Poštnina plačana v gotovini
PROSVETNI DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Štev. 9	Ljubljana, 5. maja 1953.	^ Leto IV.
Skuški fdeiuMt utitdistva
OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL
Glavni referat na skupnem plenumu Združenja učiteljev Jugoslavije in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije v Beogradu dne 16. in 17: aprila je imel tov. Milisav Mijuškovič. Zadržal se je predvsem pri problemih samoupravljanja v šolstvu. Ker so teze tega izčrpnega referata večinoma zajete tudi v resoluciji, ki jo je plenum sprejel in jo je naš list objavil v zadnji (8.) številki, se pri samem referatu danes ne bomo posebej zaustavljali. Naj podčrtamo le nekatere ugotovitve, ki so značilne, in so jih potrdili tudi posamezni delegati.
Predvsem moramo ugotoviti, da imamo doslej s samouprayljanjem že nekaj izkušenj. Naši Sveti za prosveto in kulturo so nam tozadevna šola, ki je pa žal nismo dovolj izkoristili, še manj pa preučili. Ker(niso o »Svetih« kot državno - družbenih organih pisali tisti, ki so v njih sodelovali, je danes težko dati neko popolnejšo analizo njihovega dela. Vsekakor je najpozitivneje pri Svetih za prosveto in kulturo to, da so vzbudili živ interes prosvetnih in ostalih javnih in družbenih organizacij za probleme pouka in vzgoje ter da so angažirali organizacije prosvetnih delavcev in druge družbene organizacije pri samostojnem preučevanju posameznih problemov. Med nedostatke precej velikega števila Svetov pa štejemo to, da so ostali marsikje zgolj posvetovalni organ, da vodijo ponekod prosvetno politiko mimo prosvetnih delavcev,
RESOLUCIJA
o nepravilnih postopkih pri reviziji prevedb prosvetnih delavcev na novi sistem plač
Drugi skupni plenum Centralnega odbora Združenja učiteljev in Centralnega odbora Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev srednjih šol Jugoslavije ugotavlja, da so bile ob prevedbah prosvetnih delavcev, zlasti pa ob reviziji teh prevedb napravljene mnoge nepravilnosti in napake s strani personalnih komisij posameznih republiških vlad, odnosno izvršnih svetov. S temi revizijami so bili nepravično kaznovani mnogi prosvetni delavci, med njimi tudi zelo vidni in zaslužni.
Personalne komisije pa tudi niso pri tej reviziji ugotavljale samo pravno pravilnost prevedb, marveč so znova ocenjevale prosvetne delavce in s tem ignorirala ocenjevanja, ki so jih vršile posebne komisije pri okrajnih (mestnih) odnosno repub. Svetih za prosveto. To je politično zelo slabo delovalo na prosvetne delavce in to ne toliko zaradi materialnega oškodovanja, kolikor mnogo bolj zaradi vseh nepravilnosti in nepravičnosti, ki so pri tem nastale.
Da se to popravi in zaradi pravilnega izvajanja Uredb o zvanjih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni stroki, izdaja plenum sledečo posebno
resolucijo
1.	da se razveljavijo vse revizije, ki so jih izvršile personalne komisije republiških vlad, odnosno izvršnih svetov, in da se prevedbe in revizije dosedanjih spornih primerov prenesejo na republiške Svete za prosveto, znanost in kulturo, ki bodo vsa ta vprašanja reševali v smislu sedanjih zakonskih predpisov s pomočjo Združenj prosvetnih delavcev;
2.	v kolikor izvršni sveti ne bi osvojili tega predloga, so dolžni centralni in republiški odbori naših Združenj, da v dogovoru z ostalimi Združenji prosvetnih delavcev postavijo to vprašanje pred odgovarjajočo ljudsko skupščino.
Beograd, 17. aprila 1953
Drugi plenarni sestanek Centralnega odbora Združenja učiteljev in Centralnega odbora Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev srednjih šol Jugoslavije
dočim so se nasprotno drugod pa skoraj profesionalizirali (se pravi, da so člani Sveta skoraj izključno prosvetni delavci), da so metode dela dokaj siromašne in da so pozabili, da so žarišče dela šole in da zato Svet ne more prevzemati nalog, ki jih izvrši lahko edino le šola. Mnogi Sveti so hoteli voditi tudi Združenja prosvetnih delavcev kot svoj organ in so odbijali njihovo iniciativo. Tudi niso vedno kolektivno odločali, kadar je šlo za prosvetnega delavca kot človeka, ter so to prepuščali svojemu aparatu. Mnogo škode povzroča tudi neurejen odnos mestnih oz. okrajnih ljudskih odborov do Svetov za prosveto in, kulturo. Zasledimo lahko dve tendenci: ali oddvajanje Sveta od ljudskega odbora, ali pa stalno vmešavanje ljudskega odbora v delokrog Sveta.
ipri sami sestavi Svetov pa je plenum moral ugotoviti, da ogromna večina ni formirana v duhu ustavnega zakona. Zato je tudi postavil reorganizacijo teh na prvo mesto. (Naj mimogrede omenimo, da je Svet za prosveto, znanost in kulturo LR Hrvatske že pred tem sprejel »Priporočilo« ljudskim odborom, da ponovno pretresejo strukturo in pa način, po katerem so formirani njihovi sveti za prosveto in, v kolikor niso formirani v skladu z ustavnimi predpisi, naj jih formirajo na novo skladno z ustavnimi načeli.) Gre namreč za demokratični princip, da pridejo v svet predstavniki družbenih organizacij. Predstavnikov pa ne more določati in izbirati ljudski odbor, kakor je bila to praksa doslej, marveč samo plenumi dotične organizacije oziroma delovni kolektivi odgovarjajoče ustanove, ki svoje predstavnike lahko seveda tudi vsak čas odpokličejo.
Da družbeno upravljanje ne more biti neka običajna reorganizacija, so med prvimi v prosvetnih vrstah izpričali prosvetni delavci iz Bjelova-ra. O tem je plenum seznanil hrvat-ski delegat tov. Tone Peruško. (Glej posebno poročilo v tej številki!)
Kaj je samoupravljanje v šolstvu?
To vprašanje je načel tov. Ludvik Gabrovšek, ki je bil eden od članov slov. delegacije. Referat na vprašanje ni dal jasnega odgovora. Besedo smo prenesli iz gospodarskega področja v prosvetnega. Popolnega samoupravljanja ne more biti tam, kjer ni obenem dana zanj tudi ekonomska baza. Zato bo treba pojem, v kolikor se pojavlja na prosvetnem ali socialnem področju, precizirati. Tudi tov. Paprenica iz Beograda je bil mnenja, da pristopamo k samoupravljanju nekako abstraktno prav zato, ker si tudi sami še nismo povsem na čistem, kaj je njegova vsebina. Za samim principom je treba videti tudi pot, ki nas naj vodi k boljšim praktičnim uspehom —- saj boljši uspehi so svrha našega boja za ta princip, Sveti so v stalnem formiranju (v Beogradu že štirikrat!), kje ostane potem kontinuiteta pri reševanju važnih vprašanj? Vprašanje organizacije naše demokracije je pereče povsod in to od najvišjih pa do najnižjih organov. Tu še nismo prišli daleč. Tudi v ustavnem zakonu imamo samo nekaj stavkov, na katere se lahko osla-njamo, dočim si je gospodarstvo izdelalo že celovit sistem. Treba bi bilo formirati posebno komisijo, v katero bi prišli predstavniki vseh republik, ki bi obdelala v celoti, seveda le v glavnih obrisih, vodstvene principe za naše šolstvo. Tov. Peruško je v tej debati posebej opozoril, da so sedaj veljavni predpisi pri uporabi šolam določenih kreditov v posmeh vsakršni samoupravi. Vprašati se moramo, ali bo z denarjem manj pošteno ravnal šolski kolektiv, ki obstaja recimo iz 25 učiteljev, kot ravnata dva finančna referenta na okraju? Kolektivi naj šolam namenjeni denar trošijo po svoji uvidevnosti. Nato je govoril še o tem, v koliko so konkretna določila hr-vatskega šolskega zakona (»Solo upravlja učiteljski zbor .._.«) pospeševala demokratičnost in samoupravljanje, čigar vsebina ni v tem, ali upravnika volimo ali pa postavljamo, ampak v tem, da s samim mehanizmom volilnega akta zainteresiramo na uspehu šole vse učitelje. V zboru, v tej osnovni edinici, morajo biti aktivni vsi, vsi morajo odgovarjati za delo vseh. Iz te postavke rezultira potem tudi drugačen odnos do učencev, do kolegov. In da se spremene ti odnosi, za to nam pač gre, ker bi drugače bilo vse gola formalnost.
RESOLUCIJA
O MATERIALNEM POLOŽAJU PROSVETNIH DELAVCEV
Drugi plenum Centralnega odbora Združenja učiteljev in Centralnega odbora Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije, ki je bil 16. in 17. aprila 1953 v Beogradu, je po diskusiji o izvajanju Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi, z namenom, da bi se bolje uredil materialni položaj prosvetnih delavcev, sprejel naslednjo
RESOLUCIJO
Plenum ugotavlja, da je z Uredbo o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi z dne 1. aprila 1952 način ureditve nagrajevanja prosvetnih delavcev napredoval. Izdanje Uredbe kaže ne samo resnično skrb temveč tudi velike napore državnih organov, da se v skladu z našimi ekonomskimi možnostmi materialni položaj prosvetnih delavcev reši kar najbolje.
Vendar pa so se ob izvajanju Uredbe, predvsem zaradi nekaterih nepreciznosti in samovoljnega tolmačenja nekaterih stališč Uredbe, pokazale tudi neke slabe strani, ki so imele negativne posledice. Razen tega so se ob izvajanju Uredbe pojavile tudi določene nenormalnosti, ki se kažejo v nesorazmerju med nagrajevanjem uslužbencev v državni upravi oziroma v prosvetno-znanstveni službi in onih v gospodarstvu. Danes so te nenormalnosti še bolj potencirane, kar povzroča velike kadrovske motnje v vseh, zlasti pa v strokovnih šolah, kjer nekateri strokovni kadri, ki so tem šolam nujno potrebni, nočejo ostati v njih, ker imajo mnogo nižje plače, kot bi jih imeli v gospodarstvu. Razen tega je povišanje cen položaj prosvetnih delavcev, zlasti onih, ki so v začetnih plačilnih razredih, še poslabšalo. Zaradi tega ves sistem nagrajevanja prosvetnih delavcev ni več tako zadovoljiv, kot je bil ob izdanju Uredbe.
Zaradi naštetih pojavov smatra plenum, da bi bilo potrebno izvesti reformo sistema nagrajevanja v prosvetno-znanstveni službi v tem smislu, da bi se vskladile plače prosvetnih delavcev s plačami uslužbencev v gospodarstvu, tako da bi se dejansko manifestiralo načelo socialističnega nagrajevanja tudi na tem področju družbene dejavnosti.
Razumevajoč, da sedanja ekonomska situacija naše države, ki jo je povzročila lanskoletna suša, ne dopušča neke korenite izpremembe Uredbe, ki bi zaradi navedenih dejstev bila logična, plenum smatra, da je nekatere popravke obstoječe Uredbe nujno izvesti takoj, da bi se materialni položaj prosvetnih delavcev uredil vsaj deloma.
Zaradi tega smatra plenum, da je treba takoj storiti naslednje:
1.	Izvajanje splošnih predpisov o materialnem položaju prosvetnih delavcev je v smislu 4. člena Ustavnega zakona treba popolnoma prepustiti v pristojnost svetom za prosveto in kulturo kot družbenim organom, ki naj jih izvedejo v smislu obstoječih zakonskih predpisov.
2.	Člen 19 Uredbe postavlja prosvetne delavce v izjemno slabši položaj glede napredovanja v primeri z uslužbenci drugih strok, ker je s tem členom neupravičeno samo njim postavljena ovira za napredovanje.
Zaradi tega zahtevamo:
a)	da republiški sveti za prosveto, znanost in kulturo izvrše revizijo vseh spornih primerov, ki so nastali med prevajanjem po pritožbah prosvetnih delavcev proti prevedbam, in da se prosvetnim delavcem, ki so bili neupravičeno zadržani v nižjih plačilnih razredih, popravek računa od dne, ko je Uredba postala veljavna;
b)	da se v svrho pravilnejšega in uspešnejšega reševanja vseh vprašanj pri reviziji prevajanja in napredovanja prosvetnih delavcev v smislu samoupravljanja v šolstvu, ta prenesejo iz pristojnosti komisij pri izvršnih odborih ljudskih republik v pristojnost republiških svetov za prosveto, znanost in kulturo;
c)	da se v zaključne razrede v smislu člena 19 Uredbe ne morejo prevesti samo oni prosvetni delavci, ki so bili po osvoboditvi za svoje šolsko delo ocenjeni negativno, in oni, ki so bili kaznovani s tako dsciplinsko kaznijo, ki ima za posledico ustavitev napredovanja;
d)	plenum smatra, da je po izvršeni reviziji člen 19 Uredbe o nazivih in plačah v prosvetno-znanstveni službi treba ukiniti, v bodoče pa prevajati prosvetne delavce v sledeče plačilne razrede, tudi v zaključne, glede na uspehe, ki jih imajo pri šolskem delu, ter zadrževati one, ki dobe negativno oceno.
3.	Da se omogoči svetom za prosveto, znanost in kulturo, da najboljši prosvetni delavci napredujejo v VII. in VI. plačilni razred (učitelji) oziroma v VI. in V. (predmetni učitelji), in v V. in IV. plačilni razred (profesorji).
4.	Da se 22. čl. Splošne uredbe o plačah državnih uslužbencev uporablja tudi za prosvetne delavce.
5.	Da se prosvetnim delavcem, ki delajo na težkih službenih mestih in v posebno težkih življenjskih in delovnih pogojih, zagotove dodatki, ki ne smejo biti nižji kot 1000 din, in da se izdajo predpisi, s katerimi se regulira honoriranje prekoobveznega učiteljevega dela. Centralni odbor bo vztrajal, da se preko Zveznega izvršnega sveta pooblaste republiški izvršni sveti, da izdajo predpise, ki bodo to vprašanje uredili.
6.	Pravilnik o funkcijskih dodatkih se je sestavil in izdal brez sodelovanja predstavnika društev prosvetnih delavcev, in sedanji funkcijski dodatki s svojo višino ne stimulirajo prosvetnih delavcev na položajih, za katere se dajejo. Plenum smatra, da je šolskim upraviteljem, inšpektorjem in ravnateljem, naj se izbirajo z razpisom ali drugače, treba zagotoviti večje funkcijske dodatke.
7.	Učitelji, ki delajo v vadnicah učiteljišč, naj se izbirajo po razpisu, za napornejše delo pa naj se jim določi poseben dodatek.
8.	Prosvetnim delavcem, ki so prišli iz drugih strok, je treba priznati leta službe, prebita v teh strokah; to ne velja za one, pri katerih se ugotovi, da po osvoboditvi niso hoteli stopiti v prosvetno-znanstveno službo, čeprav so bili vanjo pozvani. Za napredovanje je treba predmetnim učiteljem priznati tudi službena leta, ki so jih prebili v študiju na višji pedagoški šoli, če so bili takrat v delovnem odnosu, zlasti, ker so po dosedanjih predpisih bila ta leta priznavana tudi za napredovanje.
9.	Prosvetnim delavcem — profesorjem in predmetnim učiteljem — ki delajo na vasi, je treba dati tako kot učiteljem dodatek v smislu 28. člena Uredbe.
10.	Plenum izraža svoje nezadovoljstvo z načinom dela zavodov za socialno zavarovanje pri prevajanju prosvetnih delavcev in zahteva:
a)	da upravni odbori zavodov za socialno zavarovanje posebej pregledajo delo svojega službenega aparata v zvezi s prevajanjem prosvetnih delavcev in da onemogočijo napake v uporabljanju Uredbe o določanju in o prevajanju pokojnin in invalidnin;
b)	da se prosvetni delavci, upokojeni po vojni do 1. aprila 1952 prevedejo po 2. odstavku 51. člena Uredbe in da se revizija vloženih pritožb proti prevedbi izvrši ob prisotnosti predstavnikov društev prosvetnih delavcev.
11.	Plenum nalaga sekretariatom Centralnega odbora dolžnost, da seznanijo s temi zaključki Izvršni svet FLRJ in da vztrajajo na tem, da se izvedejo.
12.	Republiški odbori morajo doseči pri izvršnih svetih ljudskih republik, da se vprašanja, za katera je pristojen Izvršni svet, rešujejo v smislu gornjih zaključkov.
13.	Republiški odbori naj dosežejo izdanje pravilnikov o dodatkih v naravi za prosvetne delavce, ki delajo na vasi, v kolikor se to še ni zgodilo, in da se te dajatve ne obdavčujejo ter s tem vplivajo na prejemanje otroških doklad.
14.	Plenum poziva vse organizacije, da	se s temi	zaključki seznanijo	in da v svojem delokrogu
store vse, da se tudi izvedejo, in da pri tem	pazijo na	pravno in materialno zaščito svojega	članstva.
15.	Plenum poudarja, da je vprašanje materialnega položaja treba reševati skupno z vsemi društvi prosvetnih delavcev. Zaradi tega sklene,	da se pri	vseh republiških in	centralnih odborih	ustanove
skupne komisije, ki bodo ta vprašanja preučevale dalje	in dajale sugestije,	kako jih je treba	reševati.
Drugi plenarni sestanek Centralnega odbora Združenja učiteljev in Centralnega odbora Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije
O sedanjem položaju prosvetnih delavcev
Dopoldanska debata drugega dne plenarnega zasedanja je bila posvečena materialnim problemom prosvetnih delavcev. Pri tej so sodelovali tudi predstavniki drugih prosvetnih združenj, predvsem še predstavnik Združenja profesorjev in učiteljev strokovnih šol. K tem vprašanjem je plenum sprejel dve posebni resoluciji, ki ju v tej številki objavljamo. Resoluciji zajemata skoraj vse, kar so naša Združenja doslej predlagala oziroma ugotavljala. Jasno pa je, da je plenum izhajal iz
ekonomskega stanja naše države in se zato omejil na tisto, kar je mogoče napraviti. Nastopil je proti samovolji personalnega aparata, zahteval takojšnjo ukinitev 19. člena uredbe o prosvetno-znanstveni službi, ki je povzročila strahotne anomalije (v Srbiji n. pr. so komisije na okrajih zaustavile po tem členu napredovanje 11% prosvetnih delavcev, republiška revizija Sveta za prosveto in kulturo je ta odstotek zvišala na 13, uradniški aparat pri vladni komisiji pa kar na 20%!), nastopil za plačilo nadurnega dela učiteljem, za upoštevanje težkih mest
itd. Plenum se je tudi vprašal, po kakšni logiki govore prehodna določila te ali one uredbe tako, interna, naknadna navodila aparatu pa po-vse drugače. Ugotovil je, da bi prosvetni delavci razumeli, če bi jim nekdo rekel: »Vsak naj prispeva toliko in toliko, — razlogi so ti in ti...«, nikoli pa ne bodo soglasni s tem, da se dogajajo nepravilnosti zaradi samovoljnega tolmačenja sicer res nepreciznih uredb. Republikam in okrajem je vsekakor treba omogočiti, da same popravijo položaj prosvetnih delavcev, ako najdejo za to potrebna sredstva.
Kako prosvetni delavci Bjelovara
(UM) rešujejo vprašanja Iz prosvetnega področja
(Od našega priložnostnega dopisnika)
Dne 8. aprila so prosvetni delavci Bjelovara sklicali plenarni sestanek, ki je trajal od 19. do 3. nre zjutraj. Sestanek nas uči, kako se lahko na javnem sestanku rešujejo tudi najosnovnejša prosvetna vprašanja, če prosvetni delavci pravilno razumejo današnji razvoj socialistične demokracije. Sestanek je bil javen in sklican za vse učitelje, strokovne učitelje in profesorje vseh šol mesta Bjelovara, ki so mu pa prisostvovali tudi predsednik Mestnega ljudskega odbora in predstavniki raznih družbenih organizacij.
Ko smo predstavniki republiških odborov prosvetnih delavcev prišli v Bjelovar in smo vprašali, do kdaj mislijo, da se bo približno končal sestanek, nam je eden od sklicateljev, tov. Pražic, odgovoril, da bo verjetno trajal do štirih zjutraj. Temu odgovoru smo še nasmejali, toda v resnici je javno, včasih tudi tajno glasovanje o sklepih bilo končano šele ob treh zjutraj. Ves čas sestanka so bili navzoči vsi prisotni.
Poglejmo, kako je prišlo do tega zelo živega in z raznih stališč zelo interesantnega zborovanja prosvetnih delavcev.
dela podpisnikov peticije. Za njim so se vrstili učitelji, vzgojitelji in profesorji. Govorili so odkrito in jasno o direktorju gimnazije, o članih mestnega prosvetnega sveta in upravnega odbora društva, kako so postali samozvanci na teh položajih in diktatorji, in kako je tako delo na škodo pravilnemu razvoju kul-turno-prosvetnega gibanja. Tako je postajala vedno bolj jasna slika, do česa lahko dovede odgovorne ljudi njihov način dela, kadar niso sposobni, da se dvignejo nad svoje osebne interese. Na eni in na drugi strani so sedeli ljudje, ki imajo pri društvenem in političnem delu odločujočo vlogo; sedaj je bila prilika, da so povedali drug drugemu vse, kar je bilo doslej narobe, kar je ustvarjalo na prosvetnem področju nezdravo situacijo in vnašalo negotovost med prosvetne delavce.
Kakšen je rezultat sestanka? V prvem delu resolucije zahtevajo prosvetni delavci, da se da priznanje tov. Ivu Ropcu in podpre njegova kandidatura za člana Republiškega sveta. Pri tej točki je glasovalo 37
profesorjev za resolucijo, 6 proti resoluciji. To glasovanje je bilo tajno.
Resolucija je obsodila nedemo-kratski način upravi janja v mestnem Svetu za prosveto in zahtevala nezaupnico za pet članov Sveta. Zborovalci so pri tej točki zahtevali javno glasovanje. Za resolucijo je glasovala pretežna večina prisotnih.
Nadalje so izglasovali, da je treba omenjenim prosvetnim delavcem vzeti vse javne funkcije v, upravah šol, upravah društev in v Svetu.
Predlog, da bi omenjene tudi administrativno kaznovali (na primer s premestitvijo), so zborovalci zavrgli ter so prav nasprotno pozivali te, sicer ugledne tovariše, naj s svojim bodočim delom popravijo dosedanje napake, da jim bodo lahko pozneje zopet zaupali kake odgovornejše funkcije.
S tem je na tem plenarnem sestanku prosvetnih delavcev v Bje-lovaru jasno prišlo do izraza, da na sestanku niso reševali osebnih vprašanj, ampak so zaradi boljšega kulturno - prosvetnega razvoja svojega mesta razčistili osnovne poglede, kako je treba upravljati s prosvetnim področjem. Kljub posamezniku tudi slabim stranem v pripravi tega plenarnega sestanka, lahko trdimo, da je Bjelovar najlepši vzgled, kako se da na najbolj koristen način zaščititi članstvo, obenem pa vplivati na progresiven razvoj in delo prosvetnih organov.	Tomo Zalac
Iszjava
predsednikov republiških združenj prosvetnih delavcev o boštanjski zadevi
Od vsega početka razpravljanja o boštanjski zadevi so predsedniki republiških odborov združenj prosvetnih delavcev zavzemali naslednje stališče, ki so ga itak vedno zastopali:
1.	Telesna kazen je izraz nemoči, ponižuje učenca in vzgojitelja, zato je vzgojitelja in družbe nevredna in je bila v šolah in vzgojnih domovih kot nesocialistično vzgojno sredsitvo zavestno odpravljena. Vzgojitelji, ki telesno kazen uporabljajo, naj za to odgovarjajo in naj bodo kaznovani. Ako pa kdo uporablja telesno kazen kot izraz razredne diskriminacije, je dvakrat kriv. Zato je stališče o telesni kazni v naših vrstah razčiščeno. Ko se borimo za popolno odpravo telesne kazni iz šol in vzgajališč, se moramo istočasno zavzemati tudi za to, da se telesna kazen izkorenini v družinah in v družbi sploh.
2.	Iskrena želja vzgojiteljev je, da bi se javnost, posebno pa starši, še bolj zanimali za vsa vzgojna vprašanja, ki naj bi našla več odmeva tudi v tisku. Obravnavanje teh vprašanj pa naj bo resno, dostojno in odgovorno, temelji naj na resnici in naj ima namen ne samo nakazovati pereče probleme, temveč tudi vzgajati javnost. Če je kdaj kateri prosvetni delavec trdil, da se vzgojna vprašanja ne smejo javno obravnavati, se tako mnenje ne sklada s stališčem združenj prosvetnih delavcev, pač pa je bilo na vseh zborih naših društev in združenj poudarjeno, naj se o vzgojnih vprašanjih javno razpravlja. Obenem odločno obsojamo vsak poizkus posploševanja napak posameznih prosvetnih delavcev in prenašanja teh napak na celoto.
3.	Očitek cehovstva našim združenjem je neutemeljen. Združenja so strokovne organizacije v sestavu Zveze sindikatov Jugoslavije in imajo poleg drugih dolžnosti tudi dolžnost braniti pravice svojih članov v mejah zakonov, in uredb, nimajo pa namena braniti krivce in tiste, ki škodujejo razvoju socializma.
Ljubljana, 27. IV. 1953.
Za Združenje učiteljev Slovenije: Zdešar Henrik
Za Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev LRS: M. Raubar
Za Združenje profesorjev in učiteljev strokovnih šol LRS: Danilo Sbrizaj
Za Združenje defektologov: Albin Ogorelec
Za Združenje vzgojiteljev: Marjanca Pirnat
PLENUM VZGOJITELJEV JUGOSLAVIJE
Predšolska vzgoja naj se uzakoni
V mestu Bjelovaru imajo eno popolno gimnazijo, dve osemletki, več osnovnih šol, vajensko šolo, dijaški dom in razne kuturne ustanove. Z vsemi temi šolami in ustanovami je upravljal mestni prosvetni svet, ki ima sedem članov. V Svet mesta Bjelovara — kakor je to primer tudi v nekaterih drugih krajih Hrvatske — članov niso poslali prosvetni delavci, ampak jih je postavil Mestni ljudski odbor izmed tovarišev, ki so opravljali razne dolžnosti, pa so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v ljudski odbor. Vsi postavljeni člani so bili znani, sposobni in marljivi ljudje, toda pri svojem delu v Svetu so uporabljali stare delovne metode »komandiranja«, ki nikakor niso v skladu s sodobnim demokratičnim vodstvom in s socialističnim odnosom do ljudi.
Prosvetni delavci mesta Bjelovara so poznali dobre strani članov Sveta in so mislili, da člani morajo na ta način upravljati s prosvetnim svetom, čeprav se niso strinjali z marsikaterimi postopki članov Sveta za prosveto. Posebno je zraslo nezadovoljstvo zaradi samovoljnih postopkov nekaterih članov Sveta v zadnjem času, ko so ti člani zaradi osebnih interesov premeščali nekatere prosvetne delavce. Nezadovoljstvo je raslo, a med prosvetne delavce tega relativno majhnega mesta se je vedno bolj vtihotapljala nezdrava atmosfera, ki je preraščala že tudi delo učiteljskih zborov, šol in splošno kulturno-prosvetno življenje v mestu. Višek nasprotij je bil dosežen, ko je republiški odbor Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Hrvatske predlagal Ropaca Ivana, gimnazijskega učitelja v Bjelovaru, za predstavnika Združenja v republikem svetu za prosveto in kulturo. V zvezi s tem predlogom so poslali direktor gimnazije Kolakovič, predsednik Društva profesorjev v Bjelovaru Trbojevič, ter člani Sveta za prosveto Kovač, Vukres in Lučič Republiškemu odboru profesorjev Hrvatske peticijo, češ da predlagani Ropac ne more zastopati profesorjev in predmetnih učiteljev v Republiškem svetu. Ko so prosvetni delavci mesta Bjelovara zvedeli za to peticijo, so zahtevali, naj predsednik Društva profesorjev Trbojevič skliče plenarni sestanek, na katerem bodo razpravljali o splošnih društvenih vprašanjih, o odnosu Društva do Sveta in o zadevi predlaganega tov. Ropca. Predsednik Društva sestanka ni hotel sklicati. Zato je po statutu določeno število prosvetnih delavcev zaprosilo poverjeništvo za notranje zadeve za dovoljenje, da skličejo sestanek vseh prosvetnih delavcev mesta Bjelovara, o čemer so obvestili tudi svoje Republiške odbore. Na plenarnem sestanku so sklenili, da ne bodo razpravljali samo o zadevi tov. Ropca, ampak predvsem o sestavu Sveta za prosveto in kulturo v Bjelovaru, o delu njegovih članov ter o delu upravnih odborov društev prosvetnih delavcev. Že v začetku sestanka so zahtevali zborovalci, da je treba razpravljati o tem, ali člani Sveta delujejo v smislu socialistične demokracije, v interesu prosvetnih delavcev, šole in splošnega kulturno-prosvetnega življenja. Sklenili so pa tudi, da bodo na sestanku razpravljali o načelnih zadevah in ne bodo vnašali v razpravo osebnih zadev.
Izvoljeno delovno predsedstvo je vodilo sestanek brez referata. Prebran je bil samo protest imenovanih tovarišev proti kandidaturi tovariša Ropca. Najprej so govorili podpisniki protesta. Direktor gimnazije Kolakovič in drugi so vztrajali pri svojih argumentih in navajali, zakaj tov. Ropac ne more biti član Republiškega sveta za prosveto in kulturo. Nato je tov. Ropac z dokumentarnim materialom izpodbijal drugo za drugo navedbe v peticiji, prikazal je tudi, kakšne so lastnosti in način
Dne 30. in 31. marca t. 1. se je vršil v Zagrebu III. plenum združenja vzgojiteljev Jugoslavije. Na plenumu so kritično pregledali društveno delo v razdobju od II. plenuma, ki se je vršil 31. maja 1952 v Beogradu, pa do danes.
Težišče dela je bila v tem razdobju organizacijska krepitev združenja. Od 1500 vzgojiteljev Jugoslavije je bilo včlanjenih v združenje v začetku leta 1952 le 578 vzgojiteljic ali 38 %. Zlasti je bilo težko vključiti v društvo tiste vzgojiteljice, katere so raztresene na oddaljenih službenih mestih. Naglašeno je bilo, da le v Sloveniji ni bilo težav pri vključevanju članstva v društvo.
Premalo je bilo povezave in sodelovanja s tistimi društvi, ki se ba-vijo z vzgojo in izvenšolsko zaposlitvijo otrok. Društvo prijateljev mladine in združenje vzgojiteljev morata najtesneje sodelovati pri svojem delu.
Tudi sodelovanje z oblastjo ni bilo povsod zadovoljivo. Pri nekaterih mestnih oz. krajnih svetih za prosveto so vzgojitelji člani sveta oz. komisij, sodelujejo le pri prevedbah, napredovanjih ter odpustih. Ponekod pa sploh ni kontakta med združenjem vzgojiteljev in oblastvenimi forumi.
Povsod po Jugoslaviji je bila največja pažnja osredotočena na skrb za strokovni dvig vzgojiteljic. Širom Jugoslavije so delovali strokovni aktivi vzgojiteljic, ki so obravnavali vzgojne plane, izvajali mesečne vzorne nastope, obravnavali pedagoško problematiko in zbirali didaktični material za delo s predšolskimi otroki. Strokovni aktivi so bili center usmerjajočega pedagoškega dela. Strokovni časopis »Predškolsko dete« je premostil začetne finančne težave. K premostitvi je pripomogla precj visoka naklada, delež pri tem
imata tudi sveta za kulturo in prosveto LR Srbije in BiH, katera sta z dotacijo postavila finančno bazo. Plenum je sklenil, da se pošlje obema svetoma s plenuma zahvalo.
Že resolucija III. plenarnega zasedanja CK KPJ je podčrtala važnost predšolske vzgoje v sistemu celokupnega šolskega sistema. Sistematična predšolska vzgoja je trden temelj, na katerega potem lahko z uspehom gradi osnovna šola. Toda v naših predšolskih ustanovah je zajet tako nizek odstotek predšolskih otrok, da je nujna uzakonitev' otroških vrtcev in s tem vse sistematične predšolske vzgoje. Naloga združenja je, da se bori za obvezno predšolsko vzgojo.
V LR Hrvatski so vključili v svojo organizacijo vse vzgojitelje predšolskih ustanov, mladinskih in srednješolskih domov ter internatov učencev v gospodarstvu. Ti vzgojitelji so bili včlanjeni v društva učiteljev oz. profesorjev. Sami pa so uvideli, da je njihovo delo nekaj specifičnega, zato so osnovali samostojne sekcije pri združenju vzgojiteljev Hrvatske. Priporočljivo je, da tudi druge ljudske republike izvedejo enako akcijo.
Preteklo leto se je vršil v Meksi-ki kongres svetovne organizacije predšolskih prosvetnih delavcev, kjer so bile zastopane Severna in Latinska Amerika, Švica, Anglija, Danska, Francija, Italija, Indija in Luksemburg. Našo državo kot članico svetovne organizacije predšolskih prosvetnih delavcev je na kongresu zastopal jugoslovanski veleposlanik v Meksiki. — Prihodnja mednarodna konferenca predšolskih prosvetnih delavcev se bo vršila 1954 v Rimu. Te se bodo udeležili tudi zastopniki združenja vzgojiteljev Jugoslavije.
Naglič Lojzka
NEKAJ O UČNIH NAČRTIH VAJENSKIH IN INDUSTRIJSKIH ŠOL
Predmetnik in učni načrti za vajenske in industrijske šole so bili do letošnjega šolskega leta enaki. Z novo uredbo je bilo za vajenske šole predpisano število ur praktičnega dela in s tem seveda tudi teoretičnega pouka, dočim za industrijske šole takega predpisa ni bilo. V Uredbi je uveljavljena odločna zahteva proizvodnje, da se število učnih ur teoretičnega pouka zniža na minimum in s tem poviša število ur praktičnega dela. V Beogradu so se menda neuradno domenili, da naj bo število teoretičnega pouka na industrijskih šolah višje od števila na vajenskih šolah. Tako smo dobili za industrijske šole poseben predmetnik. Postavlja se vprašanje, zakaj je tako in ali je to potrebno in koristno.
Učni načrti, ki so bili veljavni za vajenske in industrijske šole pred uveljavitvijo Uredbe, so ostali večinoma neizpremenjeni. Šolam je bilo prepuščeno, da jih prilagodijo novemu predmetniku. Kolikor vem, so nekatere šole ostale pri predmetniku, ki ga je sporazumno s šolami predpisal Svet za prosveto in kulturo LRS, dočim so druge šole dvignile število tedenskih ur na račun praktičnega dela.
Tako Uredba o strokovnih šolah, kot Uredba o vajencih govorita, da se v vajenski in industrijski šoli vzgajajo 'kvalificirani delavci oziroma obrtni pomočniki. Glavni in edini cilj teh šol je, izučiti ročnega delavca. Učenec mora postati kvalificirani delavec ali obrtni pomočnik, ki si bo služil svoj kruh z delom svojih rok, pa naj bo to zares ročno ali pa strojno delo. Jasno je toraj, da se mora naučiti učenec predvsem ročnosti. Vsa teorija, ki jo takemu učencu posredujemo, mora služiti učencu za čim boljše razumevanje praktičnega dela. Šola, ki hoče nekaj drugega, je zgrešila svoj smoter. Učiti našega učenca nečesa, kar v življenju ne bo potreboval zgolj zaradi »bistritve uma« ali »dviga kulturnosti«, mislim, da je na'pačen trud. Teoretično znanje naj dopolnjuje učenčevo znanje praktičnega dela in ne obratno, kot nekateri mislijo.
V omenjenih dveh uredbah ni nikjer opaziti, da bi bila kaka razlika med dvema šolama, niti v sprejemnih pogojih niti v cilju šol. Tako stanje je bilo tudi pred uveljavitvijo uredbe. Za izurjenost v ročnem delu je potrebna učna doba, najsi bo to pri mojstru, v tovarni ali v šolski delavnici in vzporedno z njo teoretično pojasnjevanje delovnega procesa. To dobi učenec ali vajenec lahko tudi v šoli. Možno pa je, da si pridobi delavec in obrtni pomočnik svojo kvalifikacijo v tovarni ali pri mojstru brez šol in brez učne dobe. Kdor pozna delo, ki ga opravlja izučeni delavec in Obrtni pomočnik, bo vedel, da mora imeti delavec za določen poklic isto osnovno strokovno izobrazbo. Za vsak obrat in vrsto dela si bo pa moral pridobiti še potrebno specialno znanje, ki ga bo dobil le s prakso na delovnem mestu. V učni dobi se mora torej naučiti učenec toliko, da bo dobro poznal osnovne stvari in da se bo znašel pri svojem nadaljnjem izpopolnjevanju.
Ko vemo, kaj naj bo absolvent nižje strokovne šole, ko vemo, da ga moramo naučiti teorije le toliko, da bo laže uspeval pri praktičnem delu, mislim, da ne bo težko postaviti ustrezen učni načrt.
Nihče ne more zanikati, da ni razlike med obrtnim in industrijskim delavcem. Industrija dela serijsko, dočim mora znati obrtnik izvrševati vsa dela od surovega materiala do končnega izdelka sam. Industrijski delavec bo rabil za svoje
pMfrcctfn
RADIJSKIH ŠOLSKIH UR
od 4. maja do 9. junija
Za nižjo stopnjo:
i.	maja: »Udomačeni sloni«: nadaljevanje oddaje »Kako love slone« (za 3. In 4. razred);
11.	maja: »V solarni ob našem Jadranu«; reportaža o delu in pomenu te industrij,ske panoge (za 3. in 4. razred);
18.	maja: »Kobilice«; razvoj, način življenja in škoda, k: jo zamorejo napraviti kobiličji roji — dramatizacija s pomočjo personifik. (za 2., 3. in 4. razred);
25.	maja: a) »Ob Titovem roj. dnevu«,
b)	»Nekaj partizanskih v besedi in glasbi« (za vse 4 razrede);
1.	junija: »Poslušajmo zgodbe« — ob Tednu matere in otroka (za vse 4 razr.);
8.	junija: »Srečni princ« — slušna igra po pravljici Oskarja Wilde-a (za vse 4 razrede).
Za višjo stopnjo:
5. maja: »In nastalo je mesto . . .« zgodovinske slike;
12.	maja: »Gospodar divjine« — iz življenja leva Simbe;
19.	maja: »Letalci pripovedujejo« — ob Dnevu letalstva.
26.	maja: »Sprehod po poldnevniku« zemljepisna reportaža od tečaja do tečaja po enem Izmed medirianov;
2.	junija: »V industrijski šoli TAM« — reportaža o namenu in delu šole, o življenju učencev; oddaja da lahko dijakom pobudo pri izbiri poklica;
9.	junija: »Počitnice so pred vrati« razgovor o plavanju, turizmu in taborjenju.
delo večinoma le del svojega znanja, dočim bo obrtni pomočnik rabil vedno vse svoje znanje. Poleg tega1 mora poznati obrtni pomočnik tudi kalkulacijo. Za industrijskega delavca delajo vse kalkulacije in tehnične proračune tehnični biroji. Tudi mojster postane lahko obrtni pomočnik že po triletni delovni dobi, dočim potrebuje kvalificirani delavec v industriji okrog 7 let, da postane višji specialist. Toraj pri obrtnem delavcu zopet višja zahteva. Mislim, da sem navedel nekaj argumentov, ki govore za to, da bi morali pri teoretičnem pouku tretirati vse učence enako (toraj naj bodo tudi predmetniki enaki). Nenehno zviševanje ur teoretičnega pouka izvira od nekod drugod, za to ni bilo odločilno znanje, ki ga naj ima absolvent te šole pri vstopu v prakso. V nemali meri je k temu pripomoglo to, da so bile industrijske šole materialno odlično oskrbovane in močno favorizirane v primeri z vajenskimi. Cas bi bil, da stopimo na trdna tla in da določimo učne načrte po stvarnih potrebah. Kaj pomaga, če zna učenec do podrobnosti opisati stroj za rezkanje stožčastih zobnikov, če ga pa nikoli ni videl in ga verjetno tudi nikoli ne bo, ne razlikuje pa bele od pocinkane pločevine, ali če zna trigo-nometrijske funkcije v tretjem in četrtem kvadrantu, ki jih tudi kvalificirani delavec ne bo nikoli rabil, ne zna pa izračunati dolžine žice ob danem premeru in teži, ali če ne zna najosnovnejše kalkulacije, ker je treba računati z odstotki. Ugotovimo znanje, ki ga zahteva proizvodnja, in prilagodimo naše šole edino tem zahtevam.
Želel bi, da se oglasi čim več šolnikov in predvsem praktikov pa da dobimo končno učne načrte, ki bodo ustrezali našim stvarnim potrebam in stanju tako v obrti kot v industriji.	V. Juvanec
DVA TUJA JEZIKA V GIMNAZIJE!
Predlagani učni načrt je menda stopil že v zaključno fazo svoje uradne poti. Rešiti namerava določene dosedanje pomanjkljivosti in približati gimnazijo sedanjim potrebam javnega življenja. Sestavljale! so se gotovo potrudili pri določevanju novega predmetnika. Ne moremo pa se znebiti vtisa, da so realni predmeti to pot znatno bolje odrezali kot jeziki. Brez dvoma je nemogoče pri omejenem številu učnih ur zadovoljiti vse želje in potrebe, toda zdi se nam, da bo šla naša šola za 50 let nazaj, če bo osvojeno načelo enega samega tujega jezika v šoli. Krčenje jezikovnih ur se že danes pozna pri dijakih, ki se ne znajo več gladko in jedrnato izražati, ampak se že približujejo tistemu nerodnemu, telegrafskemu slogu, ki je komaj še dopustno za kakšnega suhega tehnika.
Slovenci smo majhen narod in moramo nujno obvladati vsaj dva živa jezika. Mednarodno sodelovanje se vsak dan bolj krepi, mednarodna trgovina vse bolj razvija. Študent na univerzi in tudi kasneje v poklicu mora vedno sproti črpati tuje vire iz svojega področja. To dobro vedo tudi po vseh ostalih republikah naše države, saj imajo povsod po dva živa jezika. Enako ravnajo vsi manjši narodi in celo večji narodi posvečajo učenju jezikov večjo pozornost.
Z reduciranjem pouka na en sam jezik bomo nujno prišli na samo nemščino ali angleščino.
Čeprav vsi dobro poznamo praktično važnost nemščine za malega človeka in pomembno razširjenost angleščine v današnjem svetu, se nam zdi čisto nedopustno, da bi bili romanski jeziki, praktično pri nas francoščina, skoraj čisto izrinjeni. Francoščina nudi še danes iste logične in estetske kvalitete kot nekdaj in je še jezik države, ki je med vodilnimi silami v znanosti in umetnosti.
Treba je slednjič nehati z eksperimentiranjem pri sistemih jezikovnega pouka. Ze 15 let se - pri nas menja položaj jezikov na naših šolah skoraj vsako leto. Napravimo slednjič načrt, ki bo trajal vsaj 10 let. Toda ta načrt naj temelji na nekem razumnem ravnotežju tujih jezikov, upoštevajoč pri tem vso praktično in kulturno pomembnost posameznega jezika. Ne pozabimo, da opravljamo s pretiranim uvajanjem nemščine v srednje šole prav tisto vlogo, ki bi jo sicer vršil nekdanji Schulverein ali polpretekli Kulturbund, ki bi mladino psihološko infiltriral z nemškim duhom.
Romanisti z ljubljanskih šol, zbrani na sestanku dne 24. aprila, smo soglasni in odločno zahtevamo, da se v popolne gimnazije uvede učenje dveh tujih živih jezikov, od katerih naj drugi začne teči vsaj z višjo gimnazijo in s tremi tedenskimi urami. Pri izbiranju teh jezikov pa naj bo en romanski jezik. Le na ta način bomo dosegli pri naših dijakih primerno izobrazbo in zadostili glavnim potrebam življe-nia- Aktiv profesorjev romanistov v Ljubljani
Kako bi ocenjevali »Družbeno In
Ali sploh moremo ocenjevati in adekvatno izraziti oceno iz predmeta družbene in moralne vzgoje?
Ne da bi se spuščali v zamotano psihološko analizo moralnega vzgajanja, ibi mogli postaviti kot izhodišče moralne vzgojenosti: moralno prepričanje in kot njen smoter: moralnemu prepričanju odgovarjajoča dejavnost.
Kaj lahko dosežemo pri pouku družbene moralne vzgoje? V najslabšem primeru samo spoznanje neke moralne norme, v najboljšem primeru pa kot rezultat moralnega čustvovanja in moralnih sodb: moralno prepričanje, prepričanje o nujnosti določenega elementa socialistične morale ozir. socialistične morale kot celote.
Ali gre potemtakem za primarnost zavesti? Na videz da, v resiiici pa ne, ker gre za doživetje moralnih vrednot, ki so plod dejavnosti človeštva v njegovem razvoju.
Ali bi bila ocena dijakove dejavnosti pri pouku družbene moralne vzgoje že ocena njegove moralnosti? Dvakrat ne! Prvič sploh nimamo objektivno veljavne metode za tako ocenjevanje, drugič pa, če bi tudi mogli oceniti dejavnost dijaka pri pouku družbene in moralne vzgoje, bi to bila morda šele Vs ocene njegove moralnosti. Manjkali bi še zaokroženo Vs, manjkala bi še ocena njegove moralne dejavnosti v šoli in izven nje.
Torej je ocenjevanje iz predmeta družbene moralne vzgoje možno. Taka ocena pa lahko predstavlja zaradi izredne kompleksnosti ocenjevanja moralnosti vedno le samo odstotek objektivno veljavne moralnosti nekega dijaka.
Mi moremo ocenjevati moralno dejavnost načrtno zaenkrat le v šoli in še to pod zelo težkimi pogoji. To ja pa samo delni rezultat tiste dijakove moralnosti, ki more temeljiti ali izhajati iz pouka družbene moralne vzgoje. Ocena dijakove moralnosti bo torej v vsakem primeru vedno le relativna, ker se nanaša na šolsko področje dijakovega udejstvovanja.
Ali moremo zajeti dijakovo moralno zadržanje in njegovo moralno dejavnost v šoli z oceno iz vedenja? Ne moremo — kajti ocena iz vedenja zajema predvsem šolsko discipliniranost, ki je pa le eden izmed elementov socialistične morale.
Ali moremo to oceno izraziti s številko? Ne — takih številk, s katerimi bi mogli ocenjevati vzgojenost človeka, ni. Res — življenje ni matematika. Najobjektivnejša bi bila kratka karakteristika dijaka. Ker pa
moralno vzgojo"?
bi bilo tako ocenjevanje v praksi teže izvedljivo, bi se mogoče omejili na ocene, kot vztrajno, prizadevno, marljivo, nemarljivo itd.
Da bi pa taka ocena dijakove moralnosti v šoli ne bila gola formalnost, samo zunanji videz, je nujno, da bi ta ocena temeljila na načrtnem opazovanju dijaka.
Psihološka sekcija Pedagoškega društva naj bi izdelala podrobna
navodila za načrtno opazovanje dijakov. Vsak razrednik naj bi vodil poleg drugih uradnih knjig psihološko popisnico kot posebno uradno knjigo, ki bi jo lahko uvedli že s prihodnjim šolskim letom. Ugovor: saj imamo že sedaj dovolj dela! Nedvomno — psihološke popisnice ne bi uvedli zato, ker bi imeli premalo dela, tudi ne samo zato, da bi ne bila ocena dijakove moralnosti formalna, ampak ker bi si s tem svoje delo v mnogih pogledih olajšali, predvsem pa tudi vsestransko izboljšali	B. L.
»S/e pač še novinci«
Pred nedavnim sem se peljala z avtobusom iz Ajdovščine proti Postojni. Za mano je sedela ženska srednjih let in se prav živahno spuščala v razgovor z nekoliko starejšim moškim. Saj boste uganili, kam je bil usmerjen njun pogovor — seveda, o plačah sta razpravljala.
Rahli znaki živčnosti so razodevali ženskin poklic. Bila je učiteljica. Od kod in kam je potovala, ne vem.
»Dokler sem imela začetniško plačo, sploh nisem mogla izhajati,« je dejala. »Sedaj je malo bolje. Mož zasluži, dobivam pa tudi otroško doklado.« Po teh besedah sem ugotovila, da je učiteljica poročena. Nato je dalje pripovedovala možu o svojem službovanju. Mož je z zanimanjem sledil njenim besedam in večkrat pritrdilno pokimal. Izraz mu je govoril, da bi tudi on rad nekaj povedal, a ni mogel do besede, kajti ženska je bila pač — ženska.
Zdi se mi, da ni ta učiteljica prav nič pretiravala. Le to mi ni bilo všeč, da je s svojim govorom zabavala vse potnike. To je končno le stvar prosvetnih delavcev in se da tudi kje drugje povedati. Prosvetni delavci imamo svoj časopis, kjer lahko odkrito povemo svoje misli, kot jih bom n. pr. jaz:
Pred sedmimi meseci sem odšla v službo, polna idealov, s katerimi so nam osvetlili učiteljski poklic na učiteljišču.
Če ima človek veselje do vzgojno - izobraževalnega dela, premaga vse težave, ki bi ga ovirale pri izvrševanju tega poklica. Toda ne gre in ne gre. Priznati moramo, da ima res vsaka stvar svojo materialno osnovo. Brez te tudi mi ne moremo uspeti v življenju. Dokler pa bomo imeli začetniki tako nizke plače, bomo res, kakor je govoril neki članek v Prosvetnem delavcu, še vedno čakali s polnimi kovčki, kdaj
K RAZPISU PROSTIH MEST V OBJAVAH
Okrajni in MLO so v Objavah razpisali prosta mesta za prosvetne delavce. Načela za premestiva so ostala približno ista, kot so bila v letu 1952. Razlika je v tem, da so letos prvič razpisana tudi mesta za prosvetne inšpektorje, ravnatelje gimnazij, ravnatelje strokovnih šol in upravitelje osnovnih šol. Prav tako se razlikuje od lanskega navodilo, da lahko nekdo zaprosi samo za en okraj ter ne več kot na dve razpisani mesti v tem okraju, medtem ko je lani vsak prosilec lahko zaprosil za več Okrajev hkrati. Praksa je namreč pokazala, da so se prošnje, 'ki so bile naslovljene na več okrajev, izgubile, ali pa so prihajale na okraje z veliko zamudo, tako da jih Svet za prosveto in kulturo LRS ni mogel Obravnavati. Zgodilo se je tudi, da so prosilci razposlali prošnje v več izvodih na različne okraje in da so takega pro-
nas bodo premestili bliže doma; pa ne zato, ker nimamo pravilnega odnosa do učiteljskega poklica, ampak zato, da nas bodo starši laže podpirali. Če pa je n. pr. učiteljica doma iz krškega okraja in službuje v go-riškem, je to zelo nerodno. Saj zapravi skoraj pol plače za vožnjo.
Ko sem nekoč prav o teh stvareh govorila z učitelj em-upokoj encem, mi je dejal:
»Ste pač še novinci, bo že bolje!« Nisem razumela in še danes ne razumem, zakaj neki bi morali v novincu že v kali zadušiti tisti delovni elan, s katerim pride v poklic. Prvo službeno leto se mora novinec že itak boriti z raznimi težavami, ker nima prakse. Zakaj mu ne bi te težave saj malo olajšali, če je to mogoče (primerna šola in pedagoški kolektiv na šoli).
Mogoče so absolventi učiteljišča še vse premalo pripravljeni na velik korak, ki ga napravijo iz učiteljišča v poklic, ali pa smo pri pedagogiki premalo slišali o senčnih straneh učiteljskega poklica?
Marica P.
O MATURI
(Glej tudi članek v PD štev. 8)
Pozorni bralec kratkega in suhoparnega članka s tem naslovom, ki je izšel brez moje vednosti v prejšnji številki Prosvetnega delavca, bo brez dvoma zahteval podrobnejših pojasnil o »metodi gibljivih matur«. Čeprav nisem imel nikoli namena pisati člankov o tem predmetu, se mi zdi potrebno dodati sledeče dopolnilo.
Grdba, več ali manj od osebnega okusa odvisna, uporaba opisane metode, bi nam dala naslednji provizorični rezultat:
ad 1. Pregled fakultet	Simbol
Prirodoslovno - matematična pm Filozofska	fi
Pravna	pr
Ekonomska	ek
Tehnična	te
Agronomska in gozdarska	ag
Medicinska	me
Farmacevtska	fa
Igralska akademija	ig
Glasbena akademija	gl
ad 2. Pregled srednješolskih predmetov v njihovi odvisnosti od posameznih fakultet:
Fakulteta
pm, fi,	pr,	ek,	te,	ag,
me, fa,	ig,	gl
pm, fi,	pr,	te,	ag,	me,
fa, ig, gl fi, pr, me, fa fi, pr, ek, ig, gl pm, ag, me, fa pm, ek, te, ag, fa pm, te, me, fa pm, te, ag, me, fa ad 3. Gibljive mature:
Tip A: slovenščina, tuji jezik, matematika, prirodopis ali fizika ali kemija.
Tip B: slovenščina, tuji jezik, latinščina, zgodovina.
Tip C: slovenščina, tuji jezik, matematika, zgodovina (splošni tip).
Tip D: slovenščina, tuji jezik, latinščina, prirodopis ali fizika ali kemija.
ad 4. Perspektive posameznih tipov matur:
Tip	Fakulteta
A	pm, ek, te, ag, me, fa
B	fi, pr, ek, ig, gl
C	fi, pr, ek, ig, gl
D	pm, fi, pr, ag, me, fa
Prijatel N.
Opomba :	Članek v zadnji števil-
ki smo objavili iz materiala, ki je hil na razpolago komisiji za učne načrte. V tako okrnjeni obliki pa ni bil povsem razumljiv, zato ga danes dopolnjujemo, saj predstavlja interesanten prispevek k vprašanju mature. — Uredništvo
Predmet
Slovenščina
Tuji jezik
Latinščina
Zgodovina
Prirodopis
Matematika
Fizika
Kemija
ŽIVAHNI STIKI Z INOZEMSKIMI
Šolskimi delavci
Naša združenja so povabila v goste sedem vodilnih predstavnikov angleških organizacij šolskih delavcev, ki štejejo nad 200.000 članov. Prišli so inšpektor ministrtstva g. Riddy, ga. M. F. Adams, .predsednik mednarodne federacije organizacij srednješolskih profesorjev, g. O. Barnett, predsednik nacionalne zveze učiteljev, g. Caton, blagajnik te zveze, g. V. R. Hecker, direktor St. Dunstan’s College, g. Johnstone, podpredsednik združenja profesorjev in g. Dent, sotrudnik za pedagoška vprašanja pri »Times«. V dneh od 14. pa do 29. aprila so si ogledali naše šole in kulturne institucije v Ljubljani (tu so se porazdelili na klasično gimnazijo, učiteljišče, Ledino, gluhonemnico, TSS, vrtec na Poljanah, Gradbeni tehnikum in metalurški inštitut), na Reki, v Splitu, Zagrebu in Beogradu. Ob povratku je v prijateljskem razgovoru g. Dent izjavil, da »vlagajo naši učitelji in učenci v svoje delo silen entuzia-zem.«
Istega dne, ko so Angleži zapuščali našo državo, je dopotovala na Jesenice skupina danskih šolskih delavcev. Tudi ti so gostje naših združenj in vračajo obisk, ki so ga naši prosvetni delavci napravili jeseni Danski. V skupini so: ga. A. M. Norvig, direktor eksperimentalne šole v Kopenhagemu, ga. Bodil Koch, član parlamenta (socialistična stranka), g. B. Jensen, šolski nadzornik, g. A. Ndrfelt, upravitelj vadnice, g. J. Novrup, upravitelj višje osnovne šole, g. H. Johansen, profesor srednje. šole. Vsi so seveda tudi funkcionarji učiteljskih združenj. Danska delegacija bo ostala pri nas do 15. maja in si bo tačas ogledala učne in druge ustanove v Beogradu, Sarajevu, Mostaru, Dubrovniku, Splitu, Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljani se bo mudila 14. in 15. maja.
silca potem sprejeli vsi okraji. S tem so oškodovali druge prosilce, ki niso mogli dobiti zaprošenega mesta.
Ker so prosvetne oblasti, zlasti pa prosilci sami zainteresirani na tem, da bi že ob koncu šolskega leta vedeli, ali bodo premeščeni, se je treba objavljenih rokov držati. Svet za prosveto in kulturo LRS zakasnelih prošenj zato ne bo več sprejemal.
Letos je razpisano skoraj prav toliko prostih mest kot lani. Ker pa bo letos prišlo iz učiteljišč okoli 600 maturantov, iz VPS pa okoli 120 absolventov, in ker je letos tudi več prosilcev obeh fakultet, je malo verjetno, da bi okraji prosilce, ki bodo imeli tehtne razloge za premestitev, ovirali s tem, da ne bi pristali na premestitev. Društva naj vsak tak primer takoj prijavijo svojemu Republiškemu odboru, ki bo v skladu s sklepi zveznega plenuma takoj 'posredoval.
Prosvetni delavci, člani Zveze komunistov, člani Socialistične zveze delovnega ljudstva, politični in ljudsko-prosvetni delavci!
Pri svojem delu nujno potrebujete dve knjigi, ki sta izšli pred kratkim:
»ZMAGA SOCIALIZMA NAD DRŽAVNOKAPITALISTIČNIM BIROKRATIZMOM«
in
»VLOGA IN NALOGE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LUDSTVA JUGOSLAVIJE V BORBI ZA SOCIALIZEM«.
Knjigi sta nadvse potreben in koristen pripomoček pri delu in študiju vseh, ki zastavljajo svoje sile za zgraditev socializma v naši deželi. Cena prvi knjigi je 200 dinarjev, drugi pa 100 dinarjev.
☆
Pravkar je izšla tudi knjiga, ki jo je napisal znani španski revolucionar in publicist Enrique Castro Delgado:
»TAJNO ŽIVLJENJE KOMINTERNE«
Ta knjiga je med najsilnejšimi pričevanji o nasilni vladavini državnokapitalistične birokratske kaste v Sovjetski zvezi in o izdajstvu moskovskih oblastnikov med mednarodnim delavskim gibanjem. Knjiga, ki jo vzamete v roko in je ne odložite prej, preden je ne preberete do konca, stane 250 dinarjev.
*
Nadvse zanimiva je knjiga Leonharda Wolfganga:
»VIDEZ IN RESNICA V SOVJETSKI ZVEZI«
Tudi ta knjiga razkriva notranjo gnilobo družbenih razmer v Sovjetski zvezi, kakor jo je doživel avtor sam. Cena knjigi je 170 dinarjev.
☆
Priporočamo Vam tudi roman slovitega ameriškega pisatelja Johna Steinbecka
»NEGOTOVA BITKA«
V tem svojem pomembnem književnem delu opisuje pisatelj usodo poljedelskih delavcev v svoji domovini, sončni Kaliforniji. Roman se bere napeto od začetka do konca. Knjigo dobite za 200 dinarjev.
Ičniig.e si taUUo. Ha^auitt v vseU Un{ityacnaU in podcužnicaU
Pismena naročila sprejema uprava »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana,	^^^
poštni predal 29, proti nakazilu zneska na tekoči račun pri NB, štev. G01-T-163. *J'^'»OCEVALCA<{
NABAVITE NAVEDENE KNJIGE ZA ŠOLSKE KNJIŽNICE IN KNJIŽNICE PROSVETNIH DRUŠTEV!
Žunec Anton:
Prispevek k pouku družbene in moralne vzgoje
(Učna ura v 4. raz. nižje gimnazije v Razkrižju)
»Pošiljam sestavek s prošnjo, da ga prečitate. Ce je sestavek vreden, ga prosim objavite. V nasprotnem primeru pa mi sporočite svoje mišljenje.
Sestavek zajema učno uro kot se je dejansko spričo tovarišev in tovarišic iz gimnazije in osnovne šole odigravala. Poročila posameznih skupin nisem vsebinsko prav nič popravljal, le jezikovno.
K temu sestavku me je vodila želja, da bi še kdo uporabil to metodo ali pa objavil svoja izkustva pri pouku moralne vzgoje. Morda bi na ta način otvorili v našem listu diskusijo o pouku moralne vzgoje. Zdi se mi, da kar preveč molčimo o teh vprašanjih!«
(Pismo tov. O. Zuneca uredništvu)'
Ob priliki hospitacije je v mojem razredu nastala sledeča ura pri moralni vzgoji.
Tema: temelji dobro vzgojenega človeka.
Uvod. V življenju srečujemo mnogo ljudi. Vsi nam niso enako všeč. Ugotavljali smo, kdaj nam n. pr. sosed, sopotnik itd. bolj ugaja. Zavestno sem usmeril razgovor tako, da so učenci odkrivali lastnosti, ki jih ima dobro vzgojen človek (vljudnost, olikanost). Po premisleku smo prišli do ugotovitve, da je človek družbeno bitje. Zaradi tega mora uravnavati svoje odnose do drugih ljudi in do skupnosti. Torej so potrebne navade-in obziri, ki ustvarjajo pravilno sožitje med ljudmi. V diskusiji o vprašanju kaj je potrebno, da so ti odnosi pravilni, smo prišli do zaključkov, ki sem jih napisal na tablo. Dobro vzgojen človek združuje v sebi sledeče lastnosti:
1.	snago in zdravje,
2.	oliko in vljudnost,
3.	poštenje in predanost,
4.	pridnost.
Delo. Učencem sem predlagal, da se razdelimo v štiri delovne skupine. Vsaka delovna skupina je prevzela nalogo, ko-
likor mogoče vsestransko analizirati eno od navedenih področij, vse ugotovitve pribeležiti in izbrati poročevalca skupine. Skupine so se razšle po učilnici. Razvilo se je živahno delo. Vsi so prizadevno sodelovali. Ustavljal sem se -pri posameznih skupinah, se zanimal za delo in tu in tam nekaj svetoval. V delo skupin sem se prav malo vmešaval, ker sem hotel, da učenci in učenke samostojno ustvarjajo. Delo po skupinah je trajalo približno 10 minut.
Po zaključene-m delu po skupinah se je razvilo poročanje. Izbrani poročevalci so imeli svoja poročila pripravljena. Izrazil sem željo, da poročevalci podajo svoja poročila prosto, čeprav so bila napisana. Poročilom so sledili vsi in kritično sodelovali.
Poročevalec prve skupine, ki je obdelala področje »snaga in zdravje«, je podal naslednje poročilo:
»Snaga je potrebna vsakemu poedincu in družbi. Od snage je odvisno zdravje poedinca, kakor tudi tistih, ki žive z njim v skupnosti. Ce je zdrav poedinec, je zdrav tudi narod. Bolni človek nima volje do 'dela, čuti se utrujenega in ni sposoben izpolnjevati najvišje dolžnosti vsakega državljana, ki je — obramba domovine. Bolnik ne more Skupnosti koristiti. Do takega človeka pa izpolnjuje skupnost svoje obveznosti, ki se kažejo v tem, da ga zdravijo. Zato imamo bolnišnice, ambulante. Zdrav in sposoben človek Ima voljo do dela, koristi skupnosti In lahko brani svojo domovino, če je to potrebno. Da je človek zdrav, se mora ravnati po higienskih pravilih. Vsak človek lahko do neke mere vpliva na svoje zdravje in na zdravje svoje okolice. Upoštevati mora tale navodila: zdravje si krepi s športom, s telovadbo, kopanjem in sončenjem, izleti itd. Ze stari narodi so cenili zdrave ljudi. Pri Grkih je veljal pregovor: zdrav duh v zdravem telesu.«
Učenec je svojo nalogo- dobro rešil, kar mu je priznal tudi razredni kolektiv. V diskusiji, v katero so učenci in učenke živahno posegali, smo delo prve skupine še dopolnili. Ponovno smo podčrtali pomembnost zdravega človeka v izgradnji in obrambi domovine. Govorili smo tudi o odporu našega ljudstva proti okupatorju. Dotaknili smo se tudi škodljivih navad kajenja, pitja, ponočevanja.
Poročevalec druge skupine, ki je obdelala področje »olika in vljudnost« je podal za svojo skupino sledeče poročilo:
»Vsak človek mora biti vljuden do starejših, do svojih vzgojiteljev, učiteljev, do svojih tovarišev. Priskočiti mora na pomoč, če je kdo v sili. Pomagati mora tovarišem pri učenju.
Kadar govorimo, moramo biti v govoru skromni. Starejšemu moramo v govoru dati prednost in mu ne smemo segati v besedo. Tudi v vlaku in drugih javnih prostorih moramo dati starejšemu prednost. Ce vidimo, da starejši stoji, mu moramo dati prednost In mu odstopiti svoje mesto. Vsakega starejšega moramo pozdraviti z odkrivanjem ali s priklonom glave.
Tudi pri mizi moramo biti olikani in vljudni. Pri jedi moramo pravilno uporabljati jedilni pribor, lepo jesti in primerno sedeti. Ne smemo se naslanjati na mizo. Z žepnim robcem moramo zasloniti usta kadar kašljamo ali kihamo. Žepni robec moramo nositi vedno v levem žepu in ga uporabljati z levo roko, ker se z desno rokujemo.
Vljudnost vsakega človeka se kaže tudi v tem, da čuva svoje zdravje. Vsak človek mora paziti na zdravje drugih, kajti človek je družbeno bitje.
Vsak človek mora upoštevati pravila vljudnosti, kajti s tem čuva svoj ugled, ugled svoje okolice in države.«
Priznati smo morali, da sta ta skupina in njen poročevalec dobro opravila svojo nalogo. Diskusije ni bilo. Potrebno se mi je zdelo, da sem ponovno sprožil razgovor o naših odnosih, ki naj vladajo v razredu, posebej pa o odnosih do staršev. Ugotovili smo, da so v teh odnosih razlike. To smo primerno podčrtali.
Na vrsto je prišel poročevalec tretje delovne skupine. Podal je o »poštenosti in predanosti« naslednje poročilo:
»Pošten človek ima pravilne odnose do vsakega delovnega človeka in do vsega delovnega ljudstva. Pošten človek je tudi odkritosrčen. Ničesar ne zadržuje za sebe temveč pove svoje mnenje drugim. Pošten človek je tudi resnicoljuben in sovraži resnicoljubnosti nasprotno lastnost — laž. Pošten človek je tudi olikan.
S poštenostjo je tudi povezana predanost. Predan človek žrtvuje tudi svoje življenje, če je to treba. Ta lastnost je prišla v polni meri do izraza v narodnoosvobodilni vojni. Takrat so se naši borci žrtvovali za svobodo in boljšo bodočnost našega naroda.«
Seveda ni ta skupina zajela vse problematike v zvezi s predanostjo. Zato je bilo potrebno to poročilo dopolniti. Govorili smo o požrtvovalnosti in sebičnosti, ubogljivosti, doslednosti, izpolnjevanju dolžnosti in obljub, o sebičnosti in končno smo podčrtali ljubezen in spoštovanje do vseh delovnih ljudi naše države. Pravilno smo tudi vrednotili predanost naših narodov pri skupnih naporih za ohranitev svetovnega miru in sožitja med narodi.
Nato smo predali besedo poročevalki četrte skupine. Njena naloga je bila poročati ugotovitve iz področja pridnosti.
»Človek mora biti samodisdpllniran, samokritičen in vztrajen. Tovarišico se mora vesti do drugih, imeti mora razumevanje za nesrečo vsakogar. Utelesiti mora vse najpozitivnejše človeške lastnosti, ki so nastajale v človeški družbi. Treba je pokazati voljo do dela in vztrajnost. Dane naloge je treba do konca izvršiti.
Naši socialistični domovini so potrebni pridni ljudje, ki bodo znali najti in izkoristiti ogromno rudno bogastvo, ki leži v notranjosti naše zemlje. Potrebni so novi graditelji, ljudje z vero v lastne sile in v sile našega ljudstva. Smoter in smisel naše revolucije je, spremeniti našo državo iz zaostalosti v napredno industrijsko kmetijsko državo z najnaprednejšo tehniko. Tako bo postala enakopravna med drugimi državami ter močan
in privlačen vzgled vsem, ki se še borijo za nacionalno svobodo. Premagati moramo ogromne ovire. V neslutenem tempu dohiteti države z bolj razvito tehniko in ekonomiko, si prisvojiti predvsem najmodernejšo tehniko. Tehnika pa zahteva kadre, mojstre v vsaki stroki, ki obvladajo najnovejše pridobitve znanosti. Pri vsakem novem izumu moramo vedeti, da je plod dolgih ur premišljevanja, študija, pridnosti. Vedeti moramo, da je vsak izum plod železne vztrajnosti ne samo enega, temveč mnogokrat cele skupine ljudi.« Tukaj je navedla poročevalka kot primere ladjedelnico Tretji maj, tovarni Iskra v Kranju, TAM v Mariboru in nadaljevala: »Kdo pa prešteje vsa dejanja, oceni vse junaštvo, odkrije požrtvovalne delavce in opiše vse njihove boje za velike delovne zmage?« Nato je še govorila o našem rudnem bogastvu in uspehih v kmetijstvu. Končala je takole: »In kje je še kakšen zaklad, da bi ga ne dvignile roke delovnega ljudstva za povečanje naše bogate socialistične domovine?«
Tako je rešila poročevalka svojo nalogo. Pripomniti moram, da je ta učenka najbolj razgledana in se zna ustno kakor tudi pismeno zelo dobro izražati. Izluščili so pravilno, da je pridnost in delo tisto, kar ustvarja lepo življenje. Prepričali smo se, da ima delo posameznika svoj pravi pomen v kolektivu. Spomnili smo se delovnih akcij mladine n. pr. proge.
Zaključek. Lastnosti, o katerih smo razpravljali so temelji dobro vzgojenega človeka. Ozrimo se po našem razrednem kolektivu In po ljudeh, ki bivajo v naših vaseh. Ali najdemo med njimi ljudi, ki združujejo te lastnosti v svoji osebi? Radi govorimo o socialističnem človeku in si ga predstavljamo nekje visoko nad življenjem. Socialistični človek je globoko zasidran v življenju. Vsak človek, ki združuje v sebi lastnosti dobro vzgojenega človeka se s tem približuje liku socialističnega človeka. Take ljudi najdemo tudi v naših vaseh. Socialistični lik človeka združuje v sebi še dve lastnosti, o katerih bomo govorili drugič. To sta borbenost in humanost.
Učna ura je bila s tem končana. Čutil sem, da smo svojo nalogo dobro izvršili.. Zadovoljen sem bil sam in moji učenci..
Mladina se bo junija odločala za razne poklice
V	enem članku ni mogoče obseči obširne snovi, kako ugotavljati sposobnosti za razne poklice, saj se s tem psihologija bavi že desetletja in proučuje sposobnosti otrok in odraslih ljudi za razne veje gospodarske dejavnosti.
Rad bi se nekoliko pomudil pri nekaterih važnih problemih, o katerih menim, da bi o njih moral vedeti vsak. Otroci, ki se pripravljajo na veliko odločitev, kam se bodo usmerili, zaslužijo izredno veliko pozornosti in pomoč pedagogov. Odločitev za poklic ne sme biti loterija, kar mnogokrat je, pač pa pretehtana stvar, saj je zadovoljstvo v poklicu ena najvažnejših zadev za človeka in družbo. Družbi ni vseeno ali so ljudje v poklicu zadovoljni ali ne. Zadovoljen človek v poklicu bolje napreduje, več ustvarja, delo mu ni breme, pač pa ustrezno udejstvovanje. Odnos do poklicnega usmerjanja je torej važen družbeni problem in sem mnenja, da lahko store učitelji v tem izredno veliko. V bodočem poklicnem usmerjanju bo prav šola tista, ki bo lahko po določeni metodi načrtno opazovala otrokove sposobnosti in dala dragocene podatke poklicnim svetovalnicam.
Kaj naj torej stori učitelj, da pomaga reševati problem usmerjanja v poklice?
Ko se vršijo roditeljski^ sestanki, zelo pogosto slišimo: »Komaj čakam, da bo otrok dopolnil učno obveznost, potem se gre učit.« Pri tem seveda taki starši ne mislijo na uspešno dovršitev osemletnega šolanja, pač pa, da se otrok enostavno otrese šole.
Ta izrabljena in skrajno nevzgojna parola demobilizira otroka: za poklic je dober vsakdo, če kaj zna ali ne. Učitelj bo storil veliko, če bo staršem dopovedal, da je zahteva po predizobrazbi vsako leto večja, da nismo več daleč, ko bo za vsak poklic potrebno uspešno dovršeno osemletno šolanje. Veliko je že poklicev, za katere se danes zahteva izobrazba nižje gimnazije (trgovina, elek-trostroka, skoraj vse industrijske šole so lani zahtevale najmanj dva razreda gimnazije itd.). Parola »saj se bo šel učit in ni važno, če zdela« mora izginiti. Do ročnih poklicev moramo pri starših ostvariti prav tako spoštovanje, kakor do tistih, v katere so najbolj zaverovani. Veliko učencev v letu 1'9'52 ni moglo v uk zaradi tega, ker je bila njihova pred-izobrazba pomanjkljiva in so primeri, ko so bile učne pogodbe zaradi tega razveljavljene. Prav zaradi tega bi moral vsak učitelj poznati pogoje predizobraz-be za poedine poklice. Za srednje strokovne šole je in ostane zahteva dovršena nižja gimnazija s sprejemnim izpitom. Res je, da znanje ni edino merilo za uspešno udejstvovanje v strokovni šoli, ker bi se morala izvršiti še psiho-tehnična preizkušnja. Vendar je zaenkrat sprejemni izpit edino sredstvo, ki služi šolam pri Sprejemu kandidatov. V bodoče, ko bo možno otroke tudi psiho-tehnično preizkusiti, bo stvar nekoliko drugačna. Za ostale poklice, kvalificirane delavce in obrtne pomočnike, pa se predizobrazba predpisuje za vsako stroko posebej. Letos bo na tisoče absolventov niž. gim., zato bo izbor mnogo večji in se bo zahteva po predizobrazbi tudi povečala. Pogoje za poedine poklice predpiše vsako leto Svet za prosveto in kulturo LRS.
V	preteklih letih je iz nižjih gimnazij prišlo v srednje strokovne šole in višje gimnazije do 30 % absolventov, v bodoče se bo ta odstotek znižal verjetno na 10 do 16%.
Ogromna večina mladine se bo torej usmerjala v razne poklice za kvalificirane delavce. To narekuje vsem učiteljem, da poznajo pogoje za poklice in da posvečajo tem problemom posebno pažnjo.
Pri nas je zelo razširjeno mnenje o »boljših« in »slabših« poklicih, oziroma, kakor pravijo nekateri, »o višjih« in »nižjih« poklicih. Za nižje štejejo ročne poklice ali poklice kvalificiranih delav-
Prvi Kongres bioiogov FLRJ
Razvoj bioloških znanosti v zadnjih letin, razvoj šolstva in socialističnega gospodarstva v naši državi po osvoboditvi je narekoval potrebo po združitvi /vseh poklicnih biologov, kakor tudi onih, ki jih biologija na kateri koli način zanima. Tako je pri Prirodoslovnem društvu nastala 1. 1931 biološka sekcija, ki je združila naše biologe z univerze in raznih visokih, srednjih in strokovnih šol, biologe iz prakse kakor tudi biologe amaterje. Odkar obstoji biološka1 2 3 sekcija je opravila že precejšnje delo. Največji uspeh biološke sekcije je njen strokovni časopis Biološki vestnik. Prva številka je izšla ob koncu 1. 1932. (Biološki vestnik se naroča pri upravi Proteusa, Ljubljana, Vrazov trg 4.)
Biološka sekcija se je povezala tudi s podobnimi organizacijami v drugih republikah naše domovine. Na posvetovanju v Beogradu 12. in 13. X. 1931 je bil ustanovljen koordinacijski odbor, ki je povezal vsa naša biološka društva odnosno sekcije, in sklenil da se organizira Prvi kongres biologov FLRJ. Organizacija kongresa je bila poverjena biološki sekciji HPD. Kongres biologov bo v Zagrebu dne 5., 6. in 7. julija 1053. Program kongresa je naslednji:
Prvi dan: 1. Otvoritev kongresa.
2.	Akademik prof. dr. S. Stankovič: »Razvoj biologije pri nas.«
3.	Univ. prof. dr. I. Pevalek: »Razvoj naše botanike.«
cev, za višje pa uradniške, akademske itd. Starši morajo spoznati, da take delitve poklicev v naši državi ni, da so vsi poklici važni in spoštovani in da naj se odločanje za poklic vrši le po sposobnostih in nagnjenju, ki jih otroci imajo. Nekdo je lahko zelo slab uradnik, morda so pa njegove sposobnosti takšne, da bi bil odličen mojster, obrtni pomočnik, kvalificiran delavec. Zaverovanost staršev v neki poklic še ne pomeni, da bo izbira za otroka pravilna, če nima sposobnosti zanj. Zato je pri marsikaterem otroku odločanje za poklic loterija, ker niso bile pretehtane njegove sposobnosti, ampak se je odločitev izvršila po drugih vidikih.
Starši sprašujejo vzgojitelje vse: kakšne poklice imamo, kje so strokovne šole, ali je otrok sposoben za ta ali oni poklic, kje so prazna mesta itd. Iz tega sledi, da mora učitelj poznati vsaj po imenu glavne stroke in poklice v industriji in obrti (poklici in stroke so našteti v Ur. 1. FLRJ, št. IS/SO). Razumljivo je, da učitelj ne more poznati tudi poklicnih zahtev, ker je ta materija zelo obširna in še nimamo nikjer izdelanih tako imenovanih poklicnih slik, vendarle starše lahko napotimo, da se sami prično zanimati, kje taki poklici sploh so in da glavne poklice in stroke vsaj po imenu poznamo. Za vsak poklic mora otrok imeti določene duševne in telesne sposobnosti. Prav zadnje se večkrat zanemarja ali pa se jih šteje za manj važne, čeprav so telesne sposobnosti včasih odločilne za prezgodnji razvoj otrokove bolezni, ki bi sicer ne nastopila, če bi jih pri izbiri poklica upoštevali.
Za odločitev v poklic je zelo važna otrokova razgledanost. Ta pa raste s politehnično vzgojo, ki lahko v ogromni meri razvija sposobnosti in nagnjenja za razne poklice. Zdi se mi, da o po-litehnizaciji pouka pri nas zelo malo razpravljamo. Zanemarjanje politehnične vzgoje je v poklicni vzgoji velika po-
manjkljivost. Politehnizacije ne smemo smatrati kot pridobitev nekih stalnih navad ali pridobitev nekega strokovnega znanja v smislu znanja stroke določenega poklica. Smisel politehnizacije je v prebujanju interesa za tehniko in v razvoju delovnih sposobnosti. Politehnično lahko otroka vzgajamo vsak dan, v šoli pri pouku, na ulici, v življenju, sprehodu itd. Otrok spozna obenem poklicno delo. Tisti, ki poučujejo na strokovnih šolah, pogrešajo pri mladini, ki prihaja iz splošnoizobraževalnih šol, ročnih spretnosti. Zato je zelo hvaležno polje udejstvovanja mladine v krožkih Ljudske tehnike, ki je dala dobre rezultate, če so krožke vodili ljudje, ki so obvladali stroko in imeli smisel za poklic. S takim načinom dela se izoblikuje življenjski ciLj — bodoči poklic. Otroci spoznajo, da je tehnika stvar kolektivnega ustvarjanja, ekonomičnosti dela in proizvodnega postopka in da je vsak člen, to je vsak poklic v tej celoti važno poglavje, brez katerega ni mogoče ustvarjati velikih stvari.
V bodoče bo šola morala imeti pri odločanju za poklic večjo besedo. Ne smemo pa tega napačno razumeti. Nihče ne jemlje staršem pravice, da odločajo o otrokovem poklicu. Staršem moramo pomagati s tem, da jim damo podatke, ki jih samo šola lahko da, to je z rezultati opazovanj, ki jih vršijo učitelji v šolski dobi. Taki podatki so dragoceni prav v trenutku, ko se starši odločajo, kakšen poklic naj njihov otrok v življenju ima. Pri odločanju za poklic so zelo važne nekatere karakterne črte otrokovega značaja, njegova volja, koncentracija, orientacija v delu, odnos do dela, natančnost, čustveno življenje itd. Koliko ilaže bi bilo delo bodočih poklicnih svetovalcev, ko bi ti imeli dovolj podatkov iz šolske dobe.
Menim, da bomo problematiko poklicne vzgoje morali načrtno reševati in da je pred nami ogromno delo. Poklicno usmerjanje je problem naše šole, del dolžnosti vsakega vzgojitelja.
Bertoncelj Ivan
Rc*zpi$
za vzgojno osebje v počitniških kolonijah in pionirskih taborjenjih
Okrajne ljudske odbore, šole in vse ostale faktorje obveščamo, da je bila organizacija počitniških letovanj za leto 1933 prenesena iz sektorja prosvete na organe zdravstva in socialne politike. Zato je še bolj potrebno čim tesnejše sodelovanje prosvetnih organov tako pri reševanju vzgojnih vprašanj v vseh vrstah počitniških letovanj, kakor tudi pri izbiri dobrega, požrtvovalnega in kvalitetnega vzgojnega kadra.
Za vzgojno osebje v počitniških letovanjih in pionirskih taborjenjih v času med šolskimi počitnicami razpisujemo mesta za upravnike posameznih letovanj in taborjenj, kakor tudi za ostalo vzgojno osebje in vodiče. Poudarjamo, da je vzgojno delo v kolonijah in taborjenjih odgovorno in resno, zato pričakujemo, da se bodo priglasili zanj ljudje, ki bodo z vso odgovornostjo opravljali zaupano jim nalogo.
Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 16. maja Upravi za počitniška letovanja pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS, Ljubljana, Zupančičeva ulica 3.
Prijave naj obsegajo opis strokovnega znanja in event. prakse v tej vrsti vzgojnega dela, kakor tudi navedbo starosti ter meseca, v katerem želi prosilec delati v koloniji ali pri taborjenju. Izrazijo naj tudi željo glede razvrstitve v obmorske ali višinske kolonije oziroma v letovanja ali pionirska taborjenja. Uprava pa že vnaprej načelno odklanja vse, ki bi želeli vzeti s seboj tudi svojega otroka.
Sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS F. Kimovec 1. r.
Razpis
za tehnično osebje v počitniških kolonijah
Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS, Ljubljana, Zupančičeva ulica št. 3, Uprava za počitniška letovanja razpisuje razna mesta za tehnično osebje v počitniških kolonijah in pionirskih taborjenjih v letu 1933. Potrebuje predvsem dobro kuharsko osebje, ekonome, administratorje in snažilke.
Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 16. maja na zgoraj navedeni naslov z opisom znanja, navedbo starosti in eventualne prakse pri delu v počitniških kolonijah, kakor tudi mesec, v katerem želijo biti nameščeni. Izrazijo naj tudi željo glede eventualne razvrstitve v obmorske ali višinske kolonije. Prednost ima osebje, ki je zaposleno v raznih socialnih in prosvetnih ustanovah. Osebja, ki bi želelo vzeti s seboj svoje lastne otroke, načelno odklanjamo. uprava za počitniška letovanja pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS
jČč	...	*
TUDI SLEPA KURA VČASIH
ZRNO NAJDE
Ko je prenehalo veljati v naši povojni pedagoški dejavnosti načelo: »Ne gre zdaj več za diskusijo, kaj je važno 'kaj ni važno. Sedaj je najvažnejše to, da plan izvršimo in presežemo,« (Popotnik LXIV, stran 93) je bilo podanih v našem pedagoškem tisku nebroj bolj ali manj koristnih predlogov za izboljšanje obstoječega stanja na vseh področjih učno-vzgojnega delovanja. Toda skoraj vsi ti predlogi so izzveneli v prazno, nihče jih ni niti ovrgel niti sprejel. Ali gre res samo za predloge zaradi predlogov? Ali res ne moremo v tem pogledu uvesti učinkovitih delovnih metod? Menim, da je dolžnost uredniških odborov, da ugotavljajo objektivno umestnost, upravičenost ali celo nujnost nekega predloga'in da se glede na to ugotovitev odločijo, ali bodo neki predlog objavili ali ne.
Če pa je predlog objavljen v pedagoškem tisku, ne bi smel v nobenem primeru izzveneti v prazno, ampak bi naj poskrbel za event. polemiko uredniški odbor, če je ne zmorejo člani Pedagoškega društva, ki so za to prvi poklicani. B. L.
■¥■
ŠOLSKE EMISIJE
RADIA ZAGREB
Zagrebški Radio je pričel 20. IV. s poskusnimi šolskimi emisijami za zagrebške nižje gimnazije in višje razrede osemletk. .Pouk se vrši vsak dan po tri šolske ure (od 8.15 do 10. ure). Če se bodo obnesle, bodo pričeli uvajati v šole radio kot stalni in sestavni del splošnega pouka.
RODITELJSKI SESTANEK
NA OSNOVNI SOLI V POSTOJNI
Vršil se je ob veliki udeležbi staršev. Manjkali so menda res samo tisti, ki jih je zadržala bolezen. Z zanimanjem so sledili predavanju tov. Habeta Pr. o spolni vzgoji.
Učiteljice na osnovni šoli so bile prepričane, da taka predavanja za starše otrok na tej stopnji niso potrebna, dokler niso odkrila celo v nižjih razredih nekaj primerov nemoralnih dejanj.
Učenke so se izrazile, da bodo vse po pravici povedale, če tega tovarišica ne pove mami.
Kaj sledi iz tega? Da domača vzgoja še ni taka, kot bi jo želeli imeti. In da so še kako potrebna predavanja o vzgoji in »Vzgojna posvetovalnica«, kakršno imajo v Mariboru.	L. A.
*
Izšla je I. številka OBZORNIKA,
revije Prešernove družbe.
Revija bo objavljala pesmi in prozo starejših in mlajših avtorjev. Prispevki poljudnoznanstvene vsebine bodo seznanjali čitatelje s najpomembnejšimi dognanji na področju znanosti in Umetnosti. Revija pa bo objavljala tudi prispevke za razvedrilo.
Naročajte jo pri vseh poverjenikih Prešernove družbe, v vseh knjigarnah in pri upravi na Erjavčevi cesti 12.
Letna naročnina za člane Prešernove družbe je 450.— din, za nečlane 500.— din. Naročnino lahko plačujete tudi v obrokih.
☆
POZIVAMO
vse frontne, sindikalne in ljudsko prosvetne odbore in društva, zlasti pa vsa vodstva osnovnih, srednjih in strokovnih šol, zadrug ter druge prijatelje napredne ljudske knjige, da izberejo iz svoje srede tovariša (ali tovarišico), ki bo prevzel poverjeništvo Prešernove družbe. Ti naj nam takoj sporoče, koliko članov bodo predvidoma pridobili, da jim pošljemo potrebno število tiskovin in navodila. Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12.
#
LETOVANJA V NAŠIH
DOMOVIH
O cenah in prijavah za Dom prosvetnih delavcev v Žapužah smo poročali v 8. številki. Medtem nas je upravnica obvestila, da se zanima za Žapuže tudi večja skupina iz Francije. Naši prosvetni delavci imajo seveda prednost, morajo pa se prijaviti zaradi rezervacije do zadnjega maja!
Dom prosvetnih delavcev na Jezerskem razpolaga letos samo s štirimi sobami (vsaka za dve osebi). Prijavite se neposredno šolskemu upravitelju Jezersko. Rezervacije do konec maja (za julij) in do konec junija (za avgust). Dnevni penzion (s 40% popustom) din 350.—.
Dom prosvetnih delavcev v Rogaški Slatini. Razpolaga samo s sobami. Za vsa pojasnila se obračajte naravnost na upravnico doma.
☆
Ekskurzije v Ljubljano naj na-
roče kosilo in večerjo v Študentski menzi, Trg revolucije 1 (Kazina). Kosilo 60.— din, večerja 40.— din. ☆
Obvestilo uredništva. Redakcijo te številke smo zaradi treh dela prostih dni morali zaključiti že 28. aprila. V tej številki zato naši bralci ne bodo našli poročila o 2. seji Sveta za prosveto in kulturo LRS, ki je bila 29. aprila. Ker je Svet razpravljal tudi o »boštanjski aferi«, smo odložili objavo vseh dopisov, ki so nam bili zaradi nje poslani.
MATURANTI državne učiteljske šole iz leta 1933 bomo letos proslavili 20 letnico mature. — Sošolci, ki boste brali ta oglas, se z dopisnico oglasite podpisanemu, ki predlaga, da bi 20 letnico mature obhajali v Cerkljah pri Kranju. Avtobusna zveza z Ljubljano je odlična, prenočišča bodo preskrbljena. Fantje sošolci In žene mojih sošolcev, ki ste tudi vabljene, če soglašate s predlogom, hitro napišite odgovor na naslov
Slapar Niko,
učitelj osnovne šole Cerklje pri Kranju
Priprava inštruktorjev za praktični pouk
Pouk v šolskih delavnicah je pouk posebne vrste, zato ga ne moremo glede na pedagoške in metodične prijeme istovetiti s teoretičnim poukom. Tu ne moremo govoriti o gradnji ene učne ure, temveč govorimo o pripravi za en delov-nik’ .^0.Je 4 do 8 ur» kolikor jih učenci prebijejo en dan v šolski delavnici. Kljub temu, da smo dosegli v praksi že dobre uspehe, vendar lahko po dosedanjih izkustvih trdimo, da se inštruktorji še premalo pripravljajo za praktični pouk z učenci, na drugi strani pa, da se mnogi med njimi niti ne znajo pripraviti. Zato je moj namen, da v tem članku osvetlim obseg, potek in način priprave za praktični pouk.
Priprave za pouk ne izvršimo za vsak delovni dan ločeno, temveč za določeno skupino faz dela, ki jih bodo učenci vadili na enem učnem delu. Govorimo lahko torej o pripravi za učno delo, ki lahko traja več delovnih dni. Z ozirom na obseg in značaj pa delimo priprave v nasledn j a pogla vj a:
a)	študij učnega načrta;
b)	izdelava prototipa učnega dela po načrtu in študiju tehnološkega procesa dela;
c)	priprava materiala za vsa učna dela učencev;
d)	priprava orodja z ozirom na tehnološki proces obdelave;
e)	priprava načrtov in delavniiških risb;
f)	sestava in tolmačenje navodil, kaj naj učenci skicirajo in vpišejo v delav-niški dnevnik;
g)	korigiranje delavniških dnevnikov učencev;
h)	sodelovanje pri ocenjevanju učnih izdelkov učencev;
i)	vodenje dnevnika priprav.
Vsi učenci morajo izdelovati učna dela po načrtih, ki jih pripravi tehnična pisarna delavnic ali pa predavatelj tehničnega risanja. Potrebno je, da inštruktor sodeluje pri sestavi tehničnega poročila. Načrt naj bo dobro preštudiran, v primeru pomanjkljivosti in nejasnosti naj ga vrne tehnični pisarni v dopolnitev.
Še preden začne z izdelavo učnega dela, preštudira in sestavi vrstni red tehnološkega procesa, ali vrstni red izvajanja faz dela, ki naj jih vnese v dnevnik priprav. Pri procesu izdelave bo videl ali je vrstni red in način predvidenega procesa obdelave v skladu s praktično izdelavo in organizacijo dela. V kolikor se mu pri delu pokaže, da je boljši, prikladne jši drugi način ali vrstni red, se posluži tega, v dnevniku priprav pa izvrši korekturo. Razumljivo je, da mora biti učno delo, ki ga izdela inštruktor, prvovrstno, tako da ga lahko postavi pred učence kot vzoren komad učnega dela.
Ker nekaterim inštruktorjem manjka ročne spretnosti in privajenosti, je priporočljivo, da se prototipi učnih del, ki jih izdelajo inštruktorji, ocenijo in v primeru, da izdelek ni bil ocenjen z najboljšo oceno, zahteva ponovna izdelava. V splošnem naj velja načelo, da je inštruktor lahko samo tisti strokovnjak, katerega prototipi učnih del so izdelani s takšno stopnjo kvalitete, da bodo ocenjeni z naj višjo stopnjo ocenjevalne lestvice.
Po tako izvršeni predhodni pripravi inštruktor pripravi in prevzame ves material za učna dela učencev. Pri procesu izdelave prototipa je ugotovil, katero orodje in pripomočki so potrebni za izdelavo in na temelju tega dvigne iz orodjarne še manjkajoče orodje. Paziti je treba na to, da bo vse orodje v enakem stanju in enake kvalitete.
Delavniške risbe — načrte učnih del inštruktor ponovno pregleda, nato jih uvrsti v vlagalne mape tako kot zahteva vrstni red izvajanja faz dela ali posamezni detajli učnega dela. Učencem ne odda celotne delavniške risbe, temveč posamezno za vsak sestavni del skupaj z materialom. Ko učenec konča z delom, vrne inštruktorju z načrtom tudi izdelek, ki se odda ocenjevalcu, nakar prevzame drugo delavniško risbo in material. Ko imajo učenci izdelane vse detajle učnega dela, jim inštruktor te vrne skupaj z montažno risbo, nakar izvršijo sestavljanje ali montažo. Po končanem delu se s šifro označeni izdelki predajo ocenjevalcu, načrte pa vrne inštruktor tehnični pisarni.
Glede tehničnega poročila naj učencem poda samo točke, kaj naj poročilo obsega. Pri tem se ne sme pozabiti, da je treba posamezne težje faze dela v delavniškem dnevniku posebej obdelati. V kolikor izdelava učnega dela ne traja predolgo, je najbolje, da se delavniški dnevniki korigirajo po izvršenem učnem delu. Nadvse važna naloga inštruktorja je, da učencem pravilno prikaže nujnost vodenja dnevnika in da jim vzbudi ljubezen do tega dela, ker le v tem primeru je namen vodenja delavniškega dnevnika dosežen.
Pregled in korigiranje delavniških dnevnikov naj inštruktor izvrši po štirih vidikih: ob upoštevanju pravil skiciranja in tehničnega risanja, vsebine tehničnega poročila, pravilnosti in estetike tehnične pisave in pravopisa. Zato je priporočljivo, da se tozadevno poveže s predavateljem tehničnega risanja in slovenščine. Po korigiranju, ko' inštruktor vrača delavniške dnevnike, naj vsi učenci prisostvujejo.
Izdelke naj ocenjuje ocenjevalec, nikdar pa inštruktor. Če šolska delavnica nima posebnega ocenjevalca, naj predavateljski svet določi inštruktorje, ki bodo ocenjevali izdelke letnikov ali razredov, v katerih ne poučujejo. Razumljivo je, da morajo biti vsa učna dela šifrirana, da se tako izognemo vsaki pristranosti. Ocenjevalec ocenjuje samo učni izdelek, za karakteriziranje učenčeve sposobnosti pa so potrebne še druge ocene (zanimanje, dojemljivost, način dela, vztrajnost, spretnost, privajenost, čas izdelave itd.), kar pa ocenjuje inštruktor pri samem praktičnem pouku. Svoje in ocene ocenjevalca vnese v ocenjevalnico praktičnega pouka, nakar jih v obliki diagrama prikaže učencem. Ocenjevanje mora biti vedno na tekočem in rezultati učencem dani na vpogled.
Dnevnik priprav inštruktorja naj bo po vsebini in obliki tak, kot učencev delavniški 'dnevnik z razliko, da ga učenci vpišejo po končanem učnem delu, inštruktor pa v obliki priprave pred začetkom praktičnega pouka, za katerega izvrši pripravo.
Primožič Karel, Cerkno
4. Akademik prof. dr. J. Hadži: »Izvajanje metazoa iz protozoa.«
Drugi dan: 1. Vlado je Vidanovič, asist, univ.: »Pouk biologije na univerzah in VPS.«
2.	Univ. prof. dr. S. Urban: »Pouk biologije na agronomskih, gozdarskih, veterinarskih in medicinskih fakultetah.«
3.	Profesor M. Grubič: »Pouk biologije na srednjih šolah.«
Delo kongresa prvega dne in drugega dne dopoldne je skupno za vse udeležence. Drugega dne popoldne in tretjega dne se bo vršilo delo ipp strokovnih sekcijah:
A.	Skupina sekcij za pouk biologije.
B.	Skupina splošnih bioloških sekcij.
C.	Skupina botaničnih sekcij.
D.	Skupina zooloških sekcij.
Delo kongresa vodi kongresni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov bioloških društev odnosno sekcij. V času kongresa bo odprta razstava biološke literature in učnih pripomočkov. Vsaka šola, ki ima kako dobro, po osvoboditvi doma izdelano učilo, naj prijavi to biološki sekciji na razstavo.
Biološka sekcija je razposlala formularje prijav za kongres vsem svojim članom. Kdor ni dobil formularjev, naj se obrne na naslov: Inšpektor Ivan Lovše, Svet za prosveto in kulturo, Ljubljana, Zupančičeva ulica 3.
Biološka sekcija upa, da se bodo kongresa udeležili vsi naši biologi. Udeležba na kongresu ni vezana na članstvo v sekciji. Dolžnost vsake naše šole je, da zagotovi denarna sredstva za udeležbo na kongresu vsaj enemu delegatu biologu. Udeležencem kongresa bo zagotovljen popust na železnici, v hotelih in menzah. Po kongresu je predviden izlet na Plit-vička jezera.	P. U.
Vsem prosvetnim delavcem javljamo, da bo s
1. juftifeff*
začela »LJUDSKA PRAVICA« dnevno izhajati, kot
sfcveaska fadaia »Bode«
Na svojih obširnih 8—16 straneh bo prinašala poleg zanimivih in poučnih vesti iz inozemstva, kjer ima »Borba« svoje dopisnike in sodelavce, tudi obširna poročila iz življenja in dela v Sloveniji in ostalih pokrajinah Jugoslavije. Zato bo mesečna naročnina nove »Ljudske pravice« 250 dinarjev, posamezna številka pa bo 10 din.
Nova »Ljudska pravica« bo s svojo bogato vsebino vsem delovnim ljudem v pomoč pri delu, posebno pa našim prosvetnim delavcem, ki jih hkrati pozivamo, da v njej tudi sodelujejo s prispevki.
Uredništvo in uprava »Ljudske pravice« - slovenske izdaje »Borbe«, Ljubljana, Kopitarjeva 2, p. p. 42
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
V LJUBLJANI
ima v prodaji naslednji učili, ki sta pravkar izšli:
NASTANEK PLODNE ZEMLJE. Cena 880 din. ŽITARICE IN NJIH PORABA. Cena 1985 din.
V kratkem pa izidejo še:
OD KREMENA DO STEKLA. Cena okrog 1550 din.
OD RUDE DO ŽELEZA. Cena okrog 1350 din.
NAFTA IN NJENI DERIVATI. Cena okrog 1750 din.
Vsa učila so namenjena tako osnovnim šolam kot gimnazijam in strokovnim šolam.
Naročila sprejema
Državna založba Slovenije v Ljubljani
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Tel. št. 22-586. Uredništvo in uprava Nazorjeva 3/1. Telefon št. 21-397. Letna naročnina din 300.-
Štev. čekovnega računa 604-»T«-140. — Tiska tiskarna »Jože Moškrič«, Ljubljana