Dolžnostih i*voA.
n. Licejska knjižnica.
Ljubljana-
STRAŽA
biiilsii pilitilii Uit»iintiiki Ijibtn
Pogtnina plalaat ¥ gj?tortm%,
STRAŽA faheja v pondeljek. sredo ta ; Uredništvo Ib upnmd&vo Je t Hat Koroška cesta št. 5 Z are/LnJštvcm n •osecffi vsaki daa samo od ii. da Rokopisi m m» vračajo, reklamacija so poitofaa Ü1Ü
80. štev.
Maribor, dne 30. marca 1928.
Imetnik X^.
«mi
Seja izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke.
Ljubljana, 28. marca.
Izvrševalm odbor Slovenske ljudske stranke je da-iJjes vzel na znanje poročilo dr. Korošca o politični situaciji ter konstatirah da v dosedanjem načrtu radikalne stranke za razrešitev situacije ni nobenega izgleda «a dosego avtonomije. Za to je njihov načrt nesprejemljiv.
Dogovor s Hrvatsko republikansko seljačko stranko in Jugoslovansko muslimansko organizacijo glede bodoče taktike v borbi proti cenralističnemu režimu §e Izvrševala! odbor odobril, naglašajoč pri tem, da ostane SLS kot zastopnica slovenskega naroda glede svojega programa neodvisna in nedotakljiva.
Vsa poročila nasprotnih listov o obojnih razgovorih so netočna in neresnična.
Na seji se je predsednik dr. Korošec s prisrčnim tein im nagovorom spominjal umrlega člana izvrševal-saega odbora SLS g. dr. Karla Verstovšeka, ki je s srcem fe dušo ter vzgledno z neprekosljivo požrtvovalnostjo de šoval za SLS kot odločen bojevnik v njenih prvih vrstah. Naglasil je, da mu ostanemo trajno hvaležni za ojegovo delo, ljubezen in zvestobo do stranke. Navzoči so v znak sožalja stoje poslušali v srce segajoče izvajanja g. predsednika in trikrat zaklicali pokojnemu dr. Verstovšek« v spomin: Slava!
Vstajenje.
Toplo spomladansko solnce vzbudi naravo iz zimskega spanja. Kristjani pa obhajamo svojo Veliko noč, spomin smrti in vstajenja Krista.
Letošnja Velika noč je peta, ki jo obhajamo v Jugoslaviji, naši novi državi. Preteklo je za nas pet let, pomenljivih in vsebine bogatih, kolo časa se hitro suče, adi se, da smo še komaj začeli življenje v novi državi in vendar koliko smo že doživeli. Da, tako smo se mi, naše mišljenje in naše razmere tekom teh pet kratkih let spremenile. Skoro ne poznamo več sami sebe, da smo Se tisti, ki smo bili pred petimi leti ob vstopu v nove cazmere.
Koliko srno pričakovali od nove države. Zidali smo kakor otroci gradove v oblake. Danes moramo priznati, da smo razočarani. Še večje je razočaranje pri socijali-stih, komunistih, pri vseh tistih, ki so si obetali boljšo srečo od novega družabnega reda.
Ob prevratu so narodi z velikim gnevom polagali 'Ut grob državni in politični sistem nasilja, ki je dolgotrajna štiri leta pribil celo človeštvo na križ, da je skoro izkrvavelo, in zahrepeneli so z neodoljivo silo po čisti to neskaljeni sreči. Izraz hrepenenja po boljših razmerah je bil socijalizem in komunizem. Gigantski je bil njegov razmah po vseh državah in pri vseh narodih Evrope. Čez noč so padli prestoli, prišle so socijalistične «ljudske« vlade. Vero in krščanstvo so vrgli proč, verovali so le v socijalistične in komunistične dogme.
Danes, po petih letih pa vidimo, da se ljudstva vra čaj o nazaj k veri, na stari tir. Velikanska armada ma-terijalističnega socijalizma, ki je šla na zmagoslavni pohod, se je razpršila in izginila, kakor izgine sneg, kadar zažari spomladansko solnce.
Ali so bile ideje o socijalizmu in komunizmu goli fantomi, sanjarije o namišljeni sreči? Ali nima socijalizem, ki se ga je človeštvo tako oklenilo, v sebi nič realnih vrednot, ki bi dvignile človeštvo in pomnožile njegovo srečo? Ali je ideja socijalizma, enakosti, z slomom socijaldemokracije in komunizma pokopana?
Nikakor ne! Materijalistični socijalizem se je zrušil, da vzklije na njegovih ruševinah novi krščanski socijalizem. Materijalistični socijalizem, ki je bil velika zmota človeškega duha, je pal, a njegova ideja je .«stala. Ideja socijalne enakosti, človečanstva, bratstva, Je dobra, zdrava in zmagoslavna. Izbrati treba le prava pota in sredstva, da se uresniči. Polastiti se je mora le pravi činitelj. Ljudstvo samo čuti, da svojih velikih idealov ni pravemu zaupalo.
Ideale morejo izvesti le idealni ljudje. V Nemčiji vlada centrum, v Avstriji krščanski socijalci, ravno ta-'ko na Nizozemskem in v Belgiji, v Italiji imajo popular! mogočen vpliv. Ljudstvo je prišlo kmalu do spoznanja, kdo mu more pomagati.
Je neko providencijelno dejstvo, da ravno katoliki skoro po vseh državah, čeravno so v manjšini, igrajo •danes odločilno vlogo. Izmed vseh veroizpovedi, samo katoliki kažejo največ smisla za socijalne in etične po-jrebe našega časa. To nam prelepo dokazuje, da je katoliška cerkev tista inštitucija, ki vsebuje v sebi vse
prvino za razvoj ne samo verskega ,temveč tudi svetnega življenja; to je ponoven dokaz, da tisočletne ži-votvorne sile krščanstva niso izmrle, da je krščanstvo Resnica sama, ki je edina sposobna v vseh časih ustvarjati srečno življenje tudi na tem svetu.
Kultura in krščanstvo nista dve nasprotni si stvari, ki bi izključevali druga drugo. Prava kultura more zrasti le na tleh, ki jih pognoji krščanstvo s svojimi idejami ljubezni in požrtvovanja, ki jim je dal neizbris ni pečat umirajoči Bog-človek Kristus na gori Kalvariji. Vsaka kultura mora biti predvsem duhovna, ne samo materijelna. Samo mehanične, organizatorične, zunanje odredbe ne izdajo trajno ničesar. Sama socijalna vzgoja, lepi socijalni načrti nimajo nobenega učinka, ako jih ne preveva krščanski duh, požrtvovanja in samopremagovanja. Se-le ta ublaži nasprotja, ki so nujna posledica soeijalnega sožitja in ustvari milje, ki poraja nesebične ljudi, kakoršne najbolj potrebuje vsaka socijalna kultura.
Krščanski socijalizem, kakor si ga prizadevajo upeljati krščanske stranke, temelji v tej požrtvovalni ljubezni krščanstva. Zato je tudi edini sposoben, nove, v socijalnem duhu preustrojene oblike družabnega življenja oživiti in jim dati življenje in kri.
Njegovo delo ni prevratno, ne razvije sc skokoma, temveč počasi. Kakor vsak temeljit napredek išče kontinuitete s preteklostjo, ne zida v zrak, kakor to delajo fantastični ideologi materijalističnega socijalizma. Čeravno počasi, si vendar sistematično in dosledno utira pot idejam krščanskega socijalizma, ki so naobračba večnoveljavnih načel krščanstva na spremenjene časovne razmere.
To nam svedoči žilavo delo vseh krščanskih ljudskih strank širom Evrope, ki s trezno prevdamostjo uveljavljajo dosledno in neizprosno načela ljudskih pravic, v kolikor se dajo v življenju uresničiti.
Velikopotezno delo, ki ga v Jugoslaviji v tem smislu razvija Slovenska ljudska stranka pod vodstvom dr. Korošca pridobiva, hvala Bogu, pri nas vedno bolj tla. Slovensko ljudstvo samo instinktivno čuti, da SLS edina pravilno tolmači njegova čustva in njegove potrebe, zato poganja stranka vsak dan globlje korenine in pridobiva vedno več simpatij.
Kakor v socijalnem oziru gre SLS tudi državno-političnem oziru pot, ki vzdržuje kontinuiteto z našo preteklostjo. Naše ljudstvo vkleniti v prisilni jopič ljudskega čustvovanja in duha čisto tujega balkansko-orientalskega mentaliteta. Noče — tudi ne more — vzeti ljudstvu lepega jezika, narodne pesmi, slovenske kulture in mu usiliti pisane cunje neke jugoslovanske kulture. Narod je živ organizem, z živimi bitji pa se mora previdno postopati. Dati jim moramo le tako hrano, ki jim je primerna in ki jo zamorejo prebaviti. Hrane balkanskega velesrbskega centralizma pa naš narod nikdar ne bo mogel prebaviti. Ta hrana je za dobri in plemeniti slovenski narod prepičla in nesolidna. Ako bomo pustili, da še ga nadalje z njo pitajo, nam bo narod umrl. A smrti svojemu narodu vendar ne moremo želeti. Zato je socijalni program SLS tudi ljudski, slovenski, ki hoče, da se naše ljudstvo, neovirano in svobodno razvija kot enakopraven brat v okviru ene skupne države.
Dovolj je naš narod v zgodovini trpel od krvnih sovi’agov slovanstva, naj ga ne tirajo vnovič na Kalvarijo njegovi krvni bratje.
Kristus je vstal, vstala bo tudi svobodna in enakopravna Slovenija. — Dr. J. J.
SPLOSNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV v II. četrtletju 1923.
(Opozoritev trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani).
I.	Dospelost direktnih davkov. Dne L maja t. 1. zapade v izplačilo drugi obrok davkov leta 1923. Ako davek za leto 1923 še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunajo povodom definitivnega predpisa leta 1923.
V 14. dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno iztirjajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4 odštet, tirjanega zneska.
II.	Občna pridobnina. Prošnje za enotno obdačenje obratovališč, ki se ne nahajajo v eni in isti davčni občini se morajo v smislu § 37. zakona o osebnih davkih vložiti najkasneje do konca meseca junija t. 1.
III.	Posebna pridobnina. Javni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridob-nine.
IV.	Rentnina. Denarni zavodi so dolžni odpremiti rentnino od obresti, izplačanih ali pripisanih v I. četrtletju 1923, do 14. aprila 1923.
V.	Dohodnina od službenih prejemkov. Službo-dajalci, ki bobirajo dohodnino z odbitkom od sipinih ali izpremenjenih službenih prejemkov ,so. dolžni te-
kom I. četrtletja 1923 pobrane zneske odpremiti pri-* stojnemu davčnemu uradu do 14. aprila 1923.
VI.	Invalidni davek. Denarni zavodi so dolžni P*** ložiti davčnim oblastvom do 30. aprila t. 1. obračun • invalidskem davku ,ki odpade na izplačane ali pri* pisane obresti hranilnih vlog leta 1922, kolikor preše-1 gajo celotno 100 dinarjev.
VII.	Davek na poslovni promet Davkoplačevalci ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, sat dolžni do 30. aprila 1923 odpremiti s posebno prijav» davek za I. četrtletje 1923,
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na po* slovni promet pavšalno, to je po višini prometa, oprav* Ijenega v letu 1922, so zavezani plačevati sočasno ar ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1923, v primeru pa, da to še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1922.
VIII.	Davčni predpisni izkazi. Davčna oblastva razgrinjajo predpisne izkaze praviloma prvih 15 dni vsakega četrtletja, v drugem četrtletju tega leta, torej v času od 1. do 15. aprila t. 1. Rok za vložitev pozivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času, poteče po preteku nadaljnih 15 dni* to je koncem aprila t. 1.
MANIFESTACIJSKI SHOD Slovenske ljudske stranke in njenih organizacij se vrši v Mariboru na belo nedeljo, 8. aprila, predpoldne na
velikem vrtu gostilne pri Gambrinu. Začetek ob pol II. uri predpoldne.
Kot govorniki nastopijo novoizvoljeni poslanci Slovenske ljudske stranke iz mariborsko-celjskega volilnega okrožja. Pred shodom je za udeležence sv. maša ob 10.
uri v cerkvi sv. Alojzija (Glavni trg).
Na shod povabljeni vsi naši somišljeniki in organizacije iz Slovenske štajerske, posebno iz mariborskega
okrožja!
Vodstvo SLS.
Opomba: Zborovanje na Glavnem trgu se je momi opustiti, ker ima ta dan mariborsko gasilno društvo-v Mariboru velike vaje z novo brizgalno. Götzovo dvorano pa ima tudi najeto gasilno društvo. — Vrt pri Gambrinu je zelo prostoren.
Politični položaj.
Nove volitve napovedujejo nekateri radikalni listi in «Slovenski Narod« to napoved z vidnim veseljem ponatiskuje. S tem mislijo gospodje centralisti vplivati na avtonomistične poslance Slovenije in Hrvatske. — Smešna grožnja! Ali se naj stranka, katera tako globoko korenini v ljudstvu, kakor avtonomistična stranka med Hrvati in Slovenci, boji apela na narod? Centra-lizatorji bodo pri bodočih volitvah, in magari naj se te volive takoj danes razpišejo, doživeli med Hrvati in Slovenci ne samo popolen poraz, marveč takšen polom, da ne bodo nikdar več prišli do nobene veljave med našim ljudstvom. Vsak pošten Slovenec se bo sramoval oddati svoj glas za kakšno centralistično stranko. Iz Slovenije bo izginil zadnji demokratski ali takozvani napredni poslanec. Gospodje centralizatorji na plato Le razpišite volitve in doživeli bote to, česar ne želite! Ljudstvo svoje svobode, svojih pravic ne da teptati v blato. Na vaše grožnje vam odgovarjamo: Na svidenje pri volitvah!
Državni svet je začel po dolgem odlašanju vendar delovati v svojem velikem in zelo važnem delokrogu: kontrole vseh državnih poslov od osvobojenja pa do danes. Sedaj pregleduje ukaze glede nastavljanja državnih uslužbencev in izkazalo se je, da bo treba samo iz prvega leta zvezne radikalne in demokratske vlade nad 1000 namestitev preklicati in razveljaviti. Izdano je bilo vse polno ukazov ter nameščena cela množica ljudi, ki je brez vsakega dela oškodovala državo za težke milijone. Našla se je cela vrsta ukaznih nameščencev, ki so samo par mescev opravljali kolikor toliko službe, potem pa skozi leta, ker ni bilo nobene kontrole, vlekli brez dela nakazano plačo. Z odstranitvijo takih parazitov pa stvar ne sme biti končana. Pokazati se mora, ali obstoja v Jugoslaviji ministrska odgovornost ali ne, ker drugače ostanejo korupciji vrata odprta in odslovljeni paraziti bodo samo prostor delali novim, za katere bi nikomur odgovorni ministri prav hitro poskrbeli.
Obtožbe med demokrati in radikali. Takoj po volitvah so začeli demokratski kakor radikalski listi pozivati svoje pristaše, naj zbirajo obtožilni materija! to volilne dobe proti radikalom, odnosno proti demoki»-tem, da se iznese pred novim parlamentom. Pri Pušiču je bila te dni tudi deputacija demokratskih prvakov^
ki je obtoževala radikalno stranko, da je izvajala teror ter se posluževala policije v svoje agitacijske svrhe. Demokratski odposlanci so zaktevali parlamentarno preiskovalno komisijo, v kateri naj bi bili tudi demokrati. Pašič s tako ^omisijo ni bil zadovoljen ter je izjavil, da bi preiskavo k večjemu uradniški komisiji jirepustil. Končno je dal še razumeti, da izgredi in škandali niso prav nič posebnega, ko je dejal: «Ovaj, ovaj, vidiš, je pač srbska kri, ki hoče maščevanje!«
STN vlada? Radikalska «Tribuna« v Beogradu zadovoljno naglasa, da bodo tudi Nemci najbrž šli v Pa-šičevo vladno večino. To se sklepa iz raznih izjav vodje nemške stranke dr. Krafta. Radikali se tudi zanašajo na južnosrbske Turke od organizacije «Džemijet« in tako dobi država Sn6 prav lahko STN — srbsko-turško-nemško vlado — vlado, kar je radikalom prav simpatična kombinacija, sodeč po pisavi «Tribune«, ki je Pašiču najbližja. Tako daleč nas torej vodi linija Pašič-Pribičevič! — Sploh so si pa beograjski listi, ki podpirajo Pašičevo politiko, tako čudno razdelili vloge, da zapadno-evropski človek ne more več razumeti «e smisla in ne namena njih pisave. Ko se «Tribuna« na en strani laska južnosrbskim Turkom, zmerja na drugi strani muslimane iz Bosne s «prevratnimi kema-Usti.« Eno radikalno glasilo močno uvažuje Radiča, «Balkan« pa radi njega grozi Zagrebu s tragedijo, ka-koršne še ni doživel, kar stoji.
Občinske volitve v Burgcnlandu so se vršile te dni za občine, ki so pripadle po mirovnem sklepu avstrijski republiki. Povsod so izza državnozborskih volitev močno napredovali krščanski socijalci, nazadovali pa šoci jalni demokrat j e.
Nemški in švicarski finančniki se baje v Švici med seboj posvetujejo o financiranju velikega mednarodnega posojila Nemčiji v zvezi z reparacijskim proble-
mom.
nei/ne novice.
Blagoslovljene velikonočne praznik8 želimo vsem čitateljem, naročnikom, dopisnikom in prijateljem!
Uredništvo in upravništvo „Straže“.
Vsem pevcem! Od 26.—28. avgusta bo v Ljijbljani velik katoliški shod. Vsa naša domovina bo zbrana takrat v Ljubljani, da utrdi svoje nazore, da se navduši za nadaljno delo, da v nepreglednih tisočih javno iz-caže svoje pozitivno versko prepričanje. Vsi in vsak po svoje bo pomagal, da bo ta slavnost čim slovesnejša. Naše organizacije so še posebno dolžne storiti vse, da bo to slavje notranje kar najuspešnejše, na zunaj var najsijajnejše. Na Ljubljano bodo zrle v teh dneh iči vse domovine, gotovo tudi z one strani preko mej. lako je sveta dolžnost vseh, ki se vsega tega zavedajo, sodelovati po svojih močeh. Mi pevci nismo zadnji, ki bomo morali in mogli veliko pomoči. Naše sodelovanje bo bistveni del zunanje manifestacije, ki naj učinkuje na srca vseh z neodoljivo silo. Pevska zveza je prevzela pevske priprave. Naše sodelovanje bo pri sv. maši. Peli bomo v večstotem združenem zboru te-le pesmi 1. Premrl: Mašna pesem št. 8 iz njegove zbirke: 10. mašnih.
2.	P. H. Sattner: «Z visocega prestola« iz njegove zbirke Marijiinih pesmi. 3. P. A. Hribar: «Jezusa ljubim« jz «Slava Brezmadežni«, 1. izdaja. 4. Jurkovič: «Pesem v čast sv. Cirila in Metoda« iz Premrlove «Ljudske pesmarice«. 5. «Papeževo himno« iz Aljaževe pesmarice I. del (oz. Cecilije) enoglasno). 6. «Pojte hribi in doline« iz Premrlove «Ljudske pesmarice« (enoglasno). 7. -Lepa naša domovina« in «Bože pravde« po «Pevcu«
• enoglasno). Štev. 5 do 7, posebno še 6 naj bi pelo vse ljudstvo. Zato pozivamo posebno cerkvene zbore, naj pojejo pesem večkrat v cerkvi; Marijine družbe naj jo pojo pri vseh svojih pobožnostih, da se je ljudstvo navadi. Pozivamo in prosimo vse včlanjene in nevčlan-jene, svetne in cerkvene zbore, orliške, orlovske in pevce Marijinih družb, da se za skupno petje pripravijo in priglase «Pevski zvezi« v Ljubljani, Ljudski dom. — Cerkvena predstojništva in vodstva Marijinih družb prosimo, naj pevce na to opozore in jih primemo podpirajo. Petje ne bo nikogar oviralo, da se udeleži obhoda in slavnosti pri svoji organizaciji, ker borno združeni le med sv. mašo. Note pošljemo na željo proti poravnavi lastnih stroškov vsakomur. Naročajte jih skupno pri «Pevski zvezi« v Ljubljani, Ljudski dom. Vsa morebitna pojasnila dobite pri «Pevski zvezi«, morebitne potrebne pripombe bomo pa objavili pravočasno v «Slovencu« v «Pevskem vestniku«- Pevci! Vsi na plan za čast božjo! — Za «Pevsko zvezo«: Dr. Fr. Kimovec, predsedni. Prof. M. Bajuk, pevovodja. — Za «Cecilijan-sko društvo«: P. H. Sattner, predsednik- Stanko Premrl, stolni kapelnik. — Za «Orlovsko podzvezo«: Dr.
J.	Basaj, predsednik. Ant. Rasperger, tajnik. — Za «Or-liško podzvezo«: Mar. Žirovnik, predsednica. Ana Golob, tajnica. — Za «Marijine družbe«; Janez Kalan, škofijski voditelj «Mar. družbe«.
Kako pobija ministrstvo pošte draginjo. K temu članku v številki 34 našega lista bodi še sledeče navedeno: Ministrstvo pošte je torej zvišalo razne telefonske pristojbine. Brzojavnim mojstrom pa, kateri gradijo te telefonske postaje, je isto ukinilo gradbene doklade, ki so jih dobivali dosedaj pri izvrševanju takih gradb in katere so si isti priborili še pod staro Avstrijo. Menda je pa ministrstvo pošte mnenja,- da vsaj s tem korakom
nekoliko pripomore k pobijanju draginje (ali je pa mogoče storil to računski oddelek poštnega ravnateljstva v Ljubljani sam na lastno pest, od katerega je preti kratkem izšlo tozadevno obvestilo?). K temu bodi še omenjeno, da k gradbenim dokladam, ki so jih prejemali brzojavni mojstri pri zgradbah telefonskih postaj dosedaj, ni prispevala poštna uprava ničesar, marveč so iste plačevali naročniki sami, kateri so itak obremenjeni tudi še z vsemi dejanskimi stroški.
Zgradba nove državne ceste Št. Uj—Marija Snežna (Apačka kotlina), razpisana. Uradni list za Slovenijo, od 27. marca prinaša: «Razglas pismene ofertalne licitacije za zgradbo ceste od Sv. lija do Velke. Podpisana gradbena direkcija razpisuje na podstavi členov 89 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb, odnosno dopolnitev, razglašenih v Službenih Novinah z dne 25. novembra 1922 (v Uradnem listu pod št. 57) in pravilnika razglašenega v «Službenih Novinah« z dne 25. novembra 1921 (v Uradnem listu pod št. 20 iz leta 1922) pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo ceste iz Št. lija do Velke v okraju mariborskem. Licitacija bo dne 28. aprila 1923 ob 11. uri v uradnih prostorih podpisane direkcije. Gradbena vsota je proračunjena na 2,554.000 din. Pravilno kole-kovane ponudbe morajo biti vložene v zapečatenem zavitku z napisom: «Ponudba za zgradbo ceste od Sv. lija do Velke ponudnika N. N.« najkasneje med 10. in 11. uro na dan licitacije v roke predsedniku dražbene komisije v gradbeni direkciji v Ljubljani. Poznejše ponudbe se ne bodo upoštevale. Obenem s ponudbo je treba predložiti predsedniku v posebnih zavitkih re-verz o plačani kavciji, izpričevalo o usposobljenosti za izrvševanje cestnih-zgradb in potrdilo o plačanih davkih za zadnje četrtletje. Kavcija v višini 5 odstot. (za nedržavljane 10 odstot.) proračunjene vsote v iznosu 127.700 din. se mora položiti po čl. 88 zakona o državnem računovodstvu najkasneje na dan dražbe do 10. re pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Licitanti morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo dražbene pogoje in da brezpogojno pristajajo nanje. Načrti, proračun in pogoji so refleK-tantom vsak dan v uradnih urah na vpogled v gradberii direkciji v Ljubljani, Turjaški trg 1-1. — Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 15. marca 1923. Inž. Hanuš, s. r.« — Za zgradbo te ceste sta se potegovala naša poslanca dr, Hohnjec in Žebot. Posrečilo se je našim zastopnikom, da so spravili v državni proračun za leto 1922-23 svoto 10 milijonov kron za zgradbo te ceste. Ta cesta je riujno potrebna, ker so naši obmejni kraji od Špilja do Radgone vsled nove državne meje nekako odrezani od sveta.
Velesejm v Ljubljani se vrši letos zopet od 1. do 10. septembra. Odbor izdaja za ta sejm že sedaj poziv na udeležbo in poseben -reklamni časopis. Opozarjamo čitatelje «Slov. Gospodarja« na to prireditev, ki jasno kaže, kaj vse že v obrti in trgovini premoremo mi Slovenci.
Gospodarska razstava v Pragi. Zemedelska jednota (Gospodarska zveza) Čehoslovaške i;epublike priredi 1. 1923 v dobi od 16. do 21. maja zopet gospodarsko razstavo v Pragi. Vodstvo si je postavilo nalogo predočiti sedanje gospodarsko stanje v poljedelski in poljedel-sko-industrijski panogi ter stopnjevaje razviti iz razstave na j več ji trg za gospodarske stroje in rej no živino v Srednji Evropi. Ministrstvo železnic čehoslovaške republike je obljubilo znižano vožnjo na državnih železnicah. Glede dovoza razstavljalnega materijala iz tujine je vodstvo storilo potrebne korake, da se dovoz in razprodaja inozemskega blaga, katero bi obenem bilo tudi z ozirom na cene deležno vseh ugodnosti in olajšav, na razstavo omogoči. Ministrstvo zunanjih zadev je dovolilo posestnikom razstave, ako dokažejo, da v resnici tja potujejo, znižane pristojbine za vidiranje potnih listov v sledečem obsegu: posetnikom iz Bolgarije, Estonske, Litve, Latiške, Ogrske, Nemčije, Poljske, Avstrije, Rumunije, Grške, Ukrajine, Rusije in kralj. SHS, ako imajo v istih stalno bivališče, 75%no, posetnikom iz ostalih držav 25%no znižanje. Že dolgo vrsto let prirejane gospodarske razstave v Pragi so si pridobile mednarodni značaj in nudijo kakor razstavljal-cem, tako tudi obiskovalcem priliko stopiti v zvezo s številnimi strokovnimi tvrdkami in inštitucijami ter poleg tega seznaniti se z vsemi v to stroko spadajočimi modernimi napredki in iznajdbami.
Premije železničarjem za varčnost pri kurjavi. Ministrstvo saobraćaja je izdalo prošlo soboto naredbo, s katero se počenši s 1. majem uvedejo premije za varčnost pri kurjavi in maži na vseh progah državnih železnic .Take premije bo dobivalo osobje, ki bo direkt no ali indirektno koristilo povoljnemu razvoju prometa in njegovemu vzdržavanju, kakor tudi ono, ki bo varčevalo v mejah možnosti. _	v .
Snažnost v železniških vagonih. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo saobraćaja ustanovilo komisijo, sestavljeno iz zdravnikov in železniških organov, ki bo po dvakrat mesečno pregledala železniške vagone in parobrode glede snažnosti.
Nova šola za gluhoneme v Jugoslaviji. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da se s prihodnjim šolskim letom otvori v Reljevu pri Sarajevu šola za gluhoneme otroke. Za 2000 gluhonemih otrok bodo odslej v Jugoslaviji tri šole in sicer v Ljubljani, Zagrebu
in nova šola v Reljevu.	_	.....	.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje. Interesenti se opozarjajo na razpis v
Uradnem listu.	......	'
Nova bolnica v Beogradu. Beograjski listi poročajo, da je gradbeno ministrstvo odobrilo kredit v znesku 15,097.245 dinarjev za gradnjo nove bolnice za nalez-
ljive bolezni v Beogradu. Z gradnjo se prične že letošnjo pomlad in bo zgradba še pred zimo dovršena. Tako nastaja v Beogradu stavba za stavbo, ustanova za ustanovo, naši kraji pa ne kažejo prav nič ali pa le neznaten napredek, ker nam za razvoj odtegnejo potrebna denarna sredstva. Naše bolnice samo životarijo, a se ne razvijajo.
Nabava novih lokomotiv v Nemčiji. Finančno-eko-
nomski odbor je odobril kredit 300.000 zlatih mark za nabavo železniškega, brzojavnega in telefonskega ma-terijaia v Nemčiji. Sklenil je tudi, da se naroči v Nemčiji 100 novih lokomotiv za ozko in normalnotirne proge.
Orjuna Beogradu vedno bolj preseda. Menda za to, ker^se je ob volitvah postavila popolnoma na stran demokratov. Demoliranju redakcije «Deutsches Volks-blatta« v Novem Sadu so slediti izgredi v Pančevu. Orjunci so Nemcem zabičevali, naj volijo demokrate, ter obljubili maščevanje, če tega ne bi storili. In res so že -zvečer po volitvah razbili nad 1000 oken nemškim prebivalcem. Med beograjskimi listi je radi tega celo «Balkan« zahteval, naj se Orjuna razpusti, samo to je čudno, da se v Beogradu ne vprašajo, kako da mnogoštevilna policija ne zna preprečiti takih izgredov.
Celo za Balkan preveč . . . Kmalu po volitvah je bila v Beogradu zanimiva in značilna sodnijska razprava. Obtoženo je bilo 12 državnih uslužbencev iz Srbije, med njimi en generalni direktor, en bivši načelnik ministrstva, par profesorjev, en upokojen general itd., do najnižjega po činu nekega praktikanta Miletiča, za nič več in nič manj kot za 52 velikih, 105 manjših tatvin in za 10 ropov. Obtoženci so kradli in ropali, kar jim je prišlo pod roko skozi približno pol leta po Beogradu in okolici. Iz pekarij so kradli kruh, iz mesnic meso, iz modnih trgovin obleko, v okolici so pa pre žali na v mesto prihajajoče seljake ter jih izropali. Sodnik vprašuje enega za drugim, kako je mogel tako nizko pasli, in vsak odgovarja, da ga je beda gnala v zločin, sprva da je šlo težko, a človek se končno tudi razbojništva navadi. Praktikant je bil obsojen na smrt, drugi pa vsak na 10 let ječe. Razprava je razkrila ono vrsto srbskega državnega uradništva, ki ne najde mesta v strankarski korupciji in se preživlja zato z zločini. Nekateri beograjski listi, ki so o tem pisali, so pripomnili, da je nekaj takega celo za Balkan preveč.
Umestna naredba v — Nemčiji. Policijski nadpred-i sednik v Kölnu je prepovedal vse zasebne in javne plesne godbe, plese in podobna razveseljevanja tekom celega velikega te&ri. na veliki petek pa je prepovedano . sploh vse, izvzemši oratorije! Ne smejo se vršiti niti gledališke niti kinematograiične predstave, niti kakor-šnakoli muzika bodisi na javnih .trgih, bodisi doma, ako ni religij oznega značaja.
Smrt znamenite umetnice. V Parizu je po kratki bolezni umrla najznamenitejša svetovna igralka dram Sara Bernhardt. Na njeno lastno zahtevo so ji poklicali duhovnika in z vso spoštljivostjo in gorečnostjo je pred smrtjo sprejela svete zakramente. Vsi svetovni listi pišejo o njej obširne članke. Tako je posvedočila tudi ta umetnica, da krščanstvo umetnosti ne ovira in da najde tudi največji umetnik svojo srečo in uteho v Bogu.
Nova učna knjiga. V izložbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšel Melikov «Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Knjiga je odobrena in namenjena za IV. razred srednjih šol in za sorodne šole. Gena ji je 26 din. — Knjiga je dobra, zelo potrebna, podatki v njej točni. V prvem delu nam podaja splošen pregled naše države v zemljepisnem, etnografskem, kulturne in političnem oziru. Nadaljni podrobni opis se vrši z ozirom na zgodovinske celote, historične pokrajine. Razvrstitev snovi v posameznih delih se odlikuje po preglednosti in jedrnatosti. Lapidarni sestavki omogočajo učencu točen pregled in so mu močna opora za učenje in utrditev snovi. Posebno primerno je, da Melik obravnava podrobnejše naše pri-dobitvene razmere.
«Časopis za zgodovino in narodopisje.« Ravnokar
je dotiskana prva letošnja številka, ki obsega 64 strani in vsebuje naslednje večje razprave: dr. Ilešič razlaga krajevni imeni Brežice in Solčava; Miroslav Premron v Rimu priobčuje nekaj važnih dokumentov iz Vatikan skega in propagandinega arhiva, iz katerih je razvidno, da je nekdaj bila glagolica razširjena celo po spodnji Štajerski in južni Koroški, kolikor sta spadali pod oglejski patriarhat. Objava teh dokumentov zasluži pozornost naših jezikoslovcev in zgodovinarjev. P. Košir podaja nekaj doneskov k ljudski medicini na Koroškem, dr. J. Glonar pa priobčuje nekaj pisem mladega Trstenjaka R. Puffu, iz katerih odsvitajo literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi. Pod zaglavjem «Izvestja.« je pet krajših črtic, nanašajočih se na našo političbo in slovstveno zgodovino. Med «Slovstvom« je obširnejše poročilo o važni, a pri nas malo znani francoski knjigi Zeillera o početkih krščanstva o podonavskih deželah. «Društveni glasnik« poroča o delovanju Zgodovinskega društva In Muzejskega društva v Ptuju in Mariboru. — časopis je glasilo mariborskega Zgodovinskega društva ter je s to številko nastopil 18. letnik, društvo samo praznuje letos 20ietnic,o svojega obstanka. Pred kratkim se je razposlal poziv k pristopu, ki je imel precej odziva, v prejšnjih letih je neerdno plačevanje udnine povzročalo društvu občutno škodo, zatorej se narošajo novi in stari udje, da takoj vplačajo udnino, ki zg leto 1928 znaša 20 dinarjev. Pri sedanji visoki poštnini že razpošiljanje opominov povzroča znatne stroške, ki se p« lahko prihranijo, če udje pravočasno store svojo, dolžnost. Rer pri vladi «nema para« za podporo pokrajinskega znanstvenega historičnega društva, na j tem bolj
zavedni rodoljubi podpirajo društvo v njegovem idealne nekulturnem stremljenju.
Sič: «Narodni okraski na orodju in pohištvu I.« >-;e dolgo nam je znano, da Probuda namerava prebli-cirati vse, kar je nam še prestalo od narodne umetnosti slovenske, da se po možnosti oživi ali pa ostane vsaj v živem spominu, krasne zbirke narodne umetnosti, ki jih hrani državni muzej in pa profesor tehnične srednje šole Grebenc, bodo takim publikacijam dali temelj. Najmarljivejši član Probude v tem oziru, profesor Sič, j a je s pomočjo različnih faktorjev, zlasti kr. vodstva šolskih knjig in učil izdal že na svojo roko nekaj prav lepih in velevažnih zbirk in knjig, katerih sta omeniti .zlasti kr. zalogi šolskih knjig v Ljubljani na prodaj stoječi zbirki: «Narodne vezenine in narodni okraski n apirhih in kožuhih.« Tema zbirkama je dala slediti J r. zaloga šolskih knjig in učil novo zbirko: «Narodni okraski na orodju in pohištvu, I. del«, ki mu bo še leto za letom sledil po en del; najprej misli prof. Sič,
, k i je to izdal, najprej okraske na preslicah in na škrin-jicah ter okraske na posteljih ter na različnem hišnem orodju. Istoiako misli isto zbirko pri zalogi šolskih u-čil in knjig nadaljevati prof. Grebenc z različnim hišni morodjem in kmetsko opravo s pravcatimi načrti za mizarje, ter izdati tudi tesarske narodne okraske zlasti pri lesnih stavbah, strehah itd. V vseh teh pogledih je paša narodna umetnost, zlasti gorenjska, skoraj enakovredna s švicarsko in tirolsko, samo da naši slovenski aokodelci in stavbeniki niso še videli kje in kako črpati iz narodnih zakladov. Tu je kot pravi vodič na .tem polju, katerega zasluge naš narod nikoli ne bode smel pozabiti, profesor Sič, ki je nam obudil tudi narodne noše in ki od njega pričakujemo še več publika-ij o slovenski ženski umetnosti in neprecenljiva zasluga kr. zaloge šolskih knjig in učil je, da Siču pomaga reševati potomcem narodne zaklade, kolikor se lih rešiti da. Brez Sičevih zbirk ne sme biti vče nobena olikana slovenska hiša, noben narodno zaveden o-Ibrtriik, biti morajo kot dokaz naše kulture na razpolago tujcem v čakalnicah naših zdravnikov, zdravilišč, hotelov in se morajo najti za širši narod v vsaki šolski än ljudski izobraževalni knjižnici.
Nobenega premoga ne dobiva Francija iz Poruhr-ja, konstatira Raymond Recouly v «Liberte«. Vzrok, pravi, da je grožnja nemških posestnikov in rudarjev, tla takoj ustavijo .vso produkcijo, ako bi Francija pokušala resno s transportom premoga, katerega je tako v izobilju, da so vse zaloge prenapolnjene, Recouly ne razume, da se francoski vladi ne.posreči napravili transporte v Francijo, ko ima celi okraj zaseden po ,i gromni vojaški sili in zahteva energičnih mer. t «-Cefte kdz? ali osepajce v Zagrebu, Zagrebški listi poročajo, da so se v Zadnjih dneh pripetili trije slučaji črnih koz. Oboleli so železniški inšpektor Mudrinič, M je prispel iz Beograda, nadalje 60 let stara Zagrebčanka, pri kateri prenočujejo zlasti Bošnjaki in Kranj-
ter žena nekega pismonoše. Bolezen je bila baje zamašena iz Ogulina. Mestni fizikat- je ukrenil potrebno, da se prepreči širjenje nevarne bolezni. — Kakor znano, je tudi v Maribor prinesel črne koze neki Bošnjak, ■a obsežnim in energičnim sanitarnim odredbam naših zdravnikov se je posrečilo, bolezen omejiti na tisti .slučaj.
Pes razmesaril otroka. V Novem Sadu se je 24. t. m. ”v neki gostilni igral 5 letni deček z velikim psom. — 'Otrok je žival razdražil in pes se je zagrizel v dečkovo stegno s tako silo, da ga niso mogli odtrgati od njega. Morali so psa usmrtiti, da so otroka rešili. Stegno je popolnoma' razmesarjeno. Dečka so poslali v Pasteurjev zavod.	•
Izselitev v Ameriko. Ker se je zadnje mesece dogajalo, da so prihajali na ameriški konzulat v Zagrebu ljudje s potrdili, da so naj ožji sorodniki v Ameriki bivajočih (starši, otroci itd.) in zahtevajo na podlagi tega izseljeniško potno dovoljenje. Ameriški konzulat pa sedaj uradno javlja, da ne dobi nihče vizuma ali potrdila od konzulata, ako ni poprej dobil od naših oblasti potnega lista. Opozarja vse,ki se mislijo izseliti, da je vsako drugo postopanje in vsaka druga pot brez uspeha.
Število lokomotiv in vagonov v naši državi. Iz Beograda poročajo, da znaša po najnovejšem štetju število lokomotiv v naši državi 1993 (od tega 1045 uporabnih) za normalne tire in 46.555 vagonov (od tega samo 29.918 v rabi) za normalne tire. številke jasno poročajo, da naša uprava državnih železnic daleko ni višku. — Ima vse preteč pokvarjenih lokomotiv, posebno pa vagonov. Očividno gospodarijo s Mm dragocenim materijalom nesposobni ljudje.
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik «KARO«» čevljev, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. — Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157.	137
Jajca so draga, meso je drago, zato uživajte «Peka-"iete«, ki so enako redilne, kakor meso. So najeenejše, ker se zelo nakuhajo.
Od naših vrlih gospodinj je odvisno, da se pri nas uporablja domači izdelek, kakor so «Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
Praktični Angleži in Amerikanci so se že davno prepričali, da nošnja gumijevih podpetnikov ni samo vsled nizke cene in dolgotrajnosti ekonomična, temveč hasne vsled tega zdravju, ker se telo pri hoji veliko manje pretrese. Pustite si na vaše čevlje pritrditi prave Palma kavčukaste pete ter se boste sami o prednostih prepričali.	j
Vsi p. n. g. bralci se opozarjajo, da morajo pri vseh vprašanjih bodisi glede inseratov, bodisi v kaki drugi zadevi priložiti poštnino za odgovor. Brez znamk ali dopisnic za odgovor ne more upravništvo željam dopo-šiljateljev ustreči.
Dajmo otrokom lepo darilce za Veliko noč. Veselje in radost otroških src lepe zamorske povestice in slike, knjižice «Zamorček«. So še v zalogi razni lepi vezani letniki, cena 6 din. — Jako primerna kot velikonočna ali godovna darila za naše ljube male. Knjižice se naroča pri Klaverjevi družbi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3, proti predplačilu. Ista družba ima tudi v zalogi razne vezane letnike «Odmeva iz Afrike«, ki bi naj ne manjkali v nobeni slovenski hiši in ljudski knjižnici. Cena 9 dinarjev proti predplačilu. Kdor želi podariti «Zamorčka« ali «Odmev« komur za vezilo, dobi notri že lepo tiskano voščilo.
Iz Ptuja.
Volitve v narodno skupščino so podale za mesto Ptuj popolnoma drugačno sliko, kakor nam jo nudi sedanje mestno zastopstvo. Slovenska ljudska stranka je napredovala od volitev v konstituanto za 125 odstot. To je uspeh, ki mora veseliti vsakega našega somišljenika. Z vztrajnim organizatoričnim delom bo naša stranka polagoma tudi v Ptuju pridobila trdna tla. — Treba je bilo ovreči in zavrniti razne predsodke, ki so jih nasprotne stranke proti naši raztrosile. Prepričani smo, da naši na novo izvoljeni poslanci tudi našega mesta ne bodo pozabili in bodo zdaj izrekli odločno besedo, ko bo potrebno. Volitve so potekle popolnoma mirno. Nemci so ponoči natrosili polno papirja po cestah in ulicah, na vseh vogalih so kričali lepaki nasprotnih strank, na katerih so hvalili svojo centralistično politično robo. Mi nismo porabili nobenega kričečega papirja, pa smo le dosegli lepo število glasov. Živelo solidno in pošteno politično delo!
Koncert. V volilnem boju smo popolnoma pozabili na kulturno delo. Zato moramo naknadno poročati o lepo uspelem koncertu pevskega društva «Tomislav« iz Varaždina, ki se je vršil 11. t. m. ob razprodani dvorani Društvenega doma. Koncert je splošno jako ugajal kar je pričalo tudi burno priznanje. Kmalu na to se je vršil v glasbeni šoli sonatni večer g. Brandl-Pelikan in g. Frischa iz Maribora. Ljudje, ki hočejo igrati v ptujski glasbeni umetnosti prvo violino, so se odlikovali s tem, da niso bili »aVzoČi. čisto nič jim ne bi škodovalo, če bi bili slišali, kaj je klasična glasba, — Glasbena krona jim gotovo ne bi bila padla z glave.
Divji lovec, Finžgarjev narodni igrokaz, ki ga je na Jožefovo uprizorila naša Poselska zveza v Mestnem gledališču, je privabil toliko ljudstva, da je bilo vse natlačeno polno in da je moralo veliko ljudi oditi. Tq je bil prvi nastop naših diletantov v mestnem gledališču, ki se je nad vse pričakovanje dobro obnesel. Ljudstvo pa še ni vzgojeno za take predstave in se smeji resnim prizorom. To mora sčasoma nehati, ko bo ljudstvo vzgojeno. Tudi ni v redil, če-stopajo ljudje po klopeh kakor je navadno, če igrajo na vasi na prostem. Ker veliko ljudstva ni videlo igre, je Poselska zveza skle nila, da jo ponovi na belo nedeljo popoldne.
Politične šale. Ob volitvah se je pokazalo, da se Ptujčanom še niso skisale možgane. Na dravskem mostu je bil po izidu nalepljen pisan list, na katerem si lahko bral, da bo «poslanec« Spruschina dne 32. marca izplačeval avstrijsko vojno posojilo. Pri lončarju Mikšr, ki je bil Radičev predstavnik in je dezertiral od dr. Novačana in Štamparja k Piadiču, pa je bil nalepljen listič, da bo «minister« Mikša sprejemal stranke v 6. nadstropju stare ptujske kasarne. O nekem republikancu Haložanu pa, katerega so Ptujčani pri Zupančiču prosili, naj jim razloži svoj republikanski program, se trdi po Ptuju, da je govoril: «Mi smo za republiko pa za nga fejst kralja.«
Umrl je dne 23. t. m. g. Jožef Fürst, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bil je hišni posestnik v mestu, v Spodnjih Halozah pa je imel več vinogradov. Bil je tudi odbornik «Spar- und Vorschussvereina«. — Pogreb se je vršil v nedeljo.
Nesramnost Nemcev v ptujskem okraju ob volilni agitaciji je bila prav velika. Posebno se je odlikoval mehanik Spružina, sin češkega očeta in Slovenke-Ha-ložanke. Pa tudi drugi so močno šuntali in pritiskali posebno na Haložane-viničarje. Ptujski Nemci naj vedo, da bomo našli primerna sredstva in pota, da se njihova ošabnost potlači. Omigovih časov in razmer ne boste doživeli več. In če smo vas znali pritisniti tedaj, vas bomo tem bolj sedaj!! Naravnost nezaslišano je, da so z gospodarskim terorizmom ptujski Nemci dosegli v okraju 615 glasov, čeravno jih je v Ptuju glasovalo za nemško listo le 270; torej so imeli nad 350 slovenskih glascv V slov. občinah.
Iz Maribora.
Širimo «Stražo«! Opažamo, da imajo mnogi gostilničarji, kavarnarji, trgovci in obrtniki, ki živijo od naših somišljenikov naročene samo strupene demokratske ali druge liste, kakor so: «Tabor«, «Jutro« itd. Bodimo odkriti! Začnimo z vso energijo izvrševati geslo «Svoji k svojim!« Kdor ni naročen na «Stražo« ali «Slovenca«, ne bo dobij od naših pristašev ne vinarja. Somišljeniki, zaupniki, agitatorji! Zahtevajte, da bo «Straža« v vsaki gostilni, kavarni, pri vsakem obrtniku in trgovcu. Zaupniki, revidirajte, ali se vse to izvrši ali ne. «Straža« stane na leto 60 dinarjev, pol leta j
30 dinarjev, četrt leta 16 dinarjev. Kdor želi list naročiti, naj piše upravništvu «Straže« v Cirilovi tiskarni svoj naslov in naj zapiše, da želi «Stražo« dobivati pt pošti, ali hoče, da se mu list dostavlja na dom.
Shod železničarjev za Maribor in okolico sklicuj Prometna zveza za četrtek po beli nedelji, dne 12. marca ob pol 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Železničarji-volilci SLS, pridite!
Občni zbor Gospodarskega odseka zveze poštnih organizacij v Ljubljani za Maribor se vrši v sredo, dne 25. aprila 1923 ob 19. uri v pismonoški dvorani glavne pošte. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in, blagajnika. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev odbora is nadzorstva. 4. Razpust društva in osnovanje Gospodarske zadruge. 5. Slučajnosti.
Tretji red sv. Frančiška. Na velikonočni torek, dne
3.	aprila 1923, bo ob 10. uri dopoldne v frančiškanskem samostanu v Mariboru sestanek voditeljev in duhovnikov III. reda mariborskega in svetotr oj iškega okraja. Spored: 1. meditacija, 2. referat p. vizitatorja, 3. razgovor o «Pravilniku« duhovniške skupščine III. reda. Gospodje, ki bi želeli v samostanu obedovati, naj o priliki sporoče podpisanemu. — P. Filip Benicij.
Člani vseh skupin Jugoslovanske strokovne zveze se vabijo, da se na veliko soboto ob pol peti uri popoldne polnoštevilno zberejo v dvorani rokodelskih pomočnikov v Lekarniški ulici, da od tam skupno odhajamo k vsajenju predmestne župnije Matere Milosti. Komur to ni mogoče, naj pa se sigurno pridruži pred stolno cerkvijo ob tričetrt na šest, ker računamo na polnoštevilno udeležbo vseh članov. Obeh slavnosti se udeležimo z zastavo. Prav posebno se udeležimo letos polnoštevilno, proseč vstalega Odrešenika, da nam vsem. kmalu zasije dan vstajenja iz sedanjih težkih in nas vse morečih razmer.
Deželna zadruga brivcev, frizerjev itd. v Maribora slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da so brivnice v mestih Maribor, Ptuj in Celje na velikončno nedeljo dopoldan odprte, v pondeljek pa celi dan zaprte.
Zadruga slikarjev, pleskarjev itd. v Mariboru je na svojem občnem &boiu dne 24. marca enoglasno skle-iina nabrani znesek 710 K od svojih udov mesto venca pok. tovarišu g. Florjanu Wergles, pokloniti društvu «Omladina«.
Darila za Dijaško večerjo. Namesto venca na groß dr, Verstovšeka je poslal gospod okrajni glavar 125 D in Zadružna gospodarska banka 500 D za Dijaško večerjo.	’
Uradovanje na okrožnem sodišču v Mariboru« — Predsedstvo okrožnega sodišča razglaša, da obdržite mariborski sodišči tudi za naprej nepretrgano uradovanje od 8. do 14. ure.
Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru se je vršil dne 26. t. m. v društvenih prostorih. Obisk je bil zelo pičel, čeravno je odbor iz istega vzroka občni zbor že dvakrat preložil. Predsednik je v izbranih besedah orisal težke razmere, v katerih živijo naši rojaki v Primorju in Korotanu. Povdarja, da postajajo naloge Jugoslovanske Matice vedno večje in težje, s tem pa raste tudi naša dolžnost, da jo podpiramo in delujemo za njo. V svojem izčrpnem poročilu navaja tajnik, da je podružnica nazadovala v uspehih. Članov ima podružnica 1307, kar pomeni nazadovanje za 537 članov od leta 1921. Istotako so se znatno zmanjšali dohodki. Dohodkov je imela podružnica v minulem letu 113.250 K, izdatkov 67.080 K. V novi odbor st bili izvoljeni: predsednik Josip Ribarič, podpredsednik gospa Ivanka Lipoldova; tajnika Anton Faganeli, trči telj, in M. Farkas, akademik; blagajnika Julče Novak, posojilniški tajnik, Adolf Rijavec, carinski pripr.: odborniki: dr. Franc Kovačič, profesor. bogoslovja, dr. Anton Medved, profesor, dr. Karel Škapin, odvetnik, dr. Josip Kotnik, profesor, Petar Trbojevič, voj. svešte-nik, dr. Ljudjevit Pivko, profesor, Josip Mohorko, načelnik koroškega kolodvora, Josip Hergouth, strokovni učitelj, Ljudmila Poljanec, strokovna učiteljica, Božidar Borko, žurnalist, Ivan Frole, železniški nadzornik. Ivan Mravljak, profesor, Ivan Kralj, policijski nadz., Namestniki: Josip Klemenčič, nadučitelj, Zdravko Gorup, poštni uradnik, Ivan Majhen, poštni uradnik, D. Cibic, učitelj, Andrej* Filipič, policijski nadzornik, Ana Tomažičeva, učiteljica, Albert Zavodnik, kaznilniški pristav. Preglednika računov: Matej Dolenc, ravnatelj trgovske šole, Ivan Volčič, finančni tajnik.
Trgovec Weixl je danes zjutraj na Glavnem trgu igral vlogo župana oziroma tržnega komisarja. Komandiral je: «Na mojo odgovornost se mora zgoditi tol« Radovedni smo, od kedaj ima gospod Weixl pravico razven v svoji trgovini, komandirati še na posesti koga druzega, n. pr. mestne občine.
Narodno gledališče v Mariboru, ki naj bi bilo umetniško in narodno vzgojevališče Mariborčanov, glasom pritožb obiskovalcev zmiraj bolj pada na stališče navadne «Schmiere«. Kritike, ki jih dobivamo dan za dnevom o uprizoritvah teh raznih operet, so hude. Zs enkrat jih ne objavimo, pač pa ravnateljstvo na to opozarjamo. Če je na vsem tem le nekaj resnice, potem je prav, če država «šmir« ne podpira, kajti kultura ne zavisi od vprizoritve nekaj praznih operet in sličnih laži-umetnin.
Astronomska predavanja. G. Karol Philrpovič, P-polkovnik v p., bo v kazinski dvorani predaval o koz-motaniji, t. j. o razvoju nebesnih teles in o razpadu zvezd. Predaval bo nemški, deloma hrvatski. Predaval bo o postanku in propasti solnca in planetov, o stališču astrofizike, mehanike in astronomije in z stališča filozofije in razodetja, kakor je predaval že v Pragi, Brnu, Krakovu, Lvovu, Dunaju in drugje. Kot priznan učitelj in pisatelj ter filozof bo obdelal snov zelo zanimivo in poljudno. Zato se yabijo vsi ljubitelji narava

MAGGI
JE7A
zabela dopolnjena 15 do 30S ceneje.
Ne zavržite torej Vaše izpraznjene MAGGI jeve steklenice, temveč pustite si jo od Vašega trgove» po znižani ceni zopet napolniti I Zato so pripravne samo MAGGI jeve steklenice štev. 0, 1, 2 in 8.
iu kozmičnih čudežev, da se udeleže ieh večerov. Predavanja bodo trajala po eno uro proti zmerni vstopnini. Predprodaja vstopnic v slaščičarni Pelikan in na ▼ečer pri blagajni. Prvo predavanje se vrši v četrtek, dne 5. aprila t. 1.
Zgubljeni predmeti. Od 1. do 15. marca 1923 so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sle deči predmeti kot zgubljeni: temnorujava denarnica z ^vsebino 10 din. novčanic in nekaj drobiža; zlata zaponka (broš), plavo emajlirana; rujava, usnjata denarnica % vsebino eno novčanico po 100, pet po 10 din.; sivorujava pletena rokavica; črno usnjata denarnica z vsebino od 500 do 600 K v bankovcih po 10 din.; 1 par črnih volnenih rokavic; črna platnena denarnica z vse bino 200 din.; črna usnjata denarnica z vsebino 270 din. v novčanicah po 5 in 10 din.; črna usnjata denarnica z vsebino približno 25 din. in en mali kljtič, zaslavljalni listek tukajšnje zastavljalnice št. 4970 z dne 5. 12. 1922; adato zapestnico v obliki verige; črna usnjata denarnica z vsebino 240 K, več invalidskih kuponov in invalidski list; črna usnjata denarnica z vsebino 320 K.
Najdeni predmeti. Od 1. do 15. marca 1923 so bili oddani pri kr. policijskem komisarijatu v Mariboru sle dedi predmeti kot najdeni in se zamorejo od zgubitelja
ki se mu ne bi pokorili, mora ubiti. In ubiti mora vse tiste, ki jim pomagajo —
»Hm!« je naredil Kemp. Le napol je poslušal gosta. — Hišna vrata^ so se odprla in zaprla.
»Zdi se mi, Grili in«, je rekel, da bi ga še za trenutek zamotil, »zdi se mi, da bi bil vaš zaveznik v jako težavnem položaju!«
»Nihče ne bi vedel, da je moj zaveznik!« je živahno odgovvorii nevidni čiovek.
Hipoma se je vznemiril in hlastno vprašal:
»Stoj —! Kaj je to, — spodaj v veži —?«
— nič!« je dejal Kemp in govoril glasno in naglo. »S tem se ne strinjam, Griffin! Razumete, ne strinjam se! Vi hočete začeti boj z vsem človeštvom. Ali mislite, da vas bo osrečil —? Ne bodite samotni volki Objavite svoja razkritja! Zaupajte svetu, zaupajte vsaj svojemu na-rodu. Pomislite, kaj bi dosegli z milijoni zaveznikov —f«
Človek z nevidnim telesom ga je ustavil Stegnil je roko.
»Korake čujem na stopnicah!«
»Neumnost!«
»Pogledal bom!«
Vstal je in hotel k vratom.
In tedaj so šle stvari jako naglo. Za trenutek se je Kemp obotavljal, nato pa je vstal ter ga hotel zadržati.
Griffin je obstal kakor okamenel.
»Izdajalec
-	„--- «je kriknil, obleka se je odprla, se sklo-
dvigmti: 35 papirnatih vrečic raznega semena; usnjata j nila in nevidni se je začel slačiti. S par koraki je skočil zapestnica z niklasto uro; temnorujava majhna ročna j Kemp k vratom. Obleka — noge so izginile — se je po~ torbka z vsebino manjše svote denarja in žepni robec; I gnala za njim. Kemp je odprl vrata.
1 ključ, I dežnik. 1 žensko ogrinjačo (šal); 1 zlati poročni prstan.
■t G, WELLS:
Zgodba o nevidnem človeku.
38
Dosedaj sem delal brez določenih smernic. — Pomisliti morava, Kemp, kaj pomeni nevidnost in česar ne pomeni! Prisluškovati, — ljudi zalezovati, — za to ji ni mnogo prida. Slišijo me —. Pri vlomih itd, nekoliko pomaga, — nekoliko. Ako ste me pa prijeli, me izlahka vtaknete v luknjo. Ampak zopet je to, aa me je težko ujeti —. Nevidnost je res dobra lastnost le v oveh slučajih. Koristna je, kadar se je treba izmuzniti, koristna je, kadar se je treba neopaženo komu bližati. Zato je prav posebno koristna, če hočem na primer koga ubiti . Neopaženo se približam človeku, neopaženo se mu izognem, pa naj ima orožje kakršnokoli hoče. Izberem si u-godno priliko, udarim kadar in kakor hočem, zbežim kadar in kamor hočem —.«
Kempu je šinila roka k brkom. Ali rti čul korakov v veži —?
»In ubijati morava, Kemp!«
»In ubijati morava«, je ponavljal Kemp. »Poslušam vas, Griffin, pa vedite, da ne soglašam z vami? Zakaj ubijati?«
»Ne brezmiselno ubijati, ampak namenoma, premiš-ijenol — Stvar je tale, Kemp! Ljudje vedo za nevidnega človeka, — prav kakor midva veva zanj —. In ta nevidni človek, Kemp, mora upostaviti strahovldo. Da! Zdi se vam strašno, pa tako mora biti! Nevidni človek mora zasesti kako mesto, na primer tale Burdock, ga strahovati in vladati. In dajati mora povelja. Na tisoč načinov je to mogoče, — lističi, ki jih porine skozi špranjo pri vratih, ki jih vrže skozi okno, — ti bi zadostovali. In vse,
Koraki so hoteli po stopnicah in glasov je bilo čuti. Z naglim sunkom je pahnil Kemp v zraku visečo obleko v stran, šinil skozi vrata in jih zaloputnil. Ključ je tičal od zunaj, še trenutek — in Griffin je bil ujetnik, — da se ni tedaj nekaj zgodilo. Ko je Kemp zaloputnil vrata, je ključ zdrknil iz ključavnice in ropotaje padel na tla.
Kemp je prebledel. Z obema rokama je prijel za kljuko in držal vrata. Pa le za trenutek. Vkljub njegovemu naporu so zazijala za par centimetrov, ra spet se mu je posrečilo, da jih je zaprl Drugič so se odprla za čevelj in obleka se je porinila v odprtino. Nevidni prsti so ga zgrabili za vrat in izpustil je kljuko, da bi se branil. Močen sunek ga je zadel odletel je, omahnil in težko priletel v kot hodnika. Za njim je priletela prazna nočna obleka —.
Pol pota na stopnicah je bil polkovnik Ädye. Ves zavzet je strmel gori na vrh stopnic, na čudno obnašanje Kempovo, na obleko, ki je prazna mahala po zraku. Videl je ,kako je Kemp odletel v kot, se pobral in spet padel kakor bi vola pobil.
In v hipu je tudi sam dobil silen udarec. Od nekod iz praznine. Silna teža se mu je zdelo da se je zaletela vanj in ga vrgla po stopnicah. Nevidna noga ga je sunila v hrbet, strahoten pad pad pad je hitel po stopnicah, policaja v veži sta zaklicala in hišna vrata so se z vso močjo zaloputnila.
Sedel je in v nemem začudenju gledal krog sebe.
j PoK st°pnicah je prišepai dr. Kemp, prašen in razrnršče-5 f“*.“*' *evo lice je imel bledo od udarca, ustnica mu je j krvavela in rjavo nočno obleko je držal na rokah.
* Ušel j*; fIoj'	Je vzkliknil. »Vse je izgubljeno —j
XXV.
j	IjOV nt» nevidnega človeka.
j ... n®]‘ai časa je bil dr. Kemp čisto brez sape, d« ruti govoriti prav ni mogeL Na hodniku sta stala z Ađve-I jem m v raztrganih stavkih mu je razlagal, kaj Se je zgo-
I »Zbesnel je —1 Podivjal je —! Sama brezsrčna se-I bičnost ga je! Kako zgodbo brutalne sebičnosti mi je pra» j vil! — Ljudi je pobijal —• ranil —, ubijal jih bo, če mu j ne ubranimo. Nobenih obzirov ne pozna. In sedaj je zu« naj — pobesnel!«
»Dobiti ga moramo!« je odgovorili Adye. »Na vsak način!«
j »Ampak kako?« je vprašal Kemp in tisočeri načrti I »o mu vrveli po glavi. »Takoj morate začeti! Vse kar je za ' lov sposobno, morate spraviti na nogel Tega okraja ne j sme zapustitil Če nam uide, ga ne najdemo več in utn-
Ijal bo —. Strahovlado hoče upostaviti! Strahovlado, vam pravim! — Straže morate razpostaviti, straže na žeiez-I nice ,straže na ceste, straže v pristanišča! Vojaštvo mo» j ra pomagati! Brzojaviti morate po pomoč! Edino kar ga j še drži v bližini so neke knjige —rožnate Marvela?« j »Da! — Tiste knjige —! Ampak postopač pravi —.«
»da jih nima. Todaon —nevidni je prepričan, da j jih postopač ima. — In vzeti mu morate vsako možnost j da bi dobil jesti — da bi si počil —. Dan in noč mu mo-
I! rate biti za petami! In hiše in stanovanja morajo biti zaklenjena! Bog nam daj hladnih noči m dežja! Cela dežela mora na lov! Ta človek je nevaren, — skrajno nevaren! Dokler ga ne dobimo — niti misliti ne smem, kake j grozote utegne počenjati ~~!«
(Dalje prihodnjič.)

Širite nah listal
Prostovoljna draft».
Dne 12. aprila, ob 3. uri pop. se vrši na licu mesta Karčevi .a št. 172, na posestvu gosp. Rudolfa Welle prostovoljna dražba lokomobile, tvrdke Shuttleworth, 16 HP io železnega kotla vsebine 1000 1. Vzklicna cena K 175 0C0. Izkupiček se ima takoj plačati. Natančnejše podatke da pisarna odvetnika dr. Josipa Rapoc, Maribor.	1 — 2150
POZO R!
Slavne» u otčiustvu naznanjam, da šem aopet otvoril v petek dne ;3. t, m. mojo t’gjvico z dalmatinskim in štajerskim vizom, na drobno in debelo, kakjt tudi v steklenicah.
Josip Pofidnik, Maribor, Vojašniška ul,4
(pod dravskim mostom) .
ter se priporočam aa čim številnejši obisk. Posebno se prh
f oročim za velkonoJne praznike, da si vsak preskrbi te jbre ka hice.	____________145
YELEGK>STILNA
v sredini Maribora
z lepimi velikimi lokali, z veliko dvorano, pred-dvt räno, vrtom za goste, z vrtom za zelenjavo se vsled prevzetja nekega drugega podjetja proda. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Koroška c. 3.
Najnižje cene!
manufakturnomu blagu za obleke, syiiene robce, perilo, nogavice i. t. d. se pri tvrdki
M.FELDIN,MARIBOR
Giaiski trg l Vetrinlska ulici
Mamice in dekleta!
Velika noč je pred vratmi! Ali že imate svilene robce? Ce ne, kupite jih hitro v trgovini FRANJO MAJER, MARIBOR Glavni trg 9,
kjer jih dobite po zelo nizki ceni.
Perfektna soiicfca
Modra galica
Žvepla2
98|59’l. krat rafiniran, »Fl ristellac
Petrolej, SÄ
trošarine, t sakovretna strojna rti. olja ponuja po najnižjih
cenaJh
Mahorko, Maribor!
d. s o. k. Slovenska ul, 8 j telef. 153.
Seno in slamo za krmo
pripravljena za odp ršiljatev, ako da železnica vagone na razpolago, točno za zalaganje in s,cer 15 vagonov zdravega, suhega, dobrega sena, 5 vagonov otepov (mešanih iz ovsa, pšenic ■? in rži), 3 vagone stisnjene ježne slame («ešana iz ržeae in pšenične slame. Vpraša se pri
latro Lob!, čikovac* ledžfmiirie.
Kupite samo najzdravilaejšo mineralno vodo
SV. ROZALIJA I
Glavna zaloga: Maribor, MmmsW,
izurjena v vseh domačih delih, se išče 'poleg kuharice), proti dobri plači k slovenski obitelji dveh oseb.
Pri
Sv. Barbari v Halozah se proda vinogradno posestvo, Ponudbe "z navedbo M meri okroglo 3 orale, obsto-dosedanjega službovanja, staro- ječe k viuograda z mladim prvo-sti in zahtevka na Marijano Jakil, vrstnim nasadom, sadonosmka, Karlovac (Sajmište), Hrvatska, njive m lepe hlse s krasno kletjo ,_o , ,5	radi preselitve za Izvanredno ni-
_______3 _______zko ćeno 3-10.000 K. Natančna
i* ___*•» Sti.nMii»Bba pojasnila ustmena ali pismena lifOmillC. niiSTlOnSKi daje učitelj Felks Grogi pri Sv.
in dvojni anastigmat 0IKA« Barbari v Halozah. a-8 z85 4‘/« X 6, na prodaj. Hišnica, Koroščeva ulica 4.______ *4 a mm m—»—^
Staro vino hektolitrov, se
proda, Naslov v üprayi. 901
Stubište!
blizu cerkve, na najtepšem prostoru, se takoj proda. Ponudbe
na upravo lista.	X—a M
M| ||||| ,, [rr.||n__ ,n-
Hali	žganjski kotel in
«tali VOZ« strroj za mletje Špeha proda Jožef Senčnik, Sv.
Peter pri Mariboru.	1*5
Pošteno gospođini?
izvežbano v vseh kuhinjskih in in gospodarskih poslih, pridno dek o in hlapca v trajno službo išče veleposestvo. Nastop takoj ali čim prej. Ponudbe na: Ivan Kristan, svob. državljan, Kameno,
Sv. Jurij ob jul žel. 1—2156
Vinotoč „poti vejo“ Jeriča
v Počehovi odprt	I—4t G4
.§
XI
N
»rt
J
xs
o
OPREDE in potrebščine za konje, ročne TORBICE, listnice; denarnice, gamaše in K07CEKI za potovanje
GONILNI JERMENI
Ivan Kravos, Maribor i
■ "	11- %
v
Telefon 207
Trgovina: Aleksandrova c. 13
Delavnica: Koroška c. 17
Majveeja zaloga okvirjev
ovalnih, okroglih in drugih oblik, najmodernejših vzorcev, kakor tudi slik vseh vrst priporoča
ATELJE za UMETNO KNJIGO VEŠTVO in IZDELOVANJE OKVIRJEV
MIHO YAHT AR, Maribor, Gosposka ul.24
Trgovina papirja in šolskih potrebščin.
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znam tvrdki
KAROL MORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Pepje asa. postelje!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vladimir Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«.