52. številka. V Trstu, v soboto 28. junija 1890 „E D I N O S T" isthaja dvakrat na teden, tsuko aredo in icboto oh 1. uri popoludne, „Edinost" stane: «a TB6 leto jfl. izven AtkI, 9.— gl. za polu leta „ 3.—; . . 4..M) „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 . Posamično Sto vilke se dobivajo v pro-dajainicah tobaka y Trsta po 6 nor., v Gorici in v AJdo7Šflinl po 41 nor. Na naroobe brez priložene naročala« te apravnlštvo ne osira. EDINOST Ogl&al in oznanila se račune po v rs iica v petitu ; za naslove z de črkami se plaču je prostor, kolikor otisegln nava ednajsta ura že odbila. — Ravno pri tej 'priliki se zadere Karlo Čebejev in zavrne j sitnega opomin jevalca, češ, da še svojega „cibidina" ni popil in vendar hoče spat iti. „Saj ga že tako moraš plačati, če tudi je kisel", zagodrnja Karlo, „Buruš!" ga zavrne Tonče, „ki misleč, da bom tlo t st&u de jutre zjutro zaudlj tega vina, Jalpa zauolj tebe tlelo." „No viš, kako ne-! umno govoriš," se odreže Karlo; „ali si | že pozabil, da si ravno ti b u ruša vga-1 njal, ko si vrabce lovil. Takrat si pokazal, ' da si pravi buruš in zdaj hočeš pa meni 1 dati ta „titelc". I Pričkanje, dasiravno samo na sebi čisto nedolžnega in prijaznega, domačega značaja, je bilo za me velike važnosti, posebno pa radi tega, ker sem bo nadejal, da obogatim slovnik svoj za en nov izraz. Doslej še neseno slišal tega izraza in radoveden, kaj pomenja, poprosim Čebe-jevega Karla, da mi ga raztolmači. — Pripovedka jo bila sicer kratka ali vendar , vredna, da sem jo poslušal. Za nas filologe jo pa tem važneja, ker iz nje moremo posneti pomen izraza, kateri res zasluži da ga sprejmemo v novi Wolfov besednjak. (Če se smemo nadejati, da bode skoro izšel ! Op. stavčeva.) Tedaj čujte, kuj pripoveduje Karlo Čebejev. „Bilo je tistega leta, ko je še moj ranjki brat Pepeli študiral. Njegov souče-nec je bil Št efa Kinderčov. Kam da je ta-le sedej prišel, nič ne vemo. Pravijo, da jo šel doli čez morje in da jo kje doli na koncu naše zemlje. — Tistega leta tedaj sta prišla ta dva „puoba" študenta prav nem v Segalovo oštarijo — prav smo sedeli pri tejlč mizi. Bilo je zvečer o olo devete uro meseca avgusta. Tonceli Segalov je kuhal ravno polento in ponudi, kakor je že navajen, naj poacgnemo po njej. Pa kaj smo hoteli s tako malo po-lentico. Bilo nas je polno okolu mize. Bil je Štefa Kinderčev, moj brat Pepeli, jaz, Tonceli Kotlarjev, Pepeli Ilenikov, Mine •Takmov, Frane Čornčev, Miha Cerbonov, Ceni Plavčev iu še dosti druzih. Ko bi se bili mi lotili tiste polente, bi bil moral šjor Toncoli še naj manje trikrat pofltavit kotliček nad ogenj. Mi pa mu nesmo hoteli prikratiti večerje in zavoljo tega je tudi moj ranjki brat rekel: „Veš, ko bi bili še tiči se žvacetom (polivko), potle bi pa pomagali." „Oho ! fantje," pravi „puob" Kinderčev, „ali zares hočete tičev ? Lehko jih dobite. Noč jo prav lepa in jasna — in nič lažjega ni, kot vrabcev ob tej uri loviti. I)a bi le vedel kje za kako veliko murvo, kamor hodijo vrabci spat, pa jih Šolstvo v Trstu in njega okolici. VII. Uzrok duševnemu in vsled tega tudi gmotnemu propadanju tržaških in okoli-čanskih Slovencev jo uprav vladina popustljivost napram Italijanom. Nobena vse polovimo." „Kako ? kako ?" povpraševali so vai vprek. „Na čisto priprost način," pravi Stefa. „Vžge se na železnej plošči pest dobrega žvepla, katero 8e postavi pod drevo; tden se spravi na nje in potrese. Vrabci ho omoti j o po žveple-nem dimu in popadajo na tla." „Ti hunik, ti," pristavi Tonceli Segalov. „Pojdite po tiče; jaz bom med tem skuhal drugo polento in — tiči s „točem* bodo precej napravljeni. Moja žena Vam jih pripravi, da porečejo sami „furt po | drugo !" Vsi so bili enih misli in želja: vrabce b „točem" in polento, to pa to ! — „Veste kaj !" so oglasi Franc Čenčev „v gradu, pred našo hišo je velika murva ; na njoj se zbirajo vrabci iz cele okolice; dobimo jih gotovo dvesto. Zepla nam je od zadnjega žveplanja še ostalo in tako nam no treba druzega, kakor malo žerjavice, katero pa pri nas prav danes ne manjka, kor ravno pečemo kruh." Vstali so fantje izza mize in sli v grad vrabco lovit, gostilničar je pa podtikal ognju, da zavre voda za drugo polento. V gradu prinese Franc Čornčev pokrov od peči in na njom žerjavico; drugi potrosi po njej žveplenega prahu in postavi goreče žveplo pod starinsko murvo. Mi Slovani borili se bodemo tudi proti Oberdankovemu demonstrovanju z ono od- država na svetu bi ne ravnala tako z državi protivno stranko — ako sama sebe čisla in hoče biti ugledna pri druzih —j ločnostjo in srčnostjo, kakor za svojo do-kakor postopa avstrijska vlada z italijansko movino. V tein ne bodemo sami, kajti za stranko v TrBtu. Družtva „Progresso", \ seboj imamo vse naše avstrijske brate, „Omnastica*, „Pro patria" itd. s svojimi kateri se bodo postavili proti krivici, ki šopirnimi idejami in napetimi namerami zatira slovanski tukajšni živelj pod prebi nikjer drugod ne imela trajnega obstoja j tvezo, da se podpira italijanska narodnost, kakor v Avstriji. Skoraj vsa tržaška la- Menimo, da ustavni zakoni jamčijo tudi honska družtva kažejo rogove lojalnosti in nam Slovanom enako podporo in brambo. zvestobi; vsa uprava naperjena je v to, Avstrijska vlada delovala bi izvestno da ruši vpljiv avstrijskemu čutu; v mestnej v lastnem interesu, ako bi se odloČila za- zbornici, da, celo v mestnih službah, so Pri- pustiti enkrat staro politiško pot na nastavljeni nekateri možje, kateri Avstriji morskem ter vpeljati tu n o v, Slova-vedno zabavljajo in jo sramote, n. pr.' n o m pravičnejši politi š ki tir. Raskovič, ki o državi sploh ničesar noče Dokler se pa bode trdno držala zastarelih slišati ter se sam imenuje demokrata in načel izza beneškega vladanja ter pustila socijalista! Ti ljudje sklepajo o avstrijskih ' vlado Primorske izključljivo v rokah Ita-zadevah, upravljajo avstrijski denar, žive )ijanov ; dokler se ne bode opirala na od njega; pri tem pa pridno spodkopavajo istinite razmere in ozirala na težnje tukaj- vero v Avstrijo iti goje iredentarake skomine. Zadosti, da omenjamo Binova Baškoviča in Defranceschija — iz-delovatelja petard — da vemo, kakošnei posledice ima strastna zagrizenost očetov. In tej strastnej stranki, tem politiškim zagrizencem prodani so tukajsni Slovani, njim je predano ljudsko šolstvo, čigar namen je narod ohraniti! Zakleti Lah pa ne bode dovolil, da se v šolah — njemu podrejenih — uči njemu tuj jezik ! Kakšne pravicoljubnosti in ravnopravnosti si pač moremo upati od stranke, ki je' zakleta sovražnica našega jezika in naroda? Mi Tržaški Slovenci sprevidimo delo- jn vanje vlade, nje protežiranje italijanske šnjega slovenskega prebivalstva : zapirala bode le pot miru in spravi v tukajšnjih deželah. Sprava in miroljubno živenje z itali- Na mestnikom Tirolskim imenovan je dosedanji namestnik gorenje-avstrijski grof M e r v e I d t; dosedanji dvorni svetnik pri namestništvu v Ino-mostu baron P u t h o n imenovan je go-renje-avstrijskim namestnikom. Odstopiv-šemu namestniku baronu Widmannu pisal je škof Briksenški Aichncr jako prisrčno pismo v slovo. Dne 26. t. m. vršile so se deželno zborske volitve v kmečkih Moravskih. Čehi je ostalo isto : Nemci so ohranili 8 mandatov, druzih 23 po Čehi. Od teh 23 mandatov priborili so Mladočehi, oziroma kmetska stranka 5 mandatov. V nekem dopisu, poslanem Dunaj-slcej „N. F r, Presse" priznava grof W u r m b r a n d t, da se res vrše obrav-1 nave, da bi se sklenil kompromis v vele-j posestvu Stajarskem, da-si taji, da bi bila | inicijativa od njega izišla. Stvar je spro-1 {žila klerikalna stranka sama. Konserva-1 J ti viu „Grazer Volksblatt* piše o tem: „Nemški liberalizem ne bi trpel prav ; čisto nič, ako bi odstopili par mandatov apatije. Le naj gledajo, da se ne izpod-taknejo na tej opolzkej poti ! V Nemčiji imajo novega finančnega ministra. Dosedanji župan v Frankobrodu Miquel prišel je na to mesto. Liberalni (to je židovski) listi pozdravili so ga kaj simpatično, ker se nadejajo, da ne bode uvel borznega davka. Pač pa mislijo povišati direktne davke, da bodo mogli pokrivati silne potrebščine države. Torej občinah ■ zopet Htara pesem : Ubogo ljudstvo trpi Razmerje mej Nemci injin placuj, bogati jud se pa dosledno izogiba vsakemu bremenu. Domače vesti. Prijateljem g. Ivana Nabergoja javljamo, da je ncustrašljivi voditelj naših okoličanov bil res bolan, a da se mu je stanje že zdatno zboljšalo. Simpatije naše do vrlega moža morajo se še povekšati, ako pomislimo, da je vzroka bolezni naj' več iskati v onej viharnej seji mestnega sveta, ko Be jo bilo vsak trenutek bati, jansko „napredno" stranko v Trstu je nemogoča. Razlika mej laškim jezikom in ,11V, „„„ „. ___„„„,,... _________ dih k" d't V k b" b slovenščino je gorostasna ; razmerje števila tako močnej manjšini. Ako odkloni (nem- Da T na ^aših^T^o obeh narodov je ugodno laškej stranki, j liberalizem) to ponudbo, pokazal bode, a e,goja' tt' na nftB11 e ,afl eja koja tretjino Slovanov skoraj zanikuje. j da mu ni do tega, dabisemuv n a-Že večkrat storili so se poskusi napraviti rodnem pogledupribližali kon-kompromis z zmernejšimi italijanskimi ele- jservativci, dasi navadno se sveto menti — in slovenski poslanci bili so pri; jezi očitajo klerikalcem izdajstvo na nem-tem v svojih tirjatvah jako zmerni — ali gkej stvari." Torej tako daleč emo že, da vsi poskusi so se razbili ob zagrizenosti j nemški konservativci iščejo — ne iščejo, odločnosti laškej, katera povsod hoče ampak prosjačijo prilike, da bi se mogli nje protez ranje italijanske za_fie levov del, a Slovanom ne dopušča v „arodnem pogledu približati liberalcem! stranke, koje je bilo vzrok, da smo tako niti jagnjetovega. Razlika teženj in skrajno, y8i dogodki morali bi biti nam Slova-oslabeli ter leto za leto čemdalje bolj 8trankarst?o „tudi-avstrijskih" krogov mej nom v pou^ da se smemo le sami nase pešamo. Preminiti, nehati pa nočemo, tudi primoi8kimi Lahi sta nam pokazala — 1 zanašati in da bo nam stranke druzih na-dlje časa ojtati v sedanjem osobito ob zadnjih meBtnozborskih volitvah rodnosti — in naj imajo to ali ono politično barvo — v narodnem pogledu le necemo se položaju. Ni mesto, niti vlada ne sme z _ da je premirje z njimi neizvedljivo. nami tako postopati in prezirati nase Qd pretirane in krivično zastopane težnje. ' deželne avtonomije Lahov v Trstu se nam Ako je slavnej vladi na tem ležeče, nj nadcjati jednakopravnosti niti v š o 1 i da se ohrani slovenski živelj ob Adriji, njti v uradih, radi česar nam mora poma-stori naj v to potrebne korake. Če tega gati vlada, oziroma pomagati si moramo ne stori, misliti bode prisiljen tukajšni gami, zahtevajoč od vlade izvedbo §. 19. slovenpki narod, da ga je vlada prepustila ustavnega zakona na podlagi narodne nemilej usodi. Ako zadnje dopušča, priča* avtonomije, od katere je odvisna naša kuje naj Bi časov, ko se bodo v Italiji bodočnost. Kader se bodo v Avstriji n a-navadne Oberdankove demonstra-rodi sami upravljali, skrbeti bodo pred c i j e spremenile v terjatve tudi od Vflen, za narodno šolstvo, čegur po-one strani, katera je do sedaj odločno trebo v Trstu in okolici britko občutimo, tajila, da goji iredentistiške na-j zore. Doba ta nastala bode kmalu, kajti j vsa sedanja uprava, nastojanje in hlepenje j naperjeno je v ta cilj: — združenje z j Italijo. Caveant consules tedaj ne respublica detrimenti capiat. Dokler v Trstu obBtoji še peščica slovenskega življa, ta bode branila, da se nasprotnej stranki želja ne izpolni. sovražne. Sicer pa „N. F. Presse" tudi v zadnjej številki odločno odklanja vsak kompromis in brije norce iz ponudbe kon* servativcev. „Zmernost je zvezda zvod-n i c a, katera vara Nemce iu jih zvodi v močvirje." In potem pa vladni proroki nam na vse pretege propovedujejo, da bodimo zmerni. Pojte rakom žvižgat: kar je na jednej strani prav, mora biti na druge j tudi. Vnanje države. Ruski politiški krogi neso i zadovoljni b pogodbo, ki ste jo sklenili ■ Angležka in Nemčija glede odstopa otoka llelgoland. V Rusiji menijo, da je Angležka izgubila s to pogodbo ua svojem narodnem ugledu, moralni vspeh da je tedaj le na strani Nemčije. Nemčija Bi je i pridobila izvrstno oporo za obrambo nje Politični pregled. Notranje dežele. Občili zbor družtva „P r o-Patri a" obrežja in zajedno vstvarila hudo zapreko redkokedaj doletč postav dobrote iu zato muČeniki! Odlok načelne važnoeti. Poročali smo nedavno, da je slavni Tržaški magistrat uprav v zadnjem trenutku prepovedal napovedano veselico barkovljanskega družtva „Adrija". Proti tej neosnovanoj, le iz strastnega sovražtva do nas Slovencev — in osobito do okoličanov — nastalej odredbi magistratuvej storilo je vrlo družtveno predsedništvo vse potrebne korake. Zadovoljstvom bilježimo vest, da se je tudi visoko namestništvo prav resno in nepristransko bavilo s to zadevo in celo poizvedovalo na lici mesta. Dne 26. t. m. pa je dobilo družtveno predsedništvo dopis od magistrata (št. 24052/8), v katerem se objavlja, da je visoko namestništvo razveljavilo rečeno prepoved ter dovolilo, da Be veselica priredi po že objavljenem programu. Navidezno ta zadeva ni posebne važnosti. Ako pa pomislimo na neizogibno pogubne posledice, katere bi mogle nastati za vse družtveno življenje naše, ako bi le parkrat obveljalo to magistratovo nasilje, inora nam biti jasno, da je gori imenovani odlok Tržaškega namcBtništva velike, načelne važnosti. Za ta odlok smo slavnemu namestnistvu od srca hvaležni. S tem pa nikakor nočemo reči, da je namestništvo z rečenim odlokom napravilo kako konce~ sijo nam Slovencem; o ne: dalo nam je le, kar postava veli. Ali mi Slovenci smo že tako navajeni, da nas le Kadilo se je močno, ali vrabcev vendar ni hotel nijeden pasti na tla. „Na čakaj, grem pa jaz na drevo" pravi Tonče „pa malo potresem ; pa boste videli, kako bodo kapali, kakor zrele murvice." Kouiaj se spravi na drevo, že sfrčijo oplašeni vrabci. Tonče pa stresa prazno vejevje. Kar na enkrat začne sam kihati in vpiti: „Ne kaditi, če no se udušim." Udu-šilo bi bilo kmalu ubozega Tončeta. No rešili smo ga vendar slednjič take nesreče. Ko je Tonče spet dospel na trda tla in se žvepleuega dima oprostil, je še-le spoznal, da sta mu jo študenta „naredila"; ruzjarjen hoče enega popasti, ali tička sta že bila odnesla pete. Uro kasneje ju dobimo pri Šegalu, ko sta pri cebedinu posegala po novej polenti; gostilničar je pa čakal na vrabce. Pokojni Tinceli Se-galov je pa izvede), kako smo vrabce lovili. Ko na vratih ugleda Tončeta, Be mu začne smejati, rekoč: A b' gladu, špegu, zjou, kuku, pa nič vidu*) .... Buruš si, pravi buruš !" — „Tako vidite, goBpod, je beseda buruš nastala", dokončal je v smeh vseh navzočih Karol svojo povest, katera pač zasluži, da se vvrsti med do mače kratkočasnice. C u k. nič videl. A si, gledal. Apegnl, zijal, kukal, pa ta-le hotela odpluti iz vzhodnega morja. Rusija ne more ostati mirna videč, kako dan na dan narašča upliv mogočnega nemškega tekmeca. „Graždanin* zahteva, da Rusija najzdatnejše podpira Srbsko proti Avstriji. Trenutek da je ugoden, da se odpre ruskej trgovini novih tal. Rečeni list pri-pa dr. A 11 i I i o poroča osnovo trgovske družbe, ki bi po-| epeševala trgovino mej Rusijo iu Srbijo, ogerske delega- Politična podpora je Srbom zagotovljena, c i j e vsprejela je due 26. t. m. proračun dokler ostanejo zvesti sedanjej politiki. V o rednih in izrednih potrebščinah za voj-; finančnem miniaterstvu izdelal bode po-sko, potem ko je zastopnik vojnega mi- sebeu odsek načrt za rusko-srbsko trgo-nistra izrekel, da vprašanje o zvišanju vinsko pogodbo. V tem odseku so tudi prezenčuega števila še le študirajo. Vpra- generalni konzul Beligrajski in dva za-šanje glede brez dimnega smo d- stopnika Srbije. Zajedno se bode sklenila n i k a je že dozorelo in se bode ta smod-! indi lrnnsularntt noerodba. vsled katere se nik skoro uvel, Predvčerajšuem preteklo je deset let, | sulati. odkar ju sedanji naš finančni mini- bode dno 29. t. m. v Tridentu. Udeležba ruskej mornarici, ako bi od strani Primorske bode nekda mnogobrojna. Došli bodo vsi italijanski poslanci. Ustanovil se je poseben odbor, kateri bo slovesno vsprejemal udeležence. Na dnevnem redu bode tudi predlog ob ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Prihodnje središče družtvu bode Trst; predsednik C o f 1 e r. Plenarna seja tudi konsularna pogodba, vsled katere bodo ob Črnem morju osnovali srbski kon- ster vitez Dunajewski vsprejel Torej stranka Srbskih napred-njakov se hoče ros organizovati in tudi finančni portfelj. Nočemo tajiti, da se neso udeležiti volilnega boja. „N. F. Pr." piše, za njegovega ministrovanja ljudstvu nalo-' da se bodo naprednjaki v Bkupštini pri-žila razna težka bremena, a priznati nam družili liberalcem. Po' našem roenonju je, da je morda najspretnejši finančni minister, kar jih je imela Avstrija v zadnjih desetletjih. Ce že ne druzega, priznati mu moramo to, da je prenehal z vednim kopičenjem novih dolgov. Tudi minister domobranstva grof "VV e 1 s e r b h e i m b slavil je istega dne svojo desetletnico. se bode liberalna stranka le kompromito-vala, ako se iz golo zavisti do radikalcev /veže z zloglasnimi naprednjaki. Gospodje v Bolgarskej imajo pogum, to so jim mora priznati. Sklenili so nekda, da bodo ostavili plačevanja tributa, ako ne bi Turška vlada ostavila svojo se radujemo, ako naui kedaj vender-le-privoščijo, kar so sicer samo ob sebi razume. Veselica „A d r i j e" bode jutri popoludne v vrtu gostilne „Al Ri-sorgimento". Program priobčimo na drugem mostu. Kakor rečeno : te veselice zgodovina zadobila je neko občo važnost in nadejamo se, da beBede naše no padejo na nerodovitna tla, ako prosimo vse mestne Slovence, da se v kolikor moči velikem številu udeleže jutrajš-nje veselice v Barkovljah. Pomisliti je tudi treba, da je imelo družtvo „Adrija" vsled prepovedi napovedane veselice nad 100 gld. škode. Dolžnost naša je, da vsak po svo-jej moči odškodujemo družtvo, ki so tako neustrašljivo bori za narodne pravico naše. Tržaški meetni evet imel je predvčerajšnjem svojo bcjo, Predsednik je ob-iavil, da bode svetnik dr. d' A n g e 1 \ zaBtopal mcBtni svet pri občnem zboru „Pro Patrio", kateri bodo v Tridentu dne 29. t. m. Upravi mestne blagajne za leto 1888 dali no brez debate absolutorij; isto-tako so odobrili poročili mestnega muzeja umetnosti „Revoltella* in naravo-zgodo-vinskega muzeja. Municipalno delegacijo so pooblastili, da naprosi pri vladi dovoljenja za pobiranje 17% na občinske doklade davku na hišno naje nščino za leto 1891, ne ozirajo se na obravnave, ki se vrše glede hišnega davka in davka na hišne niijemšČine. Vzeli so na znanje izkaze o dohodkih mitnic in klavnice za leto 1889. Bile so tudi obravnave o raznih osobnih zadevah. Za II. razred italijanskega oddelka v Skednju imenovali so učiteljico J o s i p i n o Cocever. Iz Trsta se nnm piše : Javljam Vam danes povest, kako j« tukajšen Nemec, član nemškega pTurnvereina", hotel Ruse opehariti. V Milskeni zalivu zasidrana je ruska oklopnica „Vladimir Monotuah", ki ima nad 500 mož na krovu. Možtvo je po leti vse belo oblečeno in ima tudi belo obutev in zato je poveljnik oklopnici naročil pri tukajšnjem čevljarji Nemci Nim-merrichterji 500 parov postolov (šolnov) od belega platna. Nemec je naročilo opravil in oddal vseh 500 parov v nadi, da bo se blago tebi nič meni nič brez ugovora odobrilo. A Rusi so naročeno blago vestno pregledali in takoj našli, da se je pri po-stolih mesto usnja rabil le karton itd., da jih je nemški čevljar hotel opehariii. Zato so mu dali bele postole nazaj ter so ob držali svoje rublje. „SI. Narod". Kupovanje glasov. Pri volitvi za Tržaški mestni zastop bil je nekov V i n-cenc Sancin hud agitator za lahon-skega kandidata za I. okraj K a r o I a Bane Ilija proti slovenskemu kandidatu dr. Sancinu. Vincenc Sancin dal je Tolilcema Luku in Mihaelu F lego neko svoto denarja, da bi glasovala za gorečenega lahonskega kandidata. Včeraj so vsi trije imenovani stali pred sodiščem radi pre-greška proti členu VI. zakona z dne 17. decembra 18G2 št. 8. ki se glasi: Kdor ob času volitev pri izvrševanju političnih pravic kupuje ali prodaja glase volilcuv, ako na zvijačen naciu upliva na glasovanje ali na njega izid, se stori krivega prestopka v koliko se to njegovo postopanje ne bi moglo kvalifikovati kot zločin in je kaznovati oštrom zaporom od enega do (j mesecev. Sanci n a so obsodili n a t r i tedne ostrega zapora, oba F lego sta pa vjela po en teden. Zapomnito si to volilci ! Oemešili SO se. Dr. Batieggio sklical je v nedeljo tuKj v Trstu shod, kateremu naj bi bil namen, vzbuditi italijansko politično družtvo za Istro do novega, vspeš-nejšega delovanja. Ali o groza! doslo je vsega vkup samo kacih 10 gospodov — iz mesta celč samo dva. Velikanski „fiascou* videl se jo neizogiben. Ni-li to najžalostnejša ironija: prirede shod z namenom preporoditi družtvo in jo dovesti do veselejšega življenja, a pride jih borih deset glav — vsakako slab omeo bodočemu „veselejšemu delovanju". Ta dogodek naj zabilježijo v svojej iredentovskej kroniki kot gorostaBen škandal. Ali že znan slovenski pregovor pravi, da je vsak izgovor dober, če ga prav pes na repu prinese. Tak izgovor našla jo tudi žalostna ta italijanska družba. Izgovora sicer ni prinesel pes na repu, pač pa ga jo iztaknil puljski odvetnik dr. B a s e g g i o. Saj pravimo : kdor zna, pa zna! (Jujto torej, kako je kuuštni dr. Baseggio izvlekel malobrojne gospode iz zadrge : rekel je, da je policijska oblast razžalila družtvene pravice, ker je k zborovanju poslala svojega komisarja. Ker pa v navzočnosti komisarja — rekel je slavni Baseggio — ne kaže zborovati, zapuste naj vsi dvorano. In tako se jo tudi zgodilo! Ker torej zborovati neso mogli — kajti zborovanje pri tako malošteviluej vdeležbi bil bi pravi škandal — in ker neso vedeli, kako bi se rešili iz zadrge, služiti je moral ubogi redarstveni komisar za golo pretvezo, da so se mogli gospodje poizgubiti iz dvorane. To bi bila torej nF.jnovejša komedija naše šinjorije! — Mi bi imeli le to pripomniti, da nam vladni komisar ni bil še nikoli v nupotje, da ne bi mogli zborovati. Vzlic komisarja govorimo vselej odkrito iu kakor smo se namenili, kajti in i nemamo ničesar na srcu, kar bi morali prikrivati prod božjimi in svetnimi postavami. Ako so gospodje smatrali za potrebno, rečeni shod objaviti policiji, imela je policija neop'»-vržno pravico, poslati k shodu svojega zastopnika. To je vender jasno kot beli dan! Zakaj torej neso zborovali ? Ako bi bil komisar brezpotrebno sezal v obravnavo in ako bi bil prekoračil svoje predpise, potem prišla bi še le vrsta na gospoda, da prestujejo. Prav ima organ isterskih Italijanov „L* Istria" trdeč, da voditelji italijanske stranke so politiško nezreli. Vsmilite se ubozih, od dela odpuščenih delalcev tovarne za plin! Delalci so izključljivo slovenske narodnosti. Kdor more, priskoči naj s kako denarno svoto na pomoč! Osobito pa naj se potrudijo oni, ki imajo priložnost v to, da preskrbijo ubogim ljudem zaslužka. Ob takih prilikah pokažimo, da srno vdani veri ljubezni, veri krfčanskega vsmiljenja ! Lažnjivec „L* Indipendente". V nekem odgovoru listu „Adria" trdi „L* Indipendente* da je bil veleč. g. župnik barkov-Ijanaki poklican k škofijstvu na odgovor radi tega, ker je cerkveni orgljavec po procesiji sv. Rešnjega telesa dan sviral neko koračnico. Župnik da je pa odgovoril, da je že organista pokaral. Na vsem tem ni nijedna besedica resnična. Veleč, g. župnik ni bil pozvan k škofijstvu, niti ni pokaral organista. Pač pa je soglasno menenje, da tako lepe procesije ni bilo v Barkovljah že dolgo let, kakor je bila letos. Iz Kontovelja SO na piše: Pri snovanju tukajšnjega pevskega družtva „Danica" bila je edina misel, da bi to družtvo vsaj deloma delovalo vzajemno s pevskim druž-tvom „Hujdrih". Sedaj, ko smo to družtvo postavno delovati, nikdo ne misli več na to. Dasi so obe vasi skupaj, imajo skupno šolo in bi morala biti želja vseh, skupno j delovati za povzdigo našega naroda, stojiti j ti vasi v večnem prepiru in sovražtvu. Prav pogosto se dogajajo izgredi. Teh izgredov se sicer ne udeležujejo udje ne enega ne druzega družtva, in če se pripeti, da je bil kateri ud sluČHjno zraven, gotovo nj on uzrok teh nemirov. , Da se pa to odstrani, treba, da se družtvi prijateljsko združiti, potem bi na-j stal mir tudi med drugim občinstvom. To združenje mislim si takle: Prvič, da bi se j družtvi vzajemno obiskavali in tudi ob takih prilikah skupno peli. Pogovorili bi se tudi o marsičem, kar bi bilo na obe strani v korist. Sčasoma bi se priredilo skupne veselice in izlete. Seveda, da za sedaj je to (še nemogoče, ker naše družtvo ni še za-; dostuo izuČcno. Da se doseže ta naš namen, treba je sedaj pri začetku stopiti na nogo in delati na to, da se napravi mir in sloga. Obrnemo se torej do slavnega odbora pevskega družtva „llajdrih", da nam pove svojo misel; pričakujemo ugoduega odgovora. Vaše družtvo je stareje in bolj izkušeno o društvenih razmerah, zato mu dumo prednost; kdor pa ima prednost, ima tudi večjo odgovornost, da se našo želje uresničijo. Našo družtvo pa hoče napeti vse svoje Bile za dober vspeh. Bratski približalo se nam je tudi pevsko družtvo „Adrija", kojega slavni odbor nam je poslal čestitko ob priliki ustanovitve našega družtva in nam slovesno zagotavljal prijateljstvo in pomoč v proslavo nase svete domovine proti navulom krutih nam aovražnikov. Zatorej slavni odbori pevskih družtev „llajdrih" „Adrija" in „Danica" delajte na to, da se vresničijo naše želje, ter s tem pokažemo našim nasprotnikom, da še živi slovenski narod ob sinjoj Adriji, kateri sme tirjati svoje pravico. Sloga jači, nesloga tlači. Janko Verhovski. Pevsko družtvo .Adrija" Barkovljah. Vabilo na veliko veselico, katera bode v nedeljo dne 29. junija 1890. v vrtu gostilne „Al Ri sorgi m c u to" blizu župne ce-k ve. Vspored: 1. A. Hribar: „Pozdrav gost mi*, zbor. 2. H. Raže m: , Himna Adrije", zbor s spremljevanjem orkestra (novo). 3. Fu-erster: „Pjevajmo", zbor. 4. Foerster: „Ave Marija" iz operete „Gorenjski slav-ček", mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 5. S. Gregorčič: „Domovini* de-klamuje gospodičina N. N. 6. II. Volarič: „Kdo vstaja na dan?", zbor (novo). 7. I. pl. Zaje: „Večer na Savi", zbor s spremljevanjem orkestra. 8. K. Trifkovič: „Šolski nadzornik", vesela igra s petjem. 9. Prosta zabava in ples. Ako bode vreme neugodno, veselica se bode vršila v dvorani iste gostilne. Začetek ob 6,^ uri zvečer. — Ustopnina 30 nč.; sedeži 10 nč. — Ker bo stroški za to veselico veliki, se radodarnosti ne stavijo meje. Iz SV. Križa dohajajo dan na dati pritožbe o tamošnjih odnošajih. Tako nam nekdo zopet piše: Pri nas ga ni in ga ni človeka, ki bi se pobrigal za korist občine. Gospod učitelj se le briga za to, da njemu samemu dobro gre. Dokler je bil pri nas učitelj Pelicon, bilo je vendor boljši, kajti je vsaj podpiral ljudi z dobrimi nauki iu nasveti. Sedanji pa čisto nič no stori in ljudje so zabredli v grozno temo. Župan naš pa je na stiani sedanjega učitelja, ker mu ta poslednji pomaga pri pisarijah. Da žalostno je: strašno valovje vzdigujo se čez nas iu nas bode — bojimo se — preplulo. Kdor bi se v teh žalostnih časih dvignil ter nas rešil hude moro, ki nas tlači, temu bi slava na veko slovela. „Wiener Zeltung" je objavila postavo o dovolitvi in pogojih za gradnjo dolenjske železnice. Deželnozborske volitve na Štajerskem. Včeraj bile so volitve v kmetskih občinah. Izvoljeni so bili v Mariboru gg.: Fran Robič in dr. Fran Radey; v Ljutomeru g. : dr. Ivan Dečko ; v B r e ž i o a h gosp.: Josip Jerman; v Slovenjemgradcu g.: dr. Lipold; v Ptuju g.: dr. Jurtela; v Celju gg.: dr. Josip Sernec in M. VoŠnjak. Ta izid je velečasten za Štajerske Slovence. Razen dr. Suca, ki se je moral umakniti jako priljubljenemu župniku, dr. I. L i p o I d u, prodrli so vsi predlagani kandidat je. V C e I j i bila je volitev jednoglasna, tudi volitev na Ptuji sme su zmatrati jednoglasno. V Mariboru, kjer jo bil nemškutarjev napor najhujši, imela je narodna stranka 14, oziroma 16 glasov več, nego pred šestimi leti. Lepa je bila tudi volitev v Brežicah, osobito pa nas veseli ona v Ljutomeru, k jer je navzlic vsej agitaciji glavarja Mac Nevina zmagal uzorni rodoljub dr. Ivan Dečko, izredno delavna in spretna sila. Umrljivost V Trstu. Od nedelje 15. junija do sobote 21. junija umrlo je v Trstu 36 možkih iu 27 Ženskih osob, vkupno torej 63. V istem tednu preteklega leta umrlo je 55 osob. Otroka je odložila neka nepoznana mati pod stopnicami Ins. štev. 13. v ulici Via dello Squero nuovo. Uradnik Emil Hoffinann vsniilil se je ubozega črviča. Poleg otroka našli so listek z napisom : „Ona oseba, katera bode riašlu to dete, rešila jo bode gotovo smrti in blagoslov moj bode spremljal nje družino". Podpis se je glasil : „Neka mati, ki niti zase nema zadosti kruha." Poskus samomora. Težak Josip Primožič poskočil je, hoteč se usmrtiti, v morje; toda izvlekli ko ga še o pravem času mornarji in ga izročili redarstvu. „Slovensko petje v preteklih dobah". Spisal, izdat in zalomil F r a ti R a k u š a, nadučitelj. Došla nam je ta lična knjižica. Prečitali smo jo so zanimanjem. Razdeljena je v tri dele. V prvem oddelku čitamo podatke za zgodovino slovenskega petja; v drugem kratke životopise (deloma se slikami) umrlih slovenskih skladateljev; in v tretjem životopiso (tudi se slikami) še živečih slovenskih skladateljev. Knjižice ho bode razveselil vsak prijatelj hIov. petja. Vnanja oprava knjižice dela vso čast „Narodnoj tiskarni". Cena broširanej knjižici je 80 kr. lepo vezanoj z zlato obrezo l gld. 50 kr., po pošti 5 kr. več. Dobiva so pri ljubljanskih kujigarjih in knjigovezu p. J. lionaču v Ljubljani. Tržno poročilo. Cone kh rs/umo, kakor ho prodaje na dobolo za gotov denar). Cina od far. Kava Mocca.......100 K. 132.— Itio biser jako litin . „ —.— ■'«»» „ „ „ . „ 120.— Santos lina ..... „ lil.— „ srednja ... „ 107.— Guatemala..........„ 118.— Portoricco..........„ 133,— 8uri Jagn do Guba . „ 130.— Ceylon [ilmit. lina . . „ |;iS,- .lava Malang. zelena . „ 118. - Campinas..........„ — .— liio uprtitia ..... ,-- „ lina............„ 111.- „ srednja .... „ 10(3.— Cassla-ligne" v zabojih . . „ 29.50 Macisov cvet . . ... „ 39». - Inger Bengal............„ — Papar Singapore..........„ Petiang............„ 54.— Ratavia ...........„ i">5.— Piment Jamaika..........„ 3H.50 Petrolej luski v sodili . . 100 K. 7.75 „ v zabojih . „ 8.7;» Ulje bombažno omorik. . . „ 32. — Lecce jedilno j. f. gar. „ 41.— dnlmat. s cortilikat. . „ 44. — namizno M.K.A.j.f gar. „ 53.— Aix Vierge .... „ 1)4 — „ fino..........„ 6» — Itozici puljožki ..... „ 7.5» dalmat. s cert. . . * — Smokve pnljeiko v sodih . „ — „' v vencih . „ 15.5» Limoni Mesina......zaboj G.— Pomeranče Puljesko..........— .— Mandlji Hari I.a.....10» K. 100— dalm, I.a, h cert. „ —.— Pignolli..................„ 09.- Bii it«lij, najti noj i ... „ 19.- „ srednji ... * 17.5» Kangoon oxtraj ... „ lf>.f>0 „ I.a! carinom „ 14.7") II.«/ ... „ 12.25 Sultauine dobro vrHli . . „ 40.— Suho grozdje (opata) ... „ 24.— Cibefcs..................„ - Slanikl Yarmouth .... »od —.— Polenovke uredne volikosti 10» K. 34.— velike..........„ —.—■ Sladkor centrifug, v vrečah „ curtifisk..........30.75 Faiol Coks..............„ 10.50 Mandoloni..........„ 8- Hvetlorudcči .... „ H 5» ronuiormlefi .... „ —.— bohinjski............„ 8.75 kanarček............„ 9.— beli, veliki .... „ 9.50 zeleni, dolgi .... „ 7.— n okrogli ... „ 0.25 menam, Štajerski . . „ b.— Kailo . •..............„ 92.- Seao konjsko..............„ 2. - „ volovuko............„ 2.— Slama............„ 3.— blago da far. 13 4.— 127.— 115 -10*. - 13"'. -137. -1 flk — 119 - 11"».-108.— MU.— KI K— 23. -C, 7 -66. -66»— 39. - M-42 -45.-51 -• 0. O'.1.— 7.7"» 10- »; r,0 lb/.- 71. -10.36 18.-10.-i r». — 12 50 12 - 94.- :V»0 380 Znaten postransk zaslužek, ki ho vedno vekia in ki dolgo let traja, morejo ni pridobiti pripravno iu zaiiotdjivo iiHobo (odsluženi žumlarji iinajo prednost), katero «o v ved nuj dotiki •/. občinstvom. - Vprašanja jo po.šiljuti : „G. 8. 1H80* Graz, posti a gor nd.' 11 — Obbrežno kopališče FONTANA, ob nasipu mola Santa Teresa. Posebni oddelki, teraso in toilettes za gospe in gospode. Posebno pripravljena kopolj za otroke, h katerimi lahko vstopijo tudi gospe. Douclii o«! vodovoda „Aurisinu". OOItKE KOPELI IN GORKI DOUCUI. Telefon i*'- brezplodno na razpolaganje obči ustni. Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije Kopališče se je odprlo x dnoili juniju Jedna kopel za odrasono.....f. —.HO „ „ m otroko....... — .20 Gorka kopel............ — .HO „ z douchum....... 1. - Proti sredi mesecu junija bode /uvod električno razsvitljen z n oboćnimi in 'jo žarniini svetilkami. Informacije dobivajo se v mestnej pisarni gledališča Polvthcaina na Korzu in sicer od 10 ure zjutraj do l uro popoludno iu od H do 5 uro popoludno; tam so tudi vzprojo-majo naročila. Kndi znižanja crn naročilom za obitelji, kakor tudi za gospodo državne in mestne uradnike, so jo obrniti do lastniku samega (Via del 1'eico 21, s katerim so more govoriti vsaki dan od !+. do 11, ure prudpoludnom. 0—9 Nadzorstvo 5-ft M ej na rod ni promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev KONRAD EXNER via Squero Nuovo št. 7, skladišča via 1'erriera št. 9 (Telefon št. 265) v lf*tll. Podružnice v Pulji, Gcrici, na Beki in 7 Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov. Prevažanje meblev vzprejemlje ho na vse strani. — Razpošiljajo in vzprejemljejo na v varstvo kovčegi, zaboji, koši itd. 1 rgovin*ka agentura državnih železnic. _ Spedicijski bureau c. kr. južne železnice r OPATU 1. Redna dovažanja in odvažanja do in od parnikov. — Nakladanja in razpošiljanja na vse strani. — Zastopniki v vseh mestih doiua in v inozemstvu. Služba 7.» poštne in hitre pošiljatve in pošiljatve 14—2 prtljage. Glavna agentura paroplovnih družb za Istro in Dalmacijo. NB. Prazni vozovi za prevažanje meblov odpošiljajo se točno na vne postajo. Informacije točne in <*ratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu. -Sm Iu i) Hi Riccardo Dinelli iCfl Via 5. Lazzaro št. 15, Trst. |jf Zaloga alabastra vsake kvalitete pfl M '» oblike. |Ufj I Tovarna za gips § -011 različnih vrst na drobno in debelo. m [■jrj Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih ™ cenah. 22—44 [Ifi Letno stanovanje v (Gorenj era Logatci s potrebno sobno opravo za rodbino treh oseb, odda ne takoj. Natančneje o tem pove gospod Janez Ribar 2 3 v Gorenjem Logatci (Ober-Loitsch). K W IZDE kornebnr^k živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se dnje živini redno živinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnjo izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwizde krepčajoča krma /a konje in govedo za brzo pomoč onemoglo živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 0 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kuiztle svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.20, tnali 63 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr. og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občin-, stvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in pa se pazi na gorenju varnostno znamko. Pošilja se po poŠti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis- i apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/. J ob. Kwizriu, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravni&ke preparate. Garlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenah in na vse kraje. 5—s Prva Hniska firma za razpošiljanje manitaUturnega blaga Bernhard Ticho — Brno 14-20 mul m n k. t St. i razpošilja po poštnem povzetju. SAJE CREPE čistil volna, dvojna širokmt lo metrov gld. A. NOUVEAUTES snovij za ženske obleke: z modnimi črtami in earroaux, dvojna širokost, 10 in. jjl.H PISANO praktična snov za hišne obleke 10 metrov gld. -I. Ciladkolmrvenamoderna snov v vseh novih barvah dvojna širokost lOmet.gld. 5.— CHEVRON nove vrste, črtana snov, dvojno širokost lOm. glS'50 Trožica lEreidraht) dobrekakovosti 10 m. g.^HO ČRNI TERNO saksonski fabrikat, dvojna širokost 10 m. gld 1'50 DOMAČE PLATNO 1 komad HO vatlov gld.-t »O 1 * 30 „ „ ''i.S'SO KING-WEBE bolje nego platno I kom. širok, 30 vatlov gld. A. - SIFON ! kom.HO vatlov I. vrsto g.5 .r>0 naj boljšo kakovosti g. O. SO KANEVAS ll k. 30 vatlov lila gl. 1-80, 1 k. lO vatlov rade« gl. i'SOuu Ivas iz niti 1 k 30 vatlov lila in rudeč gld. O.— RAJE-RIPS v vseh barvah, 10 m. gl. SI 50 OKSFORD ki se more prati, dobro kakovo-vosti, 1 kom. 80 vatlov gld- 1'50 Zefir za srajce najboljše, kar se more priporočati, 1 kotn 30 vatlov gl. O SO BOSTON ki se more prati, najnovejši •leseni, 10 metrov gld. 3' - Jedna Rips garnitura lobstoječaod'i pogrinjal za posteljo iu 1 7.aniizo,sosvilouimi fran-žami gld. t — Tunis-portiere |/.a 1 okno,kompletne2 delaf.3'50 Tedna garnitura od jute |2 posteljna iti 1 namizno pregrinjalo z franžani gld. 3 r»ft Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld S-30 llulandske dolge preproge (o-| stanki i 10 -12 met. dolge 1 o-danok gld 3 OO Najnovejši francoski voili, kisel inorejo prati, krasnih načrtov, 10| metrov gld 3 SO Rjuhe brez šiva iz dobregadoma'1 čega platna 3 kom. gld, 3 itO Platneni lava-roboi z zavozlani mi franžami »i kom. gld. * IO Ženske srajce i/ š i fona in platnal s lino Stikari jo3 kom. gld. !CSo| Ženskesrajce iz trpežnega plat. obrobljene sčipkamifik. g. » '251 M ozke srajce lafit noga izdelka be-l le ali barvane 1 kom. I vrste gid.l l wo II. vrsto gld. i •»«> Srajce ladelalce i/, runtbufikogal oksforda. kompletne, velike. s| kom. gld 9' — Normalna srajca kompletna veli ka, l kom. g 1.BO Normalne hlačel komp. velike, 1 kom. gld ■ 501 i Poletnoogrlnjalo!'i,dolgog.l.žol I konjska plahta najboljšega iz-| delka, 190 om dolga, 130 cm široka, gl. ISO. Carskorumenal plahtazafljakerje 1 kom g *£.~>o| Vzorci gratis in franko - llustrovan modni žurnal „Briinner Neuheiten" gratis in franko. NajboljSa 27—40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna tinela sukna Sigel-Imhof v Brnu. /a elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 Oitrezek v dolgosti 3-10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezok iz pristne ovije volne velja: __gld. -I.NO iz navadne gld. 9.T5 iz line |y* gld. I O.SO iz jako tine gld. | 9. IO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: s Hvilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovee in turisto, peruvienne in tosking za salonsko obleke, prepisana sukna za gg. uradnik«, blago ir. sukanca za moške in dečke, ki se sine prati, pristna piquč-gilet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopoiiljatev se jamči. _Uzorci zastonj i franko. Podpisani imadu na svojom skladišču — u Trstu, ulica Zonta l»r. 5 — svako-vrstne strojeve za gospodarstvo i svaku drugu porabu. Osobito preporuču j^aisaljke (pumpo) z.\ vodnjake i cievi, mlatilnice i čistilnico žitu, mrvilnice kurnze, stiskalnice (preše) mastilnice groždja itd. P roda vaju i zvrstmi domaću i izvanjsku robu uz nizke ciene te j ti razpoiilju prosto od carine, tako da nije uz svu carinu skuplja n go li je drugdje. 4 Postarati če se. da njim neuzmanjkft škropilnicah C n n d e o proti peronospori, kojim daju svi vinogradari prvenstvo pred drugimi, tako da čo moči svim narućbam zadovoljiti Schivitz e Comp. Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefioril Čisti kri. Izvrstno sredstv <, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zahasanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten za zdravljenja stane ol) kr. in se dobi v odlikovanoj lekarni l'raxmarer „Ai duo Mori" Piazza Oraudo. B —10 Srečke Dunajske razstave po 1 gl. ie-3 Vsaka srečka je veljavna za obojna žrebanja. Me%nnniek «lol»itk.ov xn oliOjnn {rebanja. 1 8 Prvo žrebanje 14. avgusta 1800. Drugo žrebanje 15. oktobra 1800. 1 dobitek vreden 50000 gld. 1 dobitek vreden 50000 gld. 1 » , SOOO 1 n , tOOO 1 „ IOOO 2 dobitka vredna vsak SOO „ 5 dobitkov vredni SOO „ 10 „ „ IOO „ 10 20 „ SO 20 50 „ *0 „ 50 200 „ po IO sreč. razst. 200 2000 „ „ ft „ . 2000 Srečke po 1 gld. SOOO *OOI> IOOO dobitka vredna vsak SOo dobitkov vredni too IOO n SO IO » 10 s V TRSTU pri: Gius. BolafFio, Alessandro Levi J.&S. KESSLER, v BRNU i« 1» (MORAVSKA). Največja in najcenejša razprodajalniea za poletje. Ceniki moškega in ženskega perila, tkanin in galanterijskega blaga, vzorci sukna in odrezki brezplačno in franko. Uazpošiljatev po povzetju. Zaloga siikiicnega blaga. It juhe, 1 komad brez šiva, 2 m. dolg f. l.SO Blago za poletno obleko, more se oprati, najnovejše, praktično. « in pol metr. za popolno moško obleko, for. 3.— »- 3Iodne stvari j za gospode. JSrajee za gospode iz Sifona, kretona. joxford, najboljši izdelek I.a f. l.t<0 Il.a f. I.30 ;Oxford- srajce za delavce močne dobre ^kakovosti, 8 komadi prve vrste for. Sukneni ostanki za niožko obleko tu žensko dežne haljine, 3.10 m. za cclo obleko f. 3.IS Pristni angležki Ševiot. 310 m za popolno možko obleko for. 8.50, 7,.r>0 in f. It — Spodnje hlače iz trpežnega platnu, za 3 komade I. v. for. 2 on H vrste for a.HO Blago za vrh no suknjo najnovejilh barv, najlitiejSo kakovosti, 210 m. za popolno vrlino suknjo for. O. —< Normalno perilo, .liigerjuv zistum, iz čiste volne, za gospodo in gospe, 1 srajca f '.50, 1 hlače 3 f„ iz pavolo 1 kom f. l.SO Kleg,nutno urejeni uzorniki z 400 podobami gospodom krojačem nefrankirano. Moško nogovice za poletje, bele in barvane pleteno, li parov for. I.IO Potni plašči, volneni, 3-50 dolgi 1-iio široki tor. 4.SO Svileno-Finieh nogovice za potn^ noge, 12 parov fnr. 1 tO Blago za ženske noše. Žepne rute, 12 kom , obrobljene, z bnrva-ii i m obrobljom, za možko f. 1 20 za gospe f. 1 - !! Najugodnejša prilika !! Čepice iz sukna iz najlinojšega brnskega sukna, zn gospode in dečko. « kom. f. I 90 ISlago-zetir, pristno barvano, naj kras-nejšili barv 10 metrov for. 3.SO Perilo za gospe. Carirovano in progasto modno blago. (;0 cm. široko, zu ponočno suknje, žensko in otroško obleko, 10 metrov for. 2.SO Ženske srajce, <1 kom , iz trpežnega platna z zobci f. 3.25 s štikarijo for. S. - Župon- in trožično bi igo vseh barv 10 m. I. vrsto 3.50, II. vrste for «.»0 Nočni korseti iz tinega Sifona iu tinlm štikanjem. 3 kom I v f. 4, TT. v. P. 1 *0 Brocat-, .lakunrt in volneno ltips-blago, ' (> cin. široko, v vseh mogočih burvah 10 metrov for. 3.00| Ženski predpasniki iz oxforda, kretona, Hurovoga platna ali Sifona, <> kom. for. I AO Spodnje kitlje za gospo iz rouge. surovega platna ali Sifona, 3 kom. f. 3.— iz mohairja ali zefirja, 1 kom f 1 50 in f. 2 — Nervi, yo cm. širok, nežno lisasto modno j blago najnovejših barv, 10 metlov for. 4.SO Heige in l)oris najnovejše gladko in kari- . rovano sukno iz čiste volno 10 metr. f. OSO Rute za na glavo iz foila. najnovejših uzoroev, B komadov • for 1 *0 Temo ili kašmir, dvojnato široko, črno iu barvauo 10 metrov for. 4*—i Ženske nogovice za poWjo, bele in barvane, t'< parov pletenih for 1 .SO Plavi tisk in francoski Creton za opralno obleko, 10 metrov f 2f>0 f. 2.SO Blago iz platna in tkanine. Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, črno iu v vseh barvah, 10 m. f. O SO 1 komad = 29 vatlov Zastori, odeje, preproge. Domače platno močne kakovosti. 1 kom. >(29 vatlov) 5|, for. 5.50. «/♦ f'"1- 4-20 Zavese iz jute, najnovejših tiskov, popolno dvobarvno f. 2.30 četverobaveno f. 3 SO King-tkanina, bolja od plutnn, najboljše znamke 1 kotn *jt for. 7.50, «/, for. S MO Oxford najnovejših uzoroev, 1 kom. (29 vatlov) for. l.SO (iarnitma iz jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo, najnovejših tiskov, dvobarvenc for. 3.50, četverobarvono for. O — Chifon za možko in žensko perilo, 1 kom 80 vatlov) I v. for. 5.50, u. vrate for. i so Stepane Iiouge-odeje, popolno dolgo in široke, komad for 3 — t'annevns za posteljne preprope, 1 kom (80 dunajskih vatlov) I. v. (i f., TI. v. f. S «0 Jacijuard-Manilla preproge, 10 metr. dolgo trpežne kakovoH i for. 3.SO Atlas (iradl za posteljno preproge, 1 komad (30 dunajskih vatlov) 1 vrsto for 7.;")0 11 vrsto for S.SO > Kips-garnitura, 2 posteljni in 1 namizna odeja, najmoden jfte barveno sestave f. l.SO ' astnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu