, ka so nej prbirali. Ka so dobili, tisto so djeli. Hejcali so se tö. Prajli so, ka so telko grbanjov djeli, ka jim je že lagvo. Zato ka tisto leto je sploj dosta grbanjov bilau. Tau je bilau najfalejšo, zato so pa pri vsakši iži tau dobili.«
• Bijo je taši, steri tak pravo, ka njemi nej trbej elektrike?
»Spodkar v dolej je živela edna grofojca, stera se je tak zvala ka skala, tistoj je nej trbelo. Drügomi vsakšomi. Prvin kak so elektriko vlekli, so nas, Veričane (taše, steri so si že malo dala brodili) v edno ves pelali, gde je že bila elektrika. Tam so nam pokazalil tiste mašine, ka z elektrikov dejo. Kravam so semleli zrnje, v tjünji so nam tü pokazali, kakšna velka pomauč so mašini. Na pa
te lüstvo notraprivolilo, ka je tau dobra pa ka tau trbej.« • Nej je bilau špajsno, gda ste dobili elektriko?
»Jaj, kak bi pa bilau, bola radost bila, ka mi tü mamo elektriko. V Röfcinoj krčmej smo edno veselico naprajli, kama je vse djesti pa piti ves vküpznosila. Do paunauči smo tam bili. Lüstvo je vse
po glavej skakalo.«
• Po tejm so v Števanovci pa v Andovci vlekli?
»Ja, na drügo leto so v Števanovci, potistim so pa v Andovci vlekli. Zdaj mladi že ranč ne vejo, kakšno srečo majo, ka majo elektriko. Dja eške vejm, kak lagvo je bilau brezi nje.«
Karel Holec
Ka je mojo, je mojo...
... pa naj tam nišče ne tacka. Nika takšo mi je napamet prišlo te dni, gda sam tüj pauleg Varaša v ednoj vogrskoj vesi ojdla eden za drugim. Tau je tak bilau, ka sam za nikši zrokov volo ojdla pri ednoj, drgauč pa pri drügoj hiši. Vsepovsedik so me lepau sprejeli. Ge sam svoj mali auto tü s seov mejla. Vrata so se oprla pa včasin zaprla tü za meov. Hü, sam si mislila. Tej so me pa zdaj nut zaprli, zdaj ma majo. Pa te sam mogla gor pridti na tau, gda so pri drugoj hiši ranč tak naprajli. Tam je ešče gazda etak tü pravo: »Poj, sploj nut v dvor, naj nišče ne gleda, ka tüj stoj odi.” Te sam malo pri tau iži ovak tü kauleg poglednila pa sam vidla, ka je iža nej samo trdo zagrajena, liki stené tü majo zozidane, naj tam ja nišče ne more nut nej fizično pa nej z očami tü nej.
Kak je pa tau pri nas v Porabji? Spominjate se na naše hiše, stere so tam zidali naši lüdje, gde so grünt meli. Tam je janikše grajke nej delo nišče nej. Od toga so sploj lejpe bile, če rejsan s slamov pokrite, dapa človeške. Tisto je bilau pravo. Nej se je nišče nej nut gradijo pa zatok so brez grajke meje, mežge poštüvali. Ka je pa gnes? Ja buma, vsebole prejk vzememo te vogrske šege. Tak mislim, prisiljeni smo na tau. Vej pa kakši svejt Živemo! Tauvajge odijo vsepovsedik. Pridejo, te ešče bujejo tü pa ti odnesejo vrejdnosti. Pa te nas grajke obranijo? Nejsam gvüšna. Sploj pa te nej, če se fejst zagradimo, klüč pa pod predpražnik (lábtörlő) dejemo. Pa buma, mamo etakšo šegau itak, kakoli ka dosta lagvoga čüjemo.
Tau zatok tü moramo priznati, ka gda te lejpe grajke damo zidati, nam ne odi samo tau napameti, ka do nas te grajke čuvale. Tau nam napameti odi, ka če mo mogo, ge eške lepšo napravim kak saused ma. Nišče pa ne more povedati, ka je eden ram od lejpe grajke nej bole lepši, leko povejmo, okinčani. Pa je tau nej lagvo, če do naše Vasnice lepše. Depa po mojem med tejm nika pozabimo. Tau pozabimo, ka „živo” grajko tü leko napravimo. Za tau valaun rastlin (növények) pa geste zadosta. Po mojem je edna seča staukrat lepša kak eden Cügeu. Tak pravijo, ka se prej človek leko vči od drugoga, depa samo tak je vrejdno, če se samo dobro navčimo. Če smo že prejk vzeli od Vogrski vasnic te grajke, dobra bi bilau, če bi naše grajke samo za dobro slüžile. Nej bi bile za tau, ka naj na naš funtoš nišče ne staupi, ne tacka, nej bi dobra bilau eden od drugoga se „zagraditi”.
I. Barber
Porabje, 27. junija 2002
7
Čudovito potovanje v Slovenijo
Letos smo tudi gimnazijke dobile možnost, da smo se lahko udeležile izleta po Sloveniji z učitelji in učiteljicami, ki poučujejo slovenščino. Izlet je trajal tri dni, od 6. do 8.junija.
V petek, 6. junija, smo krenili zjutraj ob pol šestih skozi Bajansenye. Na meji nas je že čakal »turistični vodič« dr. Jernej Zupančič, ki je bil zelo prijazen. Prestopili smo na drugi avtobus, s katerim smo se vozili po Sloveniji. Najprej smo se ustavili na Bledu, kjer smo se prepeljali na otok. Po kosilu smo nadaljevali pot proti Kobaridu. Tam smo si ogledali muzej, ki natančno predstavlja zaključne operacije na soški fronti v prvi svetovni vojni. Po ogledu muzeja smo šli naprej v Novo Gorico, kjer smo imeli prenočišče v hotelu Perla. V
hotelu je velika igralnica, več restavracij in sob. Po večerji smo se šli kopat, bili smo tudi v savni. Naslednji dan smo potovali naprej. V Sežani smo lahko okusili vina, ker je tu velika vinska klet podjetja »Vinakras«. Nato pa smo šli v Portorož. Mesto je najpomembnejše obmorsko in največje turistično središče Slovenije. Tu smo najprej zasedli hotelske sobe in smo malo počivali, potem smo pa šli z ladjo v sečoveljske soline. Meni je bilo zelo všeč, ko smo se peljali z ladjo nazaj do prenočišča, kajti kapitan nam je dovolil, da smo krmarili. Po večerji sem šla s prijateljicami na sprehod na obalo, bilo je čudovito. Tretji dan smo krenili ob desetih proti Ljubljani. Najprej smo si ogledali parlament, potem smo se pa sprehajali po mestu. Ob dveh smo pa imeli kosilo v hotelu Slon. Ob šti-
rih smo krenili proti domu. Moje najlepše doživetje je bilo to, da sem se lahko vrnila v kraje, kjer sem bila pred nedavnim. Na novo sem pa spoznala Novo Gorico. Čudovit občutek je, ko se sprehajam po morski obali in gledam v neskončnost.
Izlet je bil zelo lep, dobro sem se počutila. Zelo sem se veselila, da sem dobila to možnost in upam, da se bom lahko večkrat vračala v čudovite kraje Slovenije. Najlepša hvala organizatorjem.
Anita Vajdu Gimnazija Monošter
Od 6. do 8. junija smo potovali v Slovenijo. V treh dnevih smo si ogledali nekaj znamenitosti Slovenije. Krenili smo ob pol šestih iz Monoštra. Videli smo veliko lepih krajev. Prva postaja je bila Bled. Bila sem že tukaj, ampak veselilo me je, da
sem še enkrat lahko zazvonila z zvonom na otoku. Potem smo imeli kosilo v restavraciji. Po kosilu smo se peljali prek Vršiča v Kobarid in smo si ogledali muzej soške fronte. Tam sem že tudi bila, kljub temu je bilo zanimivo. Kmalu smo prišli v Novo Gorico, kjer smo imeli prenočišče v hotelu Perla. V hotelu je tudi igralnica, toda me, gimnazijke, nismo smele igrati, ker še nismo stare 18 let. Naslednji dan smo šli v Kobljeglavo in en moški je predstavil pršutarno, potem smo pa imeli kosilo, jedli smo tudi kraški pršut. Pot nas je peljala v Sežano, kjer smo imeli degustacijo vina. Potem smo potovali v Portorož. Iz Portoroža smo z ladjo odpluli do sečoveljskih solin. V Portorožu se nismo mogli kopati v morju, ker je bilo slabo vreme. V eni elegantni restavraciji smo večerjali, po-
tem se pa sprehajali na obali in jedli sladoled. Spali smo v hotelu Bernardin. V soboto smo krenili ob desetih proti Ljubljani. Ko smo prispeli, smo si ogledali Državni zbor R Slovenije. Po ogledu smo se sprehodili po Ljubljani. Ljubljanski program smo zaključili s kosilom v restavraciji hotela Slon. Vse je bilo zelo fino. Ob štirih smo krenili domov in prispeli smo ob devetih v Monošter. Bila sem zelo utrujena, ampak veseli me, da sem lahko šla na ta izlet.
Izlet je bil uspešen zaradi tega, ker smo imeli dobrega vodiča, ki nam je predstavil del Slovenije. Počutila sem se zelo dobro, ker sem spoznala Slovenijo. Upam, da bom lahko tudi naslednje leto šla na podoben izlet.
Reka Hirnök Gimnazija Monošter

V šoli smo se pogovarjali, kam bi šel naš razred na šolski izlet. Glasovali smo, da v Peč.
6. junija ob 6. uri smo se napotili. Potovanje je bilo dolgo, kljub temu smo bili veseli. Prvič smo si ogledali jamo v Abaligetu. Moja prijateljica in jaz sva tudi čolnarili. Iz Abaligeta smo se peljali v Peč, tam smo nakupovali za večerjo in smo šli v Orfu, kjer smo imeli prenočišče. Za večerjo smo kuhali golaž v bograč loncu. Bil je zelo okusen. Do pol treh smo se zabavali, ker je takrat začelo deževati. V sobi smo se še malo pogovarjali in potem smo spali.
Naslednji dan smo si ogledali tudi stolnico ter imeli malo prostega časa. Sprehajali smo se in nakupovali. Kosilo, smo imeli v restavraciji, potem smo pa šli v Harkany. Vreme je bilo prijetno za kopanje. Komaj smo
grad. V Abaligetu smo bili v kapniški jami. Bilo je zelo zanimivo. Prenočišče smo imeli v kampu v Orfu. Zvečer smo se peljali nazaj v Peč v trgovino, kjer smo kupili potrebščine za golaž. Bila je že tema, ko smo prišli nazaj v kamp in potem smo še kuhali golaž. Bil je zelo dober. Veliko smo se pogovarjali in pozno smo šli spat. Naslednji dan smo imeli prenočišče v Peču v kolegiju Kodaly. Ko smo prišli v Peč, smo si ogledali džamijo in stolnico. Tukaj smo dobili tudi prosti čas. Sprehajali smo se po glavnem trgu. Potem smo šli na kosilo. Popoldan smo se peljali v Siklos in v Harkany. V Siklosu smo si ogledali zanimiv grad. V Harkanyu smo se lahko kopali, ker je bilo dobro vreme. Zvečer je bil disko v Peču. Tam smo mnogo plesali in se dobro počutili.
Na tretji dan smo dolgo spali, potem smo pospravili naše stvari. Šli smo na razgledni stolp. Bili smo zelo visoko, od koder je bila pokrajina čudo-
pali. Pozno zvečer smo se vrnili domov.
Utrujeni, ampak z lepimi doživetji smo prišli domov.
Beata Bajzek Gimnazija Monošter
Prejšnji teden so tudi porabski osnovnošolci dobili spričevala. Naš posnetek le nastal v Števanovcih.
Porabje, 27. junija 2002
že čakali večer, ko smo šli v disko. Dobro smo se počutili. Tretji dan smo bili že zelo utrujeni, ker ponoči spet nismo spali. Najprej smo šli v Villany in smo si ogledali vinsko klet. Okusili smo nekaj vrst vin. Potem je bil naš cilj Blatno jezero. Tudi tam smo se kopali.
Bili smo že zelo utrujeni in smo mislili le na to, da bi bilo dobro biti doma. Ob pol dvanajstih smo prispeli domov. Zelo dobro smo se počutili, bili smo veseli. Škoda, da je izlet minil zelo hitro. Komaj že čakamo naslednjega.
Lilla Fasching Gimnazija Monošter
Na gimnaziji smo se pogovarjali, kam bi potovali na šolski izlet. Izbrali smo Peč in okolico. Dogovorili smo se, da gremo za tri dni.
Zjutraj ob šestih smo se napotili z avtobusom. Najprej smo se ustavili v Kaposvaru. Potem smo nadaljevali pot v Szigetvar. Ogledali smo si Zrinyijev
vita. Potem smo nadaljevali pot v Villany. Ogledali smo si muzej vina. Lahko smo tudi okusili vino. Popoldan pa smo se peljali na Blatno jezero. V Balatonyfenyvesu smo se ko-
NA ZNANJE DAMO PORABSKIM SLOVENCOM V CEJLOM ROSAGI
Slovenska zveza, Državna slovenska samouprava pa Slovenska samouprava v Somboteli 18. avgustuša 2002 organizirajo DRŽAVNO SREČANJE PORABSKI SLOVENCOV v Somboteli. Znamanüje, ka z velkim veseldjom vabimo, zovemo porabske Slovence, steri živejo gdekoli na Vogrskom, na srečanje. Zakoj bau srečanje v Somboteli? Zatok, ka Muzej Savaria s pomočjauv Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel da zidati slovensko ižo v skanzeni v Somboteli, stera de tak vögledala kak indašnja iža, s Črno künjo na Gorenjom Seniki. Gda se ta slovenska iža prejkda, tau mora biti letos najvekši svetek za porabske Slovence v cejlom rosagi.
Zakoj smo se odlaučili, si odabrali te den? Na Vogrskom smo si za den Porabski Slovencov odabrali vsakšo leto 28. avgust, tau je obletnica rojstva Avgusta Pavla. Samo ka vejmo, ka prauti konca avgusta dosta brige majo tiste držine, stere majo šaulare. Pauleg državnega svetka 20. avgustuša je v cejlom rosagi svetek, etak mo letos leko doma 18., 19. 20. Zatau brodimo, ka 18. avgustuša mamo ške najbola čas oditi z dauma na en den.
Program toga dneva bau:
10.00	Sprejem gostov v škanzeni/Vendégek fogadása a Falumúzeumban
11.00	Slavnostna otvoritev pa blagoslovitev Slovenske iže/ A szlovén ház ünnepélyes megnyitása és felszentelése
12.30 Piknik
14.00	Ogled škanzena/A Falumúzeum megtekintése
16.00	Kulturni program:
- v programi gora staupita: Folklorna skupina Sakalauvci
Gledališka skupina Nindrik-indrik
18.00	Sprejem/állófogadás
19.00	Veselico igro de ansambel Trio Prekmurci iz Slovenije
Spoštovani!
Če se Vam je povido program pa bi se letos pá radi srečali s svojo rodbinov, žlatov, s starimi znanci, padaši, te pridite s svojo držinov v Sombotel. Lepau prosimo, ka prijavnico (jelentkezési lap) vönapišite pa go pošlite nazaj do 20. juliuša 2002 na tisti atrejs, k steromi kraji se držite. Steri se zglasite na tau srečanje, tisti se leko pripelete s posebnimi avtobusi (különjárattal), leko pa pridete s svojimi avtom, s cugom itd. tü, depa tak že vsakši na svojo ceringo. Iz Budimpešte pride en avtobus, iz Mosonmagyaróvára en pa iz Porabja dva avtobusa, Sombotelski so pa tak doma. Avtobusi do vas pelali šenki. Strošek (kosilo, večerjo) plačamo organizatorji.
Dragi Slovenci! Steri se zglasite na srečanje, tistim ške posaba pošlemo vabilo pa vse draubne informacije. Pridte, čakamo vas z velkim veseljom!
Sto kam mora poslati prijavnico?
SLOVENCI, steri živete V BUDIMPEŠTI pa kaulek toga Varaša:
Društvo Slovencev IRENA PAVLIČ, 1161 Budapest, Körvasút sor 30.
Domanja telefonska numera od Irene Pavlič: 06-1-4068512.
SLOVENCI, steri živete V MOSONMAGYARÓVÁRI pa kaulek toga varaša:
Slovenska
samouprava GYÖRGY ŠULIČ,	9200
Mosonmagyaróvár Móricz Zs. út 13.
Domanja telefonska numera od Djureca Šuliča:
96/218-899
V toj vročini ge tö nejmam nikše volé nej!
SLOVENCI, steri živete V SOMBOTELI pa kaulek toga varaša:
Slovenska samouprava MARIJA KOZAR MUKIČ, 9700 Szombathely, Kisfaludy út 1.
Domanja telefonska numera Marije Kozar: 94/315411
PRIJAVNICA/JELENTKEZÉSI LAP
Prosimo lepau nazaj poslati do 20. juliuša 2002 !
MENJA:............
IZ DRŽINE PRIDE:  ..................     lidij
DOMANJI ATREJS: ............................ 
TELEFONSKA NUMERA: ................................... PRIDEMO: (okraužite valas)
1.	S POSEBNIM AVTOBUSOM/KÜLÖNJÁRATTAL
2.	OVAK, NA SVOJE STROŠKE
Datum..............
podpis
NIKA ZA SMEJ...
Kajenje
Peter je na birovijo üšo, ka se razpita. Gda ga birauv pita, zakoj se ške laučiti od svoje žene, od lejpe Olge, te Peter etak pravi: »Zatok, ka napona v posteli kadi.” Birauv pa: „Tau nede tak naletja. Za toga volo vas ne morem laučiti od žene.”
Peter pa Zdaj etak pravi: „Dobro, gospaud birauv. Samo si zatok premislite, kakšo čütenje je meni tau, ka za pepelnik (hamutartó) vsigdar moje vüje nüca.”
Tau leko povej stokoli
Mali Balaž etognauk domau pride iz šaule pa etak pravi materi: „Po pauti sam se srečo z ednim možakom pa vejš, ka mi je pravo? Ka je prej on moj oča.”
Mati pa Zdaj etak: „Oj, tau stokoli leko povej.”
Čemer
Vili pa Hilda vküp delata v ednoj pisarni. Etognauk sta se na hüdo vküp svadila, gda je Hilda etak kričala z Vilinom: „Če bi vi bili moj mauž, ge bi vam čemer djala v kafej.”
Vili pa etak nazaj: „Če bi ge etakšo ženo emo, kak ste vi, te bi ge tisti kafej vöspijo.”
Mraz
Fejst mrzlo) je bilau, gda je Ana mogla v Somboteo titi v špitala poglednit padaškinjo. Gda je s cuga staupila, si je tak mislila, ka ja nede peški tavö v špitale, nut si sede v eden taksi pa dönok ne zmrzne. Auto je okno meo doj püščeno.
Ana pa etak: »Gospaud, vejpa gor potegnite tau okno, venej je strašno mrzlo.”
Taksist pa etak: „Pa če gor potegnam okno, te de venej bola toplo?”
Sejri vlastje
Eržika pa Micka sta že obedvej tašče (anyós). Etognauk sta si malo pripovejdale pa sta se taužile od zetov. Eržika etak pravi: „Kakše lejpe sejre vlase ma tvoj zet”
Miri pa: „Vidiš, tau tü meni leko zavali.”
I.B.
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1, p.p.77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
__________________________