50. tfnllta.
i im*. • a* i m n.
ini.wo.
Bi   B^^^^B H      aj                        Bi            B\   Bj          B^B^Bai                     Bi      H    B\             Bi     Bi                      ' B^B^B^H B^B^B^Bl     B^B^B^B^B                                 BV   B^B^B^B          BJ                                          BI          ^B          Bm                            B\
■V    al         al bt           ml bT  al m\   al          bT      al aT^ ^B        ^m m\ ^al m>         vn| ■   : *^b1 bp ■ ar^     v ^^                   ^bj   a\ - ^bj By         bj               ^ v^ i      ml bt^bI m\    ^^B m^^vJ m\
bV b      9B          Ih amm     11         ^B  ^B            m\ ^H         L H'   ■*    IA            I'                          & mal        a    B        mami mami     mam amal      amal amal
^k     ■    SI II  ■     ^Bfl  ^k^ *bbbT     I        amal   mam   II  II  II
i      I             I     amal      Bi         BmBmmal               aM               mV      I      b        amal                           m\l          II            Ih         mmm mmm    ■ II mami
^h    ^b                   Bammmal                          ^^amama       BBammml            bbbbbbbI BBmmma                 bbb                                             bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbt                       ^ma                              I                                                BBBBBBmu                                                   bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbe                 J                                                                            mmc                   maBamam       BBBBmmal               bbbbbbbi       BBBBBmmB
laaaja aaa* aaa popoUtn« hmaM aaaal)« ta ara&Btae. •us *r»ti t Prostor 1 m/n X 54 mlm sa navadne  in male oglase 80 vin., a uadne raaglaae 1*20 K « poslano tn  reklame 2 K.  —  Pri naročilu
nad IO objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se  nriloii znamka za odgovor.
Uarivatatvo „81o?. Naroda" ia  „Karoaai  Ttskaraa"  Haallova oiioa st. 5, orttllćao. — Ta eon At. 90.
»»•»taški Marea'   vsi|s   a Maaliaui Ia pa aaetti
w JaiosUsiJI;                                  V Uassautv• i
celoletno naprej plačan  ,   K 1*20- —     celoletno     ......   K140'—
polletno.......„   60--     polletno.......w 70*—
3 mesečno......m    30*—     3 mesečno ..,..•„ 35-—
I       n       .......10-             w.......    12--
Novi   naročniki naj  pošljejo v prvič  naročnino   vedno   MP*  po nakaznici. Na sami nistnem naročila brez r*oiUtve denarje se ne moremo ozirat?.
Iraaalitto „Hat. Mareda« laaflara auei a* ». I. nadstropij
Ttltfoa stop. 34.
•oplso spralama lo podpisan« ia saaaatao  faraakovaaa
map1--   Rokopisov na vrača.   ~aay
Posamezna številka velja 60 vinarjev.
Poštnina paviallrana.
Si jo j«.a.   manifestacija.
V nedeljo 2? t. m. se je vrši! v veliki dvorani hotela »Union« velik shod JDS., ki se je v svojem poteku razvi! v sijajno manifestacijo demokratske misli in pokazal, da kljub vsem oviram in zaprekam, ki se ustavljajo stranki kot taki nasproti od vseh mogočih činiteljev, njena ideja zmaguje v zavednih narodnih krogih, dočim skuša zbrati reakcija vse nezavedne in nezanesljive, obenem pa tudi direktno državi nevarne elemente pod svojim okriljem.
Predsednikov otvoritveni govor.
Shod je otvoril ob 10. predsednik JDS. za Slovenijo poslanec dr. K u -k o v e c povdarjajoč v svojem govoru, da je domovina v nevarnosti, ker so prišli na vlado ljudje, ki ne streme za ciljem ujedinjenja jugoslo-venskega naroda, marveč hočejo iz naše države ustvariti skrpucalo, ki bi vsebovalo pod krinko Jugcslovije tri različne državice.
Kak! državnotvorni elementi so sedanji zastopniki slovenske klerikalne stranke v sedanji vladi dokazuje tnal intermezo, ki ga je imel dr. Kukovec v štajerskem deželnem zboru v Gradcu. Tamkaj je dr. Kukovec konstantiral, da so Slovenci Spodnjega Stajerja edini v tem, da je treba čimprej doseči združenje vseh treh plemen v avstro - ogrski državi, to je Srbov, Hrvatov in Slovencev in ravno sedanji trije ministri dr. Jankovič, dr. Korošec in Roškar so proti tej izjavi kar najodločneje protestirali, izjavljajoč, da so oni lojalni državljan! in da obstoja le po mestih nekaka klika in nekaj prenapetežev, ki zagovarjajo idejo ujedinjenja vseh Jugoslo-venov. Ravno ti zastopniki ljudstva v graškem deželnem zboru sede sedaj na ministrskih mestih v Beogradu in igrajo vlogo velikih Jugoslove-nov. — Pozdravil je na to navzoče goste bivše ministre Svetozarja Pri-bičeviča, Pavla Marinkoviča, dr. Edo Lukinića. dr. Alberta Kramerja m poslanike Pečica, Orisogono, Ne-strovića, Wilderja, 2ukića in Agato-novića.
Bivši minister notrantfli del   Prlbl-CeviC o položaju*
Kot prvi govornik je nastopil bivši minister notranjih del Sveto-zar Pribičević, povdarjajoč, da 10 poslanci jugoslovenske demokratske stranke predstavitelji ene ideje, ki je skupna vsem res narodnim življem, tako v Srbiji, kakor v Hrvatski I
g=aM«nTT- .'JOT* ~" t i'      —;~"   " r,r T".       T,.
in Sloveniji. Ta politična ideja predstavlja narodno Jedlastvo treh plemen, a z enio samo voijo, dočim tvorijo sedanjo vlado klerikalcev Starčevičancev in radikalcev stranke, ki se bore za plemenske pred-pravice. V klerikalni stranki v Sloveniji in na Hrvatskem ^ Slovenci in Hrvati, sami katoliki, Narodni klub tvorijo izključno Hrvati, katoliku v radikalni stranki pa so samo Srbi. Demokratska stranica je edina, v kateri so bratski združena vsa tri plemena iu vse tri vere. Danes, ko je reakcija na površju, je treba ugotoviti, da zahteva Demokratska stranka narodno edinstvo brez vsakega pakta. Taki pakti se rac dado sklepati med narodi, ki so drue drugemu tuji. n. pr. med Čehi in Nemci, ne pa med sinovi encera in istega naroda, med Srbi. Hrvati in Slovenci. Narodno in državno edinstvo Je geslo vseh demrkratov v vseh pokrajinah naše države. Po raziđu Narodnega Veča in proglasitvi ujedinjenja sestavila se je tudi prva koncentracijska vlada. Tej vladi! pa ni bilo usojeno dolgo življenje, ker se je takoj pokazal razdor in ker* so smernice posameznih strank" ustvarile globok prepad med onim?, ki so želeli narodno jedinstvo brezpogojno in med onimi, ki so zahtevali sicer sknpno državo, a pod tremi različnimi in ločenimi upravami. Ko se je sestalo začasno Narodno* predstavništvo, so se oni elementi, ki tvorijo sedanjo reakcijonarno vlado, zbližali na desnrei. med tem,% ko so zastopniki radikalnega ujedi-* njenja tvorili levico. Zastopnici iz bivše Avstro - Ogrske so se pod tujim jarmom tako navadili opozicne. da jim je opozicijsko razpoloženje takorekoč prešlo v meso in kri. Toda je treba razlikovati med vlado v Avstriji in med vlado v naši državi. Kakor je bilo nečastno sodelovati v vladi v stari AvstrHi. tako je častno sodelovati v vladi lastne države. To je treba uvaževati. Skupnost idej }e rodila demokratsko socialistični blok, nasprotno pa se je fz vseh posammh strank, ki so zastopale le separatistične težnje, ustvarila skupina, ki se je pozneje našla v opoT-.fcuonamem bloku, Onozicnona!-ni blok je pričel s sabotiranjem Narodnega predstavništva. Oni elementi, ki mkdar niso sabotirali avstrijskega parlamenta in vselej glasoval? za takozvane potrebščine, so imeli žalosten pogum, da sabotirajo
lasten parlament. Po kratki dobi prvega Davidovičevega kabineta došlo je do sestave drugega Davidovičevega kab:neta, ki si je stavil za nalogo razpustiti narodno predstavništvo in razpisal volitve v parlament. To nalogo si je stavil kabinet iz dvojnih vzrokov: 1.) ker fii bilo narodno predstavništvo izvoljeno iz Ijodstva, ker torej ni podajalo slike narodne volje in 2.) ker so bile razmere v narodnem predstavništvu take, da je bilo v njem nemogoče vsako plodonosno delo. V parlamentu, kakršnega je želela Demokratska stranka, bi naj prišla do izraza prava volja vseli slojev in vseh plemen. Tukom onih štirih mesecev, med katerimi parlament ni deloval, je Izvedla demokratska socijalistična vlada mnojro lepega in dobrega, česar seveda nasprotne stranke ne-čejo priznati iz razumljivih razlogov. Tako je podpisala saintger-mamski mir, rešila za nas ugodno manjšinsko vprašanje in problem bolgarskih meja ter odklonila znani francosko - angleški ultimatum glede zapadnih naš'h granic. Poleg te-sra se je izdelal načrt za temeljito agrarno reformo v Bosni in načrt za agrarno reformo v sofosnem, ki Je obstala kar najradikalnejse odredbe.
Po vsem svetu je zavladala kriza v vseh strokah in v Franciji primanjkuje živil in železniškega materijala pravtako. kakor pri nas. To so nujne posledice vome. ki jih nobena vlada ne more mahoma odpraviti- Opozicija pa je kričala, da je temu vsemu kriva demokratska vlada, da ona povzročil je. da raste dra<Hnja in da Je ona kriva vseh nepri!?k. k? se pojavljajo v naši državi. Sedaj je lin vladi onozicijonalni blok in videli bomo. če bo imel on ono srečno roko, da ustvari iz naše države zemljo, v kateri bo vse urejeno, po kateri se bosta cedila mleko in med. Bivša vlada je hotela z razpisom volitev apelirati na narod, da si iztoere poslance, ki bodo upravičeno odločevali o usodi naše države. Opozicija je proti tej nameri pričela delovati z vsemi silami, češ da ne bo nriznala konstitnante in da hoče delati le z začasnim narodnim predstavništvom. Krona je bila postavljena pred alternativo, da ali skliče narodno predstavmštvo, kakor so zahtevali ODozicij'onalci, ali pa pristane na to. da razpusti narodno predstavništvo    in    razpiše volitve.
Krona si je izbrala lažjo pot ter se odločiia za sklicanje narodnega predstavništva. Na ta način je prišel opozicfjonalni blok do vlade in sklenila se je med posameznimi strankami pogodba, po kateri dobe klerikalci Slovemjo, hrvatska zajednica Hrvatsko, Srbijo pa radikalci v svojo oblast. Kakor so prej kričali opozicijonalci proti vsem odredbam demokratske socialistične vlade, tako so v trenutku izpremenili svoje prepričanje, ko so prišli do vlade. Namestnik zunanjega ministra Spa-lajkovič je takoj izjavil, da ostane zunanja politika naše države popolnoma nespremenjena, to je, da bo imela Isto smer, ki ji jo je dala demokratska vlada, Glede vprašanja rešitve valutne reforme kričali so razni hujskači v opozicijonalnem bloku, da se hoče pri zamenjavi za novi denar odtegniti prebivalstvu to-stran Save in Drine tričetrtine njegovega imetka, ko pa je prišla opozicija do vlade, je izjavil njen finančni minister dr. Jankovič, da ostane valutna reforma taka. kot se Je sklenila pod vlado Davidovića. Narodni klub pa se je celo akomidlral predlogu, da bodi rešitev valutnega vprašanja definitivna, doclm je Davidov?<5eva vlada to vprašanje pridržala odločitvi parlamenta. Zunanja politika in ureditev valutnega vprašanja ostane torej ista kot pod prešnjo vlado, a dr. Korošec je mahoma umolknil, dasi Je preje baš glede teh dveh točk najboli kričal. Ž njim molče tudi drugi valutni gromovnik?. To dokazuje, da opozicijo-na!c*m ni bilo do teea, da pridejo do možnosti, da izvedejo svoje programe, marveč samo za to, da dobe oblast v svoje roke.
Istočasno s spremenitvijo centralne vlade izvršile so se tudi spremembe pri posamnih pokrajinskih kladah. Za hrvatskega nana je hi! imenovan dr. Matko Laginja, proti kateremu se mora čuditi dr. Brejc zapostavljenega m degradiranega, ker Je hrvatskega bana imenoval ministrski predsednik, dr. Brejca pa samo notranji minister. Novi ban je izdal posebno poslanico na narod, kakor kak suveren. Ali ste kdaj čuli, da bi državniki nastavljali poslanice na narod? Niti Clemenceau, niti kak drugI ministrski predsednik tega ni storil. Samo Matko I., ban hrvatski, M usurpira snverenske pravice, samo neznano je. od kod in do kam segak)  naše  meje   njegove oblasti.
aaaaamamna
Demokratska stranka stoji na stališču, da se da narodu najširša upravna avtonomija in da se popolnoma zbrišejo one zgodoviske meje, ki so bile umetno začrtane v naše meso. Sedanja vlada pa hoče pridržati ta anarhonizem. V njeni sredi ne najdemo ni ene silne individualnosti, ne enega strokovnjaka, ne enega političnega talenta. Skupnega programa stranke, ki sede v vladi, nimajo. Kako tudi, saj znači ime Korošec program klerikalizma, Narodni klub predstavlja stari ogrsko - hrvatski režim, Protič pa znači reakcijo v Srbiji. V narodnem predstavništvu sedanja vlada nima kvoruma in tvori narodno predstavništvo zmes. ki ni zmožna življenja, ker v njem ne sede poslanci, voljeni iz naroda. Zača^ sno narodno predstavništvo je mr? tvo, živelo novo narodno predstavništvo, izbrano po narodu!
Ko se je stavil Davidovičti od zastopnikov Francije in Anglije ultimatum glede Jadranskega vpraša-, nja, vlada ni bila v dvomu, kaka mora na ta ultimatum odgovoriti. Nova vlada pa v tem vprašanju cln-ca In se je odločila, da vpraša na^ rodno predstavništvo, kako ono so-: di o rešitvi tega vprašanja, in bo Še le potem glede njega veljavno ukrepala, V vseh zapadnih državah je običaj, da vlada sama odločuje a zunanji politiki, od parlamenta pa dobiva samo informacije in direktive. Za svoje korake v zunanji politiki je odgovorna vlada, ne pa parlament Pred približno 10 meseci Je rožlja! dr. Korošec glede zapadnih meja s sabljo, radovedni smo ali bo tudi sedaj nastopil tako junaško. Vlada ne sme odvaliti odgovornosti za svoje čine na narodne predstav* i;ištvrx
Sedaj se bile odločilna bitka med stranko nazadnjaštva in stranko napredka. Mi smo stranka malega človeka, narodnega jedinstva, socijalnih reform. Nepriznavamo ni-kakih privilegijev cerkva, grofov in baronov, nikake kaste. Naš spas leži le v tem, da je naša država jedin^ stvena, močna in da se ne razcep! na tri državice Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi postale plen moč* nejših sosedov. Sedanja vlada je lo začasna. Prej ali slej mora priti de-i mokratsko - socijalistični blok zopet na površje, ker zastopa idejo narodnega ujedinjenja od Soče do Bitolja in želS da je naša država velika in nerazdeljiva. Zrušiti se mora prej aH
Frač Oovekar:                                                S
Svitanje*
(Dalje.)
Kakor bi Imel peroti, je prelete! Alpe in vihral od zmage do zmage. Nihče se mu baje ne more upirati: Kakor hudournik hrumi dalje in dalje ter niši in odnaša vse za seboj ter goni armade pred seboj kakor volk Čredo ovac . . . Sardinjskega kralja je že prisilil k miru in pregnal je vladarja iz Milana; Modena, Parma, Toskana, Neapolsko in papeška država so sklenile mir z Buonapartom, ki zdaj že drvi na Mantovo, kamor se je zaprl toliko proslavljani naš general Wurmser. Kaj bo, kaj bo?
A medtem se je že bližal Mantovi tragični konec. Kranjski polk je med obleganjem izgubil že večino svojih vojakov. Kar se jih je rešilo pred francoskimi kroglami, so pomorile neznosna    vročina,   najstrašnejša   lakota   in
kuga . , •
Le malokdo na Kranjskem je slutil resnico. Tudi ranjenci, ki so jih dovažali. so vedeli povedati le zastarele stvari, ki so jih bili novi dogodki medtem prehitel! že davno.
Med redkimi poučenci pa je bil postojnski poštar Hueber. Na njegovi pošti so se ustavljali kurirji, častniki in uradniki, hiteči v Trst ali preko Benečije v LombardUo ali pa odondot
preko Postojne in Ljubljane proti Celovcu m na Dunaj ... Od njih je zvedel Hueber marsikaj, dasi ne vsega, ostalo pa sta si skombinirala s prijateljem Wenigarjem, ki sta jima bila ubefjski »cesar« in kaplan Prašnikar zanesljiva zaupnika.
In dni je in dalje, skoraj vsak dan so gonili skozi Ubelj^ko nove trope novakov, — tudi Oašnerja Čeledina so odvedli s seboj, — in dan na dan so bile ceste polne krika in kletev, stoka in viharnega petja obupanih vojnih žrtev ...
Jesen je minila, burja je brila ostreje in silneje, a po hribih je že zapadel sneg.
PraŠnikarjeva šola se je polnila, a vneme za učenje ni bilo niti pri šolarjih, niti za poučevanje pri starem kaplanu.
»Antikrist se bliža deželi, in kaj bo z nami?« — ta misel je kljuvala v duši vseh, starcev in otrok. In žalost in groza sta kraljevala po Ubeljskem.
Mlinar Šaplja pa je majal glavo sv. Petra ter godrnjal:
»Buonapart? Hm! Za Francoze Buona-part, a za nas prokleto Malanart! — Pa vzemi hudič vse skupaj! Stara, pošlji po bokal vina! Piti moram, piti, da pozabim kar je In kar še bo.c
H.
Na mali vlŠ'fi? tik žunne cerkve sv. Štefana je stafo ponižno bivališča prvega, a vrlega postojnskega župnika.
Jožef Leopold Wenigar je bil šele dve leti župnik v Postojni, a prijateljev je imel že obilo po vsem Krasu. Vesel, odkrit značaj je imel in ker ni poznal nestrpnosti v nobenem ozira, so ga spoštovali povsod In gostov se ni manjkalo njegovi gostoljubni mizi nikoli.
Teden pred Božičem sta se pripeljala v Postojno zopet Matevž Premrov in Blaž Prašnikar. Hotela sta zvedeti v župnišču ali na pošti poslednje novice ter si nakupiti česa za sv. večer in Novo leto.
Na pošti sta pustila voz in prišla peš k cerkvi
Veselo ju je sprejel rejeni, rdečelični župnik v svojem dopetnem talarju že na stopnicah, ki so vodile s cerkvene planote navzgor k župnišču. Takoj Ju je odvedel v obednico, kjer je stala vedno pogrnjena miza.
In ničesar mu nf bilo treba naročati v kuhinji, ker Marijana je že sama vedela, kakšne so gospodove želje In kaj se spodobi za ugledno farovško kuharico.
»Ave! Ave!« je klical kaplan Blaž v oravcatem kmečkem kožuhu in z veliko polhovko preko ušes, »Ne zameri, zopet sva tu . • .€
»Dobrodošla, vedno dobrodošla!« se Je branil \Venlgar. »Odložita, sedita . . . novic imam za vaju cd koš!«
»Dobrih ali slabih?« je vprašal »cesar« Premrov.
»In kako se bo Imenoval?« je vpraša! in si odvijal široko in dolgo pahavko. »Ni naju držalo več doma , •. morala sva priti . . .«
»Prav, prav . . . Kar pričakoval sem vaju ... že nekaj dni sem Iztegal vrat, okoli katerega vogla se prikažeta , . , res, res, prav zares,« je pripovedoval župnik in pomagal gostoma fz kožuhov. »Novic pa sem nabral kar na izbero: dobrih, slabih, najslabših, pa tudi najboljših.«
»Začni z najboljšimi! Obupana je najina duša in po tolažbi koprni kot žejen jelen po studenčnici!« je prosil kaplan Blaž, rdeč od mraza in zdravja.
»Slovenski časopis dobimo in Izdajati ga začne naš Valentin Vodnik!« je IzpregovorO svečano župnik Jožef Leopold.
Nato je počakal, da vidi učinek svoje novice, in se smehljal.
»Slovenski časopis? — Vodnik? — Kdaj? — Kdo ga bo tiskal? — Ljubi bog, torej vendar gremo naprej in kvišku!« sta vzklikala gosta, se srečna smejala in sedla za mizo, na kateri je že stala bela štruca poleg bokala vina.
»Takoj po Novem' letu izide že prvi list.« je nadaljeval župnik. »Izhajal bo dvakrat na teden: Izdajal ga bo Janez Friderik Eget v Ljubljani urejal In pisal pa naš BalanU
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD", dne 2. marca 192a
štev. 50.
Sle) vlada avtonomistov, izčistiti politična situacija žit izvoliti pravi parlament. Naj umre sedanji parlament, naj živi svobodno izvoljeno narodno ipredstavnišrtvo! (Vihamo odobravanje).
Govor bivšega ministra presveto Pavla Marinkoviča.
Kot dragi govornik je nastopil jbivši minister prosvete Pavle Marinko vi č kažoe na-velike žrtve, Jei jih jedonrinese! srbski narod zaju-♦goslovensko ujedinjenje. Dne 1. de. cembra 1918 proglasilo se je narod* Jio jedinstvo, takoj po prvem navdu* ;8enju pa so se oglasili elementi, ki so dotakrai izmozgavali narod po ^avstrijskem sistemu ter skušali uveljaviti svojo prakso tudi še vnaprej. Demokratski elementi so se takoj, .ko so uvideli veliko opas-iiost. ki preti našerrm jedinstvu i strani separatističnih elementov, Združili v eno celoto, ki tvori močan Jez proti vsem aspiracijarn posamez-Jnih opozictfonalnin grup. !me demo-Jkradja znači program, pod katerim fio se zbrali vsi elementi, ki so stre-jiniii za tem. da se ustvari čim moc-feejša iedinstveaa država. i .Mnogo se je govorilo o\I nasprotnih strani v zadnjem času o jfccgemoniji. ki jo baje hočejo Srbi iz-jvajati nad brati Hrvati in Slovenci. Zlobno podtikanje* Srbi JV svetovni vojni je prva mobilizirala, a še ni demobilizirala, ker niso *še vse Jngoslovenske z-emlje v naši posesti. Od 20 ministrov v Beogra-nu je bilo ^amo 6 Srbijancev in Sr-,bija, ki se ie borila proti Turkom za ]svo}e verske svetinje, ima danes za ,ttiinistra vere katoličana in nihče se [proti temu v Srbiji ne brani. Ali se jinore potem govoriti o tem, da bi si Srbija prisvajala hegemonijo?
Demokratska stranka stoji na »tališču, da je treba dat? narodu široko upravno avtonomijo in sicer tako avtonomijo. H bo združila vsa plemena v eno celoto in ki ne razkraja, kakor s,o razkrajale nas narod pokrajinske avtonomije, ki jih je podeljevala Avstro - Odrska. Srbija je žrtvovala za ujedinjenje vse, svojo junaško preklost, svoje ime, |svoj grb. da se združi najtesneje s •svojimi brat; Hrvati In Slovencu talko da o kaki nadvladi ni mogoče govoriti. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Govor poslanca Dragotina Pe&čau
Tretji govornik poslanec in pred-tednik kluba demokratske zajednice jDragotin P e č f č je slikal zgodovin [radikalne stranke m kazal, kako se •Je iz radikalne stranke, ki je združevala vse v resnici idealne narodne elemente, razvila sedanja stranka starih radikalcev, ki so izgubili vso jzaslombo v narodu. Ze volitve % 1903. in 1905. so pokazale, da izgubiva radikalna stranka v Srbiji na tleh in izbruh svetovne vojne je prepreči!, da se ni pokazala prava slika pristne narodne volje. Srbski narod je ob izbruhu vojne šel v boj, tako so naglašali radikalci. samo v obrambo svoje države in še le novembra 1. 1914. ko je bil Pašič prisiljen pod pritiskom razmer sestaviti koafre. kabinet, sta vlada in narodna skupščina slovesno proglasili za svoj program ujedinjenje vseh Jugoslove-nov. Ko se je po končani vojni sestalo narodno predstavništvo, zbrali so se vsi demokratsko misleči elementi od Soče pa do Vardaria pod okriljem demokratske stranke ne glede na plemenske in verske razlike. Princip demokratske stranke !e, vlada naroda nad samim seboj. Demokratska stranka odklanja vsako diktaturo, vsako nadvlado ene kaste toad drugo in zahteva kar najstrožjo kontrolo nad delom vlade. (Navdu-Seno pritrjevanje.)
Govor bivšega ministra   pošte   dr. Eda Lukiniča.
Bivši minister pošte dr. Edo Luki-nič, je prebral nekatere točke iz resolucije Narodnega kluba ob imenovanju novega bana. ki direktno značijo nekvalificiran insult na demokratsko stranko. Narodni klub je na Hrvatskem isto, kar so klerikalci v Sloveniji. Dr. Frank in dr. Šušter-šič pomenita za jugoslovenski narod onega dvoglavega orla, ki je predstavlja! avstrijski režim. Vse, ki so bil! ie trenotek z Frankom in Su-steršičem v zvezi, se zamore smatrati kot izdajalce jugoslovenske stvari. Leta 1906, so zastopniki sedanjega Narodnega khiba v hrvatskem saboru skozi tedne obstruirali proti adresi hrv. sabora, zgolj zato, ker se je v njej označeval narod kot hrv. in srbski in šele jun, mesca 1917 so oficijelno priznali srbski narod. ,Vse svoje načrte in svoje prepričanje so spremenili, a ne zato, ker morda tts v srcu tako mislijo, marveč samo za to, da člmpreje pridejo do oblasti. Konstatirati je treba, da je ideja narodnega jedinstva že tako daleč prešla v narod, da niti klerika-
lec niti Starčevičanec ne more priti na krmilo, ne da bi priznal Ideje narodnega jediustva. Prečita! Je nato formular pristopnice v Hrv. Zajednico, v kateri se sicer mimogrede omenja državno in narodno edinstvo, a se v isti sapi zahteva samostojno demokratsko hrvatsko državo na podlagi hrv. državnega prava. Da se to dejstvo ne bo utajilo, je formular take prijavnice nasprotnikom na razpolago v tajništvu JDS v Zagrebu. Ime parlamentarna zajednica je nesrečno izbran, ker iz tega ni razvidno, ali si Je nadela opozicija to ime radi tega, ker je sabotirala parlament aH zato. ker Je pripravljena delati v njem. Ta zajednica je zašla tako daleč, da je odklonila sodelovanje v parlamentu, ko je bilo tr?ba izdelati novi volilni red In se je b-a-n;la novih volitev, kar znawi sabotiranje narodne volje.
Demokratska zajednica je zato sklenila, da se naj napravi konce neznosnim razmeram v sedanjem parlamentu in zahteva, da se izvedejo njena načela, da pa naj tuđi opozicija vrši svojo nalogo v polni meri napram državi. V demokratski stranki so združeni vsi res pravi rodoljubi, v opozicijonalnih krogih pa samo reakcijonarni elementi, ki delajo na razpad države. (Odobravanje).
Govor bivšega ministra za  trgovino in obrt dr. Albert Kramerja.
Na to je govori! bivši minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer. 1. decembra 1915 proglasili so v Beogradu narodno ujedinjenje delegati Narodnega Veća in zastopniki dotedanje kraljevine Srbije, Takoj takrat se Je pokazala velika raz-HkamedgriiDo, ki je bila za ujedinjenje samo pod gotovimi pogoji, da se sklene pakt med Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo in drugo skuoino, ki je zahtevala, da se brez razlike plemen in brez pakta vsi združimo v eno narodno in državno celoto. Od onega momenta naorej datira borba med obema grupama. Že v orvih dneh Protičevega kabineta rodila se te misel ustvariti veliko dem. stranko, da se čimorej izvede ono, kar Je ustvarilo orožie na bojiščih. Danes navzoči iz vseh pokraun naše države Srbije. Hrvatske. Bosne. Dalmacije, Crne zore in Sloveniie. oodaiajo iasen dokaz, da se je to delo posrečilo in da je stranka res jedinstvena. Stranko druži misel narodnega je-dinstva,docim opozicijonalne stranke nimajo med sabo nikake skupne vezi. V Srbiii bi radi zavladali radikalci« ki propagirajo ideio Velike Srbije, na Hrvatskem pristaši režima Franka in Sachsa. ki sta izdala jugo-slovenski narod Italijanom in ravno sedanji režim ie omogočil izdaiici re-oubtikancu Pad*ču. da je pred tremi dnevi bil izpuščen na svobodo, v Sloveniji Da hočejo vso oblast dobiti v roke klerikalci. Da so zastopniki sedaniega režima najodločnejši sovražniki radikalne izvedne aerrarne reforme, ni treba om en fari. Povsod okrog nas. razen na Madžarskem nI niti ene države, kjer bi imela reakcija oblast v rokah. Samo nri nas bi na! b!lo tako. kakor na Madžarskem? Ne to ne more biti. Zato upamo, da tudi sedanja vlada ne bo imela daljšega obstanka. Tmcrfm sedanie vlade znači samo kratek odmor, katerega bodo demokrat! IzrabfTf v to, da ojačfio svojo organizacijo, popravijo nekatere nedostatke in strnejo svoje vrste.
Če bi ostal na krmilu Protlč in njegov! tovariši, potem jadna nam Jugoslavija. Vaieni smo opozicije in izvedli bodemo borbo — trdno sem prepričan — do uspešnega konca.
Dr. Kramer se spominja na to naše narodne dinastije, kf Je globoko ukoreninjena v duši naroda, ki Je pravi reprezentant našega narodnega jedinstva in kateri so demokrat! neomajno zvesti (veliko odobravanje, zborovala* vstaueio s sedežev.)
Za časa krize so Protičevi zavezniki grozili, da se bodo pričele širiti republikanske ideje in da bode s tem ogrožen sam prestol. Taka ostudna sredstva demokrati najodločneje obsojaio. ker smatrajo vsa-kesra. kdor preti s takimi sredstvi, za sovražnika naroda m države. Sedanji režim znači recidivo v čase pred vojno. Zato je treba zbrati vse sile. da se premaga ta reakcijonarni dati in da pride do oonoine veljave Meja narodnega jedinstva. Konstrukcija seđanie demokratske stranke po* dala dokaz, da je demokratska misel povsod enaka in da bo navdušenje za demokratsko misel končno orioo-mogloideji do zrnate. Govornik oo-zlva zborovaice. da se čvrsto okle-nefo skupne demokratične ideje. (Vihamo odobravanje.)
Oevor poslanca AeratonovKa.
Kot zadnji govornik Je nastopil poslanec Agatonovlč iz Suma-dtje, ki Je v navdušenem govora poudarjal, da demokrati ne priznavajo
noben* plemenskih raJHk. V svojem govora ae ostro obrača zlasti proti nenasitnemu imperijalizmu Italije ter poudarja, da bo prej ali slej zmagal princip svobode ta ujedinjenje naro-da. V naši državi mora vladati tako jedinstvo, da bodo prebivalci skrajnih meja Istotako se zavzemali za interese tvojih bratov ob nasprotni meji. Komaj se je izvedelo za spremembo režima v naši vladi, že so izrabili Italijani to ostudno agitacijo fn metal; iz aeroplana na Zacreb ostudne karikature, kl Imalo oči viden namen nahujskati Hrvate proti dinastiji in proti Srbom sploh. (Silno ogorčenje.) Sporoča pozdrav ŠumadiJ-cev z zagotovilom, da so pripravljeni živeti in umreti zd uiedfntenje in I mečem braniti vsak košček svete It IIP fdnflifi neke zemlje. Zborovale! so govornim navdušeno pritrjevali in •loskali. (Odobravanje.)
Resolucije.
Priglašenih je bilo še več govornikov, a ker je trajalo zborovanje že nad tri ure, je predlagal L. Peto v a r te-le resolucije:
Na velikem javnem shodu 29. februarja 1920. v Ljubljani zbrani pristaši >Ju*:oslovan^ke demokratske stranke«:
1.  ponavliajo z vso odločnostjo zahtevo našega naroda po samoodločbi v Primorju, ki edina more pravično rešiti jadransko vprašanje in ž njim ono naših zaoadnih granic; zahtevajo, da vlada brez omahovanja odkioni amrio - francoski ultimat;
2.    slovesno ponavljalo izraz ndanosti Njega Veličanstvu kralju Petru in Njega Visočanstvu prestolonasledniku Aleksandru dobro ve-doč. da je narodna đimist'ja čuvar avtoritete državne oblasti ter mogočen branik edinstva našega naroda, na katerem sloni obstoj in moč naše države;
3.  smatrajo nastop nenaravne koaiiciie separatistov za nesrečo za vso državo. Somišljenike po^vljajo, da k!i"b temu v polni meri vrše svote dolžnosti napram niej, vendar treba strniti vse moči. da se ta reakcionarni in opasni nestvor čim preje in z2l trajno odstrani;
4.  zvesti temeljni točki demokratskega procrrama odločno zahtevajo, da se nemudoma izvrše občinske in državnozborske volitve, po katerih se more nsoda države poveriti zastopstvu, kf je zares izraz vo-lie naroda. Edinole takojšni aoel na narod more prinesti konsolidacijo in aredUev države;
5.   izrekaio zahvalo m zaupanie odstonivši osredni? In deželni vladi.
Resolucije so bile soglasno spre-tete. na Var ie predsednik g. dr. Ku-kovec zakliučil zborovanje.
Shod so skušali ob raznih prilikah motiti razni neodeovorni elementi nrinadaioči deloma SLS deloma oa frakcij? komunistov, ki pa so 'Ui reditelji kratkim potom postavili na plan.
Iz sele rzvrŠeva!*ieiM odboraJDS.
Poldne ob 15. nri se te vršila seia fzvrševalnetra odbora JDS. pri ^a^eri sta podala obŠ?rno poročilo o delovanfu demokratske vlade minister n. r. dr. Kramer In dr. Oresor ?eriav. Peferata sta bila sprejeta z vellkfm odobravanfem. članom od-stonivše vlade pa se Je izrekla za-npnfca in zahvala. Nato so bile sprejete naslednje
resolucije:
Izvrševalni odbor JDS.
1.    odločno ugovarja namen vlade Stojana Protlča, da se zavira ali celo ukine izvršitev agrarne reforme. Svari Jo v interesu države pred vsakim umikanjem fn zahteva, da se po načelih prejšnje vlade resno provede agrarna reforma do konca;
2.  odločno protestira proti izjavi novega finančnega ministra dr. Veiizarja Jankovtča v Protič-Koro-ščevem kabinetu, da Je razmerje 1 : 4 med dinarjem in krono in vsa izmena definitivna. Vztraja na tem. da naj se po Izmenjavi starih kolko-vanlh kron s kronsko-dinarsko novčanico začne nemudoma pripravljati zadnja novčanica, ki ji bo parlament določil razmerje do krone in do dinarja. Pri tem ponovno izjavljamo, da interesu narodnega gospodarstva najbolj odgovarja, če se krona zamenja al pari z novo končno edinko. Izreka svoj stud nad hinavsko klerikalno agitacijo v valutnem vprašanju, ki ga je SLS sramotno Izdala prvi dan, ko Je vstopila v centralno vlado, s tem. da Je pristala na dr. Jankovlčev program, da je relacija (razmerje) in izmena 1 : 4 definitivna (že končnoveljavna).
3.  pozfvlfa finančno upravo, naj polnoveljavno !zmen*a domačinom lake bankovce s ootvorjenim kolkom, ki so Hh dobili v roke v dobri veri. a r h ob navadni pazljivost! niso mogli spoznati kot potvorjene.
Unilite brezposelnost!
Tovariša imam. nadarjenega, izobraženega, za vsa javna vprašanja se živo zahimajočega moža; vrhu tega je temperamenten, agilen, predvsem pa blag človek, mehak, usmiljen, glnjivo gostoljuben in radodaren.
Siromakom in sirotam Je moj tovariš dobrotljiv nad vso mero. A ne le na občinske troške! Kakor sv. Martin je odrezal sam sebi že večkrat svoj plašč in ga dal beračem, izpraznil svojo zalogo oblek in perila ter celo svojo denarnico...
In vendar govore tričetrtine ljubljanskih beračev, da je moj tovariš *grd, surov, brezsrčen človek! In hudič naj ga vzame!«: —
Pred osmimi let!, ko sem mora! prevzeti na magistratu ubožni referat, sem bil tako mehkočuten, da mi je po par mesecih moje blagotvorne in preradodarne delavnosti vrgla v obraz neka beračica:
»Le Čakajte: danes ste Še dober človek. V par letih pa boste tudi vi, kakorsen je vaš tovariš!« — Bera-čica je namreč bila pijana, zato je bila odkritosrčna.
Spominjam se, koko sem včasih slišal rohneti nad berači dva svoja prednika — oba mag^stratna ravnatelja — rohneti in besneti v izrazih, kf niso bili včasih kar nič salonski. Obsoja! sem ju takrat, a danes nič več.
Ker danes rohnim in besnim jaz, kakor sta rohnela ravnatelja in kakor rohni že nad deset let moj tovariš ...
Rekli boste: »Živci se ti popustili. Nervozen si posta!... naveličan!« — Toda varate se: Živcev ne poznam več. Petnajstletno ubijanje z našim gledališčem me je nervoz-nosti docela odvadilo, in sploh, hvala bojni, te bolezni nikdar nisem poznal. Resnica pa je, da sem se dokopal do spoznanja, da izvira v L j n b-Ijan! več kot polovica revščine iz same lenobe in za-nikarnostl. In zato sem posta! trš', nepristopnejši; fn zato rohnim fn besnim kakor so vsi drugi, ki Imajo ali so imeli otepanja z nesramnim ljubljanskim profesionalnim berašt-vom, ki ga je vsak dan več.
In javno sf upam trdit!, da je te nesramnosti kriva naša vlada, ki podpira to beraštvo, daje potuho tej profesionalni ljudski lenobi, in da je kriva te^ra sramotnega pojava tudi naša policija! Vlada, ker podpira brez kriterija brezposelnike. policija pa. ker ne zatiri dovolj pouličnega beračenja, postopanja in vlačuganja. Izgovor, da ni dela. bi morala pametna vlada sama že davno uničiti. Gotovo !e, da velika večina današnjih brezposelnih podpirancev noče delati; Izbira si delo. kapricirajo se Ie za izvestno obrt, markirajo bolnike, invalide itd., samo da vlečeio državno podporo. Pri tem pa nekateri postrani vendar še zaslužijo aH vsaj verižijo. sleparijo aH kradejo. Saj so med njimi rudi resnični nesrečniki, vredni in potrebni podpore; velika večina pa trpi le na akutni lenobi in na vseobčni lehkomiselnosti, ki hoče brez dela dobro živeti.
Z dežele se vsioljejo črede beračev in beračic v mesto ter lazijo po hršah, prodajalnah in gostilnah. Ker jih kmetje nočejo podpirati v njih lenobi, se zatekajo s praznimi malhami v LJubliano, se nastavljajo po vseh vogalih, da je podobno naše mesto romarskim potom, na večer pa odhajajo s polnimi vrečam! in cainami domov v svoje brloge! In kakšni so ti berači! Mladi, čvrsti, moški, ženske in otroci!     In kakšni
prihajajo po podpore na magistrat! A vsak je »bolanc, vsaka Je »bolna«! Jaz pa prisegam, da nisem bil vse
življenje tako čil, rdeč in debel kot so ti. »za vsakršno delo nesposobni bolniku-,
Beraška in brezposelna nadloga postaja že katastrofalna. Strašna je bila vojna, grozovito divjata med človeštvom nona In španska, toda nič manje ne ubija naše države — leno brezdelje. V gospodarski polom jo spravlja, krivo je neznosne draginje in le zaradi njega moramo danes stradati ter se odpovedati že prav vsemu, kar tvori življenske sladkosti: leno brezdelje! Ce bf jaz bil ju-stični minister, pri moji veri, prvo moje delo bi bilo izdati zakon ali naredbo: z lenuhi postopaj kakor z največjimi zločinci! In prepričan sem, da misli in želi tako vsak nesebičen in iskren Jugosloven.
Cele regimente lenuhov zalagati z denarjem in jih utrjati v lenob!, ni socijalno. Mesto nima ne pometačev, ne delavcev, gospodarji so brez filapcev. mojstri brez pomočnikov, žene brez dekel in postrežnic... Ce hočeš, da ti odnese zaboj, odpelje voziček, da se izprazni greznica, razkolje drva, zmeče premog v klet itd., ne dobiš človeka, ako mu ne plačaš fantastičnega zaslužka. Pat pravijo, da nI de!a in zaslužka, ter jih še podpirajo! —
Iz Rusiie prihaja vest, da je tudi beljševiške komuniste začela sreča vati pamet: uvesti hočejo prisilno delo za vse in za vsakogar, In delo naj ne traja več le 8, nego 12 ur\ — AH je to resnica, ne vem; vsekakor pa bi bilo nujno želeti, da se v vsej Jugoslaviji zakonitim potom uvede prisilno delo za vsakogar. Ako se je mogla izvesti evidenca glede vojakov in nevojakov. se tzlahka izvede za delujoče in !ene državljane. Treba je le resne energije, železne volje, in tudi to — pojde!
Obrtnike naj se dodeli mojstrom, katere naj se oskrbi z blagom in surovinami; ali pa naj se pod državno kontrolo osnujejo delavske kompanije, ki bodo delale po tovarnah m kasarnah določeno delo! Mestna podjetja potrebujejo delavcev, posredujejo jih kmetje, Industrij-ci itd. Vsak človek lahko dobi delo m dober zaslužek. Toda izbiral ne bo dela nihče! Organizacije je treba fn — pojde! Mora iti! Na Nemškem dela vse in celo ruski Oblomov se pripravlja. Pa bi Jugosloven lenaril? — Bliža se stavbna sezona: če bo dovolj primerno (ne blazno!) plačanih delavcev, dobimo novih stanovanj; nabrežje Ljubljančino kliče delavce in mestne ceste čakajo potno--čl. In koliko je še drugih del, ki niso opravljena že šesto leto ter čakajo* čakajo — pridnih rok!
Tako dobi vsaj dobra polovica današnjih »bolnih« brezposelnikov zaslužka ter se iznova privadi reda, poštenosti in — čast?! Beračenje je korumpiralo nešteto ljudi. Jim vzelo vsakršno sramežljivost ter lim uničilo vsakršno moralo !n vest. Ker le delo človeka plemenit! in dviga!
S prihranjenim zneskom na bo mogoče državi izdatneje podpirat! zares bedne: bolnike, vojne vdove m sirote ter starke in starce, ki zaslužijo v polni meri naše usmiljenje.
Uničite torej brezposelnost! Poiščite ljudem dela ter jih prisilite k delavnosti! Kdor noče delati, na ro-boto ž njim! Izženite vse lenuhe in postopače tujih občin iz našega mesta. Podpirajte pa le resnične reveže, bolnika in onemogleSe!
Fr. Govekar. mag. svetnik.
Politične vesti.
a« Krajevna organizacija JDS Kozje je brzojavno pozdravila shod in izrazila vdanost in zaupanje voditeljem demokratske stranke.
=e Od krajevne organizacije iz okupiranega ozemlja je došel z ozi-rom na nedeljski shod sledeči dopis: „Iz srca pozdravljamo današnji shod in želimo srečen napredek. Zaupajoč v uaše voditelje, da nam pripomorejo se otresti težkega jarma, katerega moramo mi nedolžni siromaki nositi po noči in po dnevi, želimo, da bi skoraj sijala svitla zarja, da zamoremo skupaj delovati v blagor naroda in mlade domovine. Prisegamo zvestobo edinole regentu Aleksandru. Protestiramo pst proti strankarskemu sistemu sedanje vlade. Izginejo naj iz površja nekdanji avstrijski podrepniki, katerih večina Še danes hrepeni po Nemški Avstriji. Proč s Sušteršiči in Frankovci; šele potem bo mogoče sodelovati v blagor domovine,
— AH ie res? LDU. Beograd. 28. februarja. Kakor javlja »Pbliti-kac. Je takozvani kvorum novi vladi popolnoma zagotovljen.
= Sela začasnega narodnega predstavništva. Kvorum. Nova vla-
da je sklicala sejo začasnega narodnega predstavništva za sredo 3. marca t. L Končno se je dognalo, da je v začasnem narodnem predstavništvu vseh skupaj 290 poslancev* tako da bo vlada potrebovala za kvorum 146 poslancev. V začasnem narodnem predstavništvu bi moralo biti pravzaprav 295; poslancev; vendar pa sta odpadla dva mandata Ra-dlčeve stranke, trije demokratski iz Vojvodine in en mandat je sporen, dočim je veriflkacljski odsek uničil izvolitev g. Cirkoviča in za ta mandat še niso izvedene nove volitve, tako da je danes vsega skupaj 290 poslancev. Po tem je novi vladi treba, da ima 146 poslancev v začasnem narodnem predstavništvu. Od predvčerajšnjem se opaža, da prihajajo narodni poslanci vladnih skupin ter je življenje v kuloarjih narodnega predstavništva  postalo  živahnejše.
= Nesolfdna vlada. LDU. Beograd. 28 februarja. Danes se tu govori, da min. a trgovino Rfba-rac baje namerava Izstopiti Iz vlade ali pa premeniti resort. * mm Volilni zakoi. Predvčerajšnjim I Je  bila  seja   ministrskega sveta,   na
štev. 50.
»SLOVCNSIU HAKUP*, €m % POTCI fJZP.
sum a«
kateri so, kakor se govori« pretresali volilni zakon. Govori se, da se bo sprejel stari predvojni volilni zakon z malimi izpremembami, ako bi na to pristali Člani Narodnega kluba, ki so že prej stavili posebne pogoje za Hrvatsko in Slavonijo, da si na ta način zajamči jo primerno večino.
a Dvanajstine. Podpisani so ukazi, s katerimi se poleg odobrenja vseh prejšnjih dvanajstin finančni minister pooblašča, da more odreševati izplačila po proračunu dvanajstin za meseca januar in februar.
— Poverjeniki hrvatsko - slovenske deželne vlade. Kakor doznavamo, so bili že imenovani novi poverjeniki kraljevske hrvatsko - slavonske deželne vlade. Poverjenik za notranja dela je dr. Franc Potočnjak. odvetnik v Zagrebu; poverjenik za prosveto in vero dr. Albert Bazala* \'$eučiliški profesor v Zagrebu: poverjenik za pravosodje dr. Nikola Djurdjevič, odvetnik v Brodu na Savi: poverjenik za narodno gospodarstvo Ačin Gjoranovič, ravnatelj Zve-ze Srbskih poljedelskih zadrug. Pod-ban dr. Franc Potočnjak je danes prisegel v roke bana dr. Lasrinje in prevzel uradno svoje posle.
= Madžarske želje dede Prek-umrla. Povodom vesti, ki jih razširjajo Madžari, da bo šla meia v Prekmurju tako, da pripada Dolenja Lendava Madžarski, se priobčuje, da glasom mirovne pogodbe pripada Dolenja Lendava JujrosUvijL
= Italijanski voH dolgovi znašajo, kakor poroča »II Piccolo della Sera«, okoli 45 milijard Ifr. Od tetra zneska je bila najela Italija v inozemstva, v glavnem v ameriških Združenih državah približno 21 milijard.
sa čehoslovaška ustava, čeho-slovaška vlada je dne 25. t. m. predložila narodnemu shromaždenju ustavo čehoslovaške republike. Olasom tesra dokumenta Je čehoclovaška država demokratska republika, katere poglavar le Izvoljeni predsednik. Izvor vse državne oblast! tvor! narod. Zakonodaialno moč Izvršuje narodno shromaždenje. Predsednika republike voli narodno shromaždenje. Osebno svobodo se sme omejiti al! odtegniti samo na temelju zakona samega. Privatna lastnina se lahko omeji samo s posebnim zakonom. Hišna pravica ie nedotakljiva. Svoboda časopisja, kakor tudi pravica zborovanja in združevanja je zajamčena. Predcenzura časoois'a zabranjena. Svoboda vesti in vere je zajamčena. Vsak za vojaško službo sposoben državljan je dolžan, da se podvrže vojaškemu izvežbanju, in da se pokori pozivu v obrambo drŽave. Zadnjo poglavje ustave >ireja zaščito narodnih, verskih In plemenskih manjšin. Pravico uporabe gotovega Jezika ori uradih ureja poseben   zakon,   k!   tvori   bistveni   del
ustavnega zakona. V mestih ki okrajih, kjer fIvi znaten drobec državljanov, ki ne tovore čehoslovaikega jezika, se jamči, da se bo otrokom teh državljanov v javnih Šolah dala primerna prilika za pouk v njihovem rodnem jeziku, vendar pa je v teh solati pouk v čehoslovaškent Jezika obvezen« Vsako nasilno raznarodovanje je prepovedano.
= Iredenttzem v evropskih narodih. Tržaška »La Nazione« prinaša razpredelek, v katerem navaja Število prebivalcev posameznih evropskih držav in poleg tega število tujerodnega elementa,   ki biva  v teh državah. Ta razpredelek bo dokazal — pravi list — najjasnejše, kako ab- i surdno je dolžiti Italijo imperijalizma ] radi njene aspiracije    na Dalmacijo, bet ima Italija    najmanjši    odstotek j neodrešencev.    Poljska    z    Oalicijo. i Gdanskim, Poznanjskim in  Vzhodno Prusijo bo imela 29,450.000 prebivalcev, od tesra števila 12.650.000 prebivalcev tuje narodnosti, torej 41*34% neodrešencev: Čehoslovaška 12 mil. 870.000 prebivalcev. 3,870.000 tujcev ali 3007r/o  neodrešencev:  Romunija 14,594.000 prebivalcev, 2,591.000 tujcev ali 1775% neodrešencev; Jugoslavija 11,111.000 prebivalcev. 1 mil. 224.000 tujcev ali 11*01% neodrešencev in končno Italija z vsem odrešenim ozemljem in z Dalmacijo 38 mil. 400.000 prebivalcev. 1,354.000 tujcev ali 3*53^ neodrešencev. — Ni nam f na tem. da bi pre;skovali, v koliko so | te številke pravilne;  vgotovimo naj samo, da ta statistika pozablja razne    važne    momente:     nikjer    ni etnografska črta tako jasno zarisana, kakor lavno nasproti Italiji. Narodna meja se da tako natančno določiti,  ako izvzamemo mesta, da se je  prav  lahko  izosrniti  krivicam.  V vseh   drugih   sporrnh   evropskih   pokrajinah    pa    prihajajo   nasprotni   s! elementi tako polagoma drttgr v drugega, kakor barve v mavrici.  Dahe |e   treba   vpoštevati   deistvo.  da   se vsled   sistematičnega   zatiranja   narodnostnega čuta v nekaterih spornih krajih   Ittidstvo  ne zaveda   več . svoje narodnosti.    Zato ima ItaWa ! spma   nailenši    nrimer   v   beneških j Slovencih. Ti Slovenci niso nikdar noznali kake narodnosne vzgoje, ker f?m Italija   ni dovolila   niti ljudskih Šol. Ali na* se v ta^em slučaju narodnostna država odreče v prid nasprotnika priklonitvi takega elementa in s tem odobri vse stnrieno na-silie? S>c*r pa čemu  izeubliati besede? Italiji gre za posest Jadrana. Zato se je vstavila v Albanni, kjer nima nikakih   svojih   neodrešencev, zato zahteva zase Dalr^aciio, oziroma vsai gotove otoVe. Ali ostane no- ■ tem večji ali maniši nromil-e n*en*h sorofakov   izven   njenih   mej,   to je končno postranska stvar.
Mde aete Mom&mo. Tmm M m dalo odpomočt samr da Je letak 1918 pridrži le nekaj tednov v aktivni vojaiki službi.
ZBUNJENE DRŽAVE M
SOVJETL LDU. Dmmk 29. februarja.   (C.
T. 11») *Hmm Wiener TajrbUtt« po-roCa to Washlwrtona: Novi državni tajnik za 'državni stvari Je odredil, da Zedinlene države vzpostavilo od-aoSafe s sovjetsko Rusijo.
------D------
Londonska pogajanja
LDU Trst, 27. februarja. Medtem, ko večina italijanskega časopis* ja vztraja na staliSču, da je ministrski predsednik Nitti ustvari] za Italijo zelo ugoden položaj s tem. da si je zagotovil pomoč AnRlije in Francije, in da tega položaja ne more veliko tzpremeniti niti VVilsonovo posredovanje, se postavljajo nekateri listi na povsem nasDrotno stališče, t. j. dvomijo o odkritosrčnosti angleške In francoske r>omoči. ne omalovažujejo pomena NVilsonoveora koraka, očitajo Nittiju iste nanake in .isto nesposobnost kakor njegovim* predhodnikom in pripravljalo javnost na zo-petni neuspeh ita!i»a"ske politike.
»Resto del Carlino« Je priobčil čianek Artura Labriole. ki vsebuje nekatera oriznania. ki se doslej niso mopfa i75;!editi v i tatnan^Vem časopisju. Člankar ugotovila, da se pariška konferenca ni držala pri reševanju evrnnsMh vprašanj narodnostnih načel, in da se JtaHia* ki je anektirala zaradi e^tnvih državnih ootreb čisto nemške kraie na severu fn orecej (?) homogene slovenske kraje na vzhodu, ne more sklicevati na na-nv^sfa načela pri svojih zahtevah po Reki.
O. Nitti le iziavil, da le reško vpra^arje »maftmo sentimentalno vpr^^anie«. Vsak na raz"me, da niso ne Wilson. ne Llovd Oeorge, ne FrnncoTi nnnravtJeni na žrtve, ki so
v navzkrižju s koristmi drugih, a pri Francozih in Angležih tudi v navzkrižju z njihovo protiitalijansko politiko na Balkanu.
O. Nitti je tudi izjavil, da je Jadransko morje skupno morje Italijanov in Jugoslovenov. Če mora Jadransko morje torej biti skupno mor-ie obalnih narodov, je treba Imeti zornim in oriti do edino mogočega sklepa, to je, da se mora dati Reka Fugoslovenom, ker je Reka sedaj idina jadranska luka, ki odgovarja z krojaškega in trgovinskega stališča ugoslovenskim jadranskim zahtevam. Jugosloveni imajo tedaj popol-loma prav, ko pravijo, da Jugoslavl-a ne naredi velikega greha, če si priklopi 40.000 tlaliianov. če si je Ita-iia mogla priklopiti 600.000 Jugoslo-/enov.
Ciankar govori nadalje o zadrtem zavezniškem načrtu In londonski pogodbi ter ugotavlja* da WHso-iovo posredovanje pomenia ne samo ladec politike, ki temelji na udejstit-/i londonske pogodbe, temveč tudi lačrta od 20. jan., ki ne utemeljuje >rav nikakršne politike* ker znači ;por med Itaiiio in JugoslavijoU
Članek zaključuje — kar nas pa )b tei oriliki ne zanima toliko — z lavaja^jem napak italijanske politl-ce, ki da je na poti, da izgubi diplo-natsko vojno.
I? naSc Kraljevine.
—  Pravna    fakufta    v Subotlct.
Priprave za ustanovitev pravne fakultete v Subotrci so končane. V tem tednu bo prof. Nedeljkovič ukrenil v Subotici vse potrebno, da bodo mogla pričeti predavanja že sredi marca.
—  Agromonska fakulteta v Beogradu. Vrše se nriprave za osnovo agronomske fakultete na beograjskem vseučilišču.    Fakulteta se   bo
otvorila še letos; predavali bodo Ju-goslovenski in ameriški strokovnjaki.
—   Proračun mesta Beograda. Na predsnočnji seji občinskega sveta se je postavil na dnevni red proračun za leto 1920., ki znaša 56 milijonov dmariev.           -
—  Glmnazila v Sabcu. Sestraz-redna gimnazija v Šabcn se je povišala na stopnjo popolnih srednjih Sol.
Bled in nlesovl zavodi pod domačim vodstvom!
Na    Bledu    obstoji že od    leta  18%
zdravstveni zavod Riklijev, mani znan domačinom neffo olrsknvalcem iz Brazilije, Britanije, Nemčije. Finske, Romunske m ta drugih neslovanskfti dežel. Kako to? Kon-sorcii zdravnikov, M Je knpll pred vojno zavod od starega tolerantnega Švicarja, |e ostentativno ignoriral vsako publikacijo v kakem slovanskem Jeziku. Prezirajoči sa-monemfkl napisi so se šopirili ob Jezera hi kazni okolico, to podobo raja Uslužbencem, samim Slovencem, Je bilo pod kaznijo 10 do 20 kron prepovedano, izpregovoriti slovensko besedo, tudi očetu s svojim sinom. AH obračun jift je dohitel nepričakovano httro. Novembrski predlanski dogodki so jih zmedli tako, da so lani, ko se Je Bled povzpel do nenavadne živahnosti in pro-metnostt, osupli držali roke križem. Ta brezbrižnost Je povzročila premnofo kvar ugledu Bleda kot zdravilišča In prometu na njem, kaftf cele vrste tujcev niso pr!S1© ali pa so odšle, ker nI bilo niti ene solnčne, zračne, kamoli toole kopeli. Zagrizeno nacionalno in obrezano vodstvo pa je obtičalo v mučni smeSn! luči. Še letos so lastniki kar le zmalevaH, a ničesar započeli. Ko le vlada videla, da se družba kakor lani tako tudi letos n!C ne Kane, le energično posegla vmes. Pozvala Je spretnega na-
finca dr. Zvonimira JanežIČa ca zdravstvenega vodjo, stavila sposoben in delaven aparat uslužbencev, poskrbela o pravem času za vse potrebščine in za materijal. Sedaj Sele se je družba osokolila toliko, da ]• vzeta čopič v roke, prepteskala start greSn! konsorclj z belotnodrordeco barvo, pa samo zato, da M se izvila it rok oblasti bi pokore. Na Bledu fe vse ogorčeno In M uslužbenci ter občani revoltirali, ako M se stari činitelji drznili stopiti na plan. Čeprav v slovenskih hallati. la zakaj vse tako ta J bistveno? V čem Ima ministrstvo garancije, a) da se IzvrSI neovirano, kar Je odredilo samo m radi česar Je postavilo zavod pod nadzorstvo, b) da so pritegnjeni lastniki v istini na§i državljani, ne le maske? Cim si da poverJeništvo Izviti svojo moč. Je zapečateno fe tudi letošnje obratovanje. Nobena fuzija, nobena prodaja, nobena preosnova ne more dozoreti tako naglo, da bi vzpostavila zavod dO prlčetka sezone po Šestletnem mrtvilu, ako vlada izpusti vajeti Iz rok m zaigra edmo možnost da se zavod letos otvori Na to opozarjamo! Deželna vlada, ki mora čuvati nad davčno močjo In tujskim prometom, ne
i more in ne sme dopustiti, da M lanska brezbrižnost m vnemamost ogrožala Se la»
I tos novo fazo razvitka na Bledu!
Dnevne vesti.
V Uubtiani. "« marem t920.
—  OdltM nrtskl ffottto ▼ optrntm gtedillSčn. Gospodje bivši ministri In drujct naši srbski gostje so se udeležili v soboto zvečer opere »Rusalke« in snoči operete »Netopir«. Zlasti z opero so bili izredno zadovoljni ter so snoči je ravnatelju Rukavini in zlasti gdč. Zikovi izrekali naravnost navdušeno priznanje. Goste sta snoči zastopnika uprave odvedla na oder ter Jim predstavila kapelnika, režiserja In soliste. O. minister u. r. Pavle Marinkovič Je pri tej priliki povedal, da je akt glede podržavljeni a in državne subvenciie že rešen in podpisan ter se le čudit da ravnateljstvo o tei rešitvi še ne ve. — Ml prav aioboko obžalujemo, da le morala za snoO napovedana opera »Prodana nevesta« odnesti ter se le morala nadomestiti a starim »Netopir« Jem«, ki se vrbo vsega ne tavala prvovrstno ter ne stoli niti dede garderobe, niti glede zasedbe posameznih vlog na višini. Obžalujemo in obsojamo, da se mora zaradi malenkostne nloge bale ie vedno bolne gdč. Medvedove odpovedati opera, dasl Imamo orl onerl le dve mezzosopranistkt, in da se mora zaradi enega bolnega onemega člana hkratu odoovedati še nedeljska dram-*\* ored*t*va. Uo*mo. da se Je zgodilo to nrvč In zadnilč spričo ansambla, ki šteje ?** članov.
— Oa^slUva^tevlMlAaliiok1
so imeli v nedeljo, dne 29. februarja v Ljubljani v veliki dvorani Narodnega doma shod. katerega je sklicala zadruga kovinskih obrtov v LJubljani. Shod je bil zelo lepo obiskan. Prišli so obrtniki iz vseh kranjskih okrajev. Iz Štajerske pa je prišel gospod Rebek kot zastopnik obrtniške organizacije v Cel ju. Namen tega važnega shoda Je bil dati obrtnikom priliko, da ae razgovore o ustanovitvi gospodarske zadruge, katera naj bi kovinskim obrtnikom preskrbovala surovine, orodje in druge obratne potrebščine. Zadruga bi mogla prevzemati tudi večja naročila na skupen račun. Tako bi vršila tudi posle prodajne in dobavne organizacije. Shod je otvori! in vodil g. Urbančtč, ki je pozdravil došle tovariše. Poročila o položaju v kovinskih obrtih sta podala gospoda Martinčič in Pajer. Na povabilo pripravljalnega odbora je govoril pa gospod dr. Pran Wlndlscber ter je v svojih izvajanjih opisal nujno po* trebo gospodarne ' .miške organizacije, namene in dele .rog take naprave in pa dolžnosti zadružnikov. Poudarjal je zlasti tudi potrebo, da se naši obrt* nlkl udeleže del sa obnovo Srbije Oreh hi bil, če bi tu a konkorencatfazA deta, ki ga ameio domačini opraviti.,
Telefoiubii in brzojavna Dbroifla.
LONDONSKA POGAJANJA,
LDU. Beograd, 28. februarja. V sredo, dne 25. t. m. zvečer je prišel v London dr. Ante Trumbič, naš minister za zunanje stvari in drugi delegat naše države na mirovni konferenci v Parizu*
NOVA POGAJANJA.
LDU. Rim. 28. februarja. (Dun. kor. urad. — Brezžično.) »Corrlere della Sera« javlja iz Londona, da odgovor Miileranda in Lloyd Oeorpca na Wilsonovo noto priklicuje predloge od 8. decembra 1919 in 20. januarja 1920 In da vabi Wilsona, da skupno s francosko In angleško vlado pozove Italijo in Jugoslavijo, da se začno pogajati na popolnoma novi podlagi brez ozira na poprejšnje razgovore. Ako ta predlo* ne bo sprejet, naj Zedinjene države. Velika Britanija in Francoska to vprašanje iznova skupno prouče.
POTOVANJE  MIROVNE KONFERENCE.
LDU Rim. 28. februarja. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) »Corriere della Sc-rac javlja, da bo mirovna konferenca od 25. marca dalje zborovala v Rimu, da obravnava vprašanja, ki pri londonski konferenci it niso bila rešena.
NOVA VERZIJA O MIROVNI NOTL LDU Pariz, 29. februarja. (Dun. kor. ur.) Kakor poročajo listi iz Londona, se je objavilo besedilo korespondence med vVtlsonoro in vrhovnim svetom o jadranskem vprašanju. V noti od 24. februarja izjavlja VVHson, da se mu zdi predlo«, po katerem naj bi se Reka z ozkim pasom zvezala z Italijo, neiz-vršliiv. ker bi taka rešitev povzročala vedne soore. Olede Albanije stoji predsednik na stališču, da mora ameriška vlada ravno tako zavračati misel, prikrajšati Albanijo v korist Juroslavtle. kakor oškodovati Jusorlavtio v korist Italije. O posodbi od L 1915 pravi Wll-*rm. da ie to stvar, pri kateri morata Prandia In An*Hia sami oresoiati obveznosti iz te Do*or!be. Kliub temu pa aiora onozarlatl vlade na razpad av-stroogrske   monarhije In na dnuce oo-
ft»4k* U m m pripetttt w wW» *»•
donske pogodbe in ki so njeno daleko-sežnost izDremenili. V zadnil noti protestira VVHson proti temu, da sta francoska in angleška vlada izdajali odločitve v tekočih evropskih vprašanjih brez vednosti Zedinienih držav. — . Llovd Georsrejev in Millerandov odsro-vor od 17. februarja poudarja, da sklenjena rešitev v jadranskem vprašanju tudi z jufiroslovenskeea stališča ntkakor ne pomenja kapitulacije. Ministrska predsednika izjavljata, da smatrata, da je stališče, ki so ara zavzele Zedinlene države, težko razumlfivo. Nadelata se, da bodo njuna izvaiania pripravila WiIsona* da bo svoje stališče izpreme-nll.
CARIGRAD  TURŠKI  RADI   AMERIKE IN RUSIJE. LDU. London« 27. februarja. (D. KU.) Reuterjev urad poroča: Llovd Oeorare Je izjavil v zbornici,   da so zavezniki pretresali vse okolnosti za in proti In da so šev le potem prišli do sklepa, da je bolje, ako se Tur- ? kom pusti Carigrad. Rekel je: Nikdar ne bomo dopustili Turkom,   da bi zabranili angleškim ladjam vbod . v Dardanele.     Z mirovno pogodbo ! bodo Torki Izgubili polovico   svoje države. Hoteli smo morske ožine in neturške občine oprrst'ti ter obdržati mednarodno vlado,   vendar pa sta Rusija in Amerika v tej točki odpovedali,                                                j
FRANCOSKA      DEMONSTRACIJA PROTI NEMCUL
LDU. Pariz, 27. februarja. (D. kor. urad. — Brezžično.) Pri posvetovanju o zakonskem načrtu, ki po-oblaSča francosko vlado, da vpokliče pod orožje ves letnik 1920, Je general Castelneau izvajal: Nemčiia se ne namerava razorožiti In le strah pred na$o vojaSko silo bi jo mogel prisiliti, da izpolni določbe mirovne pogodbe. Vojni minister Lebeur se le izrazil: Tu rtre za začasen zakon In ne za končnoveljavno.stanje. Poudarja! je, da vodi Prancijo do te*a koraka porna^ikanie vo?*»Stva. Celo. ako se vpoklfčefo vojaki letnika 1320L ho ostalo ataafe fraacosfc* ar*4
Ooepod dr. Windischer je podal tudi pregled kreditnih organizacij, ki priha jajo v pottev za obrtnika in ob spioš nem pritrjevanju poudarjal potrebo, di treba našemu obrtništvu dobiti tudi U prikladno napravo za potreben kredit Nato je izpregovorit g. Rebek, starost« naših obrtniških organizatorjev, ter i zgledi iz prakse dokazal, kako je potrebna in koristna gospodarska orga< nizadja. Ob živahnem odobravanju j« opisal težave in nevarnosti, ki prett malemu obrtniku vsled nepremiSljenegi ukaza o osem urnem delavniku. Na shodu so izbrali pripravljalni odbor, ki ima nalog pripraviti pravila in ukre« niti vse kar je potrebno, da stopi gospodarska zadruga v življenje. NaS« obrtništvo se je začelo živo gibati, tudi na deželi je zelo veliko zanimanje u organizatorno delo.
— Studijske** potovanja v Ceno slovaško se izmed Slovencev udeleži Rasto Pustoslemšek, glavni ured nk »Slov. Naroda«, dr. Ivan Lah. pisa telj in novinar, Anton Zobec uredni] Ljublj. dop. urada, Fr. P o d r ž a j urednik »Marburger Zeitung« In di Lenart, urednik »Straže«.
—  Og. reditelje, ki so poslovat na shodu JDS v nedeljo In ki redi-teljskih znakov Se niso oddali, prosimo, da iste oddajo v tajništvu JDS,
—   Malomarnost ali brezvest« nost? Iz Sa vinske doline nam pišejo: Ker se pristojne oblasti do sedaj Še niso odzvale raznim našim prošnjam za izplačilo zaslužene nagrade povodom kolkovatija kronskih bankovcev, in nam ne dado na naše ur-gence niti odgovora, se tem potom zatekamo v javnost in zahtevamo, da se nam naredbenim potom obljubljena in tudi pošteno prisluže. na nagrada takoj izplačal Po prete ku — reci in beri — treh mesecev Imamo pač pravico, da to zahtevamo, ker trpimo radi tega zavlačevanja veliko Škodo. — Zahtevamc končno, da se nam izplača nagrada v dinarjih in sicer v razmerju 1:4. — Člani In pomožno osobje komisij zt kolekovanje bankovcev v Sa vinski dolini.
—  Ponarejene znamke na ttso6 kronskih bankovcih. Da se kolikoi mogoče onemogočijo goljufije s ponarejenimi znamkami na tisočkronskih bankovcih, je finančno ministrstvo odredilo, da se bodo odslej bankovci s ponarejenimi koleki odtegovali in zi odtegnjene vsote izdajale priznanice Dalje je ministrstvo ukrenilo, da držav« ne blagajne ne bodo ničesar izplačevale s kronskimi tisočaki ter se poudarji ponovno, da se rok za povlačenje tisočakov nikakor ne bo podaljšal.
—  Ponarejeni kolki na drugih
bankovcih. .Politika" javlja:Trdi se, da je dvajset raznih falzifikatov z$ kolke na kronskih tisočakih. Sedaj se tudi že konstatirali ponarejene kolke na novčanicah po 100, 50 in 2C kron. Ko bo zamenjava izvršena, se bo mogla oceniti škoda, ki jo bo država trpela vsled kolkovanja.
—  Za častnike bivSe avstr. ogr, vojske. Glavna komanda mesta v Ljubljani (Pov. St. 23T30/L % dne ZI, februvarja t. 1.) prosi v važni nadevi vse bivše a. o. častnike (bodisi aktivne, rezervne, čmovojniške aH vpokojene), kateri niso predložili prošenj za sprejem v vojsko kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj do 10. marca t. L naznanijo pismeno svoj natančen naslov % navedbo, v katero omenjenih kategorij spadajo. Ljubljanski pukovski okrož* ni komandi, oziroma oni, ki stanuje* jo v Ljubljani, Glavni komandi mosta LJubljana.
—    Demobilizacija ostankov dragega poziva. Vlada je vzela v pretres vprašanje o demobilizaciji prvega poziva. Kakor javlja .Tribuna", sa pričakuje v teh dneh odlok o demo« bilizadji ostankov drugega poziva, ker Je sedaj Že dovolj izvežbanih novih vojakov.
—  Vofnl vjetnlkt, ki so so vrnili Iz Italije in ki Imajo od Italijanskih oddelkov (centuria, concentramento) potrjene bone za denar, katerega so morali, ko so prišli v vjetniStvo, oddati, pa niso dobili od Italijanskih oddelkov teh zneskov, ki so jih morali oddati v kronah, izplačanih v lirah* naj naznanijo svoj naslov In svoto vloženega denarja v kronah, »Slov, Rdečemu križu« v LJubljani, kateri bode skušal, da se bodo zneski vr« nilL
—    Predavanje o Črnogorcih h n*h stališču v naši državi. Na povratku iz Amerike Je dospel v Ljub«; (Jano Črnogorec g. Janko Brajevlč, ki je po pregnanstvu H črna goro| deloval najprej v Ameriki In pozneje v Parizu v črnogorskem odboru. Ii Pariza se le napotil v Rim, da zbero tam živeče Črnogorce. Italijanska vlada Je videla v njem nevarnega agitatorja proti italijanskim namenom «lede Črnegore In Albanije ter * a Je nasilno odpravila I« Rima v našo državo. Gospod Janko Brajevlč namerava v vseh večjih mestih nale države predavati o pokr tu med Črnogorci v inozemstvu la JtOMfttp*
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne % marce 1920.
Itev. 60.
našo državo ter bo pričel s takimi
predavali te dni v LJubljani.
— Poročil se le t ponedeljek, L t m. gospod Zvonko Juvančtč, kapetan I. razreda z gospodično trmo Kune, hčerko Industrijalca Alojzija Kune ▼ Ljubljani. Poročil ju je gospod dr. Juro Magjerec iz Zagreba. Čestitamo!
—  Himen. Dne 22, februarja t L sta se v Mariboru poročila veletrgovec g. Leopold Barta in Anica Lenart. Na poroki se je nabralo za Glasbeno Matico v Marboru 1140 K. Živeli!
Mestne njive v Kolezljl kakor tudi one pr! čolnarni Športnega kluba ob Ljubljanici se oddajo letos potom javne dražbe v zakup. Dražba se vrši dne 4. marca 1920 ob 10. uri dopoldne za njive v Koleziji; ob 11 uri dopoldne za njive pri Ljubljanici. Zdražitelji se vabijo na dotičnih njivah.
Tragična smrt. V nedeljo, 29. II. okoli 8. zjutraj je okolišni nadzornik Fran Vrečer opazil v Ljubljanici pri Frančiškanskem mostu truplo utopljene ženske. Truplo je dal spraviti na breg. Dognali so, da je utopljenka Marija Keček roi. Salbergrer, soproga poštnega poduradnika Ivana Keček, stanujočega na Rimski cesti št. 7. Trnplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. f Kakor smo se informirali, da je Marija Keček že dalj časa bolehala na živčni bolezni, tožila je o hudih bolečinah v glavi. Napram gospe Rozman je večkrat izrazila, da si želi smrti. Fantazirala je in plakala: „Zakaj mi Bog ne pošlje smrti? S soprogom je živela zelo mirno: soprog je zanjo zelo skrbel. V soboto sta se še dogovorila, da gresta drugi dan, v nedeljo v Stožice k bratu. Sogrcg Ivan Keček je imel na pošti nočno službo. Zjutraj po končani službi je hotel iti na trg po pomaranče* Ko je prišel do frančiškanskega mostu, je zapazil veliko množico. Stopil je k utopljenki ter jo spoznal za svojo ženo.
—   »Hindenburg - Syndetikon«* Poroča se. da se v nekaterih trgovinah v Ljubljani prodaja gumi v tubah, nazvanih »Hindenburg - Svnde-tikon«. Tube so zavite v reklamen papir, na katerem se v nemškem jeziku proslavlja Hindenburg ter zasmehujejo ententa, Srbija In njen vladar. Tej sramoti je treba napraviti konec.
Iz Križ pri Tržiču nam pišejo. Preteklo nedelji), 15. t. m. smo položili v Križah pri Tržiču v hladno domačo žemljico k večnemu počitku tovarnarja S. Smuka. Kaj je bil pokojni Šimen za kriško občino, danes točno že presoditi ne moremo. Lahko pa trdimo Že, da smo ž nilm Izgubili moža trdnega značaja, ki se je med navadnimi zemljani svetil ko diamant med pocestnim kamenjem, moža plemenitega srca, ki Je bil najbolj srečen, če Je mogel svojemu revnemu sosedu pomagati Iz nadloge. In pošten Je bil naš Smuk, kakor Jih Je malo poštenjakov. Zato pa rud! ni Imel sovražnikov; kamor Je prišel, bil Je povsod dobrodošel, povsod sprejet z veseljem, — Pač, ime! Je tudi on svoje sovražnike, na Čelu nJim jkrilsega župnika g. Janeza Zabukovca. V življenju mu niso mogli do živega, ker Je pač bila Smukova popularnost tako velika, da bi nared obrekovanj, ki bi se nanašala na nJega, nikdar ne verjel. AH ti ljudje vlečejo sovraštvo, če treba, tudi do groba. Ker se niso mogli maščevati nad Živim Smukom, maščevali so se nad mrtvim. Župnik Zabukovec nI dovolil, da se zvoni Smuku — čujte In strmite —, čeprav le umrl prirodne smrti, več kakor enkrat na dan. Najraje pa bi bil prepovedal Se cerkven pogreb. To Je oni Zabukovec, ki Je pred par meseci pokopal samomorilko, ki Je nosila pod srcem prepovedan sad po načelih katoliške cerkve, z vsemi cerkvenimi častmi, oni Zabukovec, H Je pred par leti na isti način najsvečanejše pokopal kmeta, ki se Je obesil. AH seveda i Ta dva bila sta pobožna njegova pristaša, čeprav sta konečno obupala nad božjo milostjo, Smuk pa po mislih župnlkovih ni bil pobožen, čeprav vse svoje življenje ni storil ničesar, kar bi bilo neljubo Bogu. Pač pa nI bil pristaš Zabukovčev In zato nI bil vreden cerkvenih časti. AH nič nI pomagalo g. Zabukovcu. Hotel Je prokleti, pa Je !e blagoslovil. Čim se Je zvedelo za nakano m hudobno' sovraštvo župnikovo, zavrelo le po vsej križkl občini In odjeknilo tuđi v Tržiču. Takega pogreba nI Imel že dolgo vrsto let nihče, In tudi župnik Zabukovec ne bo imel tolikšnega spremstva na svoji zad-njf p^ti. Slov. bralno društvo In Sokol spremila sta pokojnika, ki Je bil dolgoleten član obeh društev, z zastavami. Sokol ga Je nosil, Bralno društvo pa Je zapelo pred hiSo In na groba žalostinke. Tirna dvema društvoma pa se Je priključilo nebrojno naroda. Iz domače fare, Iz DupTJan, Iz Kovor-Ja, Iz Tržiča — od povsod Je prflittet narod, da spremi dobrega prijatelja k večnemu počitku, poleg tega pa demonstrira proti župnikov! hudobnosti.
Dragi Slmenl V miru počivaj ta lahki ti bodi zemljica domača, ki si jo tolikanj IjnMl. Po smrti Sele si moral občutiti vse nizko sovraštvo, aH vedi, da to sovraštvo gre le do roba groba, pm četudi Je to sovraštvo sovraštvo božjega namestnika, Id bi moral učiti le večno ljubezen. Preko groba pa gre ljubezen, kf gradi najtrajnej-?e spomenike In ki zatemnl vsako sovraštvo. »Le v tvojih delih živel bodel večno!t Sladko počivaj!    ____
—  K vprašanja zamenjave kros nam pišejo Iz Sevnice. Izmenjava kron ae naj torej vklfub    protestom od vseh strani po
znani metodi v resnici prične. Vsak otrok že ve danes, da se vzamejo faktično 4 K ta 1 dinar, ako te da pri Itmenlavl 4 ban« kovce za enega, potem Je pač JasiHK da te odvzame *f\ v kronskih bankovcih prezeii-ttrano vrednosti Da ae zapite na drago stran   novčanica  hkratno  laštUa,   ffosataf
bto> kot dati 1 koe kraha hi trditi, da te 4 kost. Nova novčanica nt ae dinar, m krona, marveč nekakšne apak ta to Škoduje Še bolj, kot takojšnja končna rešitev 4 sa 1, kajti vse gospodarsko življenje postane nesigurno, vse bo tiralo cene na štirikratno kronsko vrednost Trpeli bomo z vedno hujšo draginjo. Gospodarska škoda bo ogromna, koristi pa država ne bo imela. Vse politične stranke na Slovenskem In Hrvatskem so Iz stvarnih razlogov, želeČ državi vse najboljše, nastopile najostreje proti nameri dr. Vel J kovica ,a vse, kakor kaže, zaman. Dolžnost Narodnega predstavništva je, da po načelstvih vseh političnih strank izreče v zadnjem trenutku odločilno beseto. Dr. Veljkovič pravi, da po gotovem terminu kron ne bodo sprejemali v plačilo, kdor v danem roku ne zamenja, izgubi pravico do zamenjave. Ljudstvo, čigar mnenje naj izrečejo načelstva strank, pa pravi, da ne reflektira na te dobrote dr. Veljkovićeve valutne reforme, da ostane pri svojem, dokler se ne ugodi zahtevam in načelstva strank se slovesno zavežejo, zastaviti vso silo za remeduro, in da ne sme nikdo škode trpeti, ako svojih kronskih bankovcev ne zamenja. Ako Je bilo stališče strank napram Veljkovlčevi operaciji odkritosrčno ,ako so stranke In dnevniki to v resnici mislili, kar so govorili In pisali, potem Je edino ta korak mogoč, Inače pa vemo, da je eden absolutističen minister ala dr. Veljkovič parvus mogočnejši,  kakor  celo  ljudstvo.
—    Smrtna kosa. Umrl Je v Ljubljani pekovski mojster, gostilničar fn ljubljanski meščan Jožef Bončar, Bil je stara ljubljanska korenina, znan v najširših krofih vsled svoje značajnosti in ljudnmilo-sti. Zadjna leta je hudo bolehal ter ni mocrel več zapustiti sobe. Rajni je oče posestnika in gostilničarja ter ljubljanskega občinskega svetnika Antona Bončarja. Pogreb bo v torek ob pol 4. izpred Škofije na pokopališče k Sv. Križu. N. v m. p.!
—  ff»onotizer in telepat. V Celju je priredil znani telepat in grafolog Ben Aroliv Bey v pomočjo medija iz celjske družbe zanimivo predstavo, pri kateri se je odkril fingiran umor. Predstava je vzbujala med občinstvom veliko zanimanje. Ben Aroliy Bey priredi tudi v Ljubljani v nedeljo 7. fn ponedeljek 8. marca predstavi v Narodnem domu. Ker zadnje take predstave v Ljubljani niso kar najbolje uspele, pričakovati je od teh predstav malo več. Predprodaja vstopnic se vrši v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.                         (k)
Ljubljanski kavarnarjl so z ozi-™m na neprestano višanje cen blaga po^raženja razsvetljave, kurjave, živ-}Jenskih potrebščin za prehrano osobja '• *• d, sklenili pričenši s 1. marcem 1.1. povišati cene vsem kavarniškim predmetom. Cene so odslej naprej v vseh kavarnah enotne.
—  Kavarnar Ljudske kavarne v FlorJansH ulici nas prosi, da konstatiramo, da on strogo pazi na to, da se pri njem ne zbirajo sumliivl ljudje, ne more pa nič za to. če kdaj pridejo v njegov lokal tudi nepošteni neznanci.                                        k
Kultura.
Repertolr kraljevskega slovenskega gledališča ▼ Ljubljani. Opera. 1. marca ponedeljek, zaprto. 2. marca torek, Rusalka, abonement D/3. 3. marca sreda, Mignon, abonement A/2. 4. marca Četrtek, Netopir, abonnement B. 5. maera petek, Favst abonement C. Drama. 1. marca ponedeljek, Beneški trgovec abonement A. 2. marca, torek, Brezdno, abonement C. 3. marca, sreda, Beneški trgovec, abonement C. 4. marca četrtek, Kristalni grad, uradniška predstava. Izven abonementa. 5. marca petek, Vrag, abonement D.
Iz pisarne dramskega gledališča. Vsleđ repertoarnih težkoč drama v četrtek 4. marca ne bo igrala »Nočnega Čuvaja« kot uradniško predstavo, temveč A. Funteka izvirno noviteto »Kristalni grad«. — Občinstvo x dežele opozarlamo na Nušičevo veseloigro »Protekcija«, ki bo vprlzorjena v drami v nedeljo 7. marca popoldne.
Marljonetno gledališče. V torek, 2. marca ob 4. popoldne Prolog. Čarobne go-sIL V četrtek 4. marca ob 4. popoldne Prolog, čarobne gosli. V nedeljo 7. marca ob 4. popoldne Prolog, čarobne goslL
Nikola Zec basist dunajske fbrvle) dvorne opere, gostuje te dni na odru našega opernega gledališča v veliki ulogl Me-ista v Oourtodovemu »Faustu«. O. Zec le umetnik pevec In igralec prve vrste. Rodom Jngosloven je bil najorej angaževan kot prvi operni basist dunajske »Volks-opere« m takoj nato kot prvi basist dvome opere, kjer uživa največji ogled. Opozarjamo na to gostovanje.
Jugoslovanska pomorska matica. Pomorski kapetani In častniki trgovske mor« naiice so ustanovili 1919 v Dubrovnika Jugoslovansko pomorsko matico. Namen društva |e: a) Prlklopltev In ujedinjenje vseh lugoslovenskfli pomorščakov In onih oseb, ki ae zanimajo sa pomorstvo, b) Proučevanje socijalnih In pomorskih zadev naših pomorščakov m sestopanje ejfliovih Interesov na tirna!, c) Vzbuditi zanimanje sa pomorstvo v najširim slojih naleta naroda, d) Pospeševanje pomorskih Interesov Jugoslavenske države. — Osebe, korporacije to zavodi, M so darovan najmanj 1000 fcroa postanejo meceni (dobrotvori) drv-| Stve, Ustanovnih postane oni poteđlnec. kl > naenkrat aH v več obtokih — v teka eneta lata npiača najmanjšo vsoto 100 K, korpo« radie hi zavodi 500 K. Pravi člani so samo NPomorSčakl (trgovske hi vojne mornarice); . ostali sa imatmjelo prijatelji. Aha |s pravi
flan podčastnik, mornar a« rM sedal nfte-Ca 10 K vpisnine naenkrat hI) K članarine letna Ako |e pravi član Častnik, tedaj plača v šestmesečnih obrokih 100 K vpisnine ta vsako leto 60 K Članarine. Vsak pravi član In prijatelj prejme brezplačno društveno glasilo. Prijatelji plačalo mesečno 5 K članarine. Morje nima mel, ono nas spaja t, ostalimi narodi In predstavila ta našo dr« Savo nelzčrpljiv vir blagostanja. Zato rnn le treba posvetiti najveelo pozornost Prosimo tedaj, t ozirom na veliko važnost morja kot činitelja moči In veličino države, da se najširša Javnost zavzame In pristopi
k drnftvn Juosloveasfce matice. Ce Is imel prejšnji »riottenverera« toliko članov med najjm narodom, čema ae M jugoslovanska pomorska matica združila vse one, al Šele dobrobit In veličino nate mlade svobodne drŽave? Dolžnost vsakega državljana bi bila. da vsaj kot član ali prijatelj pristopi k društvo. Prtglase, vpisnino In članarino sprejemata tn dajeta potrebne hi-formacije g. dr. B. Marlčlc, vodja Čekovnega urada, ki Je poverjenik Jugoslovanske pomorske matice In g. Julij Kolumblč, blagajnik Čekovnega urada kot namestnik prvega.
tlafnoDelSa poročila.
IZMENA NOT GLEDE JADRANSKEGA VPRAŠANJA« LDU London, 29. februarja. (DKU) Po Izmenjav) not glede Jadranskega vprašanja jo predsednik VVilson Izjavil, da se le v sporazumu z Zedlnjenlml državam] dne 9. decembra sklenjena pogodba Izpremenlla v prid Italije, zelo krivično proti Jugoslaviji In z nevarnostjo za svetovni mir. Dogovor od 14. januarja, ki le bil sklenjen brez vednosti držav, je do njih mnenja neizvedljiv, ker je krivičen. Vlada Zedlnienih držav ne more dovoliti ureditve, ki po-menja lasno kršenje načel, za katere It vstopila Amerika v vojno. Ako so hočejo velesile pod pretvezo narodnega čuta oškodovati na malih šibkih narodih da bo tedaj prevladoval start red, Se nI prišel trenotek, da bi se Zeđlnjene države pridružile velesilam. Ako poboji od 9. decembra, ki vsebujejo najvišje mero koncesij, niso Izvedljivi, tedal mora predsednik VVilson resno ore-udariatl. da umakne z senata mirovno pogodbo z Nemčijo in defenzivni dogovor s Francijo, tako, da bodo zavezniki morali sami izvesti novi ovropeJsU red.
V odgovoru od 17. februarja sta tejavfla Miflerartd bi L!oyd Oeorge, da si nista niti Italija, niti Jugoslavija žeM! svobodne reške države, dnsl Je bila to glavna točka ameriških predlogov. Zato je bil Italiji priznan ozek pas zemlje v indirektno zvezo. Z mnenjem Zedinjenih drŽav, da se je na ta način ustvaril povod za aneksijo Reke, se angleška In francoska vlada ne more strinjati. Ameriška kritika glede Albanije ni pravična. Ker je severni del Albanije po večini krščanski, južni pa moha-medanski, sta smatrali angleška in francoska vlada za najbolje poveriti zaimanie za to ozemlje Jugoslaviji In Itarfji Pri tem pa sta gledali tudi na to. da spravita vso Albanijo pod mandatni sistem.
Francoska in angleška vlada ne želita izsiliti nikake rešitve, ki bi se zdela VVilsorui nesprejemljiva in bosta tedaj čakali na odgovor Zedinjenih držav. Ker se Italija In Jugoslavija nista mogli sporazumeti, ne preostaja Franciji in AngHji ničesar drugega, kakor da priznata veljavnost londonskega dogovora. Francoska in angleška vlada osuplo gledata, da se Zediniene države umikajo iz zveze narodov, ker ne soglašajo z ureditvijo jadranskega vprašanja. Da niso merodafni le etnografski razlogi, se fasno razvid? iz tega, da se priključi nad tri rmlijone Nemcev Cehoslova-ški in nad tri in pol milijona Malo-
nisov Poljski, ki pa so poljski vladi sovražnega mišljenja. Zato upata francoska in angleška vlada, da se Zedinjene države, naj si bodo že kakršnega mnenja v Jadranskem vprašanju, ne bodo odtegovale pogodbam iz leta 1910. V odgovoru od 25. februarja je izjavil V/ilson, da je bil po njegovem mnenju glavni povod vojni, da nima nobena država aH skupina držav pravice, odločevati o kateremkoli ozemlju aH poPtikl, katere-gasibodi prostega ljudstva. Petero velesil po njegovem prepričanju tedaj nima v vprašanju jugoslovenske-ga naroda brez njegovega soglaša-nja nič več odločevati, kakor bivša Avstrija. Pnstop^nje predsednikovo je predpisano v členu pogodbe zveze narodov, po katerem je pohlep po zemHi nezdružljiv s rn>!itično samoodločbo narodov. WIlson je iziavil dalje, da se bo vedno strinjal z Itali-jansVo-iugosloven. sporazumom glede Reke pod pogojem, ako se ne sklene na rovaš koga tretjega. Neposredno pogajanje med obema državama bi se mo*lo smatrati za sa-moodločevanje. Ako bi na ta način ne prišlo do zaključka, bi morale biti obe stranki pripravljeni, priznati odločitev francoske, angleške In ameriške vlade. V odgovoru od 26. februvarja sta izjavila Millerand In Llovd Oeorge. da postopata v zmls-lu zadnje Wilsonove note In da bosta albansko vprašanje tako rešila, da se ugodi zahtevam albanskega ljudstva po popolnem samoodčeva-nju fn da se Jugoslaviji zagotovi Izhod na Jadran v ozernlfu ori Skadru. Francoska in angleška vlada upata, da se bo sporazum dosegel mirnim potom. Ako to ne bo mogoče, mora storiti v veljavo londonski dogovor. MiHerand In Llovd George opozarjata Wilsona na silno važnost nemndne rešitve jadranskega vprašanja, ker ogroža sedanje stanje svetovni mir.
DPAŽTI KRUH NA DUNAJU.
LDU Dunaj. 29. februarja. (DKlO Korespondenca Herzojc javlja: Med pekarskimi pomočniki je Izbruhnilo novo mezdno gibanje, ki se je razširilo na vsa pekarska podjetja. Pekarski pomočniki zahtevajo med drucrlm k dosedanji mezdi draginjsko doklado v znesku 200 kron, 20odstotno oblačilno doklado In izplačevanje nadur. Podjetniki morajo odgovoriti na te zahteve do 3. marca. Tovarne za kruh so Izjavile, da morelo zahtevam ucroditi le, ako vlada dovoli, da se krušne cene zvišajo.
Katolikinja pravoslavna svetnica.
Srbska pravoslavna cerkev fma svojo sv. Jeleno. a to nI sv. Helena, mati cesarja Konstantina, katere praznik se praznuje 21. maja. Srbska sv. Jelena je srbska kraljica Helena Anžujska, po rodu Francozinja, žena kralja Uroša (1243 do 1276) jn mati kraljev Dragutina (1276—1281) in Milutina (1281 do 1321). ferala je važno vlogo v takratni srbski kulturi in politiki. Uroš je stopil v francosko - epirotsko zvezo proti Bizancu ter osvobodil Skop-lie In Prilen. Mongolska Invazija je bila opustošila mnogo srbskih kra-fev; kraljica se je brigala, da so se kraji obnovili. Ostala je katolikinja ter skrbela, da se grade katol. mo-nastiri (v Kotoru, Baru In Skadru), a tudi pravoslavni.   Pravoslavni  mo-
nastir Gradac pri Raški, zidan iz belega marmorja, eden najlepših srbskih spomenikov iz srednjega veka. Je njeno delo. Skrbela Je posebno tudi za vzgojo In Izobrazbo deklet, tako da jo kulturna zgodovina stavi poleg sv. Save, ustanovnika srbskih šol. Na njenem dvoru so se dekleta učile čitati, ročnega dela in religije: brigala se je tudi za njih doto. S tem si je močno zadolžila srbski narod. Tudi po smrti svojega moža Je ostala še važna oseba. Umrla je 8. februarja 1314 (po starem kol.): pokopana Je v Oradu pri RaSkl. Pravoslavna cerkev je njo, katollklnjo, proglasila za svetnico. — Cuje se, da bo šest-stoletnlco njene smrti srbsko žen-stvo posebe slavilo.
Gospodarske vesti.
— g Gospodarske Itontoracfle fn organizacije so imele v soboto, dne 28. februarja t. L, v prostorih trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani sestanek, na katerem so se posvetovale o stališču, ki ga Je zavzeti spričo velikega Števila falsifikatov v denarnem prometu. O sklepih In predlogih Je deputacija obvestila v ponedeljek dne 1. marca L L gospoda finančnega delegata. V deputaciji so bili zastopinikf trgovske fn obrtuiSke zbornice, Zveze Jugoslovanskih hranilnic in Zadružne zveze v LJubljani «. dr. Fran Čeme, ravnatelj KraU. dr. Fran Windischer. O sklepu se Je obvestilo tudi finančno mtnistratvo tn val trije klubi poslancev.
— g Izkaz avstro - odrske banke. LDU. D u n a Jf 2. febr. <CTU.) Izza meseca decembra Je sele danes Izdan izkaz avstro - ogrske banke %
dne 31. januarja. Bankovcev Je v prometu 56V4 milijarde kron, med temi jih je 13V4 v Avstriji.
- VinaaUrJeala demJsUi bank. LDU Da a a I, 24. februarja. (CTU) »Nene Freie Presse« poroča: Bančni krofi so bili včeraj vsled sedanjega položaja vznemirjeni. Bole se, da se bo bančna obrestna mera dvignila. Tu|l menični knrzJ so se gibali neugodno. Zlato le naraslo aa 38 peneov.
—  RarsodHga za vojs* škodo. Oddelek sa volno odškodnino v ministrstvu aa pravosodje Je dovrifl svoje priprave aa razsodišča ki bodo ocenjevale volno ikodo. V neka! dneh bodo razposlane prijave sa oceno Skoda, poviroCene v volni vsem, sJ so med vojno bfll materialno oškodovani.
—  Trgovce ▼ Slovenja opozarjamo, da le pravkar Izfla tretja Številka »Narodno-gospodarskega Vestnflta«, M prinaša v polnem obsega volevaino spomenico trgovske tbornice saradl kontrole prosta trgovine. V te! obSIrat spomenici le govor o kupčilskih cenah hi kalkulaciji. Vsak trgovec dandanes neobhodno potrebuje ta spis. Naroča ae   aat
»Merker« v Lfubtlant NaroBIn le pffmM s poštnino vred 5 K 10 v.
— Jugoslavenski vinogradar l voćar. Izašao je 7 in 8 broj Jugoslavenskog vinograda i vočara« sa opširnim sadržajem. Pretplata Iznosi godišnje 24 K, a šalje se na upravu lista Zagreb, Strossmaverjeva ulica 6, I. kat.
—  Učite se novu modula tefanfcl Ma osrednjem zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg St 3. to le v poslopju Kmetijske družbe v N. nadstropja, bodo naše slovenske učiteljice začele poučevati s 1. marcem nove modne tehnike. In sicer filet, toledo In dela Iz bisernic, tudi vezenje se bo gojilo praktično z uporabo narodnega ornamenta. Vsem našim ženam In dekletom se nudi lepa prilika, da se nauče ene teh tehnik, katere bodo lahko Izvrševale kot žensko domačo obrt v prostih urah doma. Ročno delo, ki bo blažilo srce in bistrilo um, bo tudi donašalo gmotno korist V sedanjih težkih Časih, ko draginja še vedno bolj narašča, pride našim ženskam in dekletom vsak vinar prav, ki si ga morelo na pošten način zaslužiti In Če le to tudi le uspeh par ur dnevnega dela. Delo je tudi najboljše zdravilo proti novodobnemu, srce in dušo uničujočemu dolgočase-nju In brezbrižnemu, hude posledice rode-čemu pohajkovanju. Žene in dekleta I »Dres dda ni Jela I« Zavod bo skrbel za primerna naročila In za poštene, sedanjemu Času umerjene cene. Prvo Je treba, da se tehnike temeljito naučite! V osrednjem zavoju za žensko domačo obrt se bodo otvorili s 1. marcem polagoma učni tečaji za imenovane modne tehnike, v kolikor bo na razpolago tvorivo In delavski pripomočki. Pouk v posameznih tehnikah bo trajal štiri mesece, In sicer od 8. do 12. In od 14. do 17. ure vsak dan, torej dopoldne štiri m popoldne tri ure. Z ozirom na gospodinjstvo v domači družini, se olajšuje ženam in dekletom obisk tečajev s tem, da za morejo Iste tudi le po nekaj ur dnevno obiskovati, ako Jih zadržujejo družinske razmera. Pouk Je brezplačen in obiskovalke tečajev dobe zastonj za pouk potrebno tvorivo* vzorce In delavske pripomočke. Za obiskovalke revnih slojev se bo po možnosti skrbelo za primerne podpore. Vsa dni do 1. marca se bo vršilo vpisovanje žen ta deklet na Turjaškem trgu It 3, II. nadstropje osrednjega zavoda za žensko domačo obrt od 9 do 12. dopoldne. V učni sobi zavoda so razstavljeni Izdelki v Imenovanih tehnikah. Skromno razstavo al lahko ogleda vsakdo od 9. do 12. m od 14. do 17. ure, vstop le prost od torka naprej. Nove tehnike so velikega pomena ne le za Ljubljano, ampak tudi za druga mesta ki trge v Sloveniji.
—  Naši gozdovi Ker so ae pojavljale v Javnosti pritožbe, čeS, da se naravnost sistematično unlčujelo naši gozdovi In da zadene glavna krivda gozdvarsrvene organe, so se uvedle poizvedbe, ki so dokazale, da se res tu In tam nekoliko preveč seka, da se pa o kakem sistematičnem uničevanju ne da govoriti in da vrši gordvar-stveno osobje težko službo vestno po predpisih. NedostatkJ lavne uprave v tem ozlru obstoje v naslednjem: 1. Na Gorenjskem je mnogo lesnih prekupčevalcev, ki niso lesni trgovci in rudi nimajo priglašene obrti in kupujejo les od kmetov In vdov ter ga oddalalo potem lesnim trgovcem za velik dobiček. Proti tem bi treba nastopiti potom orožnlštva radi prestopka obrtnega zakona, 2. Obče znano Je, da Imamo v Sloveniji v gozdarski stroki premalo strokovnjakov, tako, da moralo posamezniki opravljati službo za dva In Se več. Zato bi bilo Želeti, da podpira rudi Javnost to važno delo in naznanja prestopke v smislu določb gozdnega zakona orožnlštvu, gozdno« varstvenemu osobjn atl neposredno okrajnim političnim ob! as tvom. S tem, da se po« sameznl prekršaji kar objavljajo v časopisih, se stvari ne koristi, ker se s tem Se vedno ne ve za zlikovca tn se tako dotični prestopnik opozori, da se pravočasno skrije in odtegne kazni. 3. Kranjska do sedal nI Imela posebnega, deželnim razmeram primernega gozdnega zakona. Splošna zakonska določila, ki so Se vedno v veljavi so v pravem pomenu besede presploSna ter ne odgovarjajo povsod v zadostni meri. Z ozirom na to le gozdarski oddelek deželne vlade za Slovenijo na poziv predsednlšrva deželne vlade, oziroma ministrstva gozdov in rudnikov že izdelat In predložil na pristojno mesto osnutek enotnega deželnega gozdnega zakona za Slovenijo, s katerim se bo odoomoglo tem nedostatkom. Uvedla se bo splošna prijava golosekov tn prebl-ralnlh sečen) gotovih povrSIn, kakor je to v veljavi na Koroškem z najboljšim uspehom že 35 let tn na Štajerskem že 21 let Skrbelo se bo za redno sekanje In spravljanje lesa In pravočasno pogozdltev golicav v povsem zadostni meri. Podučevanje gozdnih posestnikov po strokovnjakih dobi moderno podlago. Posebno se bo pazilo na varstvo gozdov javnega Interesa, na hudourniške okoliše in na vzdrževanje oziroma povzdiffo splošne gozdoreje v deželi. Upati Je. da se zakon v kratkem trveliavj m da se nekateri predpisi uveljavijo tudi za prejšnje. Se ne zastarele prestopke. T. U.
Raznoterosti.
* Morilci ruskega carja. V Chlcaga Izhajajoči komunistični Ust objavlja poročilo moskovske »Pravde*, da so bili mo-rlM ruskega carja, skupaj 14 oseb, usmrćeni radi umora carske družine In Izropa-eja mrtvecev.
9 U Clevelanda v Ameriki le odpotovalo od časa premirja v staro domovino 25.000 1|udl. Plačevali so davka na leto pol milijona dolarjev, Id sedal Clevelanda odpade.
Izpred sođlffo
Zavratnl umor. — Družinska tragedija. Obtoženec; »Oče ml Jt umrl pred datotinil 1*0, P**d tatevfta!
Štev. 50.
.aUOVPSK) NAEOO-, dat t. mmm tam
Straa &
a leti je prišel Gorta k hiši kot hlapec. Starejši brar Tone. 23 tet Je v Sibiriji Star sem 20 let. Gorta je bil hlapec, z materjo se je preveč dobro razumel. Otroci smo se »a bali. Nas je večkrat pretepava!, zelo hudo. Mati ie bila pravi so&podar. v resnici pa Gorta. Njegova beseda je već zatekla. Sedem otrok nas je bila Najstarejša sestra Marija je zbežala od hiše v Ljubljano. Spodil jo je Gorta. Tudi Ivana je enkrat odšla, pa se je vrnila. Takrat je Gorta godrnjal: >Kaj si prišla na zimo žret?«
—  Vsa vas je govorila, da ima z materjo razmerje. To me zelo bolelo. Nisem mogel več ?>restajati!<
Predsednik:   >Govorite glasno!«
—  Obtoženec: »Enkrat me je tako pretepel, da sem dobil kilo, ko sem bil 13 let star. Predno je k nam oriše!, it Gorta ubfl eno žensko na Hra-šici pravil fe, da le bil oet let v Gradiški. K nam je prišel naravnost iz ječe.«. — Predsednik k aragi Sevcr-ju: *Sever! Pojdite k Škerfavaju. ki naj pregleda registre oč leta 1908 nazaj, če se nahaja Gorta France v njfh!« . . . Slucra javi, da je zadevni akt iz leta !°06.
Obtoženec nadaljuje o dejanju: Prejšnji dan v soboto sem nese] čevlje svoje m t; naročniku. Prišel sem pozno domov, pa mi je Gorta vrata zaprl. češ. kjer si bil dosedai, bodi še tam: »Pojdi na kozolec spatfv mi je deja!. To me }e zjeziio-ker me je hote! tuđi z motiko udariti. Šel sem in bolelo me je. da nas od hiše hodi — hlaoec. Park rat &em sel na to po vasi, nakar sem šel skrivaj v karnrn spat.* — Predsednik: vKai ;e bilo dnigi ilan v nedeljo?. — Obtoženec: »Zjutraj sem še!
-------      ii    ■      w    . lin    ni     i     i ■  ,     i oiimpii iwi^<^>inp^
k 10. tnašL Ifiapec Je godrnja! nad menoj ter me Je xmcr*i   Po   ma*
sem se preoblekel in šel v gostilno. Silno sem bil razburjen, ker so me povsod hnjskali. taka] se *nde take »svinjarije« pri hiši. Tudi dekan mi ie L 191& pri izpraševanju dejal: »Zakaj postiš take stvari pri hm. kakoršnje živi tvoje mati s hlapcem.« »Nisem mogel več prcsiumti!« — »Po maši sem bil v trosti^i do večera! Precej sem ga spfl. V meni te vse vrelo. Bil sem v gostilni vn »Sokliču«. Od tam sem spremil svoje dekle Antonijo Konjar do Uševka. Sem se vrnil. Sel sem v hišo. Ves sem bil razburjen, ko sem sel od dekleta. V veži sem moral dobiti bodalo. MfsKI sem ga malo raniti za to. da bi šel od hiše. Tema je bila. Z nožem sem meril prof! no^am*. ne orotl davi. Za vpil je. 3az sem šel na vas. Pozneje me \e zače!a oeei vest Šel sem v kamro ter sem legel«
Hlapec Gorta je bil zaklan v trebim pod popkom, tako da je Šlo vo-»aško narudalrto bodalo skozi trebušno mreno. —Obtoženec nravi dalje: »Dni^i dan sem v razburjenju ^harmoniko« feral. Orožnikom sem delal: -To ie meja nabada U
Po končanejti zaslišanju stavi zaorovomiv dr. V. Kreiči obtožencu več vprašanj: »A?i se spominjate s\ojeira očeta?.. Obtoženec: >Da. Dobro se spominjam!« Zagovornik: vAli so bfli dobri? Obtoženec v solzah: 4*)obn!v Obtoženec nravi dalje: > Gorta je bil rudi vojak, pa je dezertira! Takrat je bil prinesel eoiaško nnoadalno bodalo. Jaz sem bil na fronti tO mesecev. Na front! je bilo vse navzkriž. Od moje roke — 3obro v:   -      - ni    nobeden    padel.
Streljal sem vedoo v gat! S svtfbn uuuuioui eno urna uueieuu DbUCMB,
katero pa mi je branil hlapec.«
Zaslišan* prtče so potrdile nafta-lete okofuosH, kako je amtl hlepeč Gcrte. Sestra obtožesčeva Ivani KM* man pravi, da je p© notf — H aa vsi zgoda) spat, samo btet ae — ae» rnta klic hlapcev: .Tone!... lamt UdaiH me je nekdo 1« ZbudRa Je mater, ki V* J> ^pr*a mislila: .Ah! San'a se mu!" Travi dalje: .Tepe! nas je, kadar fn •» zaslužili«. Ostale prtfe — sosedje opisujejo Gorta kot slabega človeka, ki pa je bil za hišo Antonije 2elo marljiv in skrben. Priča Cerar pravi, da je Gorta prišel v Zalog ie v zgodnji mladosti u .tržaškega ipitala*. — Predsednik prebere tudi spise deželnega sodišča iz leta 1906. Gorta ie bil obsojen zaradi oboja 70 letne Savli na HruSici na pet let ječe. Porotniki so zanikali tako glavno vprašanje glede zavrstnega umora kakor tudi eventualno vprašanje glede uboja. Ivan Krizman je trt! nato oproščen.
Sokolsfvo.
Sokol f. opozarja brate Sokole na veliko telovadna akademijo, ki jo priredi 13. t. m. v dvorani Unlorta. Natančnejši spored se objavi kasneje. — Zdravo!                                (k>
Za zgradbo Sckolskejta doan trn Viča se je nabralo pri sej! dne 28. februarja 2100 kron z geslom: »Vse za letošnji sokolski dom!« Posnemajte!
Društvene vesti in prireditve.
Čevljarska    radrae* v LjuMfaaf    vab! tet- Člane na sestanek, katari se vrli v sre- I
ie, dae ita toča© ob 7. svečar v gnetli- f
neaAaeza croaala aeartoenfirov !• sestanek zalo vafee. — Kari KordeliČ.                k
Darila.
Upi a v lili vm našega Usta so poslali: la   vJuiske slrodasM   aaMsJ sloveti-sldk airavalkov: Dr. Ernest Dereaai in sn-proga v $ pomni   Matopokojnets   f. dr. E. ; Brctl 100 K.
Za   atoveatae  ostanete   vefaka,   te:
Rodbina Kette v Kamniku 50 K, mesto cvatia aa krsto g. Mar. Golob v Kranju; -Aatonffa VcrMC 100 K m dr Karel Ravnik ' 100 K. mesto venca na krsto sestre ge. Tva- i ne Vetepic te na družinskem večeru v gost. j a Bresorrfka se Je m predl^s ge. J&knvc j nabralo mesto odškodnine za prirazne^a harmonikarfa 2. Janka Vernovca, 320 K: ; sknpaj 5TD K.
Srčna hvala!
Za Clrfl-MatodoTo drnibo v Lfablfanl. rodbina Peter Gratselii 100 K v spomin pr-kojnega verneza prijatelja t. dr, E. Bretla. Srčna hvala!
aftf^S^^ttf^^^l^Ž?
f Spfolna gospodarska za6m%d aa Slovenijo bo dne l. in 2. marca delila moko aa zamudnike. Kdor v teh dneh ne pride po moko. Je pozneje ne do in.
t Prodaja eanejše moto z* 3aae eisttns aprovtzacije. Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dobe stranke, ki so oddale svoje kupone na magistratu, cenejšo moko v vojni ptodaiahri. Gosposka aHca. — Vsaka oseba dobi začasno tri kilograme bela moke za pecivo št 0. — Kilogram moke stsine 5 K 50 vin. — Moka se razdeljuje na tiste številke, ki so črno natiskane .oziroma napisane spodaj pod pod- j pisonj stranka, oziroma komisarja. Moka se (
deli po sledečem reda: Dee 4. msrcai Na *. i—* «a e do **.. m ii 4i-ee od pol
9.  da 9.; na §t 81—120 od 9. do pol 10.; ee št. 121—160 od pol 10. do 10.; na iL 161 eV> 300 o dIO do pol II.; na St 201—240 ed pol 11. do II ; na St 141—280 od II. do pol 12.; na It 231—320 od pol IS. do 12.: na H 321-360 od 2. do pot 3: na it 361—400 od pol 3. do 3.; da St 40I-440 od a do pol C: od št 441-480 od pol 4. do 4; ee *t. «W"
do 520 o d4. do pol 5.; na H 52t—560 od pol 5. do 5. na št 561—/500 od 5. do pol aV; na It 601—640 od pol 6. do 6. — Dne B. marca: Na St. 641—680 od * do pol 9.: aa $t 681-720 od pol 9. do 9: na 51 72! de 760 od 9. <!o pol 10.: na St. 761—800 od pel
10.  do 10,; na št wi-«40 od 10. do pol 1L: nti «t. wi—em od prt H. do ii.: na ii
SSt—920 od 11. do pol 12.; mi št 921 —961 od pol 12. do 12.: na St. 961—1000 od 2. de
pol 3.; na «t. !0M~ !04O od pof 3. do 3.; na St !041—fOSO od 3. do pol 4; m St H*W do 1120 od po! 4. do 4.; mt št. 1121—1165 o 64. do pol 5.: na št 1161—1200 ođ po! S. do 5.; na St 1201-1240 od 5. do not 6.; aa 5t 1241—1260 od po! 6. do 6.
Poizvedb«*
Po«xeSa se od 19. februarja I-flenfo Ivano Prosen, stanujočo pri svoj! materi Man! Presen v LJnbUarrf v Velik! Čolnarski alJci 1. Ivano je poslala mati z polo za vo-faiko podporo m 30 K v mesto po drva. PosreSana ie srednje postave, dobro reje-na, okro^leea obraza. Crnih las. sivfli oči; nosi barhantasto oMeko temne barve* rdet predpasnik, črn povrSnik in pled, v roti Ima rjavo taško Kormir bi bilo o pojjre-Sanf kal znano, se prost da naznani skrbeči materi na gorenji naslov.
Glavni urednik;
Raslo Postosfernjšelr.
Odgovoru! ur   **ifc:
Božidar Vodeb.
P9*An\«)hn izurjena   v   trgovini z ic I ll'Uu^'^^u     (eznino, koloplialnini m riorimbe;3kim% bagom, l^čensesta. Naj j ra:5i k e na Šbjer-kem.    Naskv  pove upravnistvo 8iOV« Naroda.               15*37
n0m sera iiaiosi^ s tm
Pf*A*   Naslov pove aetavofitvo  Slov iBDa. Naroda.                                  1591
?im!qiAiP ffl lu dobro izurjene šivilje dPlE|!nejb EB   Reflektira se k: m -rvZ
vrstne noči. Iščem tod! aleako. PaaJ iz^ti. Kolod verska alf ca 2S, asstfefl ste-aaaice                                                 159
Dofiro olinaisno onni?8 l*s5?%&
obran-eno moško kolo i-upim tako«. Ponudbe pod ,Oer8f»jeno 153J3* na nnt. Slovenskega >.ar*>da.                        1*93
Uttm za vse pcrab»ihf, se »reda. i flOBL Hlev eri „Anenika«. Spodnja j Šškđ.                                                  1602 J
I^S^niiisieii usitnii
I nesene sfroke, kateri bi rad svoje sedanje mesto premeni!. Već pove A Ka-<fivc tvrdka fiosmsen * Taefcore, 1 n^ljaaa.                                        1553
Sfftlla fP rrovo 2^r'zno «t°^a^o za pu-rluiln ab de!, neodno za treovino, ro ^eio nizkt cent Po:»ve se: Jenko, ales-ktr, leme jeva n! 74.                          1583
Trgeis^iicteiik^br^-Z;
a!t pozneje. Ponudbe na ooravniStvo SleieeJLBga Naroda d od .Tečaost 1585.*
koj rod pfjodnimi pogoji A&ton slaaa-Uerejer, notar v Sraai«.             ^652
i _----------------------------------------------------------------------■ ■ ■ ——   ■
hfmnm z* rolnoiarmeti'k 28 kg težak, fJifJiSBn 16 cm Širok, IS m do!-. v jnaibo'Siin stanfu, croda Fran Kovač. I ZgoSe p. Beannie.                             I5S7
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest da je naša edina nad vse ljubljena hčerka, oziroma sestrična in nečakinja
ŠTEFKA
učenka trgovske šole v Ljubljani
dne 28. februarja 1920 v starosti 16 let po kratki a močni bolezni mirno preminula.
Pogreb nepozabne rajnice bo 1. marca ob 2. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči Ferlič- OloboCnikoV;.
Mo&m pamee «r»* * Matu«*            --;          Sre* p«seba«?gi nazvani]«.
I
Anton Bra&ar naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njegov ljubi oče, gospod
pekovski meister; gostilničar in meščan ljubljanski
včeraj dne 29. februarja po dolgi bolezni mirno preminul.
Pogreb bo v torek dne 2, marca ob Vi 4 mi popoldne iz hiše žalosti Pred Škofijo štev. 16 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zaduSnice te bodo brate v farni cerkvi
Sv. Nikolaja v Ljubljani.
v i niRi.IANI. dne I. marca 1930.
Ta fllMlkama s strojnim otratom se tfl BJiSFOllfU   išče faaacielao podp't
*»kord3nt a'i zakupnik. Poiasrvia daje Robert Sm elovsfcf. artite'.t in mestni stav-beaik. Uimk* cesU Z                       1537
Za HA aafalurica Bi^^«'
v ^*o£rio. sprejela b: tudi mc^to prve -obance. Sen srednje staTO^ti, govo-'im 4 jezike. Ponudbe pod »Slovenka* petino ležtrče Kranj.                          1588
PtfiH 93Biaa it T4* r,^':
>*^e s'ažbe. Nastop ukoj. Ponadbe na
Kibtaa, Maribor,   Kagyjeva  ollca  10.
158 i
Korespondent zz BeOfjr&d
«a fsvoe. tat ovo*, tvrdko sposob. <ta zastopa šefa, zmožen po zmožnosti traa-euskl    (aH italijanski)    in nen>Škt   jezik
poleg našt ;a. Dopise na anonsn©-eJca*e-dldon! i i^fonnadoirt biro Dra QJ- P° ^o je vica, Beograd, Sremska nI. D.    1611
Družabnik
aa iste za
kinematografsKo — ----------------pomen?.
Dopisi u-ilioj pO .K t M 9 1584* na upr. Slov. N.ir.________________________1584
RsiDBaiiia
z večjim premoženjem se i§če v svtho rt etabladje večjega spedjamega podjetja v Jugos aviji. Ponudbe pod slfro »Reeta-blaelja/1607" na uprav. SI. Nar.          1607
Motorje • • - - in stroje
srn bencin fn elektriko, popolno opravo, motor dinamo itd. aa 60 svetilk a 25 sveč-
no^edehke stroje. ia*e itd. poaaia teh. bvrcau   M N. NEKAT,  iMARIBOR, go*
spostca c I. 58.                                         1603
Turnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja soproga, gospa
Rizika
v najleptem cvetu tvoje starosti danes izdihnila svojo blago dalo.
Pogreb se vrši v torek, S. marca 11. te hiše žalosti na tukajšno pokopališče.
Boriti, 29.febr. t»l
^^m.— ea^^MM^aA
aVBEVSi va^PflBBava
■ ■ in in iit '
■aflaciw|.
|£«a #a n^enka za papirno trgovino I5CC SC Kje, pove npr. Si. Nar.1568
Večja množim šteMfarikov
<e napiods]. Poizve se: Jeranova nI. štcvflka It.                                      lOiH
Ipfilfa! nUlKS! želi^topiti v* Pisarno v mestu. PoBtKfbe z navedbo plače. Naslov v upr. 9. Nar,        1579
Dffllm vc&° rano2ino prvovrstnega nOltJifl sadjevca. Naslov pove v uprav-niStvo Stovenskega Naroda.              1557
^M aala aai en*^*a "• *2 zi0^» %^S#Vl%0 ki te ima razdreti v Ljubljani, se proda stavbeniku. H prevzame razdor. Ponudbe pod «Flai * na anončni zavod Drago Bese 1 Jak, Linb-jana.                                                  1601
gajja °^°i^ iz 5 briliantov in 5. čl-Mja jamantov, se po ugodni ceni ^roda. flaatov pove anotifni zavod Drago Besel|aTcf Unb'jana.              1600
(frn!Sl7V ^ucen kljttčavn*čarstva. ki bi vllU Hlil9 znal   ponrav1«ati   strojna io
druga v ključavničarsko stroko spada joča dela. se spre me.   PlaSa po dogovoru. Vef pove Jo^ip Sergman v Ljtib-liani, Poijans! j cesta 87.                1598
M se fi fkiam vM®
tn kompletna kuhinisVa oprava, evetit. ^e preoDsti tudi stanovanje. Kdo, pove
upravnistv© Slov. Naroda.                 15S7
LiSlftliia »IS. ^S
.Šerifa tSfg'* na tsprav. Slovenskega Naj oda.                                         1596
IralMita-sMtti riramiS
ca premogovnik Rajhenborg Trboveljske
preiriogotopne dražbe ae isce. Nastop ilužbc I& majn ka 19?a PltCa po dogo-i-oru. Cenfene ponudbe na Đrato\*sko skladnieo Trbovlje.                             1S06
Ženitna mnndba.
Mlad, akadeoiicno naobra-Sen gospod želi v svrfao poaaeiSe ŽcnHve resnega poznanstva z inteligentno,
pridno in premožno dekli-co. le Sste preteklost!. Ce- !
njene, tjeaaataamae ponad1« j s stiko,  ki ae vrne do 15.
marca    pod    „ŽIVLJENJA ' SEN I5ft6'4 na upravnišrvo Slovenskega Naroda.   '586 j
Zenttna ponudba.
CospodlCna arcdnjUi le^ tr-j^ovsko naobražena, z nekaj premoženj«, se želi seznanit! z resno mislečim trgovsko na^braženim gospodom, Id bi bil star 2S do 3SIei aairaK & M že laaei vperjaao trgovino Ce-ajene ponodne, ee amaufe s sliko, pod»tlK»..KRASN'A SPOMLAD9 pO*u»o leteče Ltubljana.      1603
^     Prodajam   -%m
•IHI  jSflđ  1440 komadov po K I 50
komad. -- Ponudbe na Ea. Saaaac ¥
j tsgatea. gaa. Šta ersks).                544
f f|BJBj orodje u izdelovanje cementnih nU|I?B cevi v vsaki meri Naslov pove udravnistvo .Slov. Naroda".             1203
Ififg aa 2S takojšen nastop kljnfavni-mZ 06 carje xa stiskanje ta rezan ie orodja fScbnitt- u. Stanzenmadier). Ponudbe na Kranjska fvoratea ttliezae i bravarske rose a Kaaoitn             '   UC4
prekaloe^ svinjskega mesa
katereea oddo>a v poitttbnm množmaa po K 30-— za kg.                            1541
kraju se vzame z Inventarjem pod ugodnimi p-»go|l takoj v najem Pa-nudbe  na    nora v >   lista   pod   .1 mal/
1599.                                                  ism
Zvonko Juvančič
kapetan I. razreda
Irma Juvančič roj. Kune
poročena.
Ljubljana,  L marca 1920«
Motor na wtilni tok,
29 PS, 190 voltov, 960 tur, 50 rerml z zavoreim sidrom '>?hlHfrint*t!J**er), ^četnim pridvi^ovalom (Baritenžbfiebevoirichturg) ter bakrer.im oviijem, ramo kratek čas v obratu, se radt postavljenja večjega stroja proda izredno crno«
Stoli   v Jugoslaviju     Prosi*o se eksrresna sli fc;zo|avna vprašanj       Miafclra
Ma4arac.laaaIUsmaft au m. B. aVaa. •aaaalraaaa »a. 32, L it. Kaiaa ariaaajacaitw»argauetg, -- Tciaaa. na, 4f7.   - Taltffraana Aireaaai
„SlnfctroeaBSrtaj aram«**                                                                                  1573
# #  |W   •               ^i        ••  # •
■aV                  aaa ■■ aV ^aaB ^aaaVv "^  ^Haar          aaBaV vB^bt          ^K aH    m a^9 aa* laai JBC ^^rnac '         ^*  ^^                   ^aT
Ponudbe je treba poslati na
Sorajti/shi paromlin m imljKe
_____d. C Sarafevo«             ___j
djiiric & Pitar©wic
trsovaCko drultvo za uv^s i izvoz
Zagreb                                     Zrlnievac IS«
Bralno« pšenicu, kukuruz, xob i ost/5 i• Sitarfn. 11» talca, svječa, sapun, kavu i ostalu koioniialnu roSMa naj wttko nuUi u« naipowotni|a uvjaaa,_______998
Braća Lazarević
NOVI SAD.
Bivši solastniki!. Segedimke tvemice salam obveščajo gg.
trgovce, da so v svoji novosadski popolnoma močemo in prakti&tc urejeni
pričeli i delom in imajo le u resaaje gotovo salatao, k! popoU ooma odgovarja najboljši segedinaki salami.
Zaradi Uclepa hi osiguranja potrebne količine se je trebi uuiuiu na*
"ST  aaaaai Koal saaVaajaaa* tSS
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 2. mira 1920.
Stev. dO.
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle ped najugodnejšimi pogeJL
ia*___________________________________
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, | Kronf, Ljubljana, Maribor, Metko-j vlc, Opatija, Sarajevo, Split* Šibenik, j            Zadar, Zagreb, Trst, Wsen.
i Poslovne   zve že   z  vsemi   večj mi  kraji v
tu- in inozemstvu.
~^^"~~~*—~nr-i———rr      ---------------------------------------------------------------------------------                                         in                                  ■    ■ ■  ■_____—_^-^-^^^_
Traži se i to za odmah jedna savršena
:: kitničarka ::
&i sestre (okrasevalka klobukov, stafirarica) uz dobru plaću. Ponude i&a\Uredničtvo Jugoslavenskog Ekonomiste" Zagreb, Mihanovićeva M. 14, po *G°.                                                                      1573
—i--------------------------------■--------------------------   --                                        -—     ■-   m    ii                                                         ________________________
Advokat
dr. los. Sa|0¥ie
naznanja, da ima svojo pisarno kakor dosedaj
e LJubljani, Gosposka ulica št. 3.
Telefon it. 274.                                   1451
Oklic.
Vsied sklepa okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 25. febr. 3 920 opr. št. A 426 18 16 se  bo vršila dne
20. asarea 1920 ob 9. uri dopoldne
na licu mesta v Dolu sie\\ 10 prostovoljna sodna dražba v zapuščino po Mihi Rozman iz Doia št. 10 spadaio&h zemljišč vložne številke 26. 27, 28, 196 kat. obč. Dol, 195, 385, 386, 387 in 445 kat. obč. Stari trg, s hfšo številka 10 v Dolu, gospodarskim poslopjem in pripisano 2emljo.
Izklicna cena znaša 10237 K pa še pomnožena za ceniino vrednost onih pritiklin, ki se bodo na licu mesta kot take določile in soprodale z zemljiščem.
Vsak ponudnik ima izročiti pred ponudkom na roke sodnega komisarja za vadij 3000 Ks beri: tritisoč kron.
Zdražiteli je zavezan plačati najvišji ponudek v 14 dneh po sodnem odobrenja prodaje na roke sodnega komisarja.
Celo navedeno zemljišče se bode prodalo skupaj.
Po prodaji zemljišča se bodo prodale tudi v zapuščino spadajoče nepremičnine.
Dražbeiii pogoji, zfeiiiljeknjižni izvlečki, Kaiastralni podatki « lahko vpogledajo med uradnimi urami v pisarni notarja Rado Jereba v Črnomlju.
BadO Jereb, notar kot sod. komisar.
UI\P I illlllf IlIKfi i siilsIlfiSiin t liti UllUfllinil I UuUilIllil
trati sadrusa „Providnost'' u OmiSu
kraj Splita u Dalmaciji. Pisca po dogovoru, nastop odmah. Sve potanje daje ravnateljstva „ProriđiiMti" n Omlftn, Daltnaolia.
Krasna omotnlSka reprodukcij v več barvah
ZNAMENITE GROHARJEVE SLIKE
PRIMOŽA TRUBARJA
USTANOVITELJA  SLOVENSKE KNJIŽEVNOST
VUofca Sj ag ta Široka SS cm ji naf-topit ofcroa nake alovenake hiša. Ta
mgggšašmggk fe sajs^ gjggia 1» naj-i dovniosiaJSa kar  tik Immo  Slovenci.
Cena s poito kron 8.50
SERNIVfl UL ST.7
me dekle, katera bi pomagata pri Siva-niu in drugih opravilih. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda.             1544
lotthtn taks cvent tud's hran° '££'
InCSElD" 5QBu   mtetlgentna gospodu"p Plaa  dobr«>.  Cen»   ponudbe   pod   »T. K.  1534*   na upravntštvo Slovenskega Na<oda.                                              1534
3šeemo imr eno strojepiske
Ponudbe pod , I svetbana" na AaSav ćno ekeaedtclto, Al ae«*to*.G, Lfnb l.»B£if iiotagreanl trg  S. I. aaoalr.
Proda « eeneaiistrepia M VsS
Ponudb? rod »fli*a z vi tom 1398* na upravniStvo Slovenskega Naroda.
Sprelme a vel mtejlili Tpokejenih
nrorinilfllef   2m^r'i{l pisarniškega deli. UiCUllilUI,   Ponudbe   pod   „Peaztaaiat 1471*'    na   upravn Žtvo   Slov.    Naroda
Plačilo deviz
- 13«*ar<-*a^. » na^edceje  prlvatao.
Naslov pove upr. >lov. Na:. 1566
Nakupovalna zadruga
za kOBiunsns   le produktivne ms* droge In »a ode
r  z. z o. z. v Ljubljani.  Altksaadreva c. 3,
ima v zalogi večjo množino
KSs ? JassUeT!!! Ma ražu«
obode ia sita in rešeta?
Ponudbe na Jakov Ivanovle, Iaaot-aki   Dalmacija.                              1505
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruse pri Mariboru.                9919
feMd Pit sledeče a:
•slab.   Clab, attasao Tak« Vsra*, aaatfls ta
Šaman   pripeta    as debato:
| ORUHS-Pipaniu umina im\ m. ti
Oglje,
bakr vo la gabrevo, se iioari. Ponudbe z navtdbo cene in množine na anončni zavod Drago Beaeljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.        1519
Drva
aaka, aaekka ta tras. la««ma to cealfenau dobavi ta ptipslja aa doae SalBOTJMAK, »eleaTvocona oJlca SI.                                            171
Hlode (bi
deske in tramc iz mehkega  fn  trdega
lesa kupi po na;višji ceni vsako množino dru ha 2aapex o Ljubljani, 1! re i*r Cfg 13.     ________      1333
Miši - podgane stenice - ščurki
ti fM zatari *»ora psfiattl ako avatr-bite me a ai^oM tskafeaa la aevaadf hfi'fctt sr dstva kattar: proti pol'tklai o'Sim 7 K. za polgaae la mM itaae K 7* : zi ftcirke K • —; pesebu aacaa tiaktort za stealce K 7*—; eaičevatec awljef K 6-a raick preti avCeaata • K; m* z i t© prati •iea prittfltfeh 4-8K; mazilo za asi pri žlvlai 4 K; pratek za ali t obleki ia ae-rita • K; tlaktara proti nrcesi aa uoja ia leleaiadi (uničevalec rastlin) K 6*—. Posili a po  povzetju   Zavod   za   eksport
M. laokar, Saajreb IS., Petriai;aka aliea S.
Kupim
za prekajevalnico stroje: mećkal-nico, rezalnico zi salame, škropilo in noter m 4 do 5 konjskih sil. Pismene ponudbe nannrav. Slov Naroda pod .stroji 1472".
totene Biti KranK Mi 105.
F i oda ae  vaajoai  Sob rib
sodov
od ganja v velikosti od 50 do 700 1. Sr»di se lanko ogledajo v taMOsvf «L St. 3. I« asastro?]« od 8 do 12
dopoldne.                                            1480
Oglas oddrave ,rJAĐRAS" Maribor.
ŠOL
^ele vagone odda:
Importna ter eksportna tvrdka Ferde Sort,
Maribor, Keroilca c 21.
Brzojavi: ŠOT, NnOeT, tdef. in-terurb. št. 265.                     1407
Bez konkurencijelV^^^^ ^er konkurencije!  j
JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA   '
TEL.EF. BR.6-38    OfJSlAV SEL2CMANN   TELEF. DR. 0-30    |
Brzojavi^Jip'Hiku.čc/a 3.   ZAGREB    NiKoličeva  ul. 3.        I
■a'cenaiSa dobave in bogeto iktadUTe: raznih vrst aeprria kakor: tlskovneas. a s salne - 5    !
koiKaofaafflt(roWfffiairtRt9B,koncentae5Bbele9B^td. noolmatifi prtov, aaoir'e za šefice   ^
(itetiža) trgovskih  la kane, omota«,  men.  kaiet  ia ostaloga v to stroko spada-   |
'ofeaa blega.
aaaajj^aaagarfflarr<,gja^h^rBBaaiarwaavrvaBw«^niMia^
Skaboform s zigel ili!
Proti srbenju, svrabu,   lisa jem,   nečistostim   kože   zahtevajte v naj" bližnji    lekarni    preizkušeno    in    zdravniško     priporočeno
8r. pleschs origmalao Ska!»|ermov6 r^aziio.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skaboform. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano
in okolico
——     „pri Zlatem falenii" IV. Marijlo trg«     zzz^l ■
Kragujevažka
Sumadijska banka
Osnovni kapital . . . Dinar.    520.000
Zakladi.......     n        280.000
Hranilne vloge. . . .     „     1.500.000
Žiro konto prt Francosko - srbski
■antiki.
Opravlja sledeče posle:
1.  SskoatovaaJ* ia reaakoatovaaje  aaaala,
ftoanvj fce^ov, varaafov LU.
2.  Delanja posolll ia atvaTfaa}o KratUtov aa tekoči raiaa aa zailavo tolaga, vrataostui
papirjev !e ostallb slgamUi vredaeaiL S. Vrši vplačila ia !ap!rfcl!a  %m tt*J raiaa.
4.  Spra'omlfa   blago   v   komisijo   v   svoja
aktaaUia.
5.  Vrti feaačae la aeajalafike pošlo,
6.  Sprolema  hranilao vloge  po aaJageiU
melilh pogojih.
Uprava«
Ijadronsko hotelsko in Kupališna slon. Ciltoo
i                  SuJak-Reka, Zvonimirova ulica štev. 102.
I                          PaT-   aaataik alaiočih hotelov ia oaaatorliov:   -?**?:
r     Hotel Pension „spsaairu' VriBle%(.M OMlIla.
Hotel-Pension in morsko
kopališče jaVUT afakati
Telefon interurb   2-14.
Kotet-Pension m morsko
kopali^Ce .JABOA«" ,                 Saaar.
Sanatorij in veliko mur-1
sko kopališče          1
„TEMA*:?*" Cnkveaica. I
Vsi hoteli in sanaioriji eo najmoderneje z vsem konfortom ure;eni. — Oskrba UvrsTna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema ir daje pojasnila za Crikventco: uprava hotela .Mirimare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela „Saa-Hariaa* v Novom:zaSufal:; Središnji ured društva, Sniak-teka. Kastav sa brzojave Jadran oeatrala S^aah*aakii, h\mn% ttjrfaa štev. !-8-9.
„aaaaBuaa*«
Crikvenica  TakfH iatRoi. It
Hotei-.-'ension „SAHOCARIHO"
ttii fttfdtisfci Te', nnrtr. 5.
Hote! - Pe'j&ion ia velika
morsko kopališče .USANJ- Novi Viaodolski
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani;
,«r o^u.. +~~u. »e,eoe.oeon^o7:                         |^*    StlitariOVa  UlICS  StOV. 2«   "fM                          *g- R.».r^ fondi is.ooou>oo.. ■.>»». ^a
Podružnice  v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorid, Čadu, Maribora   Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
OST Sprejema "Vel
vloge na knjižica in tekoči račun
aroti aaodnemu obrestovanio
Kupuje In prodale vse vrste vednostnih papirjev, valut ^^^                          bi cSovoliuje                           ______
■»F*     vsakovrstne KREDITE    "VI

Za iosee-atal dal odaovorea VaioaUa Kopitar.