I



%' -':V

Tm&sttstimgga
-Wš&£s!8&&?® | r-p^Sf
mmmmL
Wmsš&&š&u
JMb
m
B5dr
E
- -■ ■
Kr
j*ej
j*
Jr
mBIhH

38
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer______
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
časopis slovenskih delavcev SSsSliSSm
Ljubljana, 17. avgusta 1995, št. 38, letnik 54, cena 210 SIT
Drago Ščernjavič, sekretar Republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih in državnih organov:
»Kljub korektnemu obnašanju generalnega sekretarja vlade v zadnjih dogovorih, so nepotrebne zamude pri izplačevanju povsem zakonitih zamudnih obresti poračuna plač za drugo polletje 1992, ki jih je zakrivila vlada, že doslej povzročile velike in nepotrebne stroške.
Zato je tudi zmaga sindikata, kije moral delavcem zagotoviti te obresti tudi po sodni poti, prej kot ne Pirova.
Njena cena namreč ni prevelika le v denarju. Požira čas, energijo in celo odnose med sindikati zna razrahljati. Želeti, prežati in posesati je...«

- ,
0 slogu Menja v mreži in čakanja na nasprotnikove napake. tako značilnem m slovensko politiko in nevarnem celo m odnose med sindikati, pišemo na 2. strani DE.
JE, sreda 14”
Kmečki punt
I Svojčas so se kmetje, nevedni, kot so bili, upirali plačevanju najrazličnejših davkov, tlaki na graščinskih in cerkvenih posestih in se do cesarja obnašali skrajno nekonstruktivno in nedržavotvor-ho. Že takrat so se nekateri obračali naravnost nanj js svojimi pritožbami zoper gospodo, a so slabo naleteli. Cesar je nadnje poslal vojsko, ki jih je, vsaj izbrance ali pa kar po vrsti, po končanem spo-padu blagovolila milostno nabiti na kole. Tako se je zgodilo pri Stubici, v Krškem, Tolminu in še kje. Ta lekcija je trdim kmečkim bučam očitno koristila, saj zdaj na svojo puntarijo povabijo bivše
J _________
in sedanje ministre prav iz tistih resorjev, ki so jim v fevdalnih časih tako zelo pomagali. Prav tako pa nikoli ne pozabijo zaprositi za blagoslov tudi cerkve, ki bi ji nekateri zdaj, drugače kot prejšnji puntarji, najraje odnesli še zadnjo krpo z riti.
Zdaj modemi puntarji od časa do časa ob blagohotnem mižanju cesarskih biričev kvečjemu preorjejo kakšne agrokombinatske njive s traktorji in s tem povzročajo spore z delavci. To je glede na prejšnjo oblast, ki je kmete udarila z obvezno oddajo, mnoge malo večje tlačane pa še z agrarno reformo, povsem razumljivo. Zdaj pa naj cesarski, ki jih v tem primeru predstavljajo delavci, plačajo za storjene krivice. Da gre kar devetdeset odstotkov sredstev za kmečko zavarovanje iz delavskega, pa je po mnenju vrlih gobcev (pardon, Gubcev) tako ali tako moralna dolžnost delavcev v znamenje spoštovanja kmečkega stanu prednikov in v znamenje zahvale, da lahko uživajo pravo domačo hrano, zasvinjano s pesticidi in umetnimi kr-
mili, samo za malenkost dražjo od uvožene.
Vrlim kmečkim velmožem kajpak niti na pamet na pade, da bi povprašali cesarsko, po novem vladno ali opozicijsko gosposko, ali so morda imeli kaj opraviti z vračanjem veleposesti cerkveni in posvetni gospodi in kaj mislijo o tem. Seveda jih tudi niso povprašali, kako bo kaj z malimi tlačani, ko se bodo meje cesarstva bistveno razširile, in ali bodo morali spet hoditi na dnino k tistim, ki jim danes vračajo zemljo. Pa tudi če bi, še tlaka spodobi zaradi naše samobitnosti, da ne bi kdo rekel, da nismo imeli svoje zemljiške gospode, kar je temeljni pogoj za narodni obstanek.
Kot je slišati, pravice prve noči ne bodo obnavljali, ker je to zdaj popolnoma brez smisla, saj za marsikatero kmečko dekle poskrbijo že dušni pa-stitji ali pa modemi princi z osemdeset do sto konji pasme BMW, Audi ali Mercedes!
Pratlačan Tugo Kušlan
0	1	l	17.avgusta 1995	*	J	IRUGA PLAT
Piše: Ciril Brajer
Po paikovo
Veliko ljudi je radodarnih samo zato, ker dobro vedo, da bodo dobili nazaj najmanj toliko, kolikor so dali.
Rudi Ringbauer v Božjih resnicah
Pajčji način v slovenskih razmerah najbolj pooseblja Janez Janša. Nič ne naredi, ničesar ne ponudi, mimo ždi v svoji mreži in čaka, da vanjo padajo topoglave muhe. Pustimo zdaj, zakaj muhe to počno. So pač muhe. A tudi pajek je zgolj pajek. To mu je v naravi.
Odgovorna odprto pismo predsedniku vlade g. Janez Drnovšku v zvezi z rešitvijo oddelka za invalidno mladino v Stari Bori pri Novi Gorici
Omenjeni način je v raznovrstnih različicah tudi sicer široko razpreden. Dva je moč zaznati ob naj novejši zmagi Republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije.
Gre za zakonite zamudne obresti poračunov plač od junija do končal eta 1992. Vlada jih je brez dvoma dolžna izplačati in sindikat jo je lep čas opozarjal, da jo sicer čakajo še nepotrebni sodni stroški. No, davkoplačevalce seveda, ki so menda zato na svetu, da poravnavajo grehe svojih oblastnikov.
Vlada seje na vztrajne pozive sindikata konec prejšnjega meseca le odzvala. Jasno, po svoji stari navadi s povsem nepotrebno zamudo, in »nepotrebni sodni stroški«, na katere jo je sindikat opozarjal, že nastajajo. Tožb se je v tem času nabralo kar za nekaj tisoč.
Drago Ščernjavič, sekretar sindikata državnih in dmžbenih organov pravi, da je generalni sekretar vlade Mirko Bandelj (res po silovitih pritiskih tega sindikata postal kar korekten sogovornik.
Sredi prejšnjega meseca je končno prisluhnil pobudi, si vzel nenavadno veliko časa in mu le obljubil, da bo vlada do konca meseca razvozlala ta vse bolj zamotan klopčič.
No, ne le po sindikalnih pritiskih, ki so terjali ogromno energije, časa in tudi nemajhna sredstva. Pripomoglo je gotovo tudi prvih nekaj deset na sodišču že rešenih primerov - v prid oškodovanim delavcem kajpak. Obresti potemtakem veselo tečejo naprej, stroški pa tudi.
Toda kljub vsemu gre, upoštevajoč žal vsakdanjo prakso vlade in naših sodišč, za kar čedno sindikalno zmago. Zanjo je v prvi vrsti zaslužen Sindikat državnih in družbenih organov, ki se je v sporih z vlado prekalil med drugim tudi v dveh dobljenih ustavnih sporih.
So pa, ne po njegovi krivdi, te zmage, širše vzeto, Pirove. Če bi vlada pravočasno prisluhnila vsakj tistim argumetnom sindikat, ki jim sama priznava zakonitost, tehtnost in smiselnost, bi bila ta zgodba (in mnoge druge) bistveno cenejša.
Davkoplačevalcem bi bila prihranjena čedna vsota tolarjev, vlada bi bistveno pridobila pri verodostojnosti, družbeno ozračje bi bilo znosnejše... Sindikat pa, kije sicer v vsakem primeru zmagovalec, bi si prihranil veliko časa, moči in ne nazadnje tudi denarja.
Ti njegovi boji namreč tudi denarno niso zastonj. Če bo namreč vsaj 20.000 prizadetim delavcem priboril v povprečju 300 do 400 mark na glavo, bo za to porabil približno 2.000.000 tolarjev.
Na način pajka. To vsoto bo namreč žal prispevalo le tistih 5.000 članov, ki so pokazali dovolj sindikalne zavesti in končno tudi poguma, da so se zavzeli za svoje povsem zakonite pravice. In jim s tem priborili tudi preostalim tihim, v usodo vdanim kolegom.
Še bolj smešna, že kar farsična pa je tretja različica pajčjega načina. Obresti bo, skupaj z ministri, državnimi sekretarji in drugimi šefi, ki so godljo zakuhali, nesel domov tudi Janez Drnovšek.
Za kakšno kost ljubljenemu Arturju se jih je gotovo že nabralo.
Na rob številnim razpravam in polemikam bi v pričujočem pismu želeli to izjemno zapleteno situacijo pojasniti še z nekaterimi dejstvi, za katere menimo, da morajo biti javnosti znana, saj si brez njih ni mogoče ustvariti realne slike, kljub razumevanju tistih, ki se za Staro Goro borijo s čustvi in manj z argumenti.
Konec septembra 1995 se bo Ortopedski oddelek Splošne bolnišnice Šempeter pri Novi Gorici iz Stare Gore preselil v prenovljene prostore stare bolnišnice v Šempetru. S tem bo na Stari Gori, kije na osamljeni lokaciji kake štiri kilometre daleč od bolnišnice, ostal samo še Oddelek za invalidno predšolsko mladino. Stavba dosedanjega ortopedskega oddelka, ki je največja od vseh stavb v kompleksu Stara Gora, bo ostala prazna, zato jo Ministrstvo za zdravstvo želi prodati in predlaga, da se ves kompleks Stare Gore proda, z izkupičkom pa se na primerni lokaciji ob oblnišnici v Šempetru zgradi nov oddelek za invalidno predšolsko mladino. Temu nasprotujejo starši otrok, mediji, primorski poslanci in še kdo. Želijo ohraniti Staro Goro tam, kjer je, in gradnji nove Stare Gore nasprotujejo, ker da je v Šempetru hrup, vročina in slab zrak. Ministrstvo za zdravstvo pa zastopa stališče, da je v Šempetru zelo ugodna bližina bolnišnice z vso infrastrukturo, vzdušje naselja, kije ugodno s socialnega stališča, in da bi bilo v zelenem okolju bolnišnice možno najti tudi čisto in mimo lokacijo.
Če bi se Stara Gora preselila v Šempeter, bi obdržala svojo dosedanjo vlogo in obseg dela. če bo ostala na stari lokaciji, je zaradi velikega kompleksa potrebno zanjo najti dodatne programe. Starši prizadetih otrok s Primorske želijo, da bi njihovi otroci ostali tam tudi potem, ko prekoračijo predšolsko starost in jih zdaj preselijo v druge, za ustrezno starost prilagojene podobne ustanove v Sloveniji. Tuje treba dodati, da smo v Sloveniji z ustreznimi ustanovami in kadrom dobro poskrbeli za vse oblike prizadetih otrok oziroma posameznikov. Sirjenje programa v Stari Gori bi zato pomenilo širjenje že obstoječih slovenskih kapacitet, s tem pa tudi večje stroške vzdrževanja, zato bi morali takšno odločtiev najprej uskladiti z vodstvi vseh ustanov za prizadete v Sloveniji.
Stara Gora nemoteno nadaljuje dosedanje delo tudi naprej, nihče je ne ukinja! Medtem pa potekajo aktivnosti v pristojnih ministrstvih. Tako seje minister za zdravstvo že sestal s predstavnicama ustanove in staršev ter jima razložil stališče ministrstva, ki v nobenem primeru ne predvideva ukinitve Stare Gore. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je že v začetku letošnjega julija sklicalo sestanek s predstavniki ministrstev za šolstvo, zdravstvo in socialo občine Nova Gorica in predstavnico staršev otrok na Stari Gori. Imenovali so komisijo, ki bo po strokovni plati pripravila predlog nadaljnje oblike dela na Stari Gori. Prvi sestanek komisije bo septembra, strokovna izhodišča pa mora komisija pripraviti do konca letošnjega leta.
Kabinet predsednika Vlade, Miša Kranjc, svetovalka Vlade
Gospa ijerka Bizilj, poslanka apaurinka
Slišali smo Tvoj poziv poslancem,
naj razpravljajo
tako,
da ne bi »ljudje« mislili, da ste vsi tam zgoraj lopovi.
Odločno protestiram. Smo »ljudje«. Nismo osli.
Ni res, da mislimo,
da so vsi poslanci lopovi.
Zelo milo rečeno.
Razen šestih.
Mi vemo,
da so vsi poslanci lopovi.
Zelo milo rečeno.
Razen šestih.
Da ne govorimo o vladi.
Preveč milo rečeno.
Saj se lahko le svinje pri koritu vedno nažrejo.
Do sitega.
Milo rečeno.
To je demokracija.
Milo rečeno.
Milivoj Manko, oec.,, Šentilj 120 A
Nova nestrpnost - ali fašizem v SLO verziji?
V 82. členu ustave RS je zapisano, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in »niso« vezani na kakršnakoli navodila, kar »lahko« tudi pomeni, d aimajo pravico do nestrpnosti posebne vrste, npr.: zanje ne velja 63. člen ustave, da s tem, ko so »podpisali« nov predlog zakona o poslancih, niso protiustavno posegli v drugo neenakopravnost oz. nestrpnost. Tako mislijo vsi tisti poslanci, ki so se podpisali na papir za odobritev »novih privilegijev«. V javnosti so se pred časom ljudje iz različnih bregov »obmetavali« z besedo »fašizem«, kar pomeni super egoizem na oltarju domovine. Pa vendar je fašizem danes drugačen, kot je bil nekoč, končno je lahko »legitimen« pod skupno streho demokracije. Tako se temu »fašizmu« npr. ni potrebno več boriti za »privile-
r


Trgovina C2/XSIO •4° °* v centru mesta pri RTV

in še in še!
Invalidsko podjetje
Proizvodnja, servis, trgovina, zastopanje Celovška 172,61 000 Ljubljana
Najpopolnejša izbira iz programa Casio: kalkulatorji, elektronski glasbeni instrumenti, akustika, ure
NEKAJ IZ NAŠE PONUDBE
•	kalkulatorji raznih zmogljivosti od 603 do 16.881 SIT
•	elektronski rokovniki od 1.890 do 52.389 SIT
•	elektronski glasbeni instrumenti od S.709 do 358.800 SIT
walkmani in prenosni tranzistorji s kasetofoni od 9.486 do 31.191 SIT
gije« na račun naroda, saj ni vezan na kakršnakoli navodila svojega naroda. Ne samo visoke plače in stanovanjska posojila, apetiti gredo naprej do konca. Po S tikovi anketi v Delu (2. 8.1995) kar 48,9% anketirancev meni, da poslanci zastopajo v parlamentu predvsem lastne interese in 1,8% stališča volilcev. 94,9% anketirancev meni, da bi bilo potrebno v ustavi »dopisati« amandma, ki bi omogočal predčasen odpoklic posnal-cev. Če pomeni fašizem tudi to, da jih ni mogoče odpoklicati, potem je to, to...
Andrej Grampovčan ml.,
Plešivčeva 35, Ljubljana
g. Jože Zimšek, župan MSCefje
Kužni odpadki, poplavljena zdravila
Problem odstranjevanja kužnih odpadkov, odpadkov iz zdravstvenih ustanov še vedno ni rešen. Čeprav je bila že pred leti uvožena posebna mobilna naprava za razkuževanje, ki naj bi dobro delal in bila ustrezna rešitev tudi po mnenju SEG, še vedno ni rešeno osnovno vprašanje: Na katerih lokacijah, ki morajo biti ustrezno urejene, mobilna na-
prava deluje? Zakaj še ni določeno, katere lokacije so primerne, ekonomsko opravičljive, zakaj niso urejene po veljavnih predpisih? Celjski primer, ki zagotovo ni edini, kaže, da so kužni odpadki v času, ko čakajo na obdelavo, tudi nepravilno skladiščeni kar na območju bolnišnice. Predlagana rešitev, pri ČN Škofji vasi, ne pomeni ustrezne rešitve, saj tudi tam prsotor za delovanje mobilne naprave ni urejen po predpisih. Sodimo, da mora rešitev zadeve, enotno za vso državo, poiskati Ministrstvo za zdravstvo, s sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor. Mestna občina Celje pa seveda na svojem območju ne bi smela dovoliti nezakonitega delovanja mobilne naprave.
Posebno vprašanje so poplavljena zdravila v celjski bolnišnici, ki so leta 1991 razburjala slovensko javnost (poskus nelegalnega sežiga v TE Šoštanj). Zdravila so še vedno na območju bolnišnice, neprimerno shranjena v zabojniku. Mar v skoraj štirih letih res ni bilo moč najti ustrezne rešitve?
Pričakujem, da boste ustrezno ukrepali, zlasti pa naložilil pristojnim inšpekcijam, da opravijo svoje delo.
Karel Lipič, Glavni tajnik SEG
m
T časopis slovenskih J delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 e DE- glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313 942,13261 92, faks 311 956 • Odgovorni urednik: Ciril Bajer, tel. 131 61 63,313942 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica). Brane Bombač (oblikovalec), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313942,131 61 63 • Naročnina: 321 255 • Založba in marketing: 321 255 • Posamezna številka stane 210 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.
0	1	17. avgusta 1995	^	IZARISCU
VIŠKI SPOMENIKI
KOMENTAR IZ ISTRE
Med Slovenijo in sosednjo Hrvaško ni medijske blokade. Če ga že zasračka Žarko Petan in ti onemogoči poslušati domače srednje valove, te hitro in temeljito informirajo kar prodajalci v novigrajskih kioskih.
Takole so se z razglednicami res ažurno odzvali na predpočitniške podvige slovenskih poslancev:
Najprej smo bili sladki pujski.
Potem so nas spustili pred mikrofone.
Čeprav ima podiranje spomenikov menda enako korist kot soljenje morja, si prebivalci svobodoljubnega Visa najbrž niso mogli kaj, da med domovinsko vojno na Hrvaškem ne bi priredili, če že ne povsem zmaličili večine obeležij, ki bi spominjala na polpreteklo zgodovino.
V tale kamniti blok (spredaj desno) je bilo še pred petimi leti vklesano udarno geslo maršala Tita “Tujega nočemo - svojega ne damo!”. Spogledovalo se je z grafiti na sosednjih zgradbah, od katerih sta bila zlasti pomenljiva tale dva: “Živelo oružano bratstvo srbskog i hrvatskog naroda” in “Iz Visa cemo napraviti drugi Kronštat”. Čeprav Hrvati svojega še vedno ne dajo, tujega pa po končani Nevihti sodeč tudi nočejo, so spomenik spremenili v brezoblično kamnito gmoto, ki je sredi promenade videti, kot da bi padla z neba, s socrealističnimi gesli popisane stavbe pa so kajpak prebelili.
Preden smo se lotili dela, kakršno koli našemu plemenu že pritiče, smo pojasnili, da so naši trebuhi pač veliki in zahtevajo temu primerne žlice.
Ko so začeli negodovati in nas celo primerjati s sorodniki, ki jim pravimo vprežna živinčeta, smo si nadeli očala in odšli na zaslužene počitnice.
Od spomenikov, posvečenih zavezniškim letalcem, je ostal nedotaknjen samo ameriški, britanskega pa so “popravili” tako, kot da so njihovi piloti namesto “jugoslovanskega” čuvali (samo) hrvaško nebo; plošča na obeležju na Velem polju, ki je spominjala, da je bila tu leta 1944 ustanovljena I. letalska brigada nove Jugoslavije, je kajpak razbita na koščke. Skoraj takšna, kot je bila, pa je ostala Titova špilja (na sliki). Pot do nje je bila včasih prava romarska pot, danes pa ob njej srečaš le nabiralce lovoija, sivke, kaper, žajblja in drugih zdravilnih zelišč, ki jih je na Visu še vedno na pretek.
V
PO SAVI DOL NI SEL LE DENAR
Naš fotoreporter Sašo Bernardi se je udeležil že 35. obujanja spominov na savinjsko flosarstvo. Med drugim je izvedel, da je zadnji pravi splav odplul v Beograd. V najboljših časih je izkušen in priden splavar v eni sezoni lahko prislužil hišo.
Torej sledi logičen sklep - po Savi dol je šlo včasih še kaj drugega in denar se je tudi vračal
Svojevrstni spomeniki pa so hiše in vile, ki so si jih z mislijo na brezskrben pokoj na najbolj idiličnih koncih otoka Visa postavili oficirji nekdanje jugovojske. Zdaj so v glavnem zapuščene in zanemarjene, neredko pa tudi povsem izropane. Nered (na sliki) dokazuje, da so jih morali stanovalci na hitro zapustiti, če so si hoteli rešiti živo glavo. Kaj bo s temi “spomeniki”, za zdaj še ni jasno; je pa gotovo, da jih njihovi graditelji- nikoli več ne bodo videli...
“Slovenci ste bili vedno najboljši gostje,” nam je zagotavljal barba Tonči iz Komiže, ki je po štirih sušnih letih spet pognal svojo izletniško barko, “zato ste na Visu vedno dobrodošli.” Tega nam ni pravil zato, ker z nami služi, temveč zato - kot je rekel -, ker res tako misli. Takih pa smo na Visu srečali še veliko. Torej...	D.K.
17. avgust 1995
SS
m
m.
m
§
m
e
■
e
p
M
m
m
m
Sindikalna lista
Prvi del
avgust 1995 SIT
E
m
m
m
m
m
P!
p!
5555
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem)
2.	Kilometrina (od 7. 6.1995 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje marec-maj 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v peteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 66.215 SIT
3.500
1.750
1.218
23,00
41.262
10.315
1.	Jubilejne nagrade
-	za 10 let
-	za 20 let
-	za 30 let
2.	Nagrada ob upokojitvi
3.	Solidarnostne pomoči
Vir: Zavod RS za statistiko
33.107.00
49.661.00
66.215.00
198.645,00
66.215,00 Strokovna služba ZSSS
m
i
I
1
1
!!mmmmMmmmsmmmmmmmmmmmmši
M
*
i
Wi:!
SS
p
M
m
m
SS
v:*:
::::::::
SSi
II
SS
:w:
m
$$
Sv?
p
'Xv!
m
E
m
m
m
m
m
SS:
:*:*
viv:
*:*:
I
II E a*
Si*
m
:y.:v
i
S:*
m
m
m
p
M
m
m
m
m
m
\\vj
E
m
m
:::::::::
:*>£
>:&
aS
&*:
M
m
aa
KLJUB VSEM NAPOROM TVT TERMEX NI PREŽIVEL
Strokovne službe območne organizacije ZSSS za Podravje so v teh dneh na mariborskem sodišču v postopku za stečaj TVT Termexa vložile delavske terjatve. Medtem ko delavci Termexa čakajo na razplet stečajnega postopka na sodišču, pa se mnogi sprašujejo, ali se bodo lahko še kdaj vrnili na delo v »svojo« tovarno. O tem, kaj je privedlo do stečaja TVT Termexa in kakšne možnosti obstajajo, da bi se njegovo zdravo jedro na kakršenkoli način še rešilo, smo se pogovarjali s predsednikom SKEI v podjetju Darkom Tranturo ter s predsednikom SKEI v koncernu TVT Francem Stepišnikom.
Potem ko je prišlo v okviru sanacije koncema TVT do njegove reorganizacije na več manjših družb, je začel republiški razvojni sklad kot lastnik celotnega koncerna le-te prodajati. TVT Termex je maja leta 1993 kupila skupina menedžerjev in delavcev podjetja, ki so postali njegovi 100 odstotni lastniki. Seveda pa je imelo 36 družbenikov zelo različne lastninske deleže (štirje so imeli od 5 do 40 odstotne deleže, preostali pa manj kot enoodstotni delež). Takoj po reorganizaciji je imel TVT Termex okoli 350 zaposlenih, v času podpisa kupoprodajne pogodbe pa samo še 168. Vse druge so že pred tem opredelili za trajno presežne delavce in zanje našli druge rešitve. Prodajalec je kupcu pomagal tudi na ta način, da se je obvezal do ustanovitve enotnega invalidskega podjetja v okviru koncerna TVT financirati 16 invalidnih delavcev, ki jih v TVT Termexu niso mogli uvrstiti med trajno presežne.
Kljub temu pa se poslovanje TVT Termexa tudi po tem, ko je prešel v privatne roke, ni bistveno izboljšalo. Za posodobitev proizvodnih programov ni bilo sredstev (morda pa tudi ne pravih idej?), kmalu pa se je pokazalo tudi, da je za obstoječi obseg dela še vedno okoli 50 preveč zaposlenih. Vodstvo TVT Termexa je sicer želelo del delavcev prezaposliti k drugemu zasebnemu delodajalcu, ko pa je sindikat kovinske in elektroindustrije v podjetju terjal pre-verbo bonitet novega delodajalca, je ves projekt prezaposlitve padel v vodo. Podjetje je dodatno prizadel tudi denacionalizacijski zahtevek za del proizvodnih prostorov. Po mnenju Darka Tranture je bil eden od vzrokov za stečaj podjetja tudi ta, da je bilo v podjetju več režijskih kot proizvodnih delavcev.
Ko je že bilo jasno, da bo moral TVT Termex v stečaj, so nekateri družbeniki skupaj s tujim partnerjem ustanovili novo mešano družbo, ki je na isti lokaciji in v istih prostorih začela proizvodnjo naslednji dan po uvedbi • stečajnega postopka. Trenutno dela v tej novi firmi okoli 40 delavcev, vprašanje pa je, kako bo po zaključku stečajnega postopka za TVT Temex. Veliko je odvisno tudi od tega, kdo bo postal lastnik proizvodnih prostorov in sredstev.
»Stečaj TVT Termexa ima za vse delavce izredno grenak priokus, saj so delavci po tem, ko so takorekoč dvakrat kupili tovarno, zopet ostali brez vsega,« pravita Trantura in Stepišnik. Dodajata, da so delavci tovarno najprej zgradili in jo nato dali republiškemu razvojnemu skladu, potem pa jo od njega spet odkupili. »Kljub vsemu pa so delavci zopet ostali praznih rok in tega zares ne morejo razumeti.« Ali republiški razvojni sklad in država ne bi mogla takšnim podjetjem bolj priskočiti na pomoč vsaj s sprejemljivimi krediti za prestrukturiranje in modernizacijo proizvodnih programov?
Ravno usoda TVT Termexa opozarja, da proces sanacije koncerna TVT še ni končan. »Težave in problemi bodo še prihajali za nami«, je prepričan predsednik SKEI v koncernu TVT Franc Stepišnik. Vendarle meni, da je koncern TVT najtežje čase že prebrodil in da se sanacija končuje celo bolj uspešneje, kot so spočetka odgovorni napovedovali. Za to si del zaslug pripisujejo tudi sindikalisti, ki so vedno odločno zavračali nekatere ideje o programiranem stečaju podjetja in podpirali prizadevanja za stvarno sanacijo, čeprav tudi ta za delavce ni bila neboleča.
Po Stepišnikovih besedah je najbolj zdravo jedro današnjega koncerna TVT, ki zaposluje v vseh družbah okrog 1000 delavcev (v najboljših časih je v koncernu TVT delalo preko 3500 delavcev), družba TVT Tirna vozila s 540 zaposlenimi. Družba ima dovolj dela, delavci prejemajo plače po kolektivni pogodbi, doslej pa so dobili že tudi prvi del regresa. Vendar bo perspektivo družbe potrebno še doreči, zlasti v dogovoru s slovenskimi železnicami.
Stečaj TVT Termexa je močno prizadel vse zaposlene, vendar koncerna v celoti, kakor kaže, ne bo ponovno zamajal.
Tomaž Kšela
Pismo SKEI Mariborske livarne ministrici Rini Klinarjevi
NEPRAVNA DRŽAVA JE ZA DELAVCA ZELO VELIK PROBLEM
&
1
I
1
I
V drugem tromesečju 1995 so se razmere v podjetjih kovinske in elektroindustrije ponovno zaostrile. Poslabšanje razmer je posledica nespoštovanja socialnega sporazuma za leto 1995, neupoštevanja dogovorov o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu in kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije.
Vse navedene dokumente kršijo poslovodni delavci, kar pa povzroča med zaposlenimi izredno veliko nezadovoljstvo ter jim jemlje še preostalo voljo do dela.
Največje nezadovoljstvo pa je povzročila samovolja poslovodnih delavcev glede izplačila regresa za letni dopust. To se je med drugim zgodilo tudi v poslovnem sistemu Mariborske livarne Maribor. Argumenti, ki jih vodstvo Mariborske livarne navaja, so po našem mišljenju (to je izvršnega odbora SKEI) razumljivi.
Ti argumenti so naslednji:
1.	Gospodarska politika Vlade Republike Slovenije je zelo Z neprijazna. do izvoznih podjetij. Mariborska livarna, ki izvozi 70 odstotkov celotne proizvodnje, precej izgubi zaradi precenjenega tolarja. Zaradi takšne politike smo v letu 1994 izgubili ca 180 milijonov SIT, v prvi polo-
vici leta 1995 pa še ca 150 milijonov.
2.	Davčna obremenitev podjetij je / nenormalno, visoka in ena najvišjih v Evropi. Navedeno davčno obremenitev pa ne prenese nobena izvozna cena. Namreč tujih kupcev ne brigajo problemi, ki tarejo naše proizvajalce.
3.	Visoke obrestne mere ter veliki R so za podjetja takšno veliko breme* ki ga izvozne cene ne prenesejo.
Vseh teh argumentov pa ne moremo razlagati delavkam in delavcem v proizvodnji, ki pri svojih izredno nizkih plačah ter velikih stroških komaj združujejo mesec z mesecem.
Resno pa Vas sprašujemo, ali so problemi, ki jih čutimo v podjetjih, predvsem v naši branži, tudi prisotni v javnih zavodih, »monopolnih podjetjih«, kot sta Petrol ali Elektrogospodarstvo, pri državnih in občinskih uslužbencih in še bi lahko naštevali. Največ težav je ravno v gospodarstvu, kjer si moramo direktno na trgu izboriti dohodek. Država se do nas obnaša mačehovsko. To bo krizo še poglobilo, za državo pa bo stanje postalo alarmantno. Vedno več delavk in delavcev je brezposelnih, še zaposleni so pod izrednim psihičnim pritiskom, ki negativno vpliva na njihovo zdravje. Napetost med zaposlenimi je vse
Čeprav vodstvo Mariborske livarne ni sprejelo ponudbe SKEI, da bi jim regres za letni dopust izplačali v šestih obrokih, so delavci za 10. avgust napovedano stavko preložili na september. Delavci so na ta način dali vodstvu podjetja še eno priložnost, da zagotovi sredstva za izplačilo regresa.
večja in lahko pričakujemo, da bo v jesenskih mesecih izbruhnila v najrazličnejših oblikah.
Žalostno je, da si moramo delavke in delavci Mariborske livarne izboriti pravice z zaostrovanjem zahtev, ki so uzakonjene in objavljene v Uradnem listu. To je tudi dovolj velik razlog, da smo še »nepravna« država, kjer se najodgovornejši v podjetju kratko malo »požvižgajo«, kaj se bo zgodilo, če zapisanega ne bodo upoštevali. Država pa ne stori nič, da bi ta nered oz. samovoljno obnašanje preprečila.
Če pa se zgodi najhujše s podjetjem, pa se dobro ve, kdo potegne najkrajši konec. Zopet je to delavka oz. delavec, najodgovornejši za nastalo stanje pa jo kratko malo »popihajo« iz potapljajoče barke, ponavadi še na boljši položaj.
Vse kar je prav, ampak to kar se sedaj dogaja v tej državi in gospodarskih subjektih, je, milo rečeno, kriminal brez primere. Zato v SKEI Mariborske livarne zahtevamo najhitrejše posredovanje in učinkovito reševanje nastalih problemov.
Pozivamo vas, gospa ministrica, da zelo hitro kaj ukrenete za Mariborsko livarno, ki ima tržno zanimive programe v določenih programih smo edini ih zato strateško pomembni za slovensko državo. Potrebujemo samo pomoč, da si bomo lahko »opomogli«, ker nas vse že naštete obremenitve izčrpavajo do onemoglosti. Delavci pa se tako ali tako že leta odpovedujemo, ker so naše plače še zmeraj po° kolektivno pogodbo dejavnosti-Pa tudi ob tem smo naleteli na težave vodstva podjetja, ker se to »baje« sooča s problemi programa v lastninskem preoblikovanju podjetja Mariborske livarne. Tudi pri tej zahtevi bom° vztrajali, pa spet je žalostno, da smo morali to doseči z »zaostritvijo« naših zahtev.
Na koncu pisma bi vas še enkrat pozvali, da storite vse, kat je v vaši moči in pristojnosti, da prispevate k ohranitvi socialnega miru, tako v vseh drugih podjetjih v gospodarstvu in Mariborski livarni Maribor.
Branko Medik, predsednik Si Mariborske livame
I
I
I
I
1
I
1
1
1
i
SVOBODNI SINDIKATI V POMURJU ZASTOPAJO V STEČAJNIH POSTOKIH 3000 DELAVCEV
Služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Pomurje ta čas zastopa v stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah na pristojnih sodiščih okrog tri tisoč delavcev, ki so člani Svobodnih sindikatov. Po besedah pomurskega »sindikalnega odvetnika« Branka Lutariča je omenjena služba ravno v teh dneh prijavila terjatve delavcev v stečajnih postopkih za murskosoboško Pan-Agro in ljutomersko podjetje Tehnostroj Modema oprema ter terjatve delavcev v postopku prisilne poravnave v Mesni industriji Pomurka.
Služba pravne pomoči pomurskih Svobodnih sindikatov zastopa v stečajnih postopkih okoli 160 delavcev Tehnostroja-MO, okoli 150 delavcev Pan-Agre, preko 250 delavcev Bel-tinke, okoli 50 delavcev Opekarne v Lendavi, preko 500 delavcev Elrada, 120 delavcev Zadruge v Križevcih, preko 50 delavcev Galesa in še veliko delavcev manjših podjetij, v postopku prisilne poravnave pa zastopa še okoli 1450 delavcev Pomurkine Mesne industrije.
»Doslej so domala vsi stečajni upravitelji korektno obravnavali delavske terjatve in jih tudi priznali,« pravi Branko Lutarič. Dodaja, da delavskih terjatev pred leti ni priznal samo stečajni upravitelj Avtoradgone, zato so morali delavci poiskati pravico na sodišču. »Vendar pa je sedaj to že zgodovina.«
Kljub temu pa ne gre vse brez težav. Največji problem tako za delavce kot za vse druge upnike je to, da nekateri stečajni postopki zelo dolgo trajajo, zato morajo tudi delavci (pre)dolgo čakati na vsaj delno poplačilo svojih terjatev. Praviloma se noben stečajni postopek v Pomurju ne konča prej kot v dveh letih.
»Najdlje se vlečejo stečajni postopki v tistih podjetjih, ki po uvedbi postopka nadaljujejo proizvodnjo, v teh podjetjih pa morajo delavci tudi najdalj čakati na poplačilo plač, četudi gre po stečajnem zakonu v tem primeru za takoimenovane prednostne terjatve,« pojasnjuje Lutarič. Meni, da v marsikaterem primeru ni objektivnih vzrokov za to, da se stečajni postopki tako dolgo vlečejo.
Prav zaradi tega je tudi težko napovedati, kdaj se bosta končala stečajna postopka v Tehno-stroju-MO in Pan-Agri. V Tehnostroj u-MO znašajo skupne terjatve delavcev brez obresti preko 200 milijonov tolarjev,
največ teh terjatev pa gre na račun premalo izplačanih plač, neizplačanih regresov, potnih stroškov in jubilejnih nagrad, pa tudi na račun kapitalizacije, ki so jo delavci pred leti vložili v podjetje po stečaju nekdanjega Tehnostoroja. Delavci Pan-Agre pa skupno terjajo od svojega bivšega podjetja okoli 90 milijonov tolarjev, k čemur pa je treba prišteti še obresti. Terjatve so podobno kakor v Tehnostroju-MO v največji meri nastale zaradi premalo izplačanih plač v minulih štirih letih in zaradi neizplačanega regresa.
Mesna industrija Pomurka pa svojim delavcem dolguje zaradi
premalo izplačanih plač, regr®' sov, jubilejnih nagrad in drugi*1 prejemkov kar blizu pol mil1? jarde tolarjev, kar je skup9! z obrestmi že preko dve mil*' jardi tolarjev oziroma preko milijonov mark.
Vse delavske terjatve v vseh stečajnih postopkih, ki ta čas te' čejo na pristojnih sodiščih v P°' murju, znašajo skupaj več dese milijonov mark. Koliko od tega in kdaj bodo delavci zares d°' bili, pa bo pokazal čas. Veliko J® odvisno od skupne zadolženost posameznega podjetja v stečaj11 in njegove sedanje vrednosti, Pa tudi od tega, kako hitro bod° mleli sodni mlini.
Tomaž Kšela
V FINALCU IMAJO TEŽAVE
V slovenjebistriškem podjetju Finalco, ki zaposluje okoli 170 delavcev, že lep čas potekajo »trda« pogajanja o uresničevanju kolektivne pogodbe med predstavniki sindikata kovinske in elektroindustrije ter vodstvom podjetja. Delavci so zadovoljni z višino plač (te so v skladu s kolektivno pogodbo), in pogoji dela, nezadovoljni pa so, ker izplačilo plač ne prejemajo v rokih, določenih v kolektivni pogodbi. Zaradi tega že večkrat napovedali stavko. Lastnik in direktor podjetja jo je uspel nekajkrat odložiti tako, da je delavcem plačo za določen datum pisno obljubil in obljubo lastnoročno podpisal. Ko pred nedavnim obljube ni uresničil, so delavci s stavko izsilili izplačilo plače, delodajalca pa je SKEI prijavil inšpekciji za delo, češ da krši kolektivno pogodbo.
»Delavci, ki zahtevajo spošto-
vanje svojih pravic, saj brez plač pač ne morejo preživeti, hkrati razumejo tudi težave delodajalca,« pravi sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edmund Ozimič in dodaja, da je podjetje Finalco eden največjih izvoznikov v slovenjebistriški občini, zato ga pestijo podobne težave kot vsa naša izvozna podjetja. Finalco, ki proizvaja in vgrajuje kovinsko stavbno pohištvo, vse bolj uspešno prodira na tuja tržišča, zlasti v Rusijo, zato potrebuje veliko obratnih sredstev, prilivi pa marsikdaj zamujajo.
V pogajanjih z direktorjem Fi-nalca Vladom Markežcm (podjetje je odkupil od republiškega razvojnega sklada) je sodeloval tudi predsednik SKEI Slovenije in državni svetnik Albert Vodovnik. Dogovorili so se, da si hn doindafalec prizadeval
čimbolj zmanjšati zaostanek v izplačevanju plač (trenutn dolguje delavcem eno plačo),1*1 sicer tako, da se bodo izplačil plač postopoma približeval osemnajstemu v mesecu. Pri lZ plačilu plač naj bi tako prišli n tekoče do konca leta. Po drug strani si bo SKEI prizadeval, da bi prišlo do direktnih pogovorov med pristojnimi ministrstvi 1 vodstvom Finalca, saj meni, d je to slovenjebistriško podjeti perspektivno in da bi mu moral država pomagati z ustrezni*11 garancijami. Nesprejemljivo J j da ima Finalco težave ravno za' radi tega, ker je velik izvoznik1 ker se hitro in uspešno razvij ter odpira nova delovna mesta-
Če bodo vodstvo Finalca 111 sindikati našli skupni jeZ1 ’ bodo sprejeli tudi sporazu o socialnem miru v podjetju.

Ginekolog in ljubljanski mestni svetnik dr. Vasilij Cerar se ie z nami pogovarjal o zdravstvu in politiki
7AMF TF SF VFDNOIDFAT DRŽAVNO
DRŽAVA BREZ GREŠNIH KOZLOV
Danes ne slišiš poredkoma vprašanja, ali so pri nas sploh še kje kakšni grešni kozli. Ali se današnji državljan svobodne in demokratične Slovenije sploh še lahko zanese, da bo v trenutku stiske našel osebo, institucijo ali politično stranko, ki bi jo lahko v olajšanje svoje duše, konkretnih svojih težav ali sprostitve telesne napetosti okrivil za sitnosti, ki somu jih povzročili drugi?
Naš ocenjevalec slovenske politične scene daje
PALEC DOL poslancu Marjanu Polšaku
ker seje očitno odločil, da si letos ne smejo privoščiti niti minute oddiha,mi pa se moramo z njim nenehno ukvaijati;
PALEC GOR intelektualki Spomenki Hribar,
kije za ta narod vedno nekzg hotela, posrečeno ali neposrečeno. Tudi
sedaj ga vedno znova sili k razmišljanju.
Med našimi komentatorji
Jože Smole v komentarju l naslovom
“Risanje
zrniljevidof
pravi, da so novi
zemljevidi že tako
narisani na živem
tkivu nesrečnega prebivalstva.
17. avgusta 1995
Katem stranka ni cerkvena
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzjj Šuštar je pretekli teden sprejel generalnega tajnika novoustanovljene Krščansko-socialne unjje (KSU) Ivana Kepica. Taje nadškofu predstavil program KSU, ki temelji predvsem na krščanskem socialnem programu. Nadškof Alojzij Šuštarje poudaril, da nobena stranka ni cerkvena in da si odnos do Cerkve glede na svoj program določa vsaka stranka sama.
Podobno je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Šuštar izjavljal že prej. Vendar pa je bilo (in je) slišati, da se slovenska Cerkev ne ravna ravno vselej po tem načelu. Tako seje ob zadnjih lokalnih volitvah postavila povsem razločno le na stran nekaterih »svojih« strank. O »načelni nevtralnosti« Cerkve je pred nedavnim javno podvomil tudi mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, češ da se Cerkev preveč pristransko postavlja zgolj na stran nekaterih političnih sil na Slovenskem.
Sicer pa je tudi nedavni uvodnik glavnega urednika Slovenca odkrito namigoval na to, da se med slovenskimi desnimi strankami bjje prestižni boj za to, katera bo uživala večjo naklonjenost Cerkve.
»Podatki« posbnca Hvalice
Direktor radijskih programov RTV Slovenija Andrej Rot je v pogovoru za Večer dejal, »da mu ni znano«, lyeje poslanec Hvalica (Socialdemokratska stranka) izvrtal podatek, da so politične stranke in predsednik republike veliki dolžniki RTV Slovenija. »Na seji sveta RTV Slovenija smo jasno povedali, daje vrednost neizterjanih dolgov 550 milijonov tolarjev in daje med dolžniki nekaj strank, ki pa predstavljajo nepomemben del dolga,« je dejal Rot. Medtem je tudi urad predsednika republike zanikal trditve o predsednikovem dolgu.
Edini, ki zdaj vztrajno molči, je poslanec Hvalica. Gre za ponavjjarge logike: nepreverjena obtožba plus molk je za nekatere resnica?
Neresni ministrski računi
Če bi dosledno upoštevali predloge ministrstev in drugih državnih organov bi moral državni proračun za leto 1996 zagotoviti svojim porabnikom 760 milijard tolarjev oziroma 50 odstotkov več od letošpje proračunske porabe.
Seveda so takšne proračunske želje nerealne in - neodgovorne. Pravzaprav lahko razmišljamo o tem, ali posamezni ministri sploh poznajo globalno vladno ekonomsko politiko in ali jo sploh sprejemajo za svojo. Proračun že v svoji zasnovi ne bi smel biti spisek želja in potreb (če bi ministrstva kolikor toliko upoštevala globalne (vladne) cilje. Sedanje proračunsko licitiranje znotraj vlade v državi nasploh ohranja in spodbija različne nerealne apetite in pritiske.
Kdo ne naredi nič
Bernard Coursat, predsednik uprave novomeškega Revoza, je v svojem nedavnem intervjuju med drugim dejal, da je politika, ki jo vodi Banka Slovenje, pravilna. »Mislim, da morajo podjetja, ki so se znašla v težavah, najprej analizirati svoj položaj in najti razloge za nekonkurenčnost svojih izdelkov na tvjih trgih. Razlog je lahko na primer v zastareli tehnologji, previsokih plačah delavcev itd. V Slovenji so povprečne plače precej visoke in tudi to je eden izmed razlogov, zakaj so nekatera slovenska podjetja maij konkurenčna. Ob tem je treba povedati, daje posojilna politika v Slovenji zelo neugodna, obrestne mere so absolutno previsoke. Kjub temu pa se morajo podjetja zavedati, da so odvisna predvsem od sebe in se ne smejo v vsakem trenutku s svojimi težavami obračati po pomoč na državo. Drugo je, če je za slabo poslovanje kake gospodarske veje, kakega podjetja kriva država, ker je sprejela slabo zakonodajo...«
Bernard Coursat v Sloveniji pogreša, da bi bili veliki vlagateji, kar Renault v Sloveniji vsekakor je, deležni posebnih postopkov, posebnih ugodnosti. »Mnoge druge države to omogočajo in dajejo velikim vlagatejem na vojo posebna posojila, možnost davčnih olajšav za določen čas, možnost za zmaijšanje socialnih prispevkov za plače za določen čas itd. Slovenja pa na tem področju ničesar ne naredi, in to je škoda.«
Je pa še nekaj, česar Coursat ni omenil. Kotjeres, da bi Slovenija morala boj organizirano skrbeti za položaj takšnih proizvajalcev, kot je Renault v Slovenji, bi hkrati morala za »protiuslugo« tudi od Renaulta terjati boj sistematično in dolgoročno vkjučevaije slovenskih kooperantov v njegovo proizvodnjo. Na tem področju razmere še zdaleč niso idealne in slovenski delež pri proizvodnji posameznih Renaultovih vozil bi bil lahko (in bi moral biti) zaznavnejši.
Od turizma - za turizem
Ljubjansko Delo piše, da direktor zdravilišča Atomske toplice iz Podčetrtka oceijuje za zelo zgledno in zelo dobro sodelovanje med zdraviliščem in krajem. »Če bi imeli pred seboj fotografijo Podčetrtka izpred desetih let in kraja danes, bi bila razlika najboj očitna. Kraj je tik pred tem, da postane urejen turistični kraj. A brez judi ne bi šlo; samo prednost, da petnajst kilometrov naokrog ni nobenega dimnika, še ni dovoj. ljudje živ jo od turizma in z njim, vlagajo vanj. Spoznali so, kaj jim (tudi finančno) pomeni lepa beseda in kozarček pomjenega žganja. Otroci imajo že v osnovni šoli fakultativni pouk turizma, da so z njim »zastru-p jeni« že od mladih nog. Zdravilišče je s šolo sklenilo poseben sporazum, da najprej štipendirajo prav otroke osnovne šole Podčetrtek. Predvsem zato, ker je to najceneje; kdo bo štipendistu iz npr. Murske Sobote priskrbel stanovanje, zagotovil vrtec itd.?«
Tudi Trielav sporen
Ob nedavnem praznovanju stoletnice Ajaževega stolpa na Triglavu je predsednik republike Milan Kučan med drugim poudaril, »daje pomen Ajaževega dela za Slovence veliko večji, kot bi ga mogli razumeti samo znotraj planinske organizacije. Pa vendar je predvsem Planinska zveza Slovenje neposredna dedirja tega, kar je Ajaž storil kot simbol boja za pravice Slovencev do naših gora, do tega, da jih lahko imenujemo s slovenskim imenom, da so dostopne vsem, ne glede na ideološke in politične razlike. Predsednik Planinske zveze Slovenje Andrej Brvar je dejal, da je Jakob Ajaž neposredno udejanjal besede piparjev, ustanovite jev Slovenskega planinskega društva - ohraniti slovenskim goram slovensko lice!... (Večer, 8. avgusta 1995)
Republika je zapisala, da je Milan Kučan »predvsem izrazil žejo, da bi Ajažev stolp in Triglav še naprej povezovala preveč razde jene Slovence«.
Slovenec je v svojem poročilu zapisal, da so zbranim na Kredarici ob 100-let-nici Ajaževega stolpa »spregovorili Jože Kotnik, kranjskogorski župan, predsednik planinskega društva Lju-bjana Matica, predsednik Planinske zveze Slovenje in predsednik države... Na slovesnosti na Kredarici so bili med drugim tudi Jožef Školč, Janez Podobnik in drugi. Janez Janša je zaradi slabega vremena z vrha Triglava odšel proti Doliču. Navzoča sta bila tudi predsednik PD Dovje Mojstrana Stanko Kofler in dovški župnik France Urba-nja. K sodelovaiju naj ne bi bila pova-bjena, pa čeprav je moj stransko društvo veliko pripomoglo k obnovi Ajaževega stolpa in čeprav je dovški župnik formalno in dejansko pravi naslednik Jakoba Aljaža.«
Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenje Janez Janša je na tiskovni konferenci (10. avgusta 1995) dejal, da sta Združena lista in Liberalna demokrac ja izkoristili proslavo ob stoletnici postavitve Ajaževega stolpa na Triglavu za politično diskvalifika-cjo Socialdemokratske stranke Slovenje.
Tisti, ki so javnosti posredovali to »ugotovitev« Janeza Janše, niso navedli, s čim je Janša utemeljil takšen svoj sklep...
Novinarji alkoholiki M.
Direktor Radia Slovenja Andrej Rot je v intervjuju za Večer dejal, da imajo na Radiu Slovenja kakšnih 20 odstotkov preveč zaposlenih. »Če pogledamo zaposlene novinarje, ugotovimo, da bi mlajše lahko zlahka odpustili in skoraj brez stroškov. Toda na mladih temeljita delo in hiša. Na drugi strani so starejši kadri v primeru odpustitve precej dragi... Vem, daje na radiu kar nekaj judi, ki bi jih zlahka pogrešali. Vprašanje pa je, kako ravnati z zaposlenimi, ki na primer že dvajset let delajo s posebnim tempom in v stresnih situacijah, a so sedaj alkoholiki in za RTV neuporabni. Tuje treba biti pazjiv in upoštevati socialno komponento... Ceneje je, da delavec, ki ima tri leta do pokoja, dela do konca - sicer minimalno ali nič - kot da mu izplačamo odpravnino...«
Koordinacija novinarskih sindikatov je na Rotove navedbe reagirala z ostro izjavo, v kateri ugotavlja, da se zdi, da vodstvo ni sposobno vzpostaviti konstruktivnega dialoga z nikomer znotraj zavoda, pa tudi s sogovorniki zunaj njega ne. »Resnega sanac jskega programa in v tem okviru zmaijševaija zaposlenih si brez večstranskega dogo-vaijaija pač ne moremo predstavljati.«
Sindikati opozarjajo, da Rot omerja judi, »ki v hiši nič ne delajo (omeija sicer samo alkoholike - resnici na jubo, veliko je tudi judi, ki so vseskozi trezni, pa svojega dela ne opravljajo korektno). Pravi, daje ceneje, če ti ljudje še naprej ostajajo redno zaposleni, kot pa da bi jim izplačali visoke odpravnine. Spoštovano vodstvo, ste mogoče že kdaj slišali za disciplinske postopke? Če ne, to so postopki, v katerih se ugotavja kršenje delovnih obveznosti. Če nek delavec ne izpolnjuje tega, kar delodajalec pričakije od njega, se mu pač pove, naj si delo oziroma nedelo poišče drugje - in v takih primerih mu ni dolžan izplačati odpravnine. In takih ljudi je v hiši ogromno, ne samo starejših, ki so tik pred upokojitvijo (in še to, takih nedelavcev je mnogo več med drugimi, nenovinarskimi kadri). Socialne ustanove se nam pač ni treba iti.«
Koordinacja novinarskih sindikatov slovenskega radia tudi ugotavja, da je bralec, kije bral Večerov intervju, lahko dobil občutek, da na RTVS delajo »samo še alkoholiki, entuziasti in nesposobneži, dobri delavci pa so vsi že odšli. Spoštovano vodstvo, odšlo bo še več judi, če boste z nami tako ravnali...«
Cenejša avstrijska radenska
Dopisnik Republike iz Pomurja se spominja lanske akcije Zveze svobodnih sindikatov »Kupujmo slovensko, da bo slovenski delavec imel več«, »kije propadla, še predenje zaživela...« Sicer pa piše, da slovenski kupci v avstr j skih trgovinah kupujejo tisto, ka je cenejše, ne glede na kakovost. »Trenutno so cene pri nas nekoliko nižje, zato tudi Avstrijci pogosto »nabavjajo« pri nas. Priznati moramo, da tudi sosedje vse pogosteje oblegajo naše trgovine, predvsem pa so prisotni na bencinskih črpalkah in v brezcarinskih trgovinah ob meji«. Zadnji čas veliko Slovencev kupuje tudi slovensko blago v sosednji Avstriji. Konzerva sardin iz Izole stane pri nas okoli sto tolarjev, v Avstr ji pa slabih 45 tolarjev. Tudi mineralna voda Radenska je v Avstr ji pol cenejša kot pri nas.
Vsekakor se zaradi nakupov Slovencev v Avstr ji in Avstrjcev v Slovenji ne bi smeli pretirano razburjati, saj je bolje, če medsebojno trgujemo, kot pa da bi se prepirali in zapirali vsak vase. Seveda pa ima dopisnik Republike prav, ko opozarja, da bi se morali vprašati, kaj vse vpliva na to, da so cene nekaterih naših izdelkov višje in neprimerjive s cenami podobnih izdelkov v tujini. Prav tako bi se kazalo zamisliti ob nedavni ugotovitvi direktorja novomeškega Revoza Bernarda Goursata, ki nas kot Francoz opozarja na nevarnost, da bo Slovenja postala samo tranzitna (turistična) država, če bo imela tako visoke cene. Coursat pravi, da ga kot tujca zelo moti razlika med kakovostjo storitev in cenami. Nedopustno se mu zdi, daje treba za parkirnino ob Blejskem jezeru odšteti tisoč to-
larjev. Misli, da je dražje priti na dopust v Slovenijo kot v nekatere druge evropske države. »Cene se bodo morale znižati, sicer se zna zgoditi, da bo postala Slovenja, ko bo nastopil mir na Hrvaškem, le tranzitna.«
Kučan seje opravičil
Večerje zapisal, da seje predsednik države Milan Kučan v soboto, 12. avgusta, ko je imel otvoritveni govor na zasedanju Mednarodnega sveta orga- • nizacij Amnesty International, opravičil več kot 400 delegatom iz 88 držav za incident, ki seje zgodil v Lju-bjani dan prej. »Skupina šestih temnopoltih članov kongresa je v petek v večernih urah v središču Ljubljane naletela na skupino štirih obritoglavcev. Eden od mladeničev je s pestjo udaril v obraz člana kongresa, da so ga odpeljali v bolnišnico. Hujšega pretepa ni bilo, policja pa dogodek raziskuje. Predsednik Kučan je po opravičilu povedal, da upa, da bodo storilci kaznovani, Slovenjo paje predstavil kot deželo, ki zagotavja visoko raven človekovega dostojanstva, pravic in temejnih svoboščin, in kot državo in družbo, ki se na kršitve pravic dovoj občutljivo odziva...«
Kučan seje torej opravičil. Ali paje to dovolj velika odveza tudi za vse tiste, ki zgolj molče (in brez kakršnihkoli reakcj) spremljajo in sprejemajo vsakovrstne (slovenske) ekstremiste kot nekaj »normalnega« in »demokratičnega«? Podobni incidenti s temnopoltimi ali drugače mislečimi obiskovalci ali prebivalci Ljubjane in Slovenije so se pred nedavnim že zgodili. In doživeli so preveč mlačen odziv demokratične javnosti in državnih organov. Kakšna kazen bo doletela nasilnike? Bodo sodišča spet zamujala in prizanesljiva do njih?
Soška fronta - drugič
Komentator Dnevnika piše, da so vodilni predstavniki Socialdemokratske stranke te dni ugotovili, da poskuša »sedanji politični sistem diskvalificirati ali celo kriminalizirati politične tekmece«. Hkrati je strankin svet za »analizo in strategijo« povozil vse, od zunanje, gospodarske do socialne politike, lotili so se vsebine še nedokončanega filma, odnosov med predsednikoma države in vlade, vpisov na univerzo, končni cij »političnih sil komunističnega nadajevanja« pa naj bi bil menda preprečitev sodekr vanja strank slovenske pomladi na prihodnjih državnozborskih volitvah.
»Lepo oko j e doline Trente je očitno delovalo krepilno za modre predstavnike SDSS, ki so namenili ostre besede tudi naj večjim slovenskim medjem; Delo, Dnevnik, Večer in Radio Slovenja naj bi bili izrazito naklonjeni vladajoči koalicji in njihova stranka tako seveda »nima besede«. Janez Janša je tako odprl še »soško fronto«: čeprav ima opozicjska stranka seveda pravico kritizirati vladajočo koali-cjo, bi si v SDSS morali ob tem predvsem sami postaviti nekaj vprašanj-Svet z visokodonečim nazivom (analiza in strategija) bi se moral najprej vprašati, ali je normalno, da se stranka nekaj mesecev obnaša kot »napadalec«, sredi poletja pa nenadoma ugotovijo, da so v bistvu nebogljena žrtev. Ob tem tudi ni korektno trditi, da stranka nima dostopa do medjev, saj je prav predsednik SDSS tisti, kije bil od slovenskih politikov v skupnem seštevku največkrat navzoč v naših časopisih, na televiziji in radiu,« piše komentator Dnevnika.
Vsekakor je značilno, da se Janša in njegovi kar naprej ukvarjajo z nekakšnim »komunističnim zarot-ništvom«, ki naj bi zdaj razbijalo tudi sodelovanje strank »slovenske pomladi«. Hkrati pa še ni bilo slišati pjiho-vih jasnih odgovorov in ugovorov na očitke iz »bratskih« strank, da pravzaprav sami s svojimi metodami dela in svojim radikalizmom ustvarjajo zmedo v desnem volilnem telesu. Prav tako se doslej niso opredelili do zahtev svojega »pomladanskega« zaveznika Marjana Podobnika, liderja Slovenske ljudske stranke, da bi morali na Slovenskem prenehati z radikalnimi političnimi delitvami in napetostmi-
Pripravil: J. K-
17. avgusta 1995
Ginekolog in Ijubljansld mestni svetnik dr. Vasilij Cerar seje z nami pogovarjal o zdravstvu in politiki
ZAME .IE ŠE VEDNO IDEAL DRŽAVNO UREJENO ZDRAVSTVO.
NARODOVEGA ZDRAVJA NE MOREŠ PREPUSTITI TRGU
Nadškofijska zdravniška komisija naredila tihi udar v Kliničnem centru • V mestnem svetu naiboli “paistna” dva kulturnika, ki “zatolčeta” marsikako levičarsko ideio • Kovačič ovaja svetnike nadškofu •Vedno opozarjam, da so ženske manjšina v družbi • Privatno zdravstvo ne povečuje kakovosti zdravstva • Zavarovalnica kroji obsee pravic
Panorama: Začniva z vprašanjem, kako to, da ate ae ob stroki, v kateri uživate ugled in imate verjetno tudi veliko dela, odločili ukvarjati tudi a politiko?
Cerar: Pravzaprav j e to v nasprotju s tistim, kar Veljko Rus govori, da je napaka strokovnjakov, da so se v Slovenci sedaj razdelili po strankah, in daje to škoda za intelektualce in za stroko. Ampak moje izkušnje so drugačne. Moje izkušnje so takšne, da zelo težko nekaj uresničiš, če nisi v kakšni stranki. Prej je bila ena stranka in so me ves čas prepričevali, da če nisem član te stranke, ne morem doseči določenih strokovnih hotenj ali ciljev. Zadnje čase je oboje: politika prevladnje in obratno, politiko hočejo čisto sesuti kot popolnoma nestrokovno početje v družbi. Jaz osebno mislim, da določenih ciljev, kijih imaš kot strokovnjak, v družbi ne moreš doseči brez podpore politikov.
Panorama: So pa ti cilji toliko pomembni, da seje vredno zanje zavzeti ?
Cerar:Politika pomeni v bistvu voditi državo, kot polis, država. Državne zadeve lahko vodiš le na ravni države. Drugače se lahko zapreš v slonokoščeni grad in rečeš, jaz sem strokovnjak. Res bi lahko nekaj dosegel, ampak le na ozkem strokovnem področju. Ge pa hočeš doseči kaj za ljudi, za družbo, moraš biti politik oziroma biti v stranki. Jaz v bistvu nisem politik, ampak sem človek, kije v stranki zato, da imam kontakt s politiki in da imam lahko vpliv v politiki. Moje izkušnje s politiko iz preteklosti so takšne, da smo s politiko tole hišo naredili - novo zgradbo mestne porodnišnice - in drugačne, da sem zaradi politike odletel kot direktor te klinike. Sem pa načeloma levičar. Na žalost so zdravniki, na to je nedavno opozoril tudi dr. Veljko Rus, pretežno desničarji.
Panorama: Naj vas spomnim, daje bila pred kratkim čaaom v časopisih kar ognjevita polemika in demantiji v zvezi s strokovnostjo in politično usmeritvijo predstojnikov klinik. Cerar:Tisto, kar ste brali, kar je bilo v Dnevniku, pa v Republiki - Delo si tega ni upalo objaviti - ne vem, ali je tisti Vilhar realen človek ali je to psevdonim, ampak tisto, kar je pisalo v Dnevniku, tisto vse drži. Kasneje je bil objavljen demanti namestnika direktorja kliničnega centra Bertoleta, ampak dejstvo je, obstajajo dokumenti, daje bil Rode v predvolilni kampanji zelo pomemben v ozadju. Bilje pomemben član narodnih demokratov, tedaj ko je bil še Pirnat. Sicer je pa politika ista, desničarska, on se še dobiva z Vidmarjem, vse izhaja iz Trnovega in od tistega župnika. Zraven j e tudi Bučar, je pjihov mentor. Sedaj, ko sem mestni svetnik, čutim, daje pravzaprav ena politika, ki se centralno vodi, in je tudi Janša zraven. Ravno zaradi takih stvari človek ostane zraven, v politiki, tako da ve, za kaj gre. Lahko pa je biti strokovnjak, saj strokovnjak ni biti težko, če si enkrat na določeni ravni.
Vanorama:Mislitestrokovnjakbrez
politike?
Cerar: Da, samo potem ne dosežeš tistega učinka na družbo oziroma na ljudi, ali pa ciljno populacijo, če tako rečem. Meni ni vseeno, kakšne stvari se dogajajo v zdravstvu. Nisem zraven zaradi koristi, ker imam drugačne poglede.
Panorama: Pravite, imate dobre in slabe izkušnje s politiko. Zdaj ate v Združeni listi, pred tem ste naredili izlet preko Socialdemokratske unije, je bil to odraz prepričanja, daje tedanja Zveza komunistov neučinkovita ?
Cerar: Leta 1990je bila znamenita 14. seja CK, tista zadnja, ko smo se razšli, kar se ZKJ tiče, jaz sem takrat takoj po novem letu gospodu
sekretarju napisal pismo in izstopil iz ZKS z ar-gumentacjo, da mislim, da me ta ZK - nisem popolnoma zaupal Kučanu in njegovim - ne more obvarovati pred nacionalizmom. Velik, večen problem komunistov je bil, da naenkrat postanejo nacionalisti, ali pa nacisti, zelo blizu je to. Zato je Hitler komuniste v Nemčji zelo hitro pospravil. Celo vrsto istih sloganov imajo socialdemokrati in nacisti, samo nacisti še nekatere stvari zraven dopišejo, za narod naj bi se borili.
No, takrat sem izstopil iz part je. Potemje bila kar cela vrsta bivših komunistov, so pa vseeno levičarji, ki niso več zaupali. Predvsem Živko Preglje bil tu zelo aktiven. Takrat smo pa naredili Socialdemokratsko un jo. Jaz sem bil v predsedstvu, pa Rastko Močnik, ki ni politik.
Čisto na koncu pa sem podpisal pristopnico za SDSS. Nekdo od pomembnih judi meje opozoril. Rekel je, poslušaj ti, nikamor naprej ne pridemo v Socialdemokratski unji, zdaj pa gremo k socialdemokratom. Vprašal sem ga, kdo je pa tam tisti, ki bo postal predsednik? Odgovoril je, da Janša. Potem grem pa tja, sem rekel, in izstopim. Pa še majhno izkušrjo sem imel. Šel sem že na en sestanek, poslali so me na teren v Moste, in tam, moram reči, so bili sami revanšisti, sami beli so bili v tako imenovani Demosovi ko-alicji, in še sedaj je ta problem. Potem seje le izkazalo, da so v Stranki demokratične prenove, ali pa družbene prenove, s katero smo se potem združili v Združeno listo, bivši komunisti, ki so bili le profesionalci. Jaz jih sicer ne hvalim toliko, kot jih poslanka Kožuhova v nedavnem intervjuju za Razglede, ampak so profesionalni politiki. Res pa vidiš, daje podtika pravzaprav res posel. Ne moreš priti, 40 let star,
pa se iti politika, če nisi politik po profesji in če se nisi s tem vseskozi ukvarjal. Čeprav so politiki judem zoprni, saj se vedno vtikajo v stvari, na katere se slabo spoznajo, vendarle znajo stvari spejati.
Panorama: Raziskave javnega mnenja kažejo, da ima približno tretjina članov sedanje Janševe Socialnodemokratske stranke še vedno klasične socialdemokratske vrednote in jih ta politika ekskluzivnosti moti.
Cerar: Tako je, ker pri SDSS je ta problem, da imajo narobe napisano firmo. Socialdemokratska stranka so, imajo pa celo vrsto posamičnih, različnih programov, svojega programa pa pravzaprav nimajo, v njihovem delovaiju se vidi cela vrsta stvari, ki niso socialdemokratske. To je problem.
Panorama: Da, če bi bila to slovenska HDZ, ki bi bila vseobsežna, potem bi mu to najbolj ustrezalo, vendar potem s socialno demokracijo in delavstvom nima več nobene zveze.
Cerar: Nima, ker delavca nacionalna pripadnost in nacionalna ogroženost ne zanima. To so še klasični delavci.
Panorama: Ste tudi mestni svetnik, izvoljeni ste bili kot kandidat Združene liste. Zanima me, koliko vam ta Združena lista, stranka, pomaga pri delovaiju v mestnem svetu.
Cerar: Zgodba je taka, da sem nastopal že na državnozborskih volitvah. Na svojem terenu, na zelo težkem terenu na področju Zaloga, Dobruij, Sostrega, sem dobil ogromno glasov za Združeno Us to, sam pa nisem prišel v državni zbor; pa to tudi ni bil moj namen, ampak je bila boj demon-stracja. To je problem Dontovega sistema, pa Jelinčič je pobral glasove predvsem med mladimi na mojem koncu. Ker so videU, da vedno lahko dobim dosti glasov, sem se pustil tudi zapisati za mestni svet. Spet z določenim namenom, ne da bi mislil, da bom res izvojen, ampak z določeno grožijo mojemu konkurentu ali vsem drugim. Ne prenesem namreč tistih, mislim, da je to bila nadškofjska zdravniška komis ja, kjer so bili tisti, ki so naredili v kliničnem centru praktično neke vrste tihi državni udar ali pa vodstveni udar. Da se vrnem k volitvam: Colarič j e bil prvi napisan na listi, jaz nisem bil proti temu, zato ker sem rekel, bom pa pač imel potem določen pritisk.
Panorama: To je sedanji podpredsednik mestnega sveta?
Cerar: Podžupan, jaz sem bil pa drugi, in takrat so mi rekli, aha, si vodonosec. Kot pri kolesarstvu, eden je določen, da gre naprej, drugi pač delajo zato, da imajo lahko potem določen vpliv. No, potem seje zgodilo. Sploh nismo vedeh, da bo uvedena funkcja podžupana. To sije Rupel izmislil zato, da lažje vlada in lažje politizira in vodi politiko, zato je kritičnim strankam dal mesta podžupana. V bistvu je pa to čisto marionetna zadeva; Rupel lahko Colariču reče, Colarič, tebe ne rabim, ne boš več podžupan, in Colarič ni več nič, v bistvu jih on postavja in jih on odstavja. In, ker j e postal podžupan, sem bil jaz drugi na listi in sem vstopil v mestni svet. Panorama: Biti mestni svetnik je vendarle pomembna funkcija ?
Cerar: Je seveda pomembna, ker je to velika občina, je mestna, centralna občina, in se malo odseva politika. Mislim pa, da se gre mestni svet preveč politiko. V državnem zboru to še razumeš, ampak da se gremo tako ostro politiko na mestnem svetu, kot da bi bili majhna država, pa mislim, da nima smisla, sicer ne bomo spet nič naredili.
Panorama: Nas vara občutek, da zaenkrat ne kaže, da bi bili v mestnem svetu kaj bistveno bolj uspešni, kot je bila Strgarjeva skupščina?
Cerar: To pa ne, enajst sej je bilo, statut je sprejet, proračun j e sprejet, uprava mesta se bo konstituirala, tako da mislim, daje vseeno boljše. Sodržnikje končno direktor mestne uprave. Je, kar ga vedno, kadar diskutiram, opozarjam, direktor, je tisti, ki vodi mesto in odloča. Ni več blokad, je pa potrebno še veliko stvari urediti, ker so ostale. Je pa to grozno, če se mestna skupščina ali pa mestni svet ne sestaja po več let. Najbolj nora zadeva je, da bomo letos jeseni podelili priznanja mesta Ljubljane. Maja smo dah priznapja za leto 1993, jeseni jih bomo za leto 1994, potem pa še za leto 1995. Samo zato, ker se niso sestajali. Je pa to banalna zadeva. So bile
tudi druge, na primer zgradba Slovenj]ašporta. Ne vem, kako bomo to rešili, ker je Vidmar kupil stavbo, ki bo denacionalizirana, kupiljo je pa z namenskim denaijem stanovanjskega sklada. Zagotovilje, daje vse v redu. Stavbo pa bo treba tudi vrniti.
Neumno se mi zdi, da samo eni svetniki stalno pišejo v časopise, predvsem v Slovenca, in tam črnijo župana in direktorja mestne uprave. To ni način, naj o tem polemizirajo v mestnem svetu. Navaden državljan to lahko dela, piše pisma bralcev, ne more pa svetnik, ki ima možnost, da diskutira tudi dve uri o tem, kaj je župan naredil, in mu tam lahko vse mogoče očita. Vesel sem, daje tako zakonodajo napisal gospod France Bučar, ker je mislil, da bo on župan. Županu je dal veliko kompetenc, zdaj je pa te kompetence dobil Rupel. Sedaj je Bučar ugotovil, da mu je dal preveč kompetenc, ampak jih je sam sebi napisal. On je napisal ta zakon o lokalni samoupravi, misleč, da bo on župan, to se čuti. Zdaj pa pritiska in to direktno, ta zveza Kovačič, Vidmar, zadaj pa Bučar in desno krilo narodnih demokratov. Narodni forum ali kaj že so, je zagrizen, Snoj na levi, na desni pa Valič, kar mene najbolj moti. Dva kulturnika sta najbolj “gajstna”, takrat ko je treba zatolči kakšno levičarsko idejo. Ko smo hoteli sofinancirati fasado pravoslavne cerkve, kar se meni zdi super poteza socialdemokratov, so oni to proglasili za srbofilstvo. Ne razumejo tega, da imajo vsa večja mesta mošeje, pa sinagoge, pa imajo pravoslavne cerkve, imajo katoliške cerkve, injihje mesto dolžno vzdrževati, vsaj sofinancirati poleg verskih skupnosti. Panorama: Kljub temu pa sodite, daje blokada mesta presežena in da ste vi precej stvari uredili ?
Cerar: Mislim, da so razen ene stranke, ki sem jo prej omenil, svetniki drugih strank k sreči mapj zagrizeni. Občasno, da od nas, par levičarjev, dobijo podporo in glasujemo za desničarsko idejo, če je sprejemljiva tudi za nas, in obratno, tako da je praktično blokada nemogoča. Ko sem prišel v mestni svet, sem mislil, da ne bomo mogli premagati blokade, kajti bila je, to sem čutil, bil sem prepričan, politika, da se statuta ne sprejme več let. Zato da bi delali v brezvladju, ker so bili nekateri na to navajeni in so videh, da ena od metod anarhičnega voderja tudi gre. Ampak zmenili smo se, da bomo statut sprejeli, če zaradi drugega ne, zato da bomo preprečili anarhično vodenje. V tem mestnem svetu so še vedno nekateri poslanci, ki se jih da pridobiti. V bistvu smo imeli predstatutarno koalicijo. Združena Usta je tista stranka, ki seje v Ijubljani z Levom Kreftom odločUa za to, da gremo tudi za vsako ceno z desnimi v koalicijo, samo da bo statut sprejet. Župan ima pa svojo koalicijo, kije ad hoc, občasna, ima pa dosti re-gulativ, zato ker ima veliko oblast, kot sem prej rekel. On lahko pritisne na krščanskega demokrata Vidmarja. Ko sem čisto iz prepričanja poskusil rušiti predsednika mestnega sveta Kovačiča, takrat krščanski demokrati notranje niso bili konsolidirani, jim je bilo po eni uri žal, da niso do konca domislili, kaj se dogaja. Če bi takrat krščanski demokrati bili za to, bi imeli sedaj predsednika. Nebi prišlo do teh pisem, ko je potem Kovačič mestni svet pravzaprav ova-dU gospodu nadškofu. To je popolnoma abotno, kaj ima on pisati. On je šel v bistvu “zašpecat” krščanske demokrate, da se ne držijo tistega, kar so se dogovorni z nadškofom. In takrat smo videU, da seje pravzaprav težko pogovarjati. Gre pa za tisti holding, ki meni ni všeč, ampak nisem nikoli do konca razčistU, kako je to nastalo in kaj to sploh pomeni. Človek nima časa, da bi šel nekam v Pariz pogledat, ali tam res dekje kakšen holding ali kako delajo tam mestna komunalna podjetja. Nekatera tako imenovana javna podjetja v Ljubljani so blazno profitna. Če vzamemo Žale, to se vidi, tam cena ni važna, razen pri socialnih pogrebih; po drugi strani Energetika in vse to.
Panorama: Simptomatično je, da so tako zakričali, ko seje reklo, da bi morali dobiček prelivati k tistim, ki imajo zgubo, in v mestni proračun.
Cerar: Problem je, ker bi v bistvu to moralo biti del mestnega proračuna, tega pa holding noče slišati. Gre jim samo za to, da bi letno poročali svetu. Pomembne so stvari, ki se dogajajo vmes, dajejo razne koncesije, so tudi podkupnine, so črni fondi, to so veliki denarji.
Panorama; Gre bolj za državo v državi, toni mestni holding, zanj bi pričakoval, da ima druge učinke za mesto.
Cerar: Zadaj je velik denar in jasno, da so se SDSS in krščanski demokrati sporekli, pri tem pa LDS opazuje ob strani. LDS ima v Ijubljani
Nadaljevanje na naslednji strani
8
17. avgusta 1995
Nadaljevanje a prejšnje strani
majhno politično moč. Nimajo tudi močnih ljudi.
Ne vem, ali je še Sodržnik predsednik LDS v Ijubijani ali ni, samo on jih težko disciplinira, so zelo mladi. Problem je tudi v tem, da nekateri delajo profesionalno, drugi pa neprofesionalno. Panorama: Ali vas lahko vaša stranka disciplinira?
Cerar: V bistvu lahko. Če po mojem premisleku stvar ni pametna, potem se lahko glasovanja vzdržim, ne dvignem ne rdeče ne zelene karte. Ali pa odidem ven, kar nekateri delajo. Samo jaz ne odhajam, jaz ne glasujem. Nekateri se pa včasih odločijo tako, da tisti trenutek odidejo za 10 minut in zunaj poslušajo, ko je konec glaso-vapja, se pa vrnejo.
Panorama: Pa se nelagodno počutite, vas stranka utesnjuje ali je to sproščeno ?
Cerar: Ne, saj je poslanski klub in tam lahko vse poveš, kar misliš. Tudi lahko uveljaviš svoje mneiye, če je sprejemljivo. V poslanskem oziroma svetniškem klubu se nikoli ne odločamo pod prisilo. Rečejo, lahko glaspješ tako ali tako, ampak vse se prediskutira, saj imamo štiri, pet ur koordinacijo, tako politično, kot tudi svetniško. Panorama: Sicer pa župan računa na vašo svetniško skupino pri svojem delu ?
Cerar: Tuje podobna situacija kot v državnem zboru. Pravzaprav delamo škodo Združeni listi, saj premalo publiciramo - celotna Združena lista, s Kocijančičem vred, pa se on tega zaveda -daje cela vrsta sklepov, pomembnih zakonov, na mestnem ali pa državnem nivoju, šlo skozi zato, ker seje Združena Usta tako odločila. Bih so kar pomemben jeziček na tehtnici in so se zavestno odločili. Zato je o tem potem Veljko Rus pravilno rekel, da gre za eno državotvornih
strank, ki ne išče afer. Pač pa jih hočejo tisti, ki afere potrebujejo in jih nenehno iščejo, in to afere izpred 40, 50, 30 let. Nam pa pravijo, da smo ukradh družbeno premoženje, čeprav je to zame fikcjja. Da so meni ukradli družbeno premoženje, ki mi ga moj stari ata ni zapustil, pa je zdaj to revna kmetija, bila pa je takrat ocenjena na ne vem koliko milijonov, jaz tu ne morem nič, to je vse fiktivno, tega denarja nikjer ni. Če mi sedaj dajo kmetijo takoj nazaj, jaz z njo ne morem nič. In tako j e tudi s celotnim oškodovanjem družbenega premoženja, to je čista fikcija. Če je ta denar res kdaj nekje obstajal, potem bi rekel, daje to kraja. Meni ni do gostilne, če mi jo sedaj kdo podari, zato ker gostilne ne znam voditi in bo propadla. Lahko pa rečete, ta je norec, ker seje odpovedal tako veliki vrednosti. Vsi tisti, ki so okusili, kaj je to hipoteka, kaj je to lastnina in kako j e treba lastnino upravljati, vedo, da to ni tako enostavno. Jaz bi vse tiste poslance, ki govorjo o tem, koliko je bilo zapravljenega in kako bi se dalo kaj voditi, preizkusil. Samo eden naj gre in naj vzame eno poletje in naj ga pelje. Tisti, ki so najbolj glasni, niso nikoli nič vodili, mogoče je eden vodil kmetijo, pa je niti ni vodil, še vedno gospodari tako, kot jo je pjegov oče vodil. Govori pa, da so ne vem koliko ukradli. In to n a,m podtika, Združeni listi in tem direktorjem, ki so bili vsi komunisti, če ne pa nisi mogel biti direktor. Kakšno je pa njegovo konkretno prepričanje, je pa vprašanje.
Panorama: Vsa ta politika se pa sedaj
honorira samo na volitvah in očitno res
Združena lista premalo zna prodajati tisto,
kar so njeni uspehi.
Cerar: Zdaj seje to, če bi rekel v vojaškem smislu, nekoliko ustavilo, ni več toliko v defenzivi kot prej. Prej je bila skozi v defenzivi in seje morala vedno opravičevati za nekaj, česar ni naredila. Tisti, ki smo sedaj tam v predsedstvu, nas tri četrt ni odgovorno za nič. Tudijaz se ne čutim odgovornega, ker nisem šel zaradi odgovornosti aU koristi. Jaz sem šel zelo kasno v zvezo komunistov. Tisto, kar je Žižek napisal zadnjič v Mladini, ko je opravičeval Janšo, zakaj je bil v partjji, daje bil v partiji zato, dajo je razgradil od znotraj, se mi zdi neumno. Hvala za takega člana partije, pa katerekoli stranke, ki pride v stranko zato, dajo razgradi. To ni res, to sije Žižek izmislil. Da bi jaz sedaj rekel, da sem bil v partiji tihi socialdemokrat in sem bil v njej zato, da bi jo razgradil, ne! Jaz sem jo hotel uporabljati za tisto, kar sem imel jaz idej in kar seje dalo nagovoriti. Nagovoriti sejihje recimo dalo za samoprispevke, čeprav z veliko težavo. Takrat sem bil presenečen, ko so Nuša Kerševan, pa Lidija Andoljšek, pa Gasparijeva podpirale gradnjo porodnišnice. Tomljetova j e bila absolutno proti gradnji tele porodnišnice. Takrat je bila županja Nuša Kerševan, ona pa je bila s srcem za to. Na mestnem nivoju, pa na občinskem nivoju, v Centru pa je bila, ko sem šel to propagirat, cela vrsta komunistov, ne bom jih navedel, proti temu.
Panorama: Ko sva midva s kolegom fotoreporterjem prihajala na ta pogovor, je zelo ponosno rekel, to smo pa dobro naredili, ko smo bili še na oblasti...
Cerar: Res jih ne bom imenoval, sem sijih pa točno zapomnil. Samo to je tako, to niso enostavne zadeve. Sedaj imamo podatke, dajeta stavba rešila ogromno globalnih problemov in je
lahko za vzor celotni Evropi. Na enak način so zelo daleč od tod rešili stvar na Filipinih in imajo enake rezultate kot mi. Samo tedaj to ni bilo tako jasno, daje to treba narediti. Zato si moral biti v stranki, zato, da si lahko preko tiste veje nekaj naredil. V glavnem, politiki so tisti ljudje, ki vodijo družbo.
Panorama: Vas so, kot ste prej omenili, tukaj na kliniki odrezali?
Cerar: Ja, v bistvu so me nepravilno odstavili, postopek ni bil pravilen. Jaz sem skozi trdil, da to ni politična zadeva, pa če nazaj gledam, je deloma bila. Ampak zanimivo je to, da sem bil jaz prototip nečesa. Tisti Demos, kije bil revolucionaren, je v mojem primeru malo obstal. Pravzaprav moram reči, da me čisto vsi šefi strank poznajo, tudi Peterle, po tem, da sem bil tedaj prekmalu, nepravilno odstavljen, bi rekel s prispodobo slona v trgovini s porcelanom. To ni bilo pametno, lahko bi to odložili. Jaz sem pa to vedel, bil sem zelo zgodaj obveščen o tem in ne bi mi bilo težko to preprečiti. Tedaj bi lahko samo nekaj naredil. Moj brat je bil v predsedstvu Demokratične zveze Slovenije in šel bi k iyemu in rekel, Maijan, jaz sem vaš član. Tisti trenutek bi tudi lahko rekel, da sem desno krilo, pa bi takoj praktično nevtraliziral dr. Kranja. Ampak jaz sem hotel, da to naredijo, da se bo videlo, kako to deluje. In seveda, rezultati so bili taki, pravzaprav takrat bi moral nekdo odleteti v tistem Demosu, ker so pravzaprav tako mesarsko to naredili, nestrokovno. Jaz sem sicer še vedno direktor, formalno, ker ne obstaja noben akt, da sem razrešen, samo imenovan sem na drugo mesto. Sedaj sem tukaj svetnik. Hoteli so mi dati mesto normalnega ginekologa, to je bila smer, potem je pa generalni direktor to preprečil, rekoč, njega pa ne bomo dali na mesto ordinary ginekologa.
Panorama: In kaj to pomeni, svetnik?
Cerar: Svetnik ne pomeni nič. Svetniki so ponavadi ljudje, ki so opravili svojo funkcijo. To je odvisno, kako ga uporabljaš. Mene recimo vodilna struktura nič ne uporablja kot svetnika. Sem pa formalni, sicer sem pa raje neformalni svetnik, s tem da me morajo poklicati za celo vrsto stvari, dajih dam nasvet in da se kaj razreši. Pa mlade učim, mladi za mano hodjo, to je pri njih neformalno. Seveda, oblasti pa nimam, oblast smo mi že prej izgubili.
Panorama: Ginekologija je področje zdravstva, kjer ideologija ali politika lahko vpliva na zelo čuden način ?
Cerar: Vedno sem govoril, da so ženske manjšina v družbi, to je že dolgo časa. Včasih ženskam še celo bolj ostro rečem, ve ste potrošno blago družbe. Sedaj govorijo o družini, ampak na koncu koncev so to samo besede. Ali pa recimo pravice žensk, če pa greste konkretno gledat, kaj res naredi tisti politik, je to zelo malo. Pri nas je še podskupina, to so pediatri, ki skrbijo za novorojenčke. Enkrat smo imeli sestanek, zelo oster, in je vodja rekel, ja pa saj družba mora to financirati. Rekel sem, kolega, ali veš, kateri si ti na lestvici družbene pomembnosti. Deveti, na prvem mestu so gospodje generali, pa gospodje politiki, menedžerji, srčne bolezni itn. Mogoče so za tabo še norci, tisti, kijih imajo po gradovih. Po drugi strani pa rečejo, joj, kako da družba ne skrbi za mladi rod. Ne, ne bodo dali denarja. Ženske pa nikoli nimajo vpliva, to se ve. In zmeraj katoliška cerkev deluje preko njih. Ampak ciy so vedno moški. Katoliška cerkev zelo skrbi za ženske, ampak samo zato, da moške rojevajo. Panorama;Aliimate zaradi katoliških doktrinarnih stvari težave čisto na strokovnem področju?
Cerar: To pa ne. Tu pa politike pravzaprav ni, kadar gre za te stvari. Na etičnem nivoju pa je spet politika, recimo splav.
Pan orama:Imate pravico ugovora vesti? Cerar: Ja, jaz jo imam, sem jo uveljavil. Ampak zaradi tega se ni nič zgodilo, ker sem to uveljavil zato, da bi videl, kako to v praksi de-
luje. Namreč jaz še vedno naredim kakšen abortus, in tedaj bi me moral odgovorni kaznovati, ker če imam ugovor vesti, potem sem naredil prekršek.
Panorama:Vito delate eksperimentalno? Cerar: Da, da vidim pravzaprav, kaj se zgodi. Nič ni, zgodi se edino lahko to, kar seje v Kopru, ne vem, če je to res, da so vsi ginekologi dali ugovor vesti. Sedaj pa pride do tistega, kar jaz trdim: sedaj pa kratiš pravico ženske, ker ona ima pravico do splava, ti ga pa kot zdravnik ne omogočiš. Direktorje vzel mojo izjavo, in namesto da abortuse delam redno, jih delam izredno, samo da se lahko smejem, da lahko to mirno na televiziji tudi povem. To je čisto eksperimentalno, drugače^ vem, da moram to delati, če sem ginekolog. Če bi šel za dermatologa ali pa za patologa, tam pa nimaš ugovora vesti. Panorama:Prej sem vas spraševal, kako obrniti na glavo to vrednotenje raznih medicinskih strok, če to ministrstvo lahko naredi. Zdaj bivaš vprašal konkretneje: Ali zdravniške plače niso eden velikih škandalov te družbe?
Cerar: Mislim, daje ministrstvo za to deloma poskrbelo. Velik problem je v osnovi. Šli smo v privatno medicino. Najprej smo uvedli zavarovalništvo, odcepili državno zavarovalnico od proračuna, potem smo uvedli dodatno zavarovanje preko državne zavarovalnice, potem pa je še zavarovalništvo kar tako. Uvedli smo svo-
bodno konkurenco, kar pa ne gre ne vem kako. Tuje en aspekt, verjetno napačen, drugi je pa to, da smo rekli, da če imamo privatno zdravstvo, s tem kvaliteto zdravstva povečamo. To sploh ni res! Na svetuje cela vrsta držav, po katerih bi se lahko zgledovali. Ne vem, zakaj smo se zgledovali po slabi Avstriji, po Nemčiji. Če bi pogledali Kanado, tam je iz proračuna financirano zdravstvo za vse.
Mi smo imeli nekaj, kar so nam povsod zavidali. To je mreža zdravstvenih domov, ki skrbi za populacijo. Veš, kam moraš iti, ne da loviš zdravnika, veš, daje tam zdravstveni dom. Pravzaprav vedel si, zdaj nič več, vedel si, ta zdravnik je tu, telefoniram tja in bo prišel na dom, on ima mojo kartoteko.
Zdaj imamo tržni sistem, kjer je nekdo lahko privatnik, nekaj dela na samoplačniški osnovi, kar j e lahko zdravstvo ali parazdravstvo, in zasluži več, državni zdravnik pa ni dobro plačan. Pri tem je velik problem velikih strokovnjakov, ki so v kliničnem centru. Sedaj ti pošlje privatnik prošpjo za konziliarno mnenje, ki ga ti narediš za zavarovalnico po nizki ceni, ob tem pa veš, daje on petkrat bolj plačan kot ti, ki si mu dal visoko strokovno mnenje. Ti od tega nimaš nič, on pa ima. Zame je ideal še vedno državno urejeno zdravstvo, iz proračuna, zjasno kontro-
lo, z budžetom, ki se sprejema aprila za prihodnje leto. In seveda zdravniki in zdravstveno osebje s primerno plačo, to je idealno. Zdravstva in nacionalnega zdravja ne morete prepustiti trgu. Tega, ali boš cepil otroka proti ošpicam ali ne, ne moreš prepustiti svobodni presoji ljudi. Ne, to je prisila, vsa preventivna medicina je pravzprav prisila; je neetična, ker te v nekaj pritiskajo zato, da eni ne bi zboleli. Ko so večino cepili, so me cepili proti ošpicam ali pa proti črnim kozam ne zato, dajih jaz ne bi dobil, ampak dajih vsi drugi ne bi dobili. PanoramaiTudi otroško zobozdravstvo je bilo na evropskem nivoju, če ne na svetovnem, pa je sed^j v nevarnosti.
Cerar: Da, pa cepljenje proti tuberkulozi tudi. Sedaj cepimo vse novorojenčke. Če to opustimo, bomo čez 20 let imeli tuberkulozo. To seje pokazalo pri ošpicah, ker je bila kritična masa: moraš imeti 85% precepljenih otrok v določenem obdobju, potem se ošpice ne morejo širiti. Čim pade na 70%, naenkrat dobiš ošpice. To se ve.
To je stvar države, večina stvari. Starejši niso komercialno zanimivi, duševno bolni niso zanimivi, tisti ki imajo resno duševno bolezen. Psihoanaliza pa je krasna, ker je pacient bogat, on ga bo psihoanaliziral za 1000 dolarjev. Menije rekel psihiater v Beverly Hillsu, saj nič ne potrebujem, kavč, temno sobo, hladno, pa bogatega igralca ali pa norca, ki bo na koncu vzel ček za tisoč dolarjev za tisto popoldne, Samo to ni psihiatrija, vsi tisti, ki so dementni, pravi shizofreniki, tam ni nobenega denarja. Ti so socialni reveži. Potem otroci, porodništvo, celotna zaščita nosečnosti, to ne more biti na komercialni osnovi, to je nacionalni program. Drugo pa so različni liftingi, pa dojke in podobno. To pa zame sploh ni zdravstvo, to je čisto nekaj drugega. Tudi na področju dermatologije je veliko takih reči. Problem je to, da imaš pozitivno zdravje, da se boriš za zdravje, ne samo preventiva. To je pa čisto državna zadeva.
Panorama.-Zavarovalnica gotovo ni tista, ki
bi smela oblikovati zdravstveno politiko,
marveč jo le izvajati?
Cerar: Na žalost je sedaj zavarovalnica tista, ki kroji. Glede na razpoložljiva sredstva določa, kaj bomo delali in kako bomo delali in kakšne plače bomo imeli. Glede na to, koliko denarja je, se oni odločajo. Zdajse je celo zgodilo, pa smo nekateri na to opozaijali, ker je tam notri vedno 5% vsega gotovinskega denarja. Zavarovalnica
diktira na dosti primitiven način zdravstveno politiko. Je pa zanimivo, da tudi predsednika vlade to kaj dosti ne zanima. Ali ste že kdaj zasledili, da bi kaj govoril o zdravstvu? Ne, nikoli. In se tudi zelo težko pride do njega, da bi se z njim pogovarjali o zdravstvu. Kar pusti, zato ker je ta situacija najboljša, denar teče noter. Uporablja celo zelo nevaren izraz: ali mislite, daje zdravstvo zastonj, vi ste bili navajeni na zastonj zdravstvo. To sploh ni res. Nikoli ni bilo zastonj, vedno smo plačali, samo to je fino, če ljudem poveš, daje bilo zdravstvo zastopj, pa da naj ne mislijo, daje zastonj. Zato, da boš od njih še dodatno potegnil denar, to je velika prevara. To pa je liberalna zadeva, da bi se vsak sam zavaroval ali pa vsak mesec plačal za zdravstvo. V tistem trenutku bi se posameznik začel drugače obnašati. Samo tedaj pa razpade sistem socialnega zdravja, državni interes.
Ce bi uveljavili prostovoljno zavarovanje, moramo vedeti, da brez zdravstvenega zavarovanja ni solidarnosti. Ena glavnih programskih točk Združene liste ali pa socialdemokratovje pa prav solidarnost. Da se vključuješ ne samo zato, da bi sebe zdravstveno zavaroval, ampak tudi tistega, ki je zdravstveno nezavarovarjjiv, ker nima nobenega dohodka, to so stari ljudje, to so klošarji, to so otroci.
Panorama:Čeje socialistični sistem imel talj dobrega, najbrž je bilo teh stvari kar nek^j, je bilo to gotovo zdravstvo?
Cerar: Bi se ga pa dalo drugače regulirati. Takrat j e bil isti problem pri tedanjih voditeljih države. Tuje bil čisti denar, in ta denar seje vedno uporabljal. Zato še vedno govorimo, da ima zavarovalnica primanjkljaj, še vedno je država sedaj dolžna ne vem koliko milijard zdravstvu, ker sije nekoč sposodila, pa nima več denaija. Jaz sem vedno rekel, da zdravstvo ne more biti v izgubi, samo zavarovalnica ali pa država je lahko v izgubi. Pravijo, ni države, ki bi lahko plačala vse, kar zdravstvo zmore. To je politična floskula.
Panorama:Prej ste dejali, daje na nekaterih področjih privatna praksa možna, na nekaterih pa sploh ne.
Cerar: Jaz bi vedno izvajal diagnostiko, terapije pa ne rad. Če vas boli trebuh, greste v diagnostični center, naredijo ultrazvok, vse ostale preiskave in ugotovjo, da imate raka, recimo na trebušni slinavki. Vi veste, da imate karcinom, zdaj naj pa država za vas skrbi. Tudi dia-gnostikaje del celotnega zdravljenja. To je, kakor da bi imeli diagnostični center za avto, pa bi ga tja zapeljali in bi vam rekli, veste, četrti valj vam ne dela. Ja kaj pa zdaj? Ja zdaj pojdite pa k avtomehaniku. Jaz grem raje kar k avtomehaniku, ki mi bo popravil, ne pa da mi bo povedal, kaj je narobe, potem bom pa še onemu plačal, da mi bo povedal, kaj je narobe.
Panorama: Samo tam recimo to zveš v enem tednu, v kliničnem centru pa ne. Jaz sem recimo za ultrazvok čakal po zvezah zelo zelo dolgo.
Cerar: To je pa tisto. To je problem državnega zdravstva. Ni v interesu nikogar, da bi hitro delovalo, kar v bistvu vsi govorimo. Ne bomo tega delali, ker smo plan že dosegli, toliko imaš denarja, pa ne boš potem več delal.
Panorama: Tuje pa zadaj zavarovalnica, ki je tako odredila?
Cerar: Seveda, ona j e kriva za to, da so sedaj privatni zdravniki, ki ti omogočajo hiter dostop do diagnoze. Samo to ni rešitev, to ni prava medicina. Diagnostični center zato služi, ker je v državnem zdravstvu nered. Zavarovalnica je tudi toliko proti samoplačniškim ambulantam in tudi ne daje koncesije kar tako. Recimo, če imam samoplačniško ambulanto, tisti trenutek pacientka pride takoj na vrsto, in zato, ker sem še klinični strokovnjak, pride tudi takoj v nadaljnjo obdelavo. Jaz lahko naslednji dan naredim ultrazvok in najdem posebnega specialista za področje, na katerem sem ugotovil, daje narobe. Če pa tega ne bi bilo, bi pacientka čakala pri enemu zdravniku in zavarovalnica ne bi imela stroškov. Tako pa ji mi delamo stroške.
Prioritete j e mogoče potem narediti, pri katerih boleznih se da čakati, pri katerih se ne da. Tu ima Švedska verjetno najboljšo urejeno. Panorama:Tu gre pa najbrž že za etična vprašanja?
Cerar:Gotovo. Zakaj ne pacienta, ki ima žolčne kamne, operirati avgusta, ampak šele drugo leto julija? Zato, ker to ni tako npjno. Zaradi tega, ker se nekaj odlaga, ima sigurno nekdo, ki ima določene komplikacije, možnost hitrega posega. Pri karcinomu sploh ne moreš odlagati. Če ga dosti zgodaj odkriješ, bo živel človek še pet let, če ga pa za eno leto odložiš, pa ne bo niti eno leto živel, ker se bo stvar razširila. Samo spet, kam dati denar in kako organizirati. Sedaj smo zaprti čisto navznoter, nimamo nobenih vizij razvoja. Kapacitet imamo pa dovolj, samo drugače bi jih bilo treba uporabljati. Verjetno bi bilo treba tudi del zdravstva, tisto, o katerem sem rekel, da ni nacionalno pomembno, ampakje predvsem osebno pomembno, privatizirati. Recimo plastična kirurgija je taka tipična, kot pri nas sterilnost. Vprašanje je, do kam naj gre država s financiranjem neplodnega para.
Panorama: No, čeprav so tukaj spet meje. Recimo pri plastični kirurgiji, človek bi rekel, da gre pri zelo majhnem odstotku za javni interes, da se poseg naredi?
Cerar: Ja, ampak za to so posebna zavarovanja, to je tipičen pojav, ali pa recimo zobozdravstvo . Pod nacionalni program lahko daste samo otroško zobozdravstvo, odrasli naj se pa sami zavarujejo.
Igor Žitnik
Piše: Martin Ivanič
OD REVOLUCIJE DO REVOLUCIJE
Moje tokratno razmišljanje je spodbudilo neko poročilo o siromašenju prebivalstva. Govoriti hočem torej o pojavu, ki je sam po sebi zelo naraven, in ne mislim širiti iluzij o socialnem egalitarizmu. Orjemjenaveliko sanjal socializem, marsikaj je zanj tudi postoril. Vendar pa ga je razvjal nedosledno in na trhlih nogah, predvsem pa je grobo zanemaril tisti egalitarizem, ki bi moral vejati vselej in na prvem mestu, dejansko enakost pred zakonom.
Bogatenje in soromašenje je, kajpak, povezano tudi z odpra-vjanjem glavne zablode marksizma oziroma “komunizma”, tj. družbene lastnine. Toda oba pojava sta dvojno povezana z odpra-vjanjem družbene lastnine. Enkrat po logiki stvari, ker pač namesto nje uvajamo privatno lastnino in ta je glede na razhčne vnaprejšnje danosti (naravne in družbene) judi nujen vir premoženjskih razlik. Drugič pa zavojo premalo premišjenega, premalo pravičnega, še raje bi rekel zavojo namenoma “povampirjenega ” načina preobrazbe družbene lastnine v privatno, ko se eni gromozansko okoriščajo, drugi pa so nezaslišano
osleparjeni, dobesedno oropani.
Nikoli si seveda nisem predsta-vjal, da pravnost in socialnost slovenske države osebno zagota-vja samo Janez Drnovšek, drugi pa ravnajo, kakor pač nanese. Gotovo je to skrb vseh državljanov Slovenje, a še bistveno boj vseh tistih, ki pri svojem delu to državo poosebjajo - od Milana Kučana do zadnjega uradnika. Ker pa je glede na pooblastila Janez Drnovšek nekakšen operativni šef slovenske države, res ne vem, na koga, če ne na njega, naj naslovim naslednje (v resnici zgoj ponazoritveno) vprašanje: Alije zgled pravne države, da njeni valpti zaprejo obubožano kajžarico z majhnim otrokom samo zato, ker v svoji nevednosti in nemarnosti ni pomislila, da mora oddati davčno napoved, pa najsi je še tako revna, medtem ko na drugi strani novopečeni podjetniki državo gojufajo za osu-pjivo velike davke.
Vprašanje je dolgo, toda povsem jasnoI In takšna v resnici nenehno naslavjamo na svojo državo, ki pa seveda ni ustanova brez imena in naslova. Tuje davčna uprava, tu je ministrstvo za finance, tuje seveda tudi vlada s svojim prvim ministrom in
končno je tu parlament kot najmočnejša avtoriteta (sicl). In vendar se nikomur med temi ustanovami in njenimi zbirokratiziranimi in spolitiziranimi pooblaščenci ne zdi potrebno odgovoriti - četudi morda samo s tolažilno lažjo. Aroganca in brezčutnost, s katero svoje državjane obravnavajo ljucje, ki predstavljajo državo, včasih spominja na razmerje med belimi kolonisti in Hotentoti.
Da se ne da ničesar na hitro storiti in daje treba imeti potrpljenje, ker da smo sredi daljnosežnih, za prihodnost usodno pomembnih procesov? Seveda to mazilo poznamo, a je do konca žaltavo.
Mene na primer povsem konkretno zanima, ali bo (je) država poslala na vrat inšpekcijo zasebnemu podjetniku, ki mu je bilo (domnevno) iz zidne blagajne ukradenih 4S0 000 nemških mark. Kajti če ne gre zgolj za kakšno zavarovalniško goljufijo (kar je v danem primeru zelo verjetno), je to črni denar, od katerega bi morala država dobiti lep kupček davka. Ker sem prepričan, daje ta podjetnik dovolj izprijen in da ima državo oziroma njene predstavnike za navadne bedake (oni pa mu dokazujejo, da ima prav), vem, da se ne bo zgodilo prav nič. Nasprotno! Zasebnik utegne dobiti še kakšne olajšave.
Zanima me tudi, zakaj lahko podjetja kupujejo avtomobile z zmanjšanim davkom, ko pa je vsakemu teslu znano, kakšne špekulacije iz tega rastejo in da je to že vir pravega kriminala. Zaradipodpore privatni iniciati-
vi? Nikar! Koliko j e bolj preglednih in učinkovitih načinov?
Zanima me, kako neki imajo lahko lastniki, šefi in delavci malih zasebnih podjetij zajamčene plače, od katerih ne plačujejo dohodnine, izravnavajo pa sijih z vsem mogočim, kar ni obdavčeno, in to vedo že vsi osli razen ministrov in inšpektorjev. V zvezi s tem me seveda zanima, koliko višjo dohodnino moram plačevati sam (in meni enaki), ki imam razvidne dohodke, za državo pa vemo, da si svoje vzame tam, kjer je najlažje.
Zanima me, ali se bo premier z mano pogovarjal, če se odločim, da dohodnine ne bom plačal in bom v ta namen gladovno stavkal. Pa ne iz protesta proti davkom samim, temveč proti nesposobni, a hkrati pogoltni državi, ki ne izvaja svoje deklarirane pravnosti in socialnosti. Pri utajevanju davkov na eni in poviševanje dajatev na drugi strani gre prav za to. Ali naj terjam pravnost in socialnost od legalnih oblasti ali pa naj se v razočaranju pridružim kričavim demagogom, ki mi zagotavjajo, da bodo popravili vse krivice, le na oblast naj jim pomagamo. Izbira res ni velika!
Seveda smo tu pri jedru vprašanja: Me bo oblast, ki sama tepta ali zapostavja zakone, preganjala na podlagi zakonov, če jo bom pri takšnem ravnanju posnemal?
Hja, ob takšnem razmišjarju se večkrat spomnim dobre misli: Nič hudega, naj kar kradejo in grabijo. Bomo pač spet naredili revolucjol
Piše: Jože Smole
RISAM.
ZEMUEVMV
Po osvoboditvi Kninske krajine Srbja zaseda še skoraj šestino ozemlja Hrvaške. Pozornost javnosti se sedaj, razumljivo, usmerjana vzhodno Slavonjo in Baranjo. Politični in vojaški strokovnjaki skušajo predvideti nadajrj dogajanje. Ubadajo se zlasti z vprašanjem, ali bo Tudman ravnal tudi na tem ozemju tako, kot je v Kninu, ali pa bo skušal vkjučitev tega bogatega področja v mednarodno priznane meje Hrvaške doseči s političnimi pogajanji. Izjave ura-dnega Zagreba nične pomenjo, saj so do zadnjega najavljale mirno pot reševanja kninskega problema. Način osvobajanja preostale šestine zasedenega ozemja bo odvisen predvsem od ravnanja uradnega Beograda. Revna in zaostala Kninska krajina je daleč od Srb je, bogata vzhodna Slavonja in Baranja pa mejita z njo. Ta razlika bo
odločilno vplivala na obnašanaje srbsko-črnogorske federacije in njene vojske.
Ali obstaja tajni dogovor med Tudmanom in Miloševičem, o čemer seje pred leti šušjalo, v zadnjem času pa zahodni tisk o tem veliko piše? Za zdaj lahko to obravnavamo samo kot logično domnevo. Dejstvo pa je edino to, daje Miloševič kot glavni spodbujevalec združitve vseh Srbov v eni državi pustil na cedilu kninske Srbe. Razlog niso toliko spori z Martičem inKaradžičem, kolikor realistična ocena, da bi neposredna vpletenost jugovojske v Krajini in Bosni imela izredno hude mednarodne posledice za srbsko-črnogorsko federa-cjo. Miloševič, ki se hoče znebiti ekonomskega embarga, nastopa že nekaj mesecev z izjavami o nujnosti preneharja vojne na tleh Bosne in Hercegovine ter vzpostavi-
tve miru. Toda značilno je, daje v tej novi “mirovni politiki ” do zdaj kategorično zavračal zahteve Evropske unje, ZDA in Združenih narodov po uradnem priznanju Bosne in Hercegovine v njenih mednarodno priznanih mejah. Takšno dosledno zavračapje je mogoče pojasniti samo z načrti o razdelitvi te suverene države med Srbijo in Hrvaško.
Srbski in hrvaški nacionalisti so še v času SFRJ dokazovali, daje Republika Bosna in Hercegovina povsem umetna tvorba. S krvavo morjo so se še povečali apetiti po “veliki Srb ji” in “veliki Hrvaški” na račun Muslimanov, ki bi postali narodnostna manjšina v eni in drugi državi. Ruskemu predsedniku Jelcinu očitno ni tuja ideja o novem politično-državnem zemljevidu. Saj ni slučajno, daje na pogajanja v Moskvo sprva povabil samo Tudmana in Miloševiča. Hrvaški predsednik je pohtično-taktično spretno reagiral z zahtevo, da do sestanka v Moskvi lahko pride samo, če Jelcin povabi tudi Izetbegoviča. Toda to še ne pomeni, da ne bi Tudman jutri obrnil hrbta Muslimanom, kot se je to že nekajkrat zgodilo.
S krvjo ubitih in z znojem beguncev državniki dejansko že rišejo nove zemjevide. Na gre samo za
poskuse spreminjanja mednarodno priznanih meja, ampak predvsem za nasilno spreminjanje nacionalne sestave v posameznih delih držav. Etnično čiščenje, ki so ga začeh srbski nacionalisti z ubjanjem in izgonom Muslimanov in Hrvatov iz njihovih domov, se danes izvaja tudi na hrvaški strani. Ne glede na uradne pozive Zagreba kninskim Srbom, naj ne zapuščajo svojih ognjišč, se vse boj uvejavja načrt nasejevanja Krajine s Hrvati. Pri tem ne mislim na vrnitev pregnanih Hrvatov, ampak na nasejevauje drugih Hrvatov, ki naj bi zapolnili prazen prostor po množičnem odhodu srbskih družin. Knin, v katerem so nekdaj kronali hrvaške kraje, najbipo nacionalni sestavi prebivalstva spet postal hrvaški. Ni nakjučje, da so radio Knin takoj uradno razglasili za hrvaškega. Tudi ta drobec v mozaiku dogajanja po osvoboditvi Kninske krajine potrjuje, da Tudman sploh ne razmišja o tem, da bi Srbi na Hrvaškem dobili svojo dejansko avtonomjo. Srbski osvajalci pa so že pred leti nasilno pregnali večino Hrvatov iz Baranje in vzhodne Slavonije.
Novi zemjevidi so tako že narisani na živem tkivu nesrečnega prebivalstva.
Piše: Peter Božič
JAZ SEM RJGONOmm
Jože Pučnik se bo bržkone spomnil sestanka uredništva Re-vje S 7, kije trajal natanko devet ar m pol samo zato, ker nismo privolili v črtanje enega samega stavka v moji črtici Živah bež jo. Črtanje je zahteval predstavnik Zveze študentov Slovenje, ki je bila izdajatej revje. S tem spominom hočem ponazoriti, kako trd je bil takrat boj za vsako besedo, te jo je ogrožala tako imenovana ždanovščina, jezik partjske ideološke oblasti za obvladovanje kulture in umetnosti. Spominjam se tudi enega od mnogih napadov na svobodo literature - s tem pa tudi na svobodo sploh - v Delavski enotnosti, in sicer na račun Jalove setve Daneta Zajca in spet moje ortice Živah bež jo. V obeh primerih je šlo za tematiko NOB. Podobnih izkušenj imamo vsi starejši literati ničkoliko, saj smo se morali vsaj dve desetletji boriti proti ne-
človeškemu jeziku, ki je vseboval jnnogo več represivnih zapovedi in prepovedi kot takratna zakonodaja - saj je bil končni smisel obstoja tega jezika prav v tem, da je bila zakonodaja lahko majboj demokratična na svetu«.
Začudaje ta jezik preživel vse družbene spremembe in se v po-htiki ohranil vse do današnjih dni. Če bi, denimo, razčlenili jezik, ki ga danes uporab ja SDSS, bi našli ne samo osupjive podobnosti s partjskimjezikom iz prvih povojnih let, temveč že kar novo avtentičnost. Navsezadnje na svetu ni toliko besed, da bi se jih dalo kar naprej na novo izmišjati, vsak nov politični dogodek pa prinese studi novo represivno ideološko besedišče. Eden od novodobnih represivnih ideoloških pojmov, kije stare komaj štiri letajepojemju-gonostalgik. Zlasti ob zadnjih dogodkih, ko nova reka beguncev
preplavja južne dele naše nekdanje države, je mogoče dobro razčleniti, zakaj je tako nečloveški v svoji omejevalni represivnosti.
Dejstvo je, da smo se balkanski vojni izognih tako da smo se osamosvojili, in da imamo zdaj vso pravico, da ostanemo zunaj te zle usode, saj smo takrat končno enkrat ravnali povsem pragmatično in ne ideološko. Osamosvojitev je namreč imela za svoj temej kopico povsem pragmatičnih razlogovv, med njimi seveda tudi ohranjanje naše nacionalnosti, vendar v prvi vrsti obrambo civilizacjskih individualnih vrednot nasproti nacionalističnemu kolektivizmu, kije začel svoj pohod na ruševinah titoističnejugoslovanske federa-cje in v zadnjih letih doživel vrhunec s takoimenovanimi etničnimi čiščenji in množičnimi zločini.
Ta sprevržena zavest, katere očetje so brez dvoma srbski akademiki, ki so pravzaprav izdelali načrt za današnje genocide oziroma etnocide, pa straši tudi pri nas - v obliki ideologje nacionalne •biti«, ki naj bi bila gonilna sila slovenske osamosvojitve, svoj izvor pa naj bi imela v »tisočletnem hrepenenju slovenskega naroda po lastni državi« (torej že od takrat, ko tega naroda sploh še ni bilo, pač pa so obstajale zgoj lokalne pripadnosti fevbdalnim deželam, v
katerih so živeli etnični Slovenci!). Ta »bit« nima ne konca ne kraja, saj je to njeno pravo bistvo. Enako kot veja, da »bit« na koncu vedno izniči samo sebe, na primer pri miljonu benguncevz območj nekdanje Jugoslavije, ki so najprej zamenjali sebe za narod in domovino, na koncu pa ostali brez vsega - brez sebe in brez »biti«.
Odtod izhaja tudi beseda jugo-nostalgik, ki me opozarja, naj si nikakor ne drznem ukvarjati se s stvarmi, ki se dogajajo čez Kolpo. Tam je namreč Bangladeš in v Bangladešu se pač dogaja preše jevanje narodov.
Ta beseda mi zapoveduje, naj pozabim, da sem skoraj vse živjenje živel skupaj s temi ljudmi, ki so zdaj brez doma, domovine in naroda, brez sebe in brez cija pravzaprav samo še množične spačene sence nacionalne »biti«.
Tako kot je »bit« nastala med beograjskimi akademiki, jo zdaj na novo izumjajo tudi jubjanski akademiki v svojih »kulturnih forumih«. Vsem tem naj javno povem, da samo še jugonostalgiki čutimo človeško grozo ob brezizhodnosti položaja judi, ki so bili skoraj vse moje živjenje naši in so za nas, jugonostalgike, še boj naši zdaj, sredi kataklizme, ki so jo spočeli neki nori razumniki.
(Republika)
arena
Piše: Boža Gloda
Spomenka Hribar
Kateri stranki bi se gospod Poljšak najraje približal in se ji pridružil, seveda nima smisla ugibati. To bo že sam povedal, čeprav se izpričuje za nacionalističnega socialista. i; Nič čudnega ne bi bilo, če bi našel varen strankarski pristan. Njegovo razmišljapje mora biti namreč nekaterim strankam in političnim opcijam zelo simpatično, saj
BELA VRANA
je vode na mlin maniri, ki želi Slovenijo zapreti pred mednarodnimi kriteriji in jo tiščati v lastnih razprtijah, ki pa niso prav nič inovativne, so dekadentne, slabega duha in prav priročne za uvajanje diktature pod plaščem demokracije.
Zato tudi molčijo intelektualci slovenske pomladi. Težko je verjeti, da nimajo kaj povedati. Zarotniško molčijo, ker bi s svežimi idejami utegnili animirati nacijo okrog kakšnega odmevnega projekta, v mednarodnem merilu seveda, pa ima za posledico zmanjševanje nacionalističnega naboja, manj ukvarjanja sam s seboj, več naprednega razmišljanja na prepihu mednarodne javnosti in kritike. Z molkom tiho strežejo politiki zaplotniškega razmišljanja, liderstva, kulta osebnosti.
Redki, ki se vendar oglašajo iz vrste nekdanje slovenske pomladi, jih takoj dobijo po glavi. Med njimi Spomenka Hribar. Ta gospa je za ta narod vedno nekaj hotela, posrečeno ali neposrečeno. Tudi sedaj ga vedno znova sili k razmišljanju. Njena »napaka« je le, da ni hotela in tudi sedaj noče oblasti zase. Zato jo je treba zatolči, pa čeprav s spominjanjem na njeno menda neslovensko poreklo.
Bog ne daj, da bi se sprožil kak politično neobvladljiv intelektualni val, ki bi naciji začel dopovedovati, naj vendar začne razmišljati kakšen bo njen, v mednarodnih merilih, viden prispevek, denimo, pri graditvi nove evropske arhitekture, za katero tako radi rečemo, da hočemo biti zraven, ali pa pri reševanju balkanske krize ali krize pri odnosih s sosedi itd..
Mi mislimo, daje gospodarska zgodba po uspehu dovolj. Za nekaj mednarodnih gospodarskih ekspertov že. Za javnost pa niti slučajno. Kakšen Anglež, Francoz ali Nemec bo vprašal, kakšno inflacijo imamo, in ko bo slišal, da vsaj 15-odstotno, zanj ne bomo več zanimivi. Čeprav j e za nas to seveda velik uspeh. Za našim plotom, Iverjo lahko rs glasimo tudi za neuspeh, kakor pač komu ustreza.
Marijan Poljšak
Ker seje gospod poslanec Marijan Poljšak očitno odločil, da si letos ne sme r. privoščiti niti minute oddiha, kot so to storili vsi njegovi privilegirani kolegi, se moramo z njim nenehno ukvarjati. Bližajo se namreč volitve in gospod Poljšak to dobro ve. Očitno ga to tudi zelo skrbi. Kaj pa je lepšega kot biti poslanec in po vsem
OČIŠČEVALEC
čveku, ki smo ga doslej - bodimo prizanesljivi in recimo »tudi« - slišali v parlamentu, je seveda mnoge poslance strah, kaj bo z njimi, ko ne bodo več poslanci. Zato si skušajo urediti beneficiran odhod v pokoj. Za mnoge je to edina rešitev, saj jih je lahko upravičeno strah, da jih tam, od koder so prišli, ne bodo več hoteli. Povsod je namreč treba vse bolj živeti od dela in ne od blablajanja.
Gospod Poljšak ima seveda težave, ker ni v kakšni večji stranki, ki lahko računa na uspeh na volitvah. Brez take stranke pa izvolitve ni. Očitno se zato tako trudi, da bi bil nenehno v javnosti. Pod članke, kijih piše, se podpisuje z obveznim dodatkom, daje poslanec - naj se vendar ve, kdo je.
In ker bi gospod Poljšak še naprej bil rad poslanec, njegovih javnih nastopov skorajda ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za opozarjanje nekaterih strank nase. Da je gospod Poljšak nacionalist, ni nobena skrivnost, saj je njegov največji sen etnično čista Slovenija.
Sedaj razvija svoje teorije naprej in želi, da bi se vsi Slovenci ovedeli, da smo drugačni in nekaj posebnega. Če nam za vzore ponuja Švico, Dansko, Norveško itd., je že jasneje, kaj s tem misli. V primerjavi z njimije etnično čistunstvo res nekaj posebnega in drugačnega. V primerjavi z Balkanom pa gospod Poljšak ne ponuja nikakršne drugačnosti, čeprav nas svari pred balkanizacijo. Tudi Slovenci naj bi se šli etnično čiščenje, požvižgali naj bi se na svoj mednarodni ugled. Za svojim plotom bi drug drugega veselo slovensko trepljali in hkrati trepetali pred posebno novo službo, ki bi za vsakega posebej nenehno ugotavljala stopnjo slovenstva. Kdor bi se pri tem samo malo pregrešil bi moral v popravni dom na dodatno vzgojo, kdor bi ga bolj polomil, bi bil deportiran. Kaj bi ta država brez takih poslancev, kot je gospod Poljšak!
Krojaček je bil mojster v veliki krojaški delavnici, družbeni seveda, in vodja izmene, v kateri so delale same ženske. Ker je bilo nagrajevanje po delu kar naprej in naprej v prehodnem obdobju, zaradi tega tudi precej neodvisno od pridnih in spretnih rok, je Krojaček marsikateri delavki kar naravnost povedal, da lahko odločilno pomaga, če seveda... oh, kdo bo pa zvedel?!
Pa seje zvedelo!
Malo zaradi fovšije, največ pa zato, ker je Krojačku vse prevečkrat butnila kri v nepravo glavo. Najprej je šušljalo samo po delavnici. Toda zdi se, da vsako šušljanje boleha za klavstrofobijo in če je le možnost, te pa nikoli ne manjka, zbeži ven. Poleg tega j e bilo že na samem izvoru preveč energije, da bi lahko ostalo tam, med zidovi delavnice oziroma v skladišču, med balami blaga. Šušljanje je tako začelo potovati z avtobusom in z vlakom, ki sta delavke dnevno prevažala od doma in nazaj, vmes seje kar tako ali namenoma peš sprehodilo med hišami, se pomešalo ob kavici, nakodralo v frizerskem salonu, potrdilo v šolski zbornici, blagoslovilo že pred nedeljsko mašo, se kot po nerodnosti polilo za šankom in nazadnje prišušljalo do slavodobit-nikov. Seveda so si nekateri tudi popolnoma neopravičeno potem domišljali, da njihove zakonske in nezakonske družice ne vtikajo samo sukanca v šivanke v tisti kretenasti in izkoriščevalski in neproduktivni in primitivni in sploh zajebani krojaški delavnici, ki bi jo tako in tako morali že zdavnaj politi z bencinom in zažgati. S šefi in babami vred.
V tistih dneh so se o Krojačku začele oblikovati prave legende, v katerih pa sam, kot oseba niti ni bil pomemben. Zgodbe so se napletale bolj o kakovosti in količini premoženja, mednožnega seve. V nekaterih so se mere omenjale tudi z dvema deseticama in po okolici je zakrožil razmeram prilagojen vic o tem, kako neka bolj emancipirana krojačica ni in ni mogla skriti svojega veselja. Sodelavke sojo na vse načine speljevale, dokler se ni razodela:
-Punce: sedem centimetrov!
-Ha??? Ha!!! Ha, ha.
- Punce, ne Ha. Fi!!!
Seveda je sedem centimetrov v obeh primerih, kot višina (Ha) in kot premer (Fi), dvomljiv podatek, iz česar lahko brez škode zaključimo, daje zra-stel zgolj iz ocene prej imenovane de-gustatorke. Z ocenami pa vemo kako je. So preveč subjektivne. Tudi. informacije o dolžini obreda, ki so preplavile tržišče, ne vzdržijo kritične presoje, ker so skoraj vse dokazljive le z: “Ne bom povedala katera. Mi je pa sama povedala, ker sva zaupni prijateljici! Častna beseda! ”. Na literarno obravnavo navsezadnje opozarja sam razpon med skrajnima častnima besedama: od devetih do sedemstodevetih vbodov.
Resnica je, kot vedno v takih primerih, bila nekje vmes.
Na tem mestu pa vendarle velja za zgodovino zabeležiti, da seje ravno ob tem primeru v zvezi s kakovostjo materiala začel uporabljati izraz “stekleno trd”. Zanimivo pri tem je, da ga ni lansirala kaka uslužbenka v procesu, kot bi morda upravičeno pričakovali, temveč ing. Drago Tarok v svojem komentarju za radio Transformator. Izraz seje prijel in se kvalificirano upo-
rablja (za sedaj še vedno samo v naši državi) v smislu oznake za vrhunski standard, ki ga tovrstni materiali lahko dosežejo v določenem agregatnem stanju.
Krojaček, kije imel tudi svoje ime in priimek, vendar bolj za uradne potrebe, se ni še nikoli tako razveselil vojaškega poziva. V zadnjem trenutku se je zadržal, da ni poljubil poštarja, in hvala bogu, kajti poštar bi ga gotovo napačno razumel in kdo ve, kaj bi se potem scmarilo iz tega. Človeška domišljija pač ne pozna meja, kar je včasih zelo narobe.
- Naj bo stara, al’ pa mlada, je Krojaček olajšano prepeval, ko se je čez dobrih deset dni v svojem astmatičnem fičku cijazil proti vojaškemu učnemu centru. Le kako bi ga nekateri razumeli, če bi ga slišali? Morda bi mu celo pritrdili? Konec koncev, tako je vmes razmišljal, nisem nobeni storil sile. Ali morda kateri kaj manjka zaradi tega? Čisto brez potrebe so zagnali ves hrup. Da ga bojo dali na sodnijo? Aha! To bi pa res rad doživel. Hudičevo zabavno bo, ko jim bom trosil resnico.
Nekaj dni so v vojašnici obnavljali znanje samo rezervni častniki in
podčastniki. Razložili so jim, daje pred njimi in njihovimi enotami, ki še pridejo, zahtevna vojaška vaja, v kateri želijo preizkusiti, če in kako rezervna sestava armade lahko deluje popolnoma samostojno v najtežjih pogojih. Snega je, kot sami vidite, so dejali, do pasu, živo srebro je globoko pod pasom, s hrano se ne bomo preveč ponujali, bo pa zato toliko več premikanja po snegu, jurišev, umikov, maskiranja in podobnih razgibalnih igric. Kakšno noč bo treba preživeti na prostem, v bivakih. In ker vaja mora uspeti, tu boga nema! smo vas poklicali na predpriprave, saj boste konec koncev
edino vi odgovorni za vse, kar se bo dogajalo in zgodilo. Častniki redne armade bodo postopke samo kontrolirali, ocenjevali in seveda preprečevali razne nestrokovne in siceršnje neumnosti.
-	Ej, duš, tole pa ne bo hec! so dejali nekateri s trakci na ramenih.
-	Pretiravajo! so menili nekateri z zvezdicami na ramenih.
-	Jebenti, nič jih ni prida! so godrnjali oboji, s trakci in z zvezdicami.
Kmalu so se vsuli še ostali bodoči zmagovalci.
Začetek je bil vzpodbuden že zaradi čudovite zimske pokrajine, sonca in manganov. Vendar seje že ponoči razpoloženje precej spremenilo. Vrgli sojih s pogradov, saj daje na Postojnska vrata pred trenutki vdrl NATO pakt, ki želi okupirati našo socialistično domovino, s ciljem, da bi v njej vpeljal svoj izkoriščevalski kapitalistični režim.
-	Kure, pa ne ob štirih zjutraj!
-	Tišina in pohiti!
-Pobje, pa pokažimo tem profesionalcem, kako se stvari streže!
-Padajmo!
Čez nekaj dni se je začela nabirati utrujenost: v mišice in misel. In vlaga: v obleko in kožo. In mraz: v kosti in voljo.
-	Se vam ne zdi, da nas po malem že zajebavajo?
-Vam povem, da sem danes komaj zadržal roko, da ni začela podporočniku šteti domin.
-	Boruta si hotel po gobcu?
-	Kaj, Boruta! Naši pobje so v redu, čeprav se nekateri preveč ženejo. Nastradajo pa tako kot mi. Tisti jlajevec meje klistiral, vrag ga vzemi! Vam povem, čisto na vrh mi je že prišel! Ste ga slišali: “Da vidiš pošto je majčino mleko!” Porkamadona, skoraj oče bi mu lahko bil, on pa meni, da bom zvedel, po koliko je mamino mleko!
-	Se ne splača, še tri dni!
-	Imaš prav. Res se ne splača. Vse gre v rok službe! Ampak Krojačka pa bom. Tega pa bom, pa če me za sto let zaprejo. Prekleti prašeč!
Franc je v trenutku zavrel, kot bi razbeljeno železo vrgel v olje.
-	Daj, daj! Kaj ti pa ta revček hudega hoče?
-	Nič mi noče, hudič hudipev, jaz mu hočem!
-Umiri se, no! Ne moreš biti zdaj kar na vsakega, ki ima kakšen čin, jezen.
-	Ne bo me v glavo fukal, fantje, ne bo me! Mene že ne! Franca že ne!
-	Misli, da mu je ženo nategnil, je stvar pojasnil njegov sovaščan, ko se je Franc nekontrolirano odmadonal po hodniku. Njegova žena dela v tistem razvpitem krojaškem podjetju.
-	Žnidargate!
-	Samo tega ne reci, da je naš komandirček oddelka tisti znameniti hudokurčnik? Kaj? O, Marija pomagaj! To pezde? Sploh mi ni več hudo na teh orožnih vajah! Veste kakšnega sem si jaz predstavljal? K ana žvau! S takole velikimijajci! Kajti, če je samo četrt tistega res, kar je bilo pri nas slišati v zvezi s to zabavo, kako si rekel, sch-neidergate? bi moral imeti najmanj taka!
-	Se vam ne zdi, fantje, daje Franc kar preveč napet?
-Hja, nerodno je, če imaš grdo babo, če imaš lepo, je pa še hujše! To je to!
-Vseeno se bojim, da ne bi Franc naredil kakšne neumnosti. Zdi se mi, da je čisto na koncu! Ljubosumnost je bolezen, to si zapomnite!
-	Pa kaj si mu ti, brat, da te tako skrbi zanj? To je njegov problem, ne naš.
-	Čakaj, no! Človeku je treba pomagati, če se da. Drugam gaje treba usmeriti, samo to. Take stvari se ne urejajo na orožnih vajah. Si predstavljaš kako lahko nastrada, če se v -uniformi spravi na mlajšega vodnika? Pa še komandir mu je! Vojaško sodišče mu ne uide. Tam jih nobena ljubosumnost ne gane. Tam bodo govorili samo to, daje vojak napadel svojega komandirja.
-	Saj ne rečem, da nimaš prav! Ne vem pa, kaj in kako mu lahko mi pri vsem tem pomagamo?
-Nekako že. Zadevo je preprosto treba urediti.
In sojo.
Uredili.
Ob dveh ponoči.
Po vojaško.
Dvignil seje ves oddelek in Franc j e bil enak med enakimi. Brez besed so obstopili komandirjevo posteljo. Brez besed so komandirja slekli do golega. Brez besed so ga položili na deko. Brez besed so ga odnesli na dvorišče. Brez besed so ga zvrnili v sneg. Brez besed so odpeli šlice. Brez besed so ga posca-li. Brez besed so se vrnili nazaj v postelje.
Brez besed je ostal tudi dežurni častnik, kije s hrbtom na radiatorju in nogami na mizi poskušal ohranjati videz uradne prisebnosti, ko je v sobo treščil ledeno nag človek.
-U-u-uuu! Poscali so me! U-u-uuu! Po-scali so me!
Pri tem je poskakoval kot medved na segreti pločevini, se zaletaval v pohištvo in vmes tudi padal.
Častnik je zelo počasi prihajal v tostranstvo. Razumljivo, saj mu j e dežurni dremež veijetno vrtel drugačen film in tudi če j e v njem nastopala golota, je bila gotovo drugačnega spola in ni uka-la, da so jo poscali. In gledala tudi ni tako... tako... mater mu njegovo! Saj je nor!
Dežurni častnik je skočil pokonci, pardon, samo naredil je vse, da bi se hitro spravil v pokončen položaj, pri tem pa je glava pozabila v kakšnem položaju je telo. Namreč, če je hrbet naslonjen na radiator in so noge na mizi, zadnjica paje vmes naslonjena na
Pri založbi ČZP Enotnostjo izšla zbirka
humorističnih zgodbic Staneta Pečka z naslovom Dobri vojak Janzej.
Ilustracije za knjigo paje prispevala slikarka Tatjana Veber.
Knjigo
lahko naročite v prodajnem oddelku naše založbe ali po telefonu 061 321 255 po ceni 2.500 Sit.
stol, ki stoji samo na dveh nogah, je to Najbolj prikladen položaj, da zadnjica spravi stol in telo v nepričakovano gibanje. To seje tudi zgodilo.
Komandir straže, ki ga je aktiviral hrup, je zatečeno dogajanje v sobi dežurnega častnika popolnoma Napačno dešifriral.
- Zgrabite ga! je poveljeval vojakom, hi so pritekli z njim. Zgrabite ga! Ubil bo poročnika! Prekleto, zadavil bo
-	Zavrtelo? Kar mislite si. Vse skupaj je zaigral!
-	Ne verjamem, saj ni navaden vojak.
-Uf, uf, mlajši vodnik, to pa je čin!
-	Dovolj velik, da ti na takih vajah ni treba znoreti.
-	Ste vedeli, da je to tisti srečnež iz krojaške delavnice? Vprašanje fante iz iyegovega oddelka, če ne verjamete.
-Potem pa ni čudno! Menda ima tako bolezen, da se mora najmapj trikrat dnevno onegaviti, če ne mu lahko sper-
boročnika!
Pogled na dogajanje je bil morda res ^a-k, kajti v trenutku, ko seje pod dežurnim oficirjem spodmaknil stol in je ta kgrmel na tla, je poskakujoči akt skočil h padlemu in mu hotel pomagati na noge, obenem pa je še vedno hripavo nkal, da so ga poscali.
Vojaki so nagega Krojačka brez težav nkrotili. Sploh se ni upiral, le od ukanja 8e nekako ni mogel posloviti. Čez čas Seje le zreduciral v polglasno hlipanje, to pa ni nikogar več motilo. Nekdo je niedtem poklical v ambulanto, sanitejci ba so praktični ljudje. Krojaček je dobil v koščeno zadpjico injekcijo in potem. so mirno počakali rešilca. Šele, ko Je bilo treba na pot, je medicinec oparil, daje pacient še vedno nag. Ozrl se Jn po sobi in snel z obešalnika plašč dežurnega poročnika. Vanj je oblekel krojačka. To je naredil tako profesionalno, da seje še lastniku zdelo popolnoma samoumevno. Ali pa, pretresen °d dogodkov, tega sploh opazil ni.
- Kaj, da se mu je zavrtelo? je pri ^ajtrku zakolobarila zaupna novica. Nič budnega, v teh nečloveških razmerah!
ma zalye možgane.
-Kaj pa nakladate? Navaden šok! To lahko vsakega doleti.
-	Sem slišal, da je tudi svojemu vojaku, tistemu nervoznemu Francu, ženo nategnil.
-	Bi mu že dal, porka madona! Vam povem, če bi se moje dotaknil, še znoreti ne bi imel časa!
Po zajtrkuje bil sklican zbor celega bataljona. Novica je bila nepričakovana:	zaradi izjemnih
uspehov in doseženih ciljev se je vodstvo vaje, v soglasju s komando ljubljanskega armadnega področja, odločilo, da predčasno zaključi vajo. Udeleženci vaje naj ta dva poklonjena dneva razumejo kot nagrado za izjemno dobro izpoipjevanje nalog v preteklih dneh.
-Vsaj nekaj dobrega od tega pofukel-na, so se še posebej veselili nekateri bolj informirani rezervisti. Vojska si pač ne more privoščiti, da bi rezervisti na vajah od samega hudega doživljali živčne zlome.
Le Franc še ni bil čisto zadovoljen:
-	Ste videli? Ko so Krojačka peljali iz sobe dežurnega oficirja v.rešilca, je imel čin poročnika! Če to ni svinjarija?!
Drugače o Bosni
Več kot dva tisoč petsto let že, (so) poskušajo(-li) naskakujoči ko- lonizatorji vzhoda, zahoda, severa in juga spremeniti staroselska ljudstva Bosne in okolice (od Makedonije do Italije) v sebi podobne. C. M. T. Mommsenje zapisal: “...(Iliri) so močna južrjaška rasa črnih las in temnih oči (zdaj interkulturno preme- šana in spremenjena), zelo različna od Keltov, še bolj od Germanov (in Slovanov), trezni, mirni, neustrašni ponosni ljudje, odlični borci, a malo dostopni mestnemu razvoju, bolj pastirji kot poljedelci. Do kake pomembnejše ureditve pa niso prišli...”
Kraji, kjer (so) žive(li), so še danes težje dostopni. In čas tu mineva počasneje. Reke so bolj slapovi in hudourniki kot prometne poti, cest pa niti rimski kolonizatorji, uspešni graditelji prometnic, niso zgradili toliko, da bi deželo odprli proti Jadranu in Donavi. Tiste, ki so bile dokončane in asfaltirane v času rajnke Jugoslavije, trajajo prekratko za prekrvitev dežele s tokovi modernega razvoja. ljudje se počasi spreminjajo. Obdržali so mnogo dobrih (in slabih) navad stare kulture in spreje(ma)li z oklevaijem, s premislekom druge civilizacijske vzorce. Nekaj maloazijskih, grških, rimskih, nekaj kulturnih potez sorodne slovanske rodovne zadruge in celo njihovjezik, pa beneških, nekaj pravoslavno krščanskih, bogomilskih, pa arabsko in turško islamskih. Strpneje, a globlje in bolj vsebinsko kot bezljajoči (zahodni) svet. Če niso prišli “do kake pomembnejše ureditve”, pa je specifična interkulturnost in medčloveška strpnost velika prednost pred preostalim Zahodom, kije ta še danes ne ceni, ne razume. Tudi nove generacije gojijo to vsebinsko pridobitev in so še odporne proti prenagljenim spremembam. (Pax romana in vsi poznejši poskusi nasilnega “ci-viliziranja” - od Rima, Keltov, Slovanov do Turkov in Avstro Ogrske - so po eni strani spodbujali in ohranjali multikulturnost, po drugi pa krepili odpor do modnega potujčevalsko nedomišljenega prilagajanja.
Dober del prebivalcev, kot recimo preganjanih bogomilov, je nenehno plačeval svojo samobitnost s krvjo. Nekateri, ki so kljub preganjanju vztrajali, so sprejeli islam. Nekaj jih je že prej zbežalo, vse do Montse-gura v Franciji - kdo bi štel, koliko zbegov in selitev so preostali doživeli in koliko poskusov genocida preživeli - kjer sojih, kot Katare, albižansko “brezbožno” ločino, “strpni” katoli- čani pokončali v trinajstem stoletju. Danes v enciklopedijah komaj najdeš kaj o bogomilih. Za nagrobni “stečak” niti študenti prava morda ne zvedo več, še manj o vinjetah grozda in trte.)
Za Turki so prihajali “Evropejci”. Iz turškega zbega - i so ga ta ljudstva pričakala strpno razumevajoče in sprejela človeško solidarno kot iz Španije bežeče Jude - in naseljencev v vojnih krajinah je Zahod organiziral obrambne (za)ščite svoje “civilizacije”. Vedno znova, vse do Miloševiča, Unproforja, evropskih dvanajstih zvezd in Bilda, jih tujci skušajo dehti in učiti, kako živeti na grenki zemlji. Kar pa od davnine sami najbolje znajo.
Način življenja v teh krajih, posebno zunaj mest, je še težak. Ne omogoča prave akumulacije za hitrejše spremembe. (Čim seje kaj nabralo, je šlo za orožje ah zidove trdnjav in cerkva.) Zato ostajajo ljudje samosvoji, nasloijeni na dobre in preprečeni z manj dobrimi običaji. Jezikje zdaj (pretežno) slovanski, srbski, srbohvaški, hrvaški, bošrjaški ah kaj. Pravzaprav trga, istega, ki ga tu ves čas govore, spreminjaj, a razumejo. Kar jih v miru plemeniti in humanizi-ra, jih v hudih časih bestiahzira in ločuje.
Različni civilizacijski vzorci, jezik skoro tako kot religije, od bogomilstva do pravoslavja, katoličanstva in islama. A strpnost in različnost sta pridobitvi in vrednoti, ki jih hkrati nenehno, trajno povezujeta. Če je pritiskajočih tujcev premalo se nakotjo domači Radova - noviči, Babiči, Karadžiči, Mladiči, Miloševiči, Šešlji, Arkani in kar je še bilo podobnih slavohlepnih, dobičkaže jnih, od oblasti, sile, plena in krvi zaslepljenih. Vendar so tujim tako kot domačim usta polna miru in političnih rešitev za pogajalsko mizo. Takega in drugačnega ravnotežja, preobratov in “vsebinsko spremenjenih razmer j".
Kako malo res vedo, pa so nekajkrat pokazali Evropi in svetu. Če nasilje ni prava rešitev, zakaj potem spremembe, ki so dosežene z orožjem, takoj vnesejo v mape in
jim prilagajajo predloge za pogajarja? Ker upoštevajo le silo, svetovno javnost pa slepijo z govoričenjem o miru. Najraje na način, da se, ob nenehnem namernem zavlačevanju in zapletanju, domačini med seboj iztrebljajo. Velike deklaracije o človekovih pravicah so le pesek v oči. Kot govoričenje o sožitju različnih, drugega ob drugem, ne drugega proti drugemu, o civilizacijskih vrednotah, o spoštovanju (administrativnih) meja in “humanem” preprečevanju vojne z embargi (pravico, da se neoboroženi opremijo za obrambo, jim priznajo le, če od njih kupjjo orožje za višjo ceno na sivem, predvsem “mojem” trgu).
Toliko pridigajočih urejevalcev se je nateplo v te kraje, da bi, če bi se lotih resnega dela, ne turizma, če ne bi bili v skrbeh predvsem zase, lahko tudi kaj postorili (pa bodo morali to tako ah drugače domačini sami). Vendar zbirokratizirano neučinkoviti porabijo, denimo, več časa za organizacijo humanitarne pomoči novim beguncem, kot je trajala pravkar šnj a vojaška akcija. Neučinkovitost meji na norčevaije. Izživljajo se v izgovorih in izračunavanju namišljenih številk, koliko sto tisoč bojevnikov bi potrebovali, da uženejo samovoljne vojaške tolpe. Te se, kljub varovanim območjem, pridušaiju mirovnikov in najnovejšim interventnim skupinam, znašajo s tanki, letali in topovi nad golorokim prebivalstvom. Ga pred očmi svetovne javnosti, pred njeno neenotno, civilizirano “zaskrbljeno” (kratkovidno sebično) vestjo neovirano posiljujejo, preseljujejo, sestrada-vajo, zapirajo v taborišča in ubjjajo. (Če se pojavi organizirana vojaška sila kake Nevihte, pa puhloglavo junačenje skrjejo v mišje luknje.) Blebetajo o slavni vojaški tra-dic ji, ki to, kot se vse bolj razkriva, od Kosova sem nikoli zares ni bila. Je le mit. In stoletja trajajoče masakriranje zmedenega ljudstva. Krivi pa so drugačni, domačini, Turki. Te siizmišjajo, take kot so sami.
Tudi (pre)mnogi svetovljanski medji so za Bosno včasih hijša nadloga kot roji kobilic. Nekaterim ni do resnice in vzrokov tra-gedje. Tekmujejo v lahkotnem rutinskem ritualu širjenja vznemirljivih površinskih novic o posledicah. Daleč od prikazovanja prave Bosne. Mrtvih, razčlovečenih, ranjenih, krvavih, pohabljenih otrok, starcev, žena ne štejejo več. To je preveč vsakodnevno, le številke, statistika, ne novica. Naklepajo, kdaj in kje bo naslednji konflikt, pa o dehtvi Bosne. Obetajo spopade v vzhodni Slavonji, vsiljujejo teme o nacionalizmih, tudi če ti, razen v Bosno uvoženi, zamirajo. Senzacionalistično eksotično poročajo o spodadu, ki je minil, ah o namišljenih novih grožnjah. Licitirajo z usodami beguncev. Kot da so šele v Bosni odkrili, kako so vsi vojni konflikti že od nekdaj način etničnega čiščenja (čiščenja drugačnih). Iz sto do stopetdesetettisoč prebivalcev naredjo tudi tristo tišoč beguncev (prozorno laž sproti zamegljo na še boj neumen način, češ da ni pomembno, če jih je petdeset ah tristo tisoč). Če ni drugega si izmisljo nov rekord. To iz Krajine v Bosno in naprej v Srbijo (kolikor jih puste Čez meje tisti, ki so jim kašo zakuhah?) daje največji eksodus tega časa. (Niti za dve, tri leta nazaj se več ne spominjajo.
Pozabjajo, daje v petih letih samo v Bosni milj on prebivalcev manj, le da so izginuli v nasprotni smeri.) Mrhovinarsko brskajo za morebitnimi epizodami, da bi odkrili ah posplošili razlike med hrvaškim in srbskim maltretiranjem beguncev. Iščejo ščegetajočo dlako, recimo, v hrvaškem j aj cu. A je ta način že v krvi poročevalcem te vrste. (Svet več ne ugovarja, tudi če opazi, da v ihti poročajo o dvakrat večjem številu ponesrečenih kjerkoli že, nekajkrat večjem številu zasutih v potresih, kot se pozneje izkaže, samo daje imenitno bombastično.) Vražji reporter, kot izjema, posameznik, je mrtev, tuje množično rumeno vražje repor-terstvo. Bolj žgečkljivo vzburljivo in masovno površno. Nič zato, če ni verodostojno, če je vse bolj nekoristno (saj da so ljudje tako naivni in pozab jivi, pa žejni tudi lažnih novic). Kar vidiš jih, kako medijsko tekmujejo po luknjah, špelunkah ah birojih in prekrajajo vesti. (Pomembno je le, daje vseh 32 strani na dan polnih.)
Pravih reporterjev, ki opisujejo resnico in ozadja, je bilo preveč pobitih.
Milan Samec
Danes ne slišiš poredkoma vprašanja, ali so pri nas sploh še kje kakšni grešni kozli. Ali se dandanašnji državljan svobodne in demokratične Slovenije sploh še lahko zanese, da bo v trenutku stiske
našel osebo, inštitucijo in politično stranko, ki bi jo lahko v olajšanje svoje duše, konkretnih svojih težav ali sprostitve telesne napetosti okrivil za sitnosti, ki so mu jih povzročili drugi?
Mislim, da se bo večina strinjala, daje danes vse težje najti te krivce. Ko danes kdo koga česa obdolži, mu - ne da bi trenili z očesom - odgovorijo: Dragi državljan, pa bi prej pomislil, ko je bil še čas! Ali: Vse
varna v maloro, če sojo za majhne.fičenke kupih nekdanji direktor, kuhar in šef avtomobilskega parka, si kriv samo ti in nihče drug. Pravočasno bi vložil ovadbo, pisal pismo v časopis in nas vse demokratično svobodomiselne državljane opozoril, da se v tvojem znoju, tvoji tovarni, na tvojem delovnem mestu krade, odtujuje in uničuje. Prišel bi na volitve in volil samo pametne ljudi, poštene kradljivce in bi bila situacija popolnoma drugačna.
Med tem, ko si ti samo opazoval, smo mi bili težko politično bitko za demokracijo, letela je toča, po njej pa nam zvoniš z milimi zvonovi svoje modrosti in užaljenosti. Nihče drug kot ti ni kriv, daje bedak postal oblastnik, daje tvoja tovarna šla na kant.
Pred časom sem govoril s poštenjakom, ki seje tako razjezil nad našimi političnimi razmerami, daje bil ves rdeč v glavo. Bil je sicer zelo temen (črn)! Pobesnel j e zaradi nekaterih aferaških primerov: ko so nekateri pri lastninjenju in denacionalizaciji čez noč obogateli, ko oblast ni nič storila, da bi stopila na prste kriminalcem pri trgovini z orožjem, ko se ni nič zgodilo pri stanovanjski aferi R + 3, ko se je zaradi nekaterih strankarskih veljakov naredila nepopravljiva škoda v gozdovih, v nekdanjih kmetijskih kombinatih. Zamislil sem se nad poštepjakovo jezo. Med tem je že na novo izbruhnil in takrat je postal bled in skorajda zelen. Spomnil se je nekega bivšega ministra, ki v zadnjem času samo kritizira - vlado, predsednika države, bivše komuniste - privilegirance,
možnosti si imel tako kot drugi, da se pritožiš, da protestiraš, toda nisi zaupal demokratičnosti našega sistema. Minili so časi, ko ni bilo vredno napora, da se je stvar kljub temu uredila...
Če je bil izvoljen ravno najbolj nevaren kandidat v parlament ali kakšen občinski svet, če so v tvoji tovarni uvozih »zadevo«, če so zdaj delavci na cesti, če gre to-
povzdiguje kolaboracijo - je pa štiri leta (od petih, kar imamo nov sistem) sedel v različnih vladah, bil karierist v bivši partiji, danes pa kar naprej piše protestne izjave oblastem in časopisom na svoje nekdanje delo kot oblastnika in svojih kolegov, ki še sedijo v udobnih naslonjačih.
»Dragi rdeče-črno-zeleni poštenjak,« sem mu rekel, stvar je res čudna in nerodna,
v novi demokraciji nam j e zmanjkalo pravih krivcev in moramo zato kar se da obzirno ravnati s tisto peščico, ki nam je še ostala! Predstavljaj si, kaj bi se zgodilo, da bi novopečene kapitaliste (ki sp to postali z državno pomočjo skozi zakon o privatizaciji in denacionalizaciji) zasadili v zapor! Daleč so že časi, ko so ljudje verjeli, da so v zaporih pravi ljudje krivci. Ali nemara poznaš kak prime, da bi v zadnjih petih letih zaprli v resnici krivega človeka? Ah pa predstavljaj si, da bi šli v zapor poslanci, ministri, strankarski veljaki, ki sprejemajo včasih zakone in odločitve, ki na legalen način vzamejo
po 90-ih letih kolo zamenjali za dober avto in najemno sobico za vilo in udoben vikend v hribih in po možnosti še kje v tujini. Takšnih, ki so si uspeh v petih letih »zaslužiti« to premoženje, res ni veliko, zato morajo ostati na prostosti, čuvati jih je treba in ne preganjati, kajti od njih je odvisno, ali bomo ostali »demokratična« in »svobodna« družba.
Zato zelo dobro razumem »nespretne« in okorne ostale državljane, ki preklicujejo koga, sindikat in svojo stranko, če se spotaknejo na strmih in spolzkih poteh današnjega življenja v demokraciji. Včasih, ko je imela partija vse v rokah,
revežu še tisto malo, kar ima, sebi pa dodajo nove tolarje? Recimo, da bi to storili z več kot polovico poslancev, ki so se podpisali pod predlog svojega novega zakona, ki na legalen način odtuji denar iz žepov davkoplačevalcev za le njihov boljši jutri. Ko bi to storili, bi se režim znašel na samem robu svoje upravičenosti, saj ne bi imel prav nobenega razloga, da poziva k boju proti korupciji, kraji nekdanjega (dobro oplojenega) družbenega kapitala in odločnosti.
Nerodnost našega življenja potemtakem ni v tem, da bi nam položaj oteževali nekateri svojeglavi, pustolovstvo in na denar požrešni posamezniki, temveč v tem, da nam takšnih ljudi primanjkuje. Geslo današnjih dni je postalo: vsak je sam svoje sreče kovač, vsak svojih bušk in marog pretepač! Na koncu si za svoje neuspehe kriv sam, za svojo nesrečo sam odgovoren.
To je demokracija, to so enake možnosti, to je solidarnost in socialna pravičnost, to so bile tisočletne sanje, nam še vedno trobezljajo politiki, ki so
je bila vsaj toliko fer, da je vsak nekaj dobil. Službo, delo in plačo je zagotovila skoraj vsakemu. Skoraj ni bilo v njeni več kot 40-letni karieri primerov, da v kateri tovarni delavci ne bi dobili po več mesecev plače. Tudi hiša, morje in še kak vikend niso bili samo privilegij peščice. Vse to je danes zaradi svobode misli, »človekovih pravic in svoboščin« obrnjeno na glavo. Danes v demokraciji in svobodi smo ostali vsak sam s svojo odgovornostjo, s svojo krivdo, s svojo nesrečo. Stavek, ki se je v zadnjih letih največkrat ponovil, se glasi: Oprostite, nismo odgovorni, nismo krivi! Nihče ni kriv za ukradene denarje, za pregrešne ideje in zakone, za propadla ■podjetja, za slab zrak v mestu, za vegaste hiše in vijugaste ceste in ulice, za počene cevi in luknjičave strehe.
Vi, dragi moj poštenjak in ostali Toneti, Janezi... odpuščeni delavci, tehnološki presežki, socialno ogroženi... vi ste krivi. Vsega ste krivi sami!
Sultan
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
Država
odličnjakov
Slovenija se krčevito zvya v porodnih bolečinah: izoblikovati mora svoje nove ehte. Na vseh koncih, kjer so elite možne, škripce: pri politikih, posebno poslancih in njihovih plačah, v vojski, ker ni vseeno, kateri šef bo filtriral bodoče generale, pri privatizaciji in denacionalizaciji, ker ni vseeno, kdo vse bo čez noč postal milijonar, in še najbolj se izbiranje elit razdivja tam, kjer je sortiranje tudi čisto zares najlažje izvajati: pri maturi in potem pri sprejemu mladih generacij na šole. Pravilo: “Presejte doktorje, dokler je še mogoče! ” zelo spominja na znameniti pregovor: “Tolči po lokomotivi, dokler je še ekonom lonec!”
Tako bi se lahko tudi glasilo delovno geslo letošnje mature.
Slovenija je nekoliko nespretna pri oblikovanju katerekoli svojih elit. To je za novo državo razumjjivo. Tudi je za dvomiljjonski narod razumljivo, da ne more imeti istočasno prevelikega števila genijev. En genij pride statistično na deset tisoč prebivalcev, Slovenija bi jih torej morala imeti kakih dvesto. Ampak ker so neenakomerno razporejeni po ze-
meljski obli, je čisto možno, da nima sploh nobenega, pa jih imajo na primer na Kitajskem dvesto več.
Še huje je, če je naključje podelilo Sloveniji nekaj sto genijev preveč. In so se vsi vrgli v politiko.
Ge ste srednješolec in ste v strahu in trepetu za odlične ocene vsaj zadnjih nekaj let ure in ure prebedeli nad knjigami, skrbno pazili, da vas ne zanima nič drugega kot maturitetni predmeti, ubogali profesorje, pa naj so še tako sitni (slabe plače) ali nespa-. metni (kdo bi šel v tak poklic, če velja prejšnja navedba in je potrebno biti idealist), se prilagajali staršem in starim staršem, se utrdili, da ste takšni kot podplat - zdaj vas čaka še selekcija.
Vestni profesorji so že v zadnjem letniku pohodili vse tiste, ki bi morda imeli težave na maturi. Ti so že izginili s prizorišča. Zdaj, na maturi, odpadejo še tisti s slabimi živci. Petnajst odstotkov jih je, kar nenavadno veliko.
Na koncu se pokaže, daje tistih, ki se hočejo vpisati, manj^ kot je mest na fakultetah. Ge bi se mladeniči/mladenke bili pripravljeni razporediti po vseh različnih
študjjih, ne bi bilo težav.
Generacije varčnih držav so pač maloštevilne.
Vendar ne.
Srednješolci dobro vedo, da živijo v državi ekonomistov in pravnikov, kjer so elita kvečjemu še zdravniki in arhitekti. Vseh drugih pa ne čaka nič veličastnega.
Kdo je prepričal skoraj nedolžne srednješolce, daje ne-smisleno študirati matematiko, fiziko, kemijo, celo agronomijo in gozdarstvo, pa vse tehnične usmeritve? Kdo je prepričal srednješolce, da se lahko na ta področja vržejo samo tisti manj uspešni (v gimnaziji manj uspešni), tisti, ki nimajo vseh ocen najboljših, ali celo takšni, ki niti mature niso naredili?
O čem Slovence prepričujejo medji in o čem jih prepričuje
vsakdanjost?
Ni težko uganiti. Ker srednješolci zavzeto berejo časopise in si skušajo iz njih prerokovati prihodnost, jim je. seveda jasno, komu ta država posveča pozornost.
Noja, veliko pišejo o vojni, ampak vsi vemo, da Slovenija ne bo nikoli osvajala.
Tudi niso znanstveniki in umetniki tisti, ki bi jih ta država delila na slabše in na boljše. Kibijih razločevala po kvaliteti. Včasih poskrbi zanje, to je res, včasih se pohvali z njimi, to je pa vse.
Ostanejo tisti poklici, ki urejajo pretok denarja in lastnine, tisti, ki se ukvarjajo s proračuni, predračuni in seveda s pobiranjem davkov. Ekonomisti in pravniki so najbližje politikom in politiki so tisti, ki nas vodijo v nove
čase.
Mlade Slovence tako zelo skrbi, kdo bodo bodoči uradniki, ministri in državni sekretarji, potem referenti tako v vladi kot v državnem zboru in tako tudi v karemko-li drugem krogu oblasti. Skrbi jih, če bodo to oni sami. Zato naval na ekonomijo in pravo. Kot da seje potrebno stepsti za mesta zdravnikov in arhitektov.
Mladi so enkratni: sami bi radi odločali o sebi. Posebno še, ko je vso gimnazijo sistem odločal o njih. Jih gnetel in urejal.
Mladi so pripravljeni na največje izzive: srednja šola jihje utrdila, matura je izbrala najutrjenejši, tiste, ki so že ustrojeni kot podplati, in fakulteta z omejenim vpisom je samo ugotavljala, ali se jim še kljub temu kaj malega kje zabliska.
Slovenija bo z vsakim letom dobila kos nove elite: ni nujno, da bo ta elita grozno pametna in uspešna: elita bo, ker bo izbrana in ker bo preizkušena. In utrjena. Te tri lastnosti pa so vendar lastnosti elite, mar ne?
Vseh tistih, ki želijo študirati, je manj, kot je mest na univerzi. Vendar že vsak srednješolec lahko vidi, da ta
družba in ta država nagrajujeta pridnost, vztrajnost, zvestobo, ubogljivost, sposobnost prilagoditi se na karkoli. Da pa sta uspešnost in razlika med najboljšimi in najpovprečnejšimi zelo nenavadno nagrajevani. Na nekaterih področjih in v nekaterih poklicih j e precej vseeno, ali si med najboljšimi ali med najbolj povprečnimi.
So področja, za katera država in politika meni, da pač morajo biti. So pa področja, so pa poklici, Iger se mora zakonodaja raznežiti, davkarija raztopiti in Iger se pač lahko dogajajo nenavadne reči. Kjer se da obogateti. Ali vsaj sodelovati pri razdeljevanju bogastva. Ali vsaj urejati vprašanja lastnine in denarja.
Začudo so srednješolci razumeli, kaj jim prinaša nov sistem, nova doba, Evropa. Vse kaže, da naš država le ni tako nerazumljiva. In celo politiko je mogoče z nekaj sreče pravilno doumeti.
To je že nekaj. Samo elita, kije razumela, zakaj je postala elita, bo lahko zgradila družbo, kjer bo ostala elita še naprej in kjer se pravila ne bodo spreminjala. Niti izboljševala.
godbah, pa povprečje naraste na 56.456. Povprečne plače v Indu-platih so višje od zadnjega znanega podatka o plačah za predilnice in tkalnice v Sloveniji.
Na julijski seji sindikata so govorili tudi o lastninjenju. Po programu, ki na drugo soglasje še čaka, bodo zaposleni sodelovali tudi s listinami za premalo izplačane plače v višini nekaj več kot 282 milijona tolarjev. Rihard Kregar nam je v zvezi s lastninjenjem povedal, da je podjetje Induplati s pogodbo preneslo svoja kmetijska zemljišča na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Iz lastninjenja so izvzeli tudi obrat v Radomljah, kjer poteka postopek denacionalizacije. Z upravičencem za objekte v Jaršah so se dogovorili za lastniški delež in mesečno odškodnino. Zaposleni in upokojenci podjetja Induplati pa so dali v hrambo dovolj certifikatov, zato javne prodaje delnic ne bo. V podjetju računajo, da bodo kmalu dobili drugo soglasje in takoj zatem izvedli privatizacijo.
Zasnovo novega pravilnika o plačah je Kregar poslal v presojo strokovni službi sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Pravna izvedenka Ana Križanič je opozorila zlasti na vprašljivost razvrščanja v le sedem plačilnih razredov, saj kolektivne pogodbe določajo devet razredov. Vprašljiv je tudi koeficient med najnižjo in najvišjo plačo v razmerju 1 proti 2.5, pravilno bi bilo razmerje 1 proti 3.
Sporno ugotavljanje delovne neuspešnosti
Še bolj sporna pa je predlagana določba o ugotavljanju delovne uspešnosti. Križaničeva meni, da se uspešnost lahko praviloma meri le po vnaprej določenih merilih. Tudi pravila ocenjevanja bi morala biti določena vnaprej. Še posebej sporna je določba, ki daje direktorjem .	»v	pravico za pol zmanjšati plačo
V°larjev, če bi upoštevali izpla- posameznega delavca. Ker bi Cl*a po 32-tih individualnih po- v tem primeru plače pod ravnijo
kolektivne pogodbe, je takšno zniževanje nedopustno, meni Križaničeva. Tolikšnega zniževanja ne predvideva nobena kolektivna pogodba.
Za Kregarja pa je sporna tudi določba, ki daje direktorjem
ali pa nagrajujejo kar po svojem občutku. Sindikat podjetja se strinja z nagrajevanjem zelo uspešnih delavcev, vendar le na podlagi zapisanih pravil, na zniževanje plač pod raven kolektivne pogodbe pa ne more pristati. Odgovora predlagateljev na ta opozorila Kregar še ni dobil, pravna služba podjetja pa ga je skušala prepričati, da strah
PODJETJU INDUPLATI AKAJO NA SEPTEMBER
Sredi junija smo pisali o razčiščevanju položaja in pravic delavcev ^djetja Induplati iz Jarš. V naslov članka smo zapisali, da se ZaPoslenim obetajo boljši časi. Ti naj bi bili rezultat dveh sindikal-"'h sestankov, ki sta se končala z dogovorom o popravi krivic in lotnanjkljivosti pri obračunavanju plač in nadomestil. Poslovodstvo e obljubilo, da bo dogovor uresničilo. O rezultatih naj bi v drugi Polovici julija razpravljal Svobodni sindikat podjetja Induplati. Ker	„
sejo nismo bili povabljeni, smo za rezultate povprašali predsed- družb podjetja Induplati pra-8*ka sindikata Riharda Kregarja. Povedal je, da je problematika zelo vico, da nagrajevanje uspešnosti Zahtevna, odpravljene so le hujše nepravilnosti, prave rešitve se uredijo v posebnih pravilnikih °hetajo šele septembra.	’	. ,
Junijski sindikalni sestanki ^ Induplatih so bili sklicani za-'adi kritičnih ugotovitev Obločne organizacije ZSSS za u?mžale. Njena sekretarka Ju-Arnuš je takrat opozarjala dosti na: zaostajanje plač v pr-dh treh tarifnih razredih, izplakovanje dveh vrst stimulacije ^[ez podlage v pravilniku, nes-dadnost pogodb o zaposlitvi 1 kolektivno pogodbo, narobe Računane regrese in nadomestila.
.Kot nam je povedal Rihard ^fegar, so v Induplatih s prvim “Jajem prešli na nov sistem Vračunavanja plač, ki je uskla-en z zakonom in dogovorom za otošnje leto. S kolektivno po-Sodbo za gospodarstvo so uskladi: plače v vseh plačilnih ra-jdedih, regres za prehrano in nadomestilo stroškov prevoza na dalo. Izplačevanje stimulacije so 2ačasno ukinili. Še za dva me-Seca, torej do konca avgusta, je Slndikat podaljšal soglasje za petodstotno znižanje plač. Do takrat pa delavci prejemajo le akontacije, ki bodo poračunane da podlagi novega pravilnika.
1-e-tega pa je poslovodstvo že Pripravilo in vsebuje tudi stimu-kranje in destimuliranje delav-=ev. Nov pravilnik naj bi sprejeli Pravočasno, da bi na njegovi Podlagi že septembra zaposle-dim izdali nove pogodbe o zapo-alitvi. O vsem tem je sindikat Podjetja Induplati sklepal na ?eji 17. julija, na kateri je sodelovala tudi sekretarka sindikata tekstilne in usnjarskopredelo-y,altie industrije Branka Novak.
*ver vsega ni bilo mogoče pripraviti do 17. julija, se je sindikat podjetja strinjal z nekakš-dim prehodnim obdobjem, ki bo voljalo do prvega septembra,
Pravi Kregar.
^lače so nad povprečjem
Delavcem so julija izplačali ^gres v dveh obrokih. Večina je dobila po 104 tisoč tolarjev, tisti ^ nadpovprečnimi plačami pa le “o tisoč. Povprečne neto plače Induplatih so dosegle 50.342
£
£
Si
I
£
'••S
•X;
I
!
Rihard Kregar, predsednik sindikata podjetja Induplati
pred zniževanjem plač pod raven kolektivne pogodbe ni utemeljen.
Kot smo poročali pred dvema mesecema, je na sestanku sindikata, ki je bil sklican na zahtevo območne organizacije ZSSS za Domžale, prišlo do hudega spora med direktorjem podjetja in sekretarko te organizacije. Sindikat podjetja, ki se je takrat postavil na direktorjevo stran, se je naslednji dan zavzel za krepitev delovne povezanosti s to območno organizacijo. Na naše vprašanje o takratnem obnašanju sindikata, je Kregar povedal, da se sekretarka Amuševa, ki je nekoč delala v Induplatih, ne bi smela od zunaj vpletati v razmerja znotraj podjetja. Sindikat podjetja je namreč zavestno pristal na rešitve, čeprav niso bile povsem skladne z zakoni in kolektivnimi pogodbami, bile pa šo v interesu ohranitve podjetja in delovnih mest. Pred prihodom sedanjega direktorja so se delavci tresli za podjetje, tudi Kregar ni vedel, ali bo delo lahko obdržal. Kregar je
bil med tistmi, ki so zahtevali odstop bivšega direktorja.
Zunanji sindikat naj se ne vpleta v notranje odločitve
Arnuševi priznava dobronamernost in strokovnost, očita pa ji nezmožnost sklepanja kompromisov. Njeni nasveti so vedno dobrodošli, le v notranje odločitve naj ne posega, pravi in dodaja, da mora pri svojem sindikalnem delu upoštevati večino, ker posamezniki nimajo vedno prav. Na Induplate je vezan sentimentalno, saj je tam že od leta 1957, v neposredni bližini pa si je zgradil še svojo hišo. Predsedniško mesto v sindikatu je prevzel pred dvema letoma in pol, ker je hotel preprečiti njegov razpad. Dve leti je sindikalno funkcijo opravljal volontersko, bil je izmenovodja v tkalnici, letos se je profesionaliziral. O sebi in sindikatu, ki ga vodi, pa je povedal: »Posamezniki mi očitajo preveliko povezanost s poslovodstvom, verjetno zato, ker sem vabljen na vse seje poslovodnega organa, pa tudi direktorji so na vseh sejah sindikata. Vsemu še ne znamo parirati, nekaj pa smo se že naučili. Zdi se mi, da se zaposleni že zavedajo možnosti, da sindikat lahko postane partner poslovodstvu. Letos se Je v sindikat vpisalo 18 novih članov, od 673 zaposlenih nas je v sindikatu 525. Direktorja Ivkoviča cenim, ker je med drugim onemogočil v nemškem Kasslu registrirano bajpas podjetje bivšega direktorja.«
Pred zaključkom pogovora je Kregar opozoril na izredno težko delo šivilj v njegovem podjetju. Ker šivajo velike šotore, morajo dostikrat premikati več kot 20-kilogramska bremena. Zanje je podjetje dalo vlogo za priznanje beneficirane delovne dobe. Zaradi revizije benefikacij vloga čaka na boljše čase, sindikat podjetja Induplati pa že zdaj vabi podjetja, ki imajo podobna dela, naj se pridružijo financiranju študije za olajšanje položaja šivilj.
Pred časom so Svobodni sindikati sprožili akcijo »Kupujmo slovensko«. Ne le, da namera ni uspela, še slabše je, pravi Kregar. Na našem trgu je vsak dan več slabega blaga. Za takšno stanje je nedvomno odgovorna oblast, ki očitno podpira le šver-cerje, za izvoznike pa še ni naredila ničesar.
Prav za konec pa je sogovornik dal še propombo na uredniško politiko našega glasila. De- £ lavci nas premalo berejo, je me-nil. Razlog za takšno stanje pa je *•: prevelika politična obarvanost DE. Namesto politike, ki je delavci ne marajo, saj so njena žrtev, naj delavsko glasilo objavlja več člankov iz življenja, tudi lažji naj bodo.
Franček Kavčič
DOGOVOR MED SKEI IN UPRAVO TAMA
!\y.£Č
•:$S
::xv
*:•:<
'ŠiŠi
?:iv
w:
žii
I
1
1
1
I
&
8
m
$
£
Po julijski stavki za izplačilo regresa sta Skei in uprava Tama le našla dovolj moči za sklenitev dogovora o začasnem premirju, ki naj bi omogočilo normalno delo. Dogovor je nastal po pogovoru, na katerem so sodelovali minister Maks Tajnikar, predsednik upravnega odbora Franci Gerbec in predsednik Skei Albert Vodovnik. Dogovor, ki sta ga 2. avgusta podpisala Drago Gajzer za Skei in Edvin Makuc za upravo, predvideva pripravo novega sporazuma o urejanju razmerij med upravo in sindikati. Ta sporazum naj bi bil pripravljen že do 26. avgusta.
Temeljni cilj obeh strani je ohranitev čimvečjega števila delovnih mest. Uprava Tama bo Skei do konca avgusta predložila plan kadrov za prihodnje leto. V njem bo spoštovala dogovorjeno razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci.
Do 20. avgusta pa bo pripravljen predlog dopolnitev podjetniške kolektivne pogodbe, ki naj bi bil usklajen do konca avgusta.
Plača in sorazmerni del regresa bosta odslej izplačevana na isti dan, predvidoma 26. v mesecu. Z morebitnimi zamiki bo uprava sindikate seznanila do 24. v mesecu in se z njimi skušala uskladiti.
Revizija izplačila plač, ki jo opravlja agencija za plačilni promet, bo narejena do sredine avgusta. Njeni rezultati in mnenje ministrstva za ekonomske odnose in razvoj bodo podlaga za ugotovitev obveznosti do delavcev iz naslova premalo izplačanih plač. Uprava bo že pri izplačilu plač za september delavcem izdala listine, ki jih bodo lahko uporabili v postopkih lastninjenja.
Uprava se je obvezala, da bo zaposlenim hitreje poravnavala obveznosti iz naslova potnih stroškov, blagajne vzajemne pomoči in boleznin. Do 31. avgusta pa bo pripravila reprogram poravnave obveznosti iz naslova administrativnih prepovedi.
Predsednik uprave se bo enkrat tedensko sestajal s sindikati. Vsak tretji ponedeljek bodo sestanki celotne uprave in predsedstev vseh sindikatov. Vsi ti dogovori pomenijo skupno voljo in odločenost za izvedbo sanacije Tama.-Kot nam je povedal Drago Gajzer, si je za podpis listine najbolj prizadeval minister Maks Tajnikar. Skei si bo prizadeval, da podpisano ne bi ostalo le na papirju, kot se je v Tamu že večkrat zgodilo.
F. K.
čAs
Vsak teden pregled najpomembnejših dogajanj v politiki, gospodarstvu in sindikatih skozi pisanje slovenskih časnikov na 64 straneh A5 formata
Kako pišejo različni časopisi o Istih dogodkih?
• Informacije, komentarji, Intervjuji, polemike, mnenja, predlogi, kritike S Kratko, udarno
............................................->!..........
Naročilnica
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročam(o) _____- izvod(ov) PUBLIKACIJE ČAS (Mesečna naročnina 2000 SIT)
Naročeno pošljite na naslov:. Ulica, poštna štev., kraj:-
I
I
Ime in priimek podpisnika:. Naročeno dne:_____________
Podpis naročnika
OPOZORILNA STAVKA V MAK0LSKI ISKRI RELEJIH
čili za nakup skladovih podjetij, ugodne kredite z razumnimi
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju
■*:;X
:§!§
11
£$
£Š
g:;:
is
Xv>
•XX
£:S:
:•:•:•::
M
X%v
•x*x
i
M
m:
m
m
>:£
M
Delavke in delavci tovarne Is-Releji v Makolah so pred ?hevi en dan opozorilno stavkali. Sindikat kovinske in elektroindustrije v podjetju (vodi ga Predsednica sindikalne podružnice Majda Podjavoršek), ki je stavko organiziral, je stavkovne 2ahteve več kot 300 zaposlenih strnil v tri točke: 1. izplačilo re-8r_esa za letni dopust v zakoniti ^išini v treh obrokih (prvi obrok
15.	avgusta, drugi obrok do :8- septembra in tretji obrok do U>- oktobra), 2. izplačilo plač po kolektivni pogodbi (zaradi lik-Ddnostnih težav podjetja so do •retjega kvartala pristali na ? odstotno odstopanje), 3. de-®vci ne pristajajo na admini-trativno določanje norm in na ^anj sevanj e plač na tej podžgi, temveč se zavzemajo za ^reditev norm na podlagi strokovnih meril REF A (o nestrokovno postavljenih normah so oolavci obvestili tudi Republiški hspektorat za delo, saj večina »elavcev novih norm ne dosega tvO odstotno).
Vodstvo tovarne je delavcem ^govorilo, da glede na ekonom-ko stanje in nelikvidnost (povirje ima že pet let blokiran ‘ho račun, poleg tega pa tudi ekoče posluje z izgubo), pa tudi aradi zakonskih omejitev, re-»resa ne more izplačati. Tudi oslavski zahtevi po plačah kladno s kolektivno pogodbo v°dstvo podjetja ni ugodilo, češ
to-
da bi se zaradi tega še povečala izguba v tekočem poslovanju in bi hkrati zmanjkalo sredstev za zagotavljanje nemotene proizvodnje. V zvezi z normami pa vodstvo tovarne trdi, da podjetje ne bo preživelo, če se produktivnost ne bo povečala za 30 odstotkov. »Produktivnost želi vodstvo povečati s tehnološkimi posodobitvami v proizvodnji, z boljšo izrabo časa, z racionalno razporeditvijo kadrov, z odpravo anomalij pri normativih in ne samo z administrativnim spreminjanjem norm,« je delavcem odgovorilo vodstvo podjetja in izrazilo prepričanje, da bi ureničitev delavskih zahtev v celoti Iskro Releje pahnila v stečaj.
Kako prodajajo v skladu
Skratka, med delavci in vodstvom podjetja bodo potrebna pogajanja, ki so se že začela. Koncem minulega tedna je v njih sodeloval tudi predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik.
Vzroki za sedanje razmere v tovarni pa so globlji in segajo že nekaj let nazaj. Tovarna Iskra Releji, ki daje kruh 304 delavkam in delavcem z manj razvitega področja Haloz, se že dolgo srečuje s težavami, zato je v začetku devetdesetih let prešla v last Sklada Republike Slovenije za razvoj. Sklad jo je nato kmalu začel prodajati. Odkupila
pa jo je skupina zaposlenih po načelu menedžersko delavskega odkupa. Novi lastniki so prvi del kupnine plačali ob prevzemu tovarne, preostanek pa morajo plačati po obrokih v naslednjih petih letih.
obrestnimi merami in roki od-
£$
E E m $£ M
m
m
*
plačevanja. Takšni krediti bi novim lastnikom omogočili, da bi uvedli nove programe, saj s starimi podjetja ne morejo priti na zeleno vejo.
Ob tem Ozimič poudarja, da delavci in njihovi sindikati ne morejo pristati na to, da bi zaradi obveznosti lastnikov, ki morajo skladu po obrokih plačevati kupnino, delavci ostali
I
I
NOVA BROŠURA
PLAČE ”95
z nižjimi plačami in brez re- £ Vsebina1 gresa. »Delavke in delavci se
p,„6;e„	k- rjMStSfJZT 1 •:	-----
kra Releji je v načinu, kako jo je republiški razvojni sklad prodal in kako so jo novi lastniki kupili,« trdi sekretar območnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije za Podravje Edmund Ozimič. »Kupci so tovarno kupili pod težkimi pogoji, saj so morali prevzeti stare terjatve. Ker niso imeli sredstev za modernizacijo in prestrukturiranje, so obdržali tudi stari proizvodni program, ki še v časih, ko je bilo podjetje družbeno, ni bil rentabilen. Poleg tega pa so sedaj lastniki tovarne obremenjeni še z obročnim plačevanjem kupnine. Jasno je, da v takšnih okoliščinah tovarna ne more zelo uspešno poslovati. Vse sku-
za letni dopust, prav tako pa niso več pripravljeni delati za mizeme plače samo zato, da bi ohranili zaposlitev. Neporav-
GOSPODARSTVO ZA LETO 1995 - DOGOVOR O POLITIKI PLAČ IN DRUGIH PREJEMKOV
““““““ ^apuanLcv. i-cpuiav- g. ZAPOSLENIH V GOSPODARSTVU nana kupnina je dolg lastnikov :;x _ KOMENTATORJI TARIFNE PRILOGE, SOCIALNEGA
Iskre-releji in ne delojemalcev,« pravi jasno in nedvoumno Edmund Ozimič.
»Ker v Iskri Relejih v Makolah plače močno zaostajajo za kolektivno pogodbo, delavci potrebujejo regres za letni dopust za normalno preživetje ter za nabavo šolskih potrebščin in ozimnice v jeseni,« pojasnjuje Ozimič in dodaja, da ima tovarna Iskra-releji velike težave tudi zato, ker skoraj 100 odstotkov svojih proizvodov izvozi. »Kljub vsem navedenim težavam
I
I
1
I
x::
£
I
bi lahko to
paj me spominja na človeka, ki varna danes vel,ko boljše pošlo- ::x; bi se ob mesečni neto plači 40 vala’ ca bl d,rz?vna admmistra- g: tisoč tolarjev in s prihranki 200' C1la rcahzi[ala ze dogovorjene m
.	.	, J .	snrpiPTP nkrpnp 7U i7hn iwnip
SPORAZUMA IN DOGOVORA O POLITIKI PLAČ - NAPOTILA SINDIKALNIM ZAUPNIKOM
PRIROČNIK LAHKO PO CENI 945 SIT (VKLJUČNO Z DAVKOM) NAROČITE NA NASLOV ČZP ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4, TELEFONI: 321-255, 1310-033, 1335-255.
NAROČILNICA ..........................
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, nepreklicno naročamo _________izvod(ov) Plače '95
£š
!;£!
v:;x
M
m
m
m
m
m
m
Naslov:.
tisoč tolarjev odločil zgraditi hišo. Koliko let bi jo gradil in kako bi v tem času živel in preživel?«
Kupnina je obveznost lastnikov
Edmund Ozimič je prepričan, da bi morala država zagotoviti podjetnim ljudem, ki so se odlo-
sprejete ukrepe za izboljšanje pogojev gospodarjenja izvoznikov. Očitno pa se stvari v tej smeri še ne premikajo. Tovarna Iskra Releji in njeni delavci, pa tudi drugi slovenski izvozniki, nimajo časa čakati, da se bodo državni uradniki vrnili z dopustov. Izvoznike je treba razbremeniti takoj.«
Ulica, poštna št., kraj:.
I
:
x*:
£
£
I
¥:•
Ime in priimek podpisnika:. Naročeno, dne:_______'
1.	račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju

žig podpis naročnika
Tomaž Kšela
I
I
M
i
1
i
*

PRAV KMALU TUDI DAVEK NA LUKSUZ
Eden izmed poglavitnih ciljev slovenske davčne reforme je, da bi bila v prihodnje država bolj temeljita pri pobiranju davkov in da pri tem svojem pomembnem opravilu ne bi spustila nobene priložnosti. Teh priložnosti, od katerih so nekatere očitno še vedno slabo izkoriščene, pa niti ni tako malo. Ni naključje da vladni možje zelo resno razmišljajo o doslednejšem pobiranju davkov, saj so potrebe države iz leta v leto večje. Državni proračun za prihodnje leto namreč predvideva za 585 milijard tolarjev odhodkov, zahtevki posameznih ministrstev in služb pa so v prime-tjavi z letošnjim proračunom skoraj za polovico večji.
O novem pobiranju premoženjskih davkov sicer še ne vemo kaj dosti, pravijo pa, da bomo davek na premoženje občutili na svoji koži že v začetku prihodnjega leta. Po sedaj veljavnem zakonu o davkih občanov je bilo v lanskem letu odmerjenega davka od premoženja zelo malo. Davek na posest stavb je plačalo le nekaj več kot 20.000 fizičnih oseb, ki so stalo bivale v stanovanjskih prostorih, katerih površina je presegla 160 kvadratnih metrov. S spremembo zakona, ki jo napoveduje vlada, naj bi poenotili	kriterije za
obdavčevanje v občinah, ki naj bi bile tudi doslednejše pri pobiranju davkov. Osnova za davek od premoženja pri	stanovanjskih
površinah je vrednost stavbe oziroma vikenda, pomembno pri tej obdavčitvi pa je, da se osnova za davek zmanjša v primeru stalnega bivališča zavezanca za 40 kvadratnih metrov stanovanjske površine.
Če živi v stanovanju poleg zavezanca še en družinski član, je neobdavčenih 60 kvadratnih metrov stanovanja, če živita z zavezancem dva družinska člana, je neobdavčenih 75 kvadratnih metrov, za štiričlansko družino pa je neobdavčenih 90 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Za
vsakega nadaljnega družinskega člana (zavezanec in še štirje družinski člani) pa se lahko omenjena olajšava poveča za 10 kvadratnih metrov.
Podobno naj bi bilo seveda opredeljeno tudi, kdo se pri tem šteje za družinskega člana zavezanca: pamer v izvenzakonski skupnosti, otroci, posvojenci lastnika, vnuki zavezanca, starši oziroma posvojitelji zavezanca ali njegovega zakonca, itd.
Za stanovanja in vikende naj bi bila davčna stopnja 0,5-odstotna, ni pa izključeno, da ne bodo vikendi bolj obdavčeni od stanovanj. Po sedaj veljavnem zakonu so bili novi
objekti oproščeni plačila davkov deset let, po novem pa naj bi to starostno mejo pomaknili oziroma znižali za pet let. Vse, kar bo starejše od pet let, naj bi bilo torej obdavčeno po davčnih stopnjah, ki jih bo glede na starost in ocenjeno vrednost stanovanjskih površin
določilo ministrstvo za okolje in prostor.
S spremenjenim zakonom o davkih občanov bi tako stopili na prste tudi tistim, ki imajo več stanovanj in z njimi kujejo lep dohodek. Mnogi,ki sedaj oddajajo svoja stanovanja, to počno na črno. Seveda naj bi bile pri obdavčevanju po novem tudi izjeme. Tako bodo oproščeni davka objekti, ki so gospodarska poslopja kmetij oziroma obratovalnice tistih, ki opravljajo določeno dejavnost.
Kajpak vladni možje razmišljajo tudi o obdavčitvi druge posesti: gozdov, zemljišč, avtomobilov in celo slik. Sicer pa naj bila to bolj stvar sistemskega zakona o obdavčitvi premoženja, ki pa ga ni moč pripraviti v kratkem času. Zato bodo, kot je slišati, še do konca leta na finančnem ministrstvu poskrbeli za zakon o davku na kapitalske dobičke.
Vse kaže, da bodo po novem obdavčeni tudi lastniki najrazličnejših plovil. Izjema bodo čolni, ki so krajši od petih metrov. Najnižji davek na plovila naj bi bil 10 do 20 tisoč tolarjev. Veljal naj bi za plovila, ki niso daljša od osmih metrov in ne premorejo močnejšega motorja. Sicer pa naj bi veljale tri različne stopnje obdavčitve. Seveda bo za nova plovila veljal večji davek kot za stara in že na pol odslužena. Za vsako leto starosti plovila naj bi bil davek nekoliko manjši.
Obdavčitev letal, ultralahkih, jadralnih, motornih in helikopterjev, naj bi bila odvisna od njive velikosti. Za posamezno letalo naj bi lastniki odrinili državi 20 do 75 tisoč tolarjev na leto. Ker zasebnih letal pri nas sploh ni tako malo, tudi ta davek za našo državo ne bo tako od muh.
In kako bo z davki na avtomobile? Davek bomo plačali le za tista vozila, ki v sebi skrivajo vsaj 2000 kubičnih centimetrov oziroma veliko konjev. Zanje bo treba odriniti, kot predvidevajo, 30 tisoč tolarjev. Seveda vsako leto. Torej vsi, ki se vozimo z majhnimi in zato kar precej bolj nevarnimi vozili, bomo oproščeni tovrstnega davka. Tisti z velikimi in težkimi avtomobili pa bodo svojo varnost kar drago plačali.
A. U.
TU Pl VI NE GRESTE NA MOK3E ZARADI LUKENJ V OZONSKEM PLAŠČU, KAJNE?
NE... ZARADI LUKENJ V ŽEPIH MOJEGA PLAŠČA..
ir
Prejeli smo
Ali je statistika laž ______________ali ne__________________
Sredi avgusta bo v Uradnem listu RS objavljen nov zakon o državni statistiki, ki ga je sprejel državni zbor. Novinar je zapisal, da bo statistične posle, ki jih sedaj opravlja APPNI, prevzel Zavod za statistiko RS postopoma do konca leta. Ali pomeni novi zakon o statistiki bistvene spremembe glede njenega dosedanjega dela, nihče ne piše. V javnosti je znano, da bo Zavod zamenjal svoj napis na tabli zgradbe, kjer opravlja svoje poslanstvo, bistvenih novosti pa novi zakon ne prinaša. Javnost morda ne ve, da so vse informacije, kijih potrebuje statistična služba v APPNI, shranjene v centralnem računalniku, ki pa ni on-line povezan z računskim centrom Zavoda za statistiko. Zato sprašujem g. dr. Banovca, kako bodo prevzeli statistične posle APPNI. Znano mi je, da je bil nekdanji SDK trn v peti tako poslovnim bankam kot tudi Zavodu za statistiko, tako da je morda vse to »pljuvanje« po APPNI odraz starih zamer. Tako g. dr. Banovec piše v nekem časopisu v članku »Elektronsko plačevanje, bančništvo, ekonomski operatorji in država«, kako poteka modernizacija plačilnega prometa v APPNI. Navaja, da še danes v APPNI poteka plačilni promet na stari programski in strojni opremi, ki je podprt z novimi inovativnimi rešitvami, očitno pa noče vedeti, da v APPNI razvijajo strokovnjaki nov plačilni promet na novem HP računalniku. V članku nič ne omenja, da njegov Zavod dela na starih računalnikih in na starih, preživetih metodologijah (npr. metodologija za izračun ŽS). Osebno menim, daje g. dr. Banovec še vedno preveč pod vplivom teoretične informatike, ki pa brez zagotovljenih financ ne more zaživeti. Vsem je znano, da je statistika tudi metoda zavajanja javnosti, torej je orodje v rokah trenutne politike (dogovorjena statistika), zato sprašujem, kdaj bo Zavod pričel modernizirati »beograjsko« statistiko. Očitno pa je ta njegov članek naletel na prava ušesa, tako da so ga mnogi ekonomski politiki upoštevati (npr. v BS). Tako sedaj BS zagovarja tezo, da bo v bodoče plačilni promet urejen samo preko bank, po drugi strani pa sama razvija plačilni promet in se celo dogovaija za nakup računalniške opreme ITN. Verjetno bodo vse te zgrešene investicije morali plačati davkoplačevalci, ki ne vedo, kaj počenjajo njeni »izbranci« v njihovem imenu. Zato preko tega pisma opozarjam »teoretike«, da v primeru svojih »zgrešenih« potez materialno odgovarjajo za svoje zavožene ideje in davkoplačevalcem ne »prodajajo« megle. Kdo garantira, da bo res plačilni promet samo preko bank resnično cenejši? Ne pozabite, da ste se šolali v nedrjih bivše države in da ste že mnogokrat dokazali, da je teorija nekaj, praksa pa drugo. Vaši doktorski naslovi še niso zanesljiva garancija za vašo sposobnost v praksi, in tega se bi morali zavedati.
Andrej Grampovčan ml.,Plešičeva 35, Ljubljana
Boiza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 32
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601-92077 - Atris.
Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI , KI VAM JIH NUDIMO
1.	ROGAŠKA SLATINA - privatni penzion, čajna kuhinja, tri sobe in apartma, lasten bazen, parkovna ureditev vrta. Cena 16 DEM na osebo, turistična taksa ni vključena. Otroci do 12. leta imajo 30 % popusta.
2.	VRSNO, gostišče GREGORČIČ - dvoposteljne sobe, sedemdnevni paketi, cena polpenziona 3.300 tolarjev, polnega pa 3.600 tolarjev.
3.	VELIKE BLOKE - počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe . Prosti termini v juliju in avgustu. Cena polnega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine.
4.	SLIVNIŠKO POHORJE - počitniška hišica s tremi spalnicami za do 6 oseb. Cena dnevnega najema 45 DEM . Pokličite po tel. 062 227 771, int. 251.
5.	SAVUDRIJA - ZAMER ATI J A - apartmajske hišice: dve spalnici, wc, tuš. Polpenzion ali penzion. Cene v sezoni 45 DEM - polpenzion je 5 DEM cenejši.
6.	POREČ
paviljoni BELEVUE- dvoposteljne sobe, polpenzion 45 DEM. apartmaji LANTERNA*
-	najem apartmaja za 4 osebe, dve spalnici, kuhinja, kopalnica, cena 112 DEM.
-	najem apartmaja za 6 oseb, tri spalnice, kuhinja, kopalnici, terase. Cena 148 DEM..
HOTEL NEPTUN - dvoposteljne sobe, polpenzion. Cena 65 DEM na osebo.
APARTMAJI LUNA - dnevni najem za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe pa 113 DEM.
HOTELTAMARIS - polpenzion, bivanje v dvoposteljni sobi, hotel visoke B kategorije. Cene do 25.8. 72 DEM.
7.	LUCIJA PRI PORTOROŽU - dvosobno stanovanje, opremljeno za 5 oseb. Termini po 20.8.: 7 ali 10 dni. Cena 100 DEM na dan.
8.	ANKARAN - dvosobno stanovanje za 5 oseb, termini po 24. 8. Cena 74 DEM na dan.
9.	FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe s kopalnico. Polpenzion 48 DEM na osebo, penzion pa 56 DEM na osebo, otroci do 10. leta imajo 30 % popusta.
10.	CRES - ZAGLAV - dve garsonjeri za štiri osebe v času do 30. 8. Cena dnevnega najema 74 DEM.
11.	DUGA UVALA - garsonjeri za 4 osebe, prosti termini do 15. 9. Cena dnevnega najema je 72 DEM.
12.	NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb.Termini po 26.8., po 65 DEM.
13.	NOVIGRAD - dvo- in triposteljne sobe, najem od 5 dni naprej, skupno 15 ležišč. Cena nočitve 14 DEM.
14.	NEREZINE - samostojni apartmaji za 4 osebe, termini od 19.8. do 27. 8. in v septembru. Cena 78 DEM. Možnost dodatnega ležišča 12 DEM.
15.	BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 68 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do 12 let 30% popusta.
16.	ROGLA - garsonjera oz. dvosobno stanovanje 55 oz. 65 DEM dnevno.
17.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno.
18.	KRANJSKA GORA - garsonjere za 4 osebe, posamezni termini v vsem obdobju poletnih dopustov, cena dnevnega najema 65 DEM. Stanovanje za 6 oseb 72 DEM.
19.	FIESA - počitniški dom za ca. 100 oseb, prosto po 15. 9., možnost za šolo v naravi.
20.	RADOVLJICA - počitniški dom za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi.
21.	KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri-ali štiriposteljne sobe, twc, polpenzion 39 DEM. Informacije po telefonu 064/ 881-800.
POSEBNO UGODNA PONUDBA NA POREŠKI RIVIERI
HOTELTAMARIS: do 25. avgusta izredne cene, dvoposteljne sobe, polpenzion 56 DEM.
HOTEL PICAL: termini od 18.8. do 8.9., bivanje v dvopoteljnih sobah. Cena polpenziona 49 DEM. Po tem terminu 41 DEM
HOTEL LUNA: dvoposteljne sobe, polpenzion. Do 25. avgusta cena 43 DEM.
HOTELI BRULO: Diamant, Rubin, Kristal ugodna ponudba velja do 5.8., dvoposteljne sobe, polpenzion.Cena za odrasle je 43 DEM, za otroke od 2. do 12. leta pa 25 DEM.
POREČ -TENIŠKA ŠOLA: učenje tenisa z vso strokovno tehnično opremo, zdravniškimi in fizioterapevtskimi storitvami, video snemanje iger. POOBLAŠČENE AGENCIJE: Mladi turist, Come 2 us.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe tudiže za 1996. leto.
B.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1. BUDIMPEŠTA - tridnevni izlet za vikend ali pa kar tako za skupine 40 do 50 oseb. Avtobusni izlet v Budimpešto, ogled znamenitosti madžarske prestolnice, poldnevni obisk tipične kmetije v madžarski stepi z družabnim delom izleta, tretji dan na povratku v Ljubljano ali v kraj, od koder je skupina, kosi-
lo v čardi. Cena 245 DEM, plačljivo v dveh obrokih.
2.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALO-VIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
3.	OTOČEC - posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica.
4.	ANKARAN, STRUNJAN, PIRAN - ribji piknik, ura vožnje z ribiško barko, maksimalno 40 oseb. Za sindikalne skupine oblikujemo poseben program. Cena izleta s piknikom je 3.000 tolarjev na osebo.
5.	MUENCHEN - OKTOBERFEST od 22.9. do 1.10. Praznik piva v bavarski prestolnici. Dvodnevni obisk, nočitev v hotelu visoke kategorije, cena 188 DEM. Za skupine od 40 do 50 oseb oblikujemo program po želji gostov.
C.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
D.	SEJMI IN STROKOVNA POTOVANJA
1.	FRANKFURT - AVTOMOBILSKI SALON - IAA - tridnevni ogled, potovanje z avionom. Odhod 18.9., cena 1.090 DEM.
2.	UTRECHT - SECURITV - sejem varnosti in zaščite - petdnevni program z ogledom Amsterdama, nočitve z zajtrkom, prevozi, ogledi. Odhod 1.10., cena 1.395 DEM.
3.	MILANO - sejmi mode - MILANOVENDEMODA IN MODIT 95 - tridnevni ogled, avtobusni prevoz, nočitvi z zajtrkom, ogledi. Odhod 5.10., cena 380 DEM.
4.	CHICAGO - sejem tiskarstva - GRAF EXPO - šestdnevno potovanje, tri dni ogledov sejma, nočitve, avionski polet iz Celovca. Odhod 7.10. Cena 1.380 USD. Potreben je ameriški vizum.
5.	LAS VEGAS - največji računalniški sejem na svetu. Sedemdnevni program, nočitve, sejemski program. Odhod 12.11., cena 1.485 USD.
E.	NAJEM KONGRESNIH ŠOTOROV- velikost 800 m2, cena 9 20 DEM/m2. Kličite 061/741-466.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska.Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
UNIVERZALNI OTROŠKI DODATEK V LETU 1996 - ZA IN PROTI
_V prejšnji številki"DE je Sonja Lokar razmišljala o univerzalnem °troškem dodatku. Očitno je kljub Počitniškemu vzdušju dregnila v tako občutljivo in kočljivo temo, da s° zabrneli v teh dneh precej nemi telefoni. Zato smo Sonjo Lokar v itnenu naših bralcev poprosili za nekaj dodatnih pojasnil.
Za uvod še enkrat strnjena zgodovina:
»Decembra 1993 je bil na pobudo ZLSD, ob podpori neodvisnih 'tenskih skupin ZPM in njene Zve-Ze družin, v zavezništvu zlasti s SKD, skoraj s soglasjem vseh poslancev in proti volji vlade v parlamentu sprejet zakon o družinskih Prejemkih. V letu 1994 je razširil krog upravičencev do družbene Pomoči otrokom s 154.000 na
104.000	in obljubil iniverzalni °torški dodatek za 573.000 uPravičencev s 1.1.1996
Parlament je s sklepom tudi obvezal vlado, naj pravočasno pripravi zakonsko rešitev, da ne bi nič izgubili otroci, ki prejemajo višjo družbeno pomoč od predvidenega Univerzalnega, za vse enakega otroškega dodatka.
V letu 1995 stane proračun tako spremenjeno dodeljevanje družbene pomoči otrokom skoraj 14 milijard tolarjev. Predračuni za leto Uvedbe univerzalnega otroškega dodatka pa kažejo, da bi ta vsota Poskočila za nadaljnjih 20 milijard tolarjev. Za primerjavo: univerzalni otroški dodatek bi nas v letu 1996 stal najmanj toliko, kot nas ie v letu 1995 celoten proračunski znesek za obrambo.«
Kopja se očitno lomijo. Kako je z argumenti pristašev in nasprotnikov?
»Gre za nujen ukrep socialne države v okviru uravnovešene družinske politike. Z njim država Po opravljeni demografski tranzi-ciji in po odkritju učinkovitih metod načrtovanja družine zavestno Prevzema nase večji delež stroškov za vzdrževanje in vzgojo vsakega °troka in s tem priznava družbeni Pomen osebne odločitve staršev za °troka. Starajoče se postindustrijske družbe - in Slovenija je to Vsak dan bolj,.so spoznale, da je stroške za starševstvo nekaterih državljank in državljanov treba Porazdeliti na vse, ki plačujejo da-vke. Posebno je tak ukrep omem-*ten za majhen narod z upadajočo rodnostjo in znižanjem splošnega °bčutenja socialne varnosti in perspektive.
Univerzalni otroški dodatek ni Uadomestek, ampak dopolnilo dru-8ih univerzalnih in selektivnih Ukrepov celovite družinske politike (brezplačno izobraževanje, preventiva in sredstva za načrtovanje družine, paket za novorojenca, zuižanje obrestnih mer stano-vunjskih posojil za mlade družine, subencioniranje različnih oblik °troškcga varstva predšolskih otrok te Šolanja otrok, subvencioniranje Sradnje socialnih stanovanj za manj Premožne mlade družine, posebni Ukrepi spodbujanja pripravništva, Prve zaposlitve, mladinskega samozaposlovanja).
Pomembno je, da se univerzalni
otroški dodatek dodeljuje v denarju, daje na voljo vsem, da pa je predpisan le kot možnost. Zanj torej upravičenci zaprosijo in samo tako ga tudi dobijo. To omogoča, da se mu premožne družine solidarnostno odrečejo.
delovnega razmerja. Posebej ogrožene z revšino so družine brezposlenih in enostarševske družine. Brezposelnost vsaj enega družinskega člana pesti kakih
100.000	slovenskih družin. Družin z dohodki, kjer 4.000 tolarjev pomeni
Višina univerzalnega otroškega dodatka je lahko enaka za vse otroke, lahko se gradi kot lestvica, ki upošteva z leti rastoče stroške za otroke (taka je naša odločitev), ali kot lestvica, s katero se tudi materialno spodbuja rojevanje drugega, tretjega... otroka. V veliki večini držav njegova višina ne presega 6 odstotkov povprečne plače na zaposlenega. Podobno bo tudi pri nas
-	višina se bo gibala med 13 in 17 odstotki zajamčene plače.«
Zdaj ste razčlenjevali argumente pristašev univerzalnega otroškega dodatka. Na kaj pa se opirajo nasprotniki?
»Rešitev je za proračun izredno draga in socialno neučinkovita, saj v naših razmerah unvierzalni otroški dodatek ne more biti visok
-	in res se bo gibal okoli 4.000 tolarjev mesečno. Za družine v socialni stiski bo pomenil celo poslabšanje - če ostane samo pri tem zakonu. V vsakem primeru BO ZA REVEŽE PREMALO SPODBUDEN, za bogatine pa nepomemben drobiž. (Te argumente uporabljajo tako v LDS, kot v SKD).«
In kako se da oporekati temu?
»Resje, daje rešitev za proračun zelo draga, ni pa res, da bi nekaj pomenila samo najrevnejšim. Socialne denarne pomoči otrokom je vsekakor teba popraviti, tako da noben otrok ne bo dobival manj, kot dobiva zdaj. To je parlament vladi tudi naložil. Toda več kot 60 odstotkov družin v Sloveniji ima podpovprečne dohodke iz rednega
beden drobiž, je na žalost v Sloveniji manj kot 30 odstotkov. Ugotavljanje in preverjanje, kdo je in kdo ni upravičen do otroškega dodatka, ki bi upošteval socialne kriterije, stane več, kot znaša tako pridelan prihranek proračuna! Za unvierzalni otroški dodatek ni treba prositi nikomur, ki se mu zdi, da ga ne potrebuje - in ne bo ga dobil.«
Še kakšen ugovor...
»Denarja za unvierzalni otorški dodatek ni za hkratno financiranje enakih startnih možnosti otrok ob sedanji moči našega gospodarstva proračun ne prenese. Univerzalni otroški dodatek je bolje preusmeriti v proračunsko subvencioniranje jasli, vrtcev in potrebnih socialnih korektivov za šolanje otrok, zlasti v obvezni osnovni šoli (podaljšanje obveznega šolanja za eno leto, prevozi, prehrana, učbeniki, investicije v prostore in opremo). (Te argumente zlasti uporabljajo v LDS).«
In kako izpodbijati to?
»Dejstvo je, da gre za zelo drage proračunske projekte. Koliko denatja je mogoče nameniti za celovito družinsko politiko, je odvisno od tega, čemu se v proračunu daje prednost - privilegijem poslancev in ministrov, popravam »krivic«, storjenih izdajalcem in vojnim dobičkarjem, postavljanju spomenikov spravi, nakupom avtomobilov za državno birokracijo, financiranju Cerkve, kupovanju orožja, subvencioniranju neracionalno drage proizvodnje hrane in plačevanju računov za zgrešene denacionalizacije v naravi - ali otrokom in mladi-
ni. Dejstvo je tudi, da je zakon o družinskih prejemkih že sprejet in da gaje treba začeti izvajati, reformni zakoni o vrtcih in šolah pa so še v postopku, in mogoče je v prehodnih določbah uravnavati njihovo postopno uvajanje in opredeliti prioritete. Najdražje bo podaljšanje osnovne šole za leto dni, toda ZLSD in mnogi strokovnjaki so tej dragi rešitvi nasprotovali in zagovarjali mnogo cenejše posplošenje kompletne male šole v vrtcih za vse otroke. V vsakem primeru pa je treba doseči družbeno soglasje o pomembni prerazporeditvi proračunskih sredstev v korist družin, otrok in mladine. Razlogi so na dlani - povečati moramo vlaganja v človeške vire, omogočati rojevanje vseh zaželenih otrok in tako omiljevati staranje družbe, okrepiti kupno moč tistih, ki so pretežno vezani na domači trg blaga in storitev - to pa so gotovo družine delavcev, kmetov in srednjih slojev.«
Lahko navedete še kakšno alternativo?
»Bolje od uvedbe univerzalnega otroškega dodatka bi bilo v tem trenutku nekoliko podaljšati porodniški dopust in si tako prihraniti stroške za drage jasli in visoko žensko brezposlenost. (Argumenti, kijih pretežno uveljavlja SKD).«
Ima tudi oporečnike?
»Najdražji izmed vseh možnih ukrepov je ukrep podaljševanja dopusta za nego novorojenčka. Starševski dodatki in nadomestilo plače so mnogo dražji kot otroški dodatki. V letu 1994 nas je sedanja ureditev na tem področju stala 15,6 milijarde tolarjev za 19.226 zaposlenih staršev in dodatnih 470 milijonov tolajev za 2.700 starševskih dodatkov za starše, ki niso bili v delovnem razmerju. Celotna družbena pomoč otrokom za
204.000	otrok pa bo letos znašala nekaj manj kot 14 milijard tolarjev.
Ta ukrep pa je drag tudi zato, ker dolgoročno delovno onesposobi šolane in dela že vajene ženske, ki predolgo ostanejo doma pri otrocih. Podražil bi ga tudi tako ustvarjen primanjkljaj mlade ženske delovne sile, ki bi ga morali reševati z dodatnim uvažanjem tuje delovne sile - stroški tega uvoza na nacionalni ravni so vedno večji, kot je prihranek posameznega delodajalca za cenejšo delo tujcev na drugi strani. Stroški z brezposelnostjo bi se celo povečali, ker bi delo izgubile predvsem ženske, ki zdaj delajo v otroškem varstvu.«
Iz vrst LDS je moč slišati še en ugovor. Nič naj bi namreč ne jamčilo »namenske uporabe« dodatkov, ni jamstva, da bodo starši otroške dodatke uporabili res in zgolj za otroke.
»To drži in prav za to gre: država preprosto prizna staršem, da bodo v najboljšem interesu otroka odločili, kako najracionalneje uporabiti tako povečane družinske dohodke. Ukrep je toliko bolj upravičen, ko starši spričo privatizacije proizvodnje storitev n odpiranja trga lahko vse bolj svobodno izbirajo, kaj je dobro za njihovega otroka - kakšna prehrana, obleka, vzgoja, izobraževanje, prosti čaš. Izjeme, ko gre za socialno patološke družine, je mogoče urediti tudi z zakonsko utemeljenimi posegi centrov za socialno delo, ki bi lahko dobili pravico v takih primerih otroške dodatke deliti v naturi. Zares nenavadno pa je, da ta argument - nezaupnico staršem, s katerim je komunistična oblast pred časom ukinila unvierzalne otroške dodatke in jih spremenila v subvencije za javno mrežo otroškega varstva in v selektivno družbeno pomoč otrokom, uporablja prav liberalna stranka.«
C. B.
(NE)KAZNOVANO ORANJE IN POSLANSKE POKOJNINE
Pošiljam vam prispevek o orgnju zemlje na območju Ptuja, kajti nisem edini, ki gaje prizadelo hudo enostransko pisanje nekega Ivana Potočnika o tem, kako da bo kombinat šel menda kar rakom žvižgat, če bodo kmetje dobili nazaj svojo zemljo, ki jim je KK Ptuj noče izročiti ter zavlačuje z denacionalizacijo.
Prosim, da prispevek priredite ter objavite v DE. Kar je odveč, pač prosim, pri pripravi črtajte. Z vsebino pisma je seznanjen tudi Janez Žampa iz Levanjcev.
K temu sem dodal tudi svoje ogorčenje nad tem, kako bi naši poslanci po izteku mandata radi dobro živeli in kaj njim mar 130.000 brezposelnih, da o revežih niti ne govorim. Tega žal nisem zapisal, a sem prepričan, da sem jim zapisal dovolj.
V	zadnjem času smo na Ptuju priča, kako si morajo kmetje v Slovenskih goricah, na Ravnem polju oz. v Cirkovcih jemati nekoč njihovo zemljo, kot bi se v pravnem jeziku reklo, protizakonito. Tu nastajata dva bloka. Eden zagovarja, da imajo prav kmetje, s čimer se tudi sam strinjam, kajti ni njihova krivda, če tisti, ki bi morali zadeve urediti, molčijo. Sodišče je, kot vemo, eno obravnavo razpisalo, potem pa je bilo vse tiho in čas je menda edini zaveznik Kmetijskega kombinata Ptuj, ki pač noče in ne želi, da bi kmetje dobili nekoč njihovo zemljo nazaj.
V	DE ste objavili prispevek g. Potočnika, ki si je med drugim v imenu ZSSS Ptuj dovolil zapisati, da kombinatovim delavcem vsemogočni kmetje jemljejo kruh. V nadaljevanju pa, daje bil delavec vsa leta solidaren do kmetov, daje ustvarjal to, kar da naj bi sedaj kmetje uničevali. Ali ni to hudo skregano z resnico, neke vrste stara demagogija? Dovoli si kmetom kar malce groziti, vsaj tako razumem njegovo pisanje, ko navaja: Zavedajte se, daje v nekdanji občini Ptuj nad 10.000 članov, ki bodo zmogli povleči svoje poteze, ki ne bodo dobre za vsemogočne kmete. Le-te, kot je razbrati iz njegovega prispevka, tretira kot nečloveške izkoriščevalce našega pridnega delavca. Skratka, Ivan Potočnik si dovoljuje grdo poniževati kmete, kar mu je brez dvoma lahko bolj v sramoto kot v ponos.
Gospoda Potočnika bi rad opomnil na morda sicer že staro Titovo modrost, ki jo je neštetokrat s svojega piedestala povedal svojemu ljudstvu: Tujega nočemo, svojega ne damo. No, tedaj res ni imel v mislih kakšne kmečke obdelovalne zemlje, ampak malce večji teritorij. Tudi ptujski kmetje pravijo, da tujega nočejo, svoje pa bi radi imeli nazaj. Vsaj tako je razumeti njihova dejanja. K temu jih spodbuja po mojem mnenju ne kakšna stranka, ampak čisto človečki čut. Želijo imeti tisto, kar jim je bilo pred 40 in več leto odvzeto.
Gospod Potočnik verjetno niti ne ve ali noče vedeti, da je bilo do danes za lastnike razrešenih že mnogo denacionalizacijskih postopkov. Nekdanji lastniki dobivajo nazaj stotine hektarjev zemljišč in objekte. Kot vemo, teče tudi postopek za vrnitev gozdov Cerkvi. Nekaj gozdov in objektov pa je že dobila, če nisem v zmoti.
Prav paradoksalno je, ko Potočnik trdi, da bodo delavci kombinata v Ptuju ostali brez dela, če bo družba kmetom vrnila tistih nekaj deset hektarjev zemlje. Brez dvoma je tudi gospod poslanec Gabrijel Berlič hudo skregan s pravičnostjo. Kot so zapisali kmetje J. Žampa, Maks Medved in Mirko Korošec v Večeru (8.8.1995) naj bi ptujske kmete imenoval celo razbojnike, tiste, ki so orali zemljo, pa kolovodje. Menim, da bi lahko g. Berlič v državnem zboru kot naš poslanec zastopal kakšne koristnejše interese. Predvsem ne bi smel dopustiti, da bomo na Ptuju gradili podvoz in prometne vozle, s čimer ne bomo kaj dosti rešili, kajti največja ovira za nemoten pretok vozil bo že križišče Mariborske in Zagrebške ceste na Bregu. Nujno bi bilo, da bi nekdanjo Koroščevo hišo, vulkanizerstvo porušili, ker voznikom, ki pripeljejo preko mostu čez Dravo, še kako zastira pogled na mariborsko cesto in je bilo tu že mnogo prometnih nesreč. Vsak, ki pripelje preko mostu in tu zavija na levo, se izpostavlja nevarnosti, da bo prišlo do nesreče z vozilom, ki pripelje iz mariborske smeri...
Naj se povrnem k sporu med Kmetijskim kombinatom Ptuj in kmeti. Kmetje so nedavno tega povabili medse kakšnega vodilnega moža iz kombinata in tudi iz štaba ptujskega kmetijskega sklada, da bi se pogovorili. Mislite, da so prišli? Tu človek ostane brez besed. Če že niso hoteli priti, čeprav so bili povabljeni, bi lahko na vabilo vsaj odgovorili, tako vsaj veleva bonton. Toda raje so v zavetju in pišejo pisma vladi. Razumljivo, da so razlaščenci zato še toliko bolj odločni in prepričani, da bodo zmagali. Kot so javno zapisali, bodo vztrajali pri svojih pravicah. Še več. Menijo, da naj država v njihovem primeru dokaže, da živimo v res pravični državi. Trdno so prepričani, daje pravica na njihovi strani, zato ne odstopajo od svojih zahtev.
Na potezi je torej sodišče, kajti več kot jasno je, da kombinat ignorira vsak poskus kmetov, da bi zadevo rešili po mirni poti, brez pravdanja. Resnica je, da tudi sodišče tu ne bo moglo najti kakšne Salomonove rešitve, ampak bo moralo, vsaj tako sem prepričan, odločiti, da kombinat kmetom vrne, kar je njihovo.
Gospodu Ivanu Potočniku izražam vso pohvalo, ker je ob zaključku svojega prispevka, ki gaje napisal v imenu ZSSS občine Ptuj, zapisal, da sindikat ostro nasprotuje pripravi novega zakona o upokojevanju in tudi astronomskim pokojninam poslancev, ki se jim počasi, a vztrajno izteka mandat vladanja in odločanja iz poslanskih klopi. Občutek imam, da nobenega od podpisanih poslancev žal ni pred svojimi volivci sram, da si želijo tako sanjsko postlati, ko bodo nekateri verjetno solznih oči zapuščali poslanske in še kakšne klopi z vsemogočnimi privilegiji in celo imunitetnimi pravicami, da jim niti sodišče nič ne more. Imuniteta jim preprosto povedano, omogoča, da lahko, ker jih je pač ljudstvo izvolilo, delajo in bogatijo po mili volji - amen! Žalostno, a vendar resnično. Upati je le, da bo zakon, ki si ga pišejo na svoje dlani v skupčini oz. državnem zboru po hitrem postopku, razveljavilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Kajti resnica je, da se mnogi sploh ne bodo potrudili, da bi se kje zaposlili in si s svojim znanjem ali tudi s fizičnim delom služili svoj vsakdanji kos kruha, točneje pogače. Saj vendar nihče ne bo šel za kakšnega čistilca tovarniških hal ali celo cest.
Franjo Hovnik
m		1	17.avgusta 1995	^	IAJPOMEMBNEJSA STRAN
-Ali ste vi za to, da bi bil načelnik slovenskega generalštaba general Gutman ali general Šuligoj? smo kar naravnost vprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je tičal na častnem mestu za šankom v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte in zlagoma pil največje pivo, kar ga premore ta bife.
»Oh, kako čudno vprašanje,« je dejal suho, kot da ne bi imel hip pred tem zajetnega požirka pijače v ustih.
-	Zakaj čudno vprašanje? Vprašanje je vendar povsem jasno! »Jasno že, ampak recimo, da se na vojaške personalne stvari ne
razumem...«
-	Ta odgovor je pa res čuden. Saj vi se vendar razumete na vse, mar ne?
»Dobro, in kaj hočete od mene?«
-	Recite z eno besedico, ali ste za generala Gutmana ali generala Šuoligoja.
»Dobro. Za Gutmana!«
-	Zakaj za Gutmana?
»Saj ste rekli, da želite eno samo besedico. No, in ste jo dobili. Zdaj bi radi še drugo besedo in vrtate naprej, čeprav dobro veste, da pametnemu človeku zadostuje ena beseda.«
-	Hočete reči, da nisem pameten?
»Rekel sem samo, da postavljate čudna vprašanja.«
-	Z besedo čudna mislite neumna?!
»A zdaj boste pa trdili, da berete moje misli. Na, ta je pa lepa. No, kaj pa zdajle mislim?«
-	Mislite, da sem mora!
»Hudiča, pa res znate brati misli. No, če je tako, da berete misli, potem pa si sami razložite, zakaj sem rekel, da sem za Gutmana.«
-	O takole se pa ne boste zmazali. Kar odgovorite!
»Če uganete, na kaj mislim zdajle.«
-	Prav! Naj se malce zbere. Torej vi zdajle mislite, mislite, aha, že vem. Vi zdajle mislite, da vam moram plačati pivo za vaš odgovor, drži?!
»Čisto natančno niste uganili.«
-	In česa nisem uganil?
»Mislil sem si, da bi mi za odgovor plačali veliko pivo.«
-	Ampak v principu sem uganil vaše misli!
»Če mi plačate veliko pivo, vam odgovor priznam.«
-	Dobro dobro, plačano! Zdaj pa odgovor na vprašanje, zakaj Gutman in en Šuligoj na mestu šefa generalštaba.
»Zaradi priimka. Gutman se da prevesti kot ždobri človek’, medtem ko ima človek pri priimku Šuligoj občutek, da imetnik tega priimka goji šuljanje, kot bi rekli naši južni bratje, skratka po priimku naj bi bil jegulja.«
-	Oho, to ste si pa gladko izmislili, zato da mi ne bi odgovorili.
»Saj ni res. To je strokovna metoda, kot jo uporabljajo na slovenskem obrambnem ministrstvu.«
-	Pravite strokovna! Ali se vam je zmešalo?
»Oprostite, tale moja razlaga in opredelitev za generala Gutmana je vsaj toliko strokovna, kot je bilo pojasnilo ministra Kacina, da je treba generala Gutmana zamenjati z generalom Šuligojem.«
Bogo Sajovic
J
Horoskop
Stalne težave
Evropski monart h najdaljšim stažem vladanja je bil cesar Franc Jožef I. (rojen 18. avgusta 19830). V revolucijskem letu 1848 je komaj osemnajstleten sedel na prestol, prav v času, ko so se po vsem cesarstvu vrstili upori. S pomočjo vojske in deloma tuje intervencije je zatrl vstaje v Italiji, na Madžarskem, Češkem in na Dunaju. Upori so bili zadušeni, a problemi so ostali in vse bolj grozili, da bodo državo raztrgali. V vojni proti Italiji leta 1859 je Avstrija izgubila Lombardijo, leta 1866 pa je po porazu s Prusijo izgubila svoj vpliv v nemških državah (za nameček pa je morala pruski zaveznici Italiji prepustiti še Benečijo). Po tem porazu so znova dvignili glave Madžari in izsilili dualizem.
- Država je bila razdeljena na avstrijsko in ogrsko polovico, obe sta bili avtonomni, skupna pa je bila vojska, zunanja politika in vladar. Izgube teh vojn je Franc Jožef želel nadomestiti s prodorom proti jugovzhodu. Avstro-Ogrska
(kot se je po novem imenovala) je najprej okupirala, nato pa še anketirala Bosno in Hercegovino, kar je bilo jabolko spora s Srbijo.
Tudi v zasebnem življenju je imel cesar probleme. Enega brata, ki seje potegoval za mehiško krono, so uporniki ustrelili, drugi pa se je na popotovanju v Palestini okužil s kolero. Cesarjev edinec se je zaradi nesrečne ljubezni ubil skupaj s svojo ljubico, cesarjeva žena pa je postala žrtev anarhista. Obisk novega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Bosni so srbski nacionalisti šteli za izzivanje in nanj in na njegovo ženo izvedli atentat. Prišlo je do diplomatskega spora. Iz njega se je izcimila vojna, ki pa se je zaradi sistema mednarodnih pogodb razvila v svetovno vojno. Stari cesar ni dočakal konca vojne in razpada svoje države. Po 68-letnem vladanju je umrl na Dunaju novembra 1916.
Po atentatu na Franca Ferdinanda je cesar sprejel enega od članov nadvojvodovega spremstva v Bosni. Vprašal ga je:
»Kako se je obnašal nadvojvoda ob smrti?«
»Kot vojak Vašega veličanstva,« je odvrnil očividec.
»Drugega od Njegove visokosti niti nismo mogli pričakovati,« je dejal cesar. »No, in kakšni so bili manevri?«
Deni
DELAVSKA
ENOTNOST
AVTOR::
BORUT
LEVEC
FRANCOSKI
ABSTRAKTNI
NEKDANJI
NEMŠKI
KOLESAR
(RUDI)
SLOVENSKI
TROBENTAČ
(ANTON)
ZEMLJEVID Z UPOOOELJE MIMI
PODATKI
MIMSTnCA
KLINAR
PREROŠKO
ZNAMENJE
INDIJSKI
(VENKATA)
NAGRADNA
KRIŽANKA
KUBANSKI
VODITELJ
(RDEL)
OTROŠKE
OČI
FRANCOSKI
(AFtiSTIDE)
IGRALEC
SOTLAR
ANGLEŠKI
FIZIK,
NOBELOVEC
1922
(FRANCIS)
SLCMENSKA
GLEDALIŠKA
IGRALKA
PADAVINA
ARABSKI
PLEMENSKI
POGLAVAR
NASIČEN
OGUIKO
VRSTA
SLIVE
HUDIČ,
ZLODEJ
ROMUNIJA
• TIMISOARA
UTEŽNA
MERA
GOSTLMČKA
NAPOVE-
DOVALKA
PRVAČRKA HEBREJSKE ABECEDE
HRVAŠKI
POPEVKAR
SRBIJA

ZANIČLJIV
HUNSKI
VLADAR
PHPRAVL:
SALOMONOV
UGANKAR
FRANCOSKI
PSIHOLOG
(ALFRED)
ČASTNI
NASLOV
KATOLIŠKIH
KARDINALOV
ŽIVINSKA
MEDNARO-DNI IZRAZ ZA VZHOD
KRAJ PRI KRŠKEM

UNIČEVALKA
BARVILO V RUMEN-

CTBAJŠA/A
ZAUFEDNKA
rr.RLMSKA
REŽISERKA
TLILD
RODOVITEN
DANSKI
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI
ZAKONČEV
OČE
n kemik,
NOBELOVEC
1963
Nagradna križanka št. 38
OGEL, NK, ARO, IVANC, LOPA, AALTONEN, JO, ANION, ARTEL, ALMA, JIN, EAGLE, ITAL, IR, EJADEMA, DOLINKA, VALERIJ, ANKARAN
Rešeno križanko nam pošljite do 29. avgusta 1995 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 38.
Nagrade so: 5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev
Rešitev nagradne križanke št. 36
ATANGATIS, NOTORIČNOST, IGRALKA KLER, JERCA, SL, KAS, MAL, ANT, AKANT, KARS, OMDURMAN, NANIZANKA, REAL, ET, IRA LEVIN, MANN, EKA, KA, LITOTA, ETIMON,
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 36
Vinko Svetec, IVPB2, 69220
Lendava,
Danica Telban, Peričeva 7,61000 Križanko pripravil Ljubljana,
Saša Oblak, Podlubnik 161,64220 Škofja Loka
Nagrade bomo poslali po pošti
SALOMONOV
UGANKAR
enkrat:
»Borci rišejo kljukaste križe..
V delu, Slovencu in Družini se je - v pismih bralcev - še enkrat oglasil g. Marjan Lampret, kočevski župnik, s poskusom ugovora Ivanu Dolničarju, ki je argumentirano zavrnil župnikovo obtoževanje, naj bi skrunjenje spominskih obeležij Pod Krenov v Kočevskem Rogu zakrivili sicer še »neodkriti storilci«. - vendar, kdo drug kot nekdanji borci. Takole predsedniku borčevske organizacije oporeka: »Žal Ivan Dolničar dobronamernosti tega pisanja ni razumel, nasprotno, potvoril je moj zapis, češ da gre za obsodbo, da so to storili borci NOB. Zapisal sem, da so to storili žborci’ (v narekovajih), kot so se na dveh mestih sami podpisali. Resnici na ljubo je treba dodati, da ko govorimo o borcih, to nikakor ne more pomeniti samo borce NOB... Poznamo tudi borce, ki so imeli dobre in plemenite namene, pa niso sprejeti med borce; katerih svojci bi zaslužili vsaj njihove mrliške liste, opravičilo o pomoti’ kr-
viželjnih zmagovalcev, simbolno odškodnino... Poznamo seveda tudi borce, ki delajo sramoto NOB. Borcev je torej več vrst.«
In prav tu se hudo motite, gospod Marjan Lampret; borcev ni »več vrst«, kakor tudi ni res, da »ko govorimo o borcih, to nikakor ne more pomeniti samo borce NOB...«. Prav na borce NOB ste mislili, ko ste s prstom (po)kazali, kje naj policija išče skrunitelje spominskih obeležij, pa zdaj javnosti še tako dopove-„«dujte, da ste besedo »borci« postavili v narekovaj. Razkola med borci in morda »borci«, ki jih ob Lipi saprave »združuje« Stanislav Klep, ni dosegel niti ta gospod, čeprav se že leta hudo trudi, da bi ga. Pa menda ja ne mislite, da sodijo med »borce« v narekovaju nekdanji »borci za domovino, vero in Hitlerja«! Da bi ti ali njihovi somišljeniki oskrunili spominska obeležja?! Hudo ste se zapletli, gospod Marjan Lampret, s svojim poudarjanjem narekovajev okrog imena »borci«. Se najbolje, da vsi skupaj prepustimo iskanje skruniteljev kar Andreju Štern in njegovim policistom. A kdo so bili resnični borci za svobodo v Sloveniji v času 2. svetovne vojne in kateri »borci« so služili okupatorju - o tem se velja prepričati ob branju katere izmed evropske ali svetovne zgodovinske knjige o 2. svetovni vojni. Kar je ondan v razgovoru na TV z Ladom Ambrožičem, prekrojevalcem novejše slovenske zgodovine, svetoval tudi Ciril Zlobec, pesnik, akademik in nekdanji partizan.
Janko Špiček
VREME
^ ,
1*
Piše: Andrej Velkavrh
Diši po septembru
■Bi]

Prejšnjo soboto in nedeljo, no, tudi v petek, je bilo vreme tipično septembrsko. Po zamegljenih jutrih se je pokazalo modro nebo, na videz tako čisto kot najčistejše jezero. Kadar je nebo temno modro, prispeva le malo svetlobe k celotni dnevni osvetlitvi. Tako so predmeti okoli nas osvetljeni večinoma le z neposredno sončno svetlobo. In zakaj je to sploh pomembno? Tja, če kolikor toliko opazujete svojo okolico, boste hitro opazili razliko. V primeru, ki sem ga zgoraj opisal, so barve izrazitejše in sence ostre in temne. Če pa je nebo svetlejše, včasih že kar »mlečno«, se stvari nekoliko spremenijo. Nebo tedaj oddaja več razpršene, (difuzne) svetlobe in tako deluje kot velika, z mlečnim steklom,zastekljena luč, ki sveti od vseh strani. Zato so kontrasti manjši, sence niso tako izrazite. Osvetljena mesta so na pogled manj svetla, sence pa manj temne. Tudi barve niso tako izrazite, nasploh »pogled ni tako lep« kot sicer. In septembra so dnevi z »globokim«, modrim nebom pogostejši kot poleti. Skratka, če občudujete vreme, ste lahko uživali.
No, veselje ni dolgo trajalo. Že v ponedeljek je bilo malce slabše, da o torku in dnevih, ki so sledili, sploh ne bi izgubljal besed. Jesen je z dolgimi koraki zakoračila v deželo. Temperatura je kar občutno padla. (Še dobro, da smo se dodobra pregreli, pa nam ni treba takoj obleči dolgih rokavov.) Dežja je bilo nekaj, vendar premalo. Sploh na Primorskem, kjer rastline žalostno povešajo liste in je rumena barva ponekod že pogostejša kot zelena. Poleti se večkrat dogaja, da notranjost Slovenije poživi dež, Primorcem pa od fronte ostale le naj slabše, buija. Ta še dodatno segreje ozračje in suši prst. Res povsem nepotreben pojav, razen za tiste, ki vprežejo moč vetra, najsi-bo na jadrnicah, jadralnih deskah, mlinov na veter pa pri nas ni. O požarni ogroženosti smo v preteklih dneh že večkrat govorili. Škoda je vsakega drevesa, grma ali kvadratnega metra trave. Kras je s svojo plitvo plastjo prsti občutljiv. Preobčutljiv tudi, da bi po njem rohneli motorji formule in onesnaževali okolico z izpušnimi plini, oljem, hrupom... Žal tega nekateri ne razumejo, ker jim gre le za svojo rit!