List fzrtafa od oktobra 1947 kot tednik — Od 1 januar ja 1958 kot pol tednik — Or. 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRAN.T — SOBOTA, DNE 19. DECEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 99 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO %crfcnxju okrški breg spet popustil Kranj Veletrgovsko podjetje KOKRA KRANJ sporoča cenjenim potrošnikom, da bo tudi NA NOVOLETNEM SEJMU v Kranju V SVOJIH PAVILJONIH imelo VELIKO IZBIRO KONFEKCIJE ODEJ, prešitih in volnenih PREPROGE MOŠKEGA PERILA in drugo. OBIŠČITE PAVILJONE KOKRE Izboljšanje ;adra Tržič, 18. decembra. Danes popoldne je bila skupna seja obeh zborov občinske skupščine Tržič. Na seji so razpravljali o problematiki in poslovanju zdravstvenih zavodov v občini. Ugotovili so, da se je šieviio zaposlenih v ZD povečalo od 21, kolikor jih je bilo v letu 1955, na 51 redno in 10 honorarno zaposlenih. Vendar pa se je v zadnjem času opazilo, da se vi sokji zdravstveni kader (zdravniki splošne prakse) precej menja. To vsekakor nI dobro niti za zdravstveno službo niti za občane. kazen tega so razpravljali tudi o potrditvi zazidalnih načrtov za katastrske občine Bistrica in Ljubelj. Nadalje so govorili o predlogu o kptcirorizaci.il cest ter o Izvedbi zborov volivcev. Pred sejo pa so si odborniki lahko ogledali na občini zazidalne načrte, ki jih je pojasnjeval občinski gradbeni referent. J. J. Srečanje ob letu dni Na letališču Ljubljana - Brnik Brnik, 18. decembra — Prihodnji teden bo preteklo prvo leto delovanja novega slovenskega letališča. Obletnico so na letališču počastili z novim pomembnim dosežkom. Zaključili so drugo fazo izgradnje, tako da je, vzletna in pristajalna steza "sedaj dolga 3 tisoč metrov in skupaj z vsemi nujno potrebnimi letališčnimi napravami sposobna sprejeti letala vseh vrst. K današnji svečanosti je dodalo svoj delež tiuli podjetje Adria Avio promet, ki je ob letališču otvorilo svojo tehnično bazo. Izgradnja letališča je do sedaj veljala 3 milijarde 657 milijonov dinarjev. Denar so uporabili predvsem za usposobitev naprav in objektov — potrebnih za sprejem letal in najnujnejšega /a zadrževanje potnikov. Ob strani so morale ostati nekatere potrebe drugotnega pomena, kot so pristopne steze, parkirni prostori in podobno. Do sedaj je letališče nudilo Svoje usluge 2300 letalom, dveh (Jomriiih in drvel iii jno/.cmskihi letalskih družb. Skozi letališče je šlo 76 tisoč potnikov. Zanimivo je, da je bilo predvideno, da se bo uslug letališča v prvem letu poslužilo le 1200 letal, ki bi prepeljala 34 tisoč potnikov. To namreč dokazuje, da je bilo letališče ugodno sprejeto in da ga mnogi potrebujejo. — S. — Kaj bo tu mogoče ukreniti? Preplah v okolici — Seknetovi na robu kanjona Kranj, 18. decembra — V sredo zvečer nekaj pred enajsto uro je Seknetove In njihove sosede na Planini prebudilo silovito bobnenje. Kot pripovedujejo, si niso vzeli časa niti toliko, da bi pomislili, kaj bi se utegnilo zgoditi. Pograbili so otroke in zbežali iz hiš. Do konca prestrašeni so presenečeni opazili, da se jim je odprl pogled na mesto. Pas zemljišča z lopo, več deset kubiki lesa In drevjem je izginil v strugo Kokre, iz katere se je dvigal prašni oblak. Kokra je tako ponovno spomnila -qa to, da si še vedno lasti pravice nad svojimi bregovi. Podori so vedno pogostejši. Tako močnega, kakršen je ta, že dolgo nismo zabeležili. Cenijo, cla jo zgrmelo .s spodnjega brega v strugo okoli tisoč kubikov zemlje in konglomerata. Struga se je seveda takoj zajezila tako, da je za nenavadno pregrado popolnoma zmanjkalo vode. Ko se je prizorišče nekoliko razkadilo, so gasilci z reflektorji razsvetili strugo in kolikor moč pripomogli, da si je Kokra lahko utrla pot naprej. Seknetova hiša, stoji na levem bregu Kokre, nekaj sto metrov pod visečim mostom, je sedaj le okoli 10 metrov oddaljena od roba kanjona. Njeni stanovalci priznajo, da se v njej ne počutijo več tako varne kot so se še pred dnevi, saj niso pomišljali, da bi se Žičnica na Planini Jaseničani so lahko ponosni nad moderno zgrajeno žičnico — se-dežnico na Planini pri Jesenicah. Investitor Ljubljana-Transport, poslovna enota Jesenice je vložil za grešni odmevi v Tržiču Tržič, 13. decembra - V Cankarjevem domu v Tržiču je bil včeraj popoldne pokongresni zbor komunistov z udeležbo občanov nsaploh. O smernicah VIII. kongresa in zvezni poslanec iz tega območja ing. Tone Tribušon, ki je omenjal zlasti tiste dele kongresa, ki so bili posvečeni udeležbi državljanov v samoupravi in v izboljšanju njihovih življenjskih razmer. Za tem sta o konkretnih problemih iz tržiške občine govorila Se podpredsednik skupščine občine Tržič tov. Tine Tomazin o gospodarstvu in predsednik občinskega odbora SZDL tov. Vlado Erjavšek o družbenopolitičnem razvoju v tej komuni. Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade 22. decembru čestitamo vsem pripadnikom JLA, braniteljem naših težko Jzbojevanih pridobitev, braniteljem v miru, svobodi in napredka naših delovnih ljudi in človeštva! sedežnico in za objekte na Flnni-ni na Črnem vrhu in Spanovcm vrhu nekaj nad 200 milijonov dinarjev, železno konstrukcijo je dobavila Metalna Iz Maribora, izvajalec gradbenih del pa je bilo gradbeno podjetje Sava z Jesenic. Dolžina sedeinice /.n:iša 1630 metrov, visinmke razlike pa je 379 metrov. Vožnja traja 17 odnosno povratno 12 minut. Kot investitorja, kakor izvajalca dol moramo pohvaliti, ker 00 uspeli zlasti notranjost objektov urediti v domačem in gorenjskem stilu, ki daje celotni sedežnici se večji pomen in vredno«!. Sedež-niea je ena najmodernejših na Gorenjskem in je urriona za po-visom varno vožnjo. Zlasti bodo že naslednje leto prišli na račun smučarji, ko bodo uredili tudi smučarsko stezo. V vseh objektih je tudi nekaj ležišč, gostje se bodo lahko okrepčali z raznimi dobrimi pijačami in tudi s toplimi jedili. Tehnični pregled sede/.nice je bil 17. decembra in predvidevajo, da bo uradna otvoritev objektov in sedežnice te dni. — D. K. Težave Iskre pred ObS prav ob njih utegnilo kaj takeg zgoditi. Zelo blizu brega je tud nekaj novih, še nedograjenih hiš. KAJ MENIJO STROKOVNJAKI Kot smo zvedeli na Vodni skupnosti za Gorenjsko, so tu že večkrat komisijsko ugotavljali -res nost vprašanja zavarovanja obeh bregov. Vendar do sedaj pri pristojnih še niso naleteli na tolik šno razumevanje, kolikor bi bilo potrebno. Za zavarovalna dela je bilo zagotovljeno okoli 20 milijonov, kar pa je v primerjavi s potrebami le neznatna vsota. Ker je teren močno raznolik in ga je mo goče proučevati le sproti, niti ni mogoče oceniti, koliko denarja bi bilo za to potrebno. Vsekakor pa bi bilo nujno vsako leto v ta namen uporabiti vsaj 50 milijonov dinarjev, talko bi verjetno čez kakšnih deset let nevarnost odpravili. Pravzaprav je nevarnost podo-rov od mostu na Primskovem vse lo spodnjega mostu na Savski cesti, pojavljajo pa se že tudi na levem bregu Save pod mestom. Nikakor ne bi bilo pravično (pa tudi ne varno), da bi ob izgradnji no-oga Kranja, na stairi del pozabili in dopustili, da se podre. V tem delu je namreč še en skoraj pozabljeni problem — zaklonišče. Vsi hodniki niso obokani in ponekod so iz rovov nastale že prave kapele. Kako neprijetno bi bilo, če bi se lepega dne, mogoče ob potresu ali podobnem, sred; Kranja pojavila velika luknja. Prvi nujni ukrep pri sedanjem podom bo to, da bodo po sredini odprli reki pot, ker se sedaj /•<-ganja pod Pungart in še bolj načenja že tako ali tako močno spod-edeno steno. — M. Sosič Slovesnost v Škofji Loki škofja Loka, 18. decembra — Tu se je danes pričel občinski praznik Škofje Loke. že dopoldne je bila otvoritev nove šolske telovadnice na Trati. Popoldne pa je bila v dvorani kina Partizan v škofji Loki slavnostna seja občinske skupščine škofja Loka. Na njej so med drugim razdelili tudi priznanja najbolj zaslužnim občanom. Pred dnevi so v tovarni ELRA v Škofji Loki praznovali 10-lctnico svojega dela. Naš fotoreporter je napravil posnetek v montaži električnih peci v novem obratu v Retečah, ki so ga odprli ob tem jubileju Radovljica za člane ZB Za letošnje praznike je občinska skupščina namenila za najbolj potrebne člane Zveze borcev 4 milijone sredstev za enkratne priznavalnine. Od 10 do 30 tisoč dinarjev je dobilo 280 ljudi — članov ZB v vsej občini. Letošnji znesek za ta namen je bil 3-lcrat večji od lanskega, zato so lahko zajeli pri dodeljevanju enkratnih priznavalnin mnogo več kandidatov. Letos prvikrat so dali pomoč tudi kmetom v višinskih krajih, in sicer 15 odstotkov od skupnih sredstev. Komisija za zadeve borcev pri občinskem odboru Zveze borcev je temeljito proučila stanje potreb, obenem pa je obravnavala osnutek odloka, ki ga priprav- Posvetovanje o zimsko turistični sezoni Upravni odbor Gorenjske turistične zveze je imel 17. decembra v Kranjski gori posvetovanje o pripravah na zimsko turistično sezono. Sprejeli so program dela in izglasovali več sklepov, ki bodo prispevali k uspešnemu zalključ-ku zimsko turistične sezone in razvoju turizma nasploh. Več o pripravah na zimsko turistično sezono bomo poročali v prihodnji številki. lja za občinsko skupščino. Pripravljeni odlok bo v občinskem merilu urejal nekatere probleme borcev in določal nekatere ugodnosti pri gradnji in nakupu stanovanj ter zemljišč za borce. Kredit za Šmarjetno Kranjska občinska skupščina je na četrtkovi seji sprejela sklep, da se iz sklada za razvoj gostinstva, obrti in komunalnih dejavnosti pri komunalni banki najame kredit v višini 2,300.000 din za opremo hotela na Smarjetni gori. Gre za del opreme (za jedilno dvigalo), ki jo je naročilo še planinsko društvo Kranj, ko je pričelo z. gradnjo tega objekta. Dvigalo je bilo v teh dneh dobavljeno, po tej ceni pa ga zdaj ni mogoče več dobiti. Predsedstvo skupščine je ob tei priliki seznanilo člane skupščine s trenutnim stanjem hotela na smarjetni gori. Zanj zdaj še niso uspeli dobiti primernega interesenta, zato so začasno imenovali upravnika, ki bo skrbel, da objekt ne bo propadal. Pravijo pa, da bo hotel v prihodnjem letu dograjen, če kranjski občinski skupščini ne bo uspelo dobiti kreditno sposobnega partnerja, ki bi h -tel prevzel (in na katerega bi nesli tudi v četrtek odobreni I. dit za jedilno dvigalo), potem i morala skupščina sama zago;<> kredit za dograditev hotela v letu 1965. Veliko zanimanje za Hafnerjeva predavanja Namestnik zveznega sekretarja za industrijo VINKO HAFNER je imel zadnje dni v Kranju več predavan,). Tako je imel 17. decembra v klubu gospodarstvenikov predavanje o družbenem planu za leto 1965. Naslednjega dne pa je za kolektiv Tekstilindusa govoril o VIII. kongresu ZKJ. Samo nekaj ur zatem pa ga je preko 200 predstavnikov političnega življenja kranjske komune z zanimanjem poslušalo in spremljalo njegovo Izvajanje o najbistvenejših vprašanjih, ki jih je obravnaval kongres. Zvezni poslanec je tudi obrazložil nekatera stališča kongresa do našega nadaljnjega družbenega življenja In do odnosov v mednarodnih stališčih. D. K. Prihodnjo sredo, 23. t. m. bo v Kranju skupna seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Kranj in delavskega sveta tovarne Iskra Kranj, na kateri bodo razpravljali in sklepali o gospodarski problematiki tovarne Iskra Kranj. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU od 23. do 28. decembra 1964 ROBOTA, 10. decembra 1964 ZOPET DVE EKSPLOZIJI V sredo so v ZDA ponovno opravili dve podzemski jedrski eksploziji. Poskuse so opravili v Nevadt. Eksploziji it« bili manjšega značaja. MINSKO POLJE MED NEMCIJAMA Te dni so potrdili, da je zahodna Nemčija na sestanku ministrskega sveta NATO predlagala dokaj nenavadno idejo. Zavzemajo se za to, da bi med obema nemškima državama postavili atomsko minsko polje. MINISTROV ODSTOP Ameriški predsednik Johnson je sporočil odstop trgovinskega ministra Hodgesa. Na njegovo mesto bodo imenovali industrijalca Connorja, ki bo prevzel dolžnost sredi januarja 1965. VELIKA STAVKA Te dni se je pričela osemdnevna stavka zdravnikov državnih bolnišnic v Atenah in Pireju. Prav tako je pričelo stavko 4000 bančnih uslužbencev. Napovedujejo tudi stavko večjega števila delavcev. RAZPUSCENI PARLAMENT Pred dnevi so razpustili ce j Ionski parlament, ki je bil izvoljen leta 1900. Do tega je prišlo zaradi nezaupnice premiera Bandaranal-ke. Nove volitve so razpisane za 22. marec prihodnjega leta. NAPAD NA KONZULAT V torek zvečer je eksplodirala predi poslopjem jugoslovanskega konzulata v Milanu plastična bomba. Eksplozija je povzročila precejšnjo materialno škodo. Pri atentatu ni bil nihče od osebja ranjen. Vzgleda, ki je tako učinkovito sredstvo pri vzgoji mnogih otrok, »e ved ne poslužujejo sauno starši. Zadnje tedne je ta metoda vplivanja prišla tudi v zavest državnikov, ki jo skušajo prenesti v meddržavne odnose. Tako smo na pragu novega obdobja v mednarodnih odnosih, kjer bo nemara prevladoval lastni vzgled. Ker odziv na mnoge pametne predloge za izboljšanje mednarodnega razumevanja v preteklosti ni bil najboljši, pričakujemo od lastnega vzgleda vsekakor več dosežkov in več poguma. Po mesecih, ko se v odnosih med velesilami ni vedelo, kako se bo obrnil veter stopamo zdaj proti koncu leta | bolj trdnimi do-Uh7,\ na mednarodno tehtnico, da bi izmerili ali politika mednarodnega .sožitja hujša ali se teži. Po britanskih in ameriških volitvah, pa po spremembah v vodstvu v Sovjetski zvezi, je zavladalo v mednarodnih odnosih pravo zatišje. Zadnji tedni starega leta pa kažejo, da se politični vetrovi na zimo zopet dobro obračajo in da smemo pričakovati postopno iz- boljšanje v odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA. Dokazov za takšno ugibanje je več. Brez dvoma so mnogo jasnosti v tem pogledu vnesli zadnji dogodki. V prvi vrsti mislimo tukaj na potovanje sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Ne\v zasedanja so tudi s širših mednarodnih vidikov vredni priznanja. V zadnjih letih zapažamo, da Sovjetska zveza v proračunskih izdatkih skrajšuje svoje naložbe za oboroževanje in za potrebe vojske. Prvi. poskus vplivanja na zahodne države, da bi tudi na skave in zaradi nekaterih neugodnih razmer, predvsem pa zaradi naraščanja cen, ne narašča tako kot so predvidevali. Čeprav notiranje težave pri zmanjševanju izdatkov v vojaškem proračunu niso nepomembne, pa bi bilo nespametno pripisovati temu preti- Lepi primeri York, kjer ?»e je po svojem govoru na sedežu svetovne organizacije tudi nekaj časa zadržal v Beli hiši. Ob tem obisku, ki je imel značaj delovne izmenjave stališč, je prišla na dan nekolikokrat ponovljena trditev sovjetskega vodstva, da želijo z zahodnimi državami! dobre odnose. Sovjetsko vodstvo ni ostalo samo pri trditvah. Na zadnjem zasedanju Vrhovnega sovjeta, kl je v preteklih dneh zasedal v Moskvi, so potrdili, da ne nameravajo metati peska v oči. Sklepi tega zahodni strani zmanjšali sredstva namenjena za vojsko so napravili že lani ko so v Moskvi zmanjšali vojaški proračun za 600 milijonov rubljev. Na letošnjem zasedanju, na katerem so sklepali o državnem proračunu za prihodnje leto so izdatke v vojaškem proračunu zopet zmanjšali za 500 milijonov rubljev. Skreevanje sredstev za vojaške namene nI samo pripisati težnji sovjetske vlade, da znatno popravi življenjsko raven v državi, ki zaradi velikih izdatkov za vesoljske razi- ran pomen. To so zapazili tudi na zahodu in ameriški obrambni minister Mc Namara je kmalu, ko so postalo znane sovjetske omejitve proračuna za vojsko Izjavil, da bo ameriški vojaški proračun za prihodnje leto znašal manj kot 50 milijard dolarjev. Pripravljenost za posnemanje sovjetskega vzgleda kaže tudi Velika Britanija s svojo rensko armado. Kljub temu, da imajo Britanci dodatne razloge, da zmanjšajo svoje vojaške vrste na Itincbur- škem pašniku, pa so politični učinki teh ukrepov v bistvu enaki. Tudi de Ganile s svojimi napovedmi, da zahodnim drža«u)» več ne preti neposredna vojna nevarnost, realno zavira načrte atlantske vojaške zveze in nekakih njenih najbolj vplivnih generalov, ki le vedno vidijo v naraščanju vojaške moči osnovo prihodnje politike med velesilami na svetu. Predlog o skrčenju in povlačenju renske armade je v bistvu zamisel nove laburistične vlade, ki bi z njim rada uresničila svoj program varčevanja, da bi tako zmanjšali primanjkljaj v britanskem deviznem poslovanju, ki znaša 118 mlUJnSMM runtov razvrednotene britanske valute. in flot .... Spremembe v zavarovalstvu Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju. Pri takojšnjem plačilu nudimo organizacijam in ostalim potrošnikom pri nakupu od 5000 din dalje poseben popust. Dne S. januarje 1963 bomo izžrebali kupone kupcev, ki bodo od 10. do 31. decembra 1964 kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din različnega blaga. Vsa darila vam poljubno pakiramo ln odpremimo na naročnikov naslov. Caka vas lepa nagrada. Razširjene možnosti Pri življenjskem zavarovanju bo mogoče upoštevati najrazličnejše želje — Zavarovali bodo tudi za primer potresa Denimo, da smo v skrbeh, kako bomo s pokojnino krili take izdatke, na kakršne smo se navadili v času službovanja in visokih mesečnih prejemkih. že v prihodnjem letu bomo temu lahko od-pomogli. Pri zavarovalnici bomo sklenili pogodbo za rentno zavarovanje in po določenem času začeli prejemati dogovorjeno rento. Prav tako se bomo lahko dogovorili, da bodo po naši smrti rento prejemali naši nasledniki. Višina rente bo odvisna od pristopne starosti zavarovanca, od dobe trajanja in od mesečnih vplačil. Vremenska napoved za danes to prihodnje dni: Danes bo še oblačno z vmesnimi padavinami. Temperature mod 2 in 6 stopinjami. Tudi v nedeljo in v prihodnjih dneh bo še naprej oblačno in vmes padavine. Vreme ©e bo nekoliko ohladilo. Vremenska slika: Nad zahodnim Sredozemljem je obsežno področje nizkega zračne-■ iga pritiska, ki dovaja nad Balkan in naše kraje topel zrak. Vreme včeraj ob 18. url: Brniki: oblačno, temperatura 6 stopinj, zračni pritisk 1019 mi-libarov, počasi pada, Planica: me-glai, temperatura 4 stopinje in Triglav-Kredarica: dolino oblačno, temperatura —1 stopinja, brez vetra. OBVESTILO Krajevna skupnost Kranj-Center se je preselila iz Tavčarjeve ulice 45 v Cankarjevo ulico 16. To je vsekakor ena izmed najbolj zanimivih možnosti, ki nam jo nudijo novi predpisi o zavarovalstvu. Kot je znano bodo ti začeli veljati po novem letu in bodo vnesli precej sprememb tako v imovinsko kot tudi v osebno1 zavarovanje. Pomembno je, da bo v zavarovanje vključena vrsta novih rizikov, ki v dosedanjih predpisih niso bili zajeti. Kot primer naj navedemo potres, za katerega bodo tudi zavarovali. Do sedaj so izjemoma priznali in povrnili del škode le po katastrofi v Skopju in v Makarski, sicer pa zavarovalnice za to s pravilnikom niso bile obvezane. Po jugoslovanski zavarovalni skupnosti se bo takoj osnoval sklad v ta namen, ki bo imel za začetek 20 milijard dinarjev. Za vsako vrsto zavarovanja so vpeljani dodatni novi riziki.' Odškodnino zaradi nezgod bodo izplačevali tudi, če bo šlo za grobo kršenje varnostnih predpisov, teritorialnih omejitev na Evropo V Tržiču Umrli so: Marija Primožič, pre-užitkarica; Janez Lomibar, osebni upokojenec; Janez Jerman, osebni upokojenec; Angela Fink, osebna upokojenka; Antonija Meglic, gospodi nj a; Ignac Oradišar, osebni upokojenec. Nova samopostrežna trgovina -do z življenjskim zavarovanjem ustvarili viške, zavarovanci soudeleženi pri delitvi teh viškov v obliki znižanja premij ali povišanja zavarovalnih vsot. Po treh letih bo lahko vsak zavarovanec zahteval akontacijo izplačila na svojo polico do višine njene odkupne vrednosti. To bo neke vrste izplačilo, ki se bo posebno splačalo, če bo vplačane že vsaj polovica zavarovalne dobe. Zavarovati se bo mogoče za čas od 5 do 30 let. Odslej bo mogoče sklepati življenjsko zavarovanje tudi z ra-stOČO zavarovalno vsoto in premijo ali s padajočima in v različnih kombinacijah. Tisti del premije, ki je predviden za smrt zavarovanca, bo odslej nekoliko nižji, ker so izkušnje pokazale, da je iimrljivost manjša kot je bilo predvideno. Kodivt* Z Jesenic sem se vračal proti Kranju. V Bistrici sem se moral ustaviti. Pred menoj se je naenkrat pojavil starejši možakar. »Tolikokrat sem te že gledal, ko si šel mimo, pa nisi nikdar nič napisal iz Bistrice.« Kar debelo sem ga pogledal. »Kaj pa je tu narobe?« »Kaj ne vidiš tiste velike luknje na mostu?« Kar oddahnil sem se, ko sem zvedel, kaj ima možiček na srcu. Veš, kaj ti bom povedal? Tc luknje so zaradi tega, da mora vsakdo počasi pripeljati na most. Zakaj bi trošili sredstva za prometne znake, ko pa jih ljudje sploh nc upoštevajo. Bolje je vso stvar pustiti in tako nimamo stroškov s popravilom ceste. V Škofji Loki so pa zabavni. Posebno v slaščičarni »Homan«. Ko sem zadnjič vstopil- v ta lokal, mi je kar sapo zaprlo. Zopet zaradi te naše mladine. Ne vem, če že zaslužijo ime »fant in dekle«, ker so Še premladi. Pokadijo in popijejo (alkohola) pa toliko kot moški. No, pa pustimo to! Hotel sem se usesti na stol, vendar se nisem upal. Na sedežu je bila tako velika luknja, da bi lahko vanjo spravil svoj telefon. Vstal sem, ker sem se zbal, da v njem ni slučajno montiran peklenski stroj. Veste, moja Marjana bi mi tako privoščila, da bi me kdo »uničil«. Odpeljal sem se v Medvode. Da bi malo skrajšal pot, sem na Je-prci zavil proti Ladji in skozi Go-ričane v Vaše k prijatelju. Vendar je velik problem priti od Jeprce do Goričan. Srečen sem, da sem bolj velik, da se v tistih luknjah in grabnih na cesti nisem izgubil. Nikar ne pričakujte, da bo to zasul sneg. Letos ga sploh ne bo. šele prihodnje leto bo. Na cesti skozi Vaše in Presko se bodo (nekje so se že) pokazale »kvalitete« mojstrov za izdelovanje asfalta za ceste. Kar strah me je bilo, ko sem šel po njej. Pod nogami kar bobni. Zadnji mraz je pričel dvigati asfaltno prevleko. Na Hujah pa moram pohvaliti' lastnika hiše, pred katero je avtobusna postaja. Lepo jo je uredil in prebelii. Se lepše pa mu jo bodo uredili sedaj potniki, ki čakajo na prihod avtobusa. Na zid bodo »postavili« marsikatero umetnino. Ogle hiše pa uporabljajo za mesta, kamor gre še cesar peš. Ker moram danes še marsikaj drugega napraviti, bom z bodicami končal. Vsem lep pozdrav Vaš BODICAR Na zborih volivcev te dni po kranjski občini Manjši davki od kmetijstva Temeljni in republiški zakon o prispevkih in davkih občanov dajeta občinskim; skupščinam velika pooblastila pri formiranju bodoče davčne politike. Na podlagi teh dveh zakonov Je svet za finance skupščine občine Kranj že pripravil osnutek odloka o prispevkih ln davkih občanov v kranjski občini, o katerem Je v četrtek predhodno razpravljala občinska skupščina, od 19. do 27. decembra pa bodo o nJem razpravljali zbori volivcev. Pri sestavljanju tega odloka so stremeli za tem, da se vsa določila, ki so v pristojnosti občinske skupščine, zajamejo v enem samem občinskem predpisu. Na podlagi pripomb in predlogov zborov volivcev bo sestavljen potem nov osnutek odloka, o katerem bo dokončno razpravljala občinska skupščina. Ker menimo, da bo mnogo naših bralcev podrobneje zanimal prispevek od kmetijstva, pri formiranju katerega imajo občinske skupščine precejšnje pristojnosti, poglejmo, kako • osnutek občinskega odloka ureja te davke. NIŽJE STOPNJE V II. IN III. PROIZVODNEM OKOLIŠU Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se po osnutku odloka plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za ka! asirski dohodek gozdov v posameznih proizvodnih okoliših, po naslednjih progresivnih stopnjah: za I. proizvodni okoliš v razponu od 25 % (za katastrski dohodek od 50.000 do 100.000 din) do 45% (za katastrski dohodek nad 1,400.000 dim).* Za II. proizvodni okoliš se stopnje zmanjšajo za 25 % (od 20 do 35 %), v III. proizvodnem okolišu pa 3C zmanjšajo za 60% (od 10 do 20%). Stopnje so v III. proizvodnem okolišu znižane za 60% predvsem zaradi slabih tržnih pogojev, zadovoljeno pa je s tem tudi priporočilom, naj se kmete v tem območju z znižanjem prispevkov stimulira 2a pospeševanje živinoreje. Poudariti pa je treba, da bo za,osnovo vzet na novo izračunani katastrski dohodek, ki do približno 2,7-krat večji od prejšnjega, ki pa bo kljub temu predstavljal šele 60 % narodnega dohodka. IV. proizvodni okoliš je prispevkov od obdelovalnih površin povsem oproščen. RAZDELITEV PO PROIZVODNIH OKOLIŠIH Ker je IV. proizvodni okoliš davka popolnoma oproščen, nižje pa so tudi stopnje v III. in II. okolišu, bo na zborih volivcev brez dvoma največ razprave okrog tega, v kateri proizvodni okoliš naj bi spadala katastrska občina. Osnutek občinskega odloka predvideva takole: I.prolzvodnl okoliš: k. o. Cerklje, Cešn jevek, Sp. Brniki, Veleso-vo, Zg. Brniki, Cirče, Drulovka, Huje, Klanec, Kranj, Primsko-vo, Rupa, Stražišče, Bitnje, Breg ob Savi, Britof, Duplje, Hrastje, Jama, Kokrica — del (Ilovka in Kokrica), Luže, Mavčiče, Naklo, Pivka, Podreča, Praše, Predoslje, Strahinj, Suha, Šenčur, Trboje, Visoko, Voglje, Zabnica, Žeje — del (Bistrica), Vojvodin boršt I. in II. II. Drolzvotlnl okoliš: k. o. Grad. Pšata, Lahovče, Stružcvo, Okroglo, Zalog, Šmartno, Kokrica — del (Mlaka, Bobovk), Olševek, Tupali-če — del (Tupaliče). v III. proizvodni okoliš: k. o. Bab-ni vrt, Bela, Breg ob Kokri, Cerkljanska Dobrava, Golnik, Srednja vas, Gorice, Tenetiše, Jošt — del (Rakovica), Podbrezje, Sp. Bcsnica, Zg. Besnica, Kokrica — del (Srakovlje, Tatine). IV. proizvodni okoliš: k. o. Šcn-turška gora, Kokra, Križna gora, Nemilje, Jošt — del (Javornik, Pševo, Zabukovje, Jošt), Sp. Jezersko, Zg. Jezersko, Tupaliče — del (Možjanca), Štefan j a gora. Pri dosedanjih odmerah je bil kriterij za določitev proizvodnega okoliša, oz. za določitev lestvice kraj bivališča zavezanca, po^psnut-ku tega odloka pa naj bi bilo območje, v katerem leži zemljišče. Ker so lestvice progresivne, bo osnova za določitev stopnje celotni katastrski dohodek, odmera pa bo izvršena po višini osnove v vsakem proizvodnem okolišu. Po izračunih bo obremenitev davčnih zavezancev, kakor jo predvideva osnutek odloka, ostala v I. proizvodnem okolišu enaka kot prej oz. se bo malenkostno zvišala, v vseh ostalih okoliših pa predvidevajo nižjo obdavčitev. Zavezanci prispevka od kmetij- stva, katerih celotni katastrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 50.000 din, ne bodo plačevali prispevka od obdelovalnih površin, pač pa prispevek od posekanega lesa. 60 MILIJONOV MANJ DAVKOV Prispevek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini od zasebnih gozdov, se bo odmerjal od količine posekanega lesa (to je od bruto odka-zane lesne mase) po posameznih vrednostnih razredih, psnutek odloka predvideva dve varianti. Ta prispevek se bo plačeval v istih rokih kot prispevek v gozdni sklad. Tudi za določanje vrednostnih razredov se bodo uporabljali isti predpisi, po katerih se odmerja prispevek v gozdni sklad. Po osnutku odloka predvidevajo izpad dohodkov od kmetijstva v višini okrog 60 milijonov dinarjev. Za toliko bodo davki od kmetijstva v prihodnjem letu predvidoma manjši kot bi bili po dosedanjih predpisih. Do izpada bo prišlo zaradi predvidenih oprostitev do 50.000 din osnove, zaradi izpada v II., I JI. in IV. proizvodnem okolišu zaradi nižjih stopenj prispevka in oprostitve IV. proizvodnega okoliša in zaradi obdavčitve obdelovalnih zemljišč po kraju, kjer zemljišče leži,'ne pa po kraju bivališča davčnega zavezanca. UGODNEJŠE OLAJŠAVS Začasne davčne olajšave za nove sadovnjake in pogozditve ostanejo po osnutku odloka v glavnem iste kot doslej. Ugodnejše pa bodo olajšave za elementarne nezgode, ker se bo priznavala olajšava za škodo, povzročeno po elementarni nezgodi, za vsako parcelo, katere katastrski dohodek bo zmanjšan za več kot 25%. Doslej pa je moral biti katastrski dohodek celotnega gospodarstva zmanjšan za več kot 25%. Zmanjšanje katastrskega dohodka oziroma povzročeno škodo ugotavlja in daje predloge za olajšavo občinski organ, ki je pristojen za kmetijstvo. Davčne olajšave za nedoletne otroke in dela nezmožne družinske člane so v osnutku odloka zajete enako kot v prejšnjih predpisih, povečana je le osnova za oprostitev. Bolniški stroški se bodo še naprej obbravnavali na isti način kot doslej: olajšave se bodo prisinava-le na podlagi dejansko dokazanih stroškov. Za pogrebne stroške pa osnutek odloka predvideva, da se bodo priznavali v višini, kot jih priznava komunalni zavod za socialno zavarovanje. Olajšave se bodo priznale v vsakem primeru v višini 50% stroškov, ki jih prizna komunalni zavod za socialne zavarovanje, vendar samo do višine odmerjenega prispevka. 3 ROBOTA. 19. deremora 1M4 Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # T/ naših komun # Tz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Tz naših komun Obisk v novi prodajalni „Save" v Kranju Se spominjaš, spoštovani kolesar, avtomobilist..., kako si še pred dobrim letom preklinjal gnečo v tesni in miniaturni prodajalni »Save« na Koroški cesti? Gotovo, da se, toda ostal je le medel spomin, ki oživi takrat, kadar vstopiš v enega od najbolj moderno urejenim, trgovskih lokalov, v novo prodajalno tovarne gumijastih izdelkov »Sava«, v pritličju stare pošte. Ko sem prodajalno obiskal, priznam, da me je presenetila. Priznam, da mi je zunanji izgled dal vedeti, da bo lokal moderen in lep, toda presenečenja kljub temu nisem mogel prikriti. Spočetka sem prav zato menil, da je prodajalka takoj povprašala, kaj želim, no pozneje pa sem ugotovil, da se to dogaja vsakemu kupcu. Hitra in solidna postrežba je moto nove trgovine. Poslovodjo smo povprašali, kako se počuti v novem lokalu? Takole je povedal: »•Veste, prejšnji prostori so bili neprimerni že ob naši vselitvi. Majhno ekladi.šee, še manjši prodajni prostor, ki je bil vedno kombiniran s skladiščem ... V prodajalni naenkrat ni moglo kupovati več kot pet strank, pa še te so se morale prerivati, da so prišle do prodajne mize...« ® »Kakšna je bila površina starih prostorov?« »Okrog 39 kvadratnih metrov.« <© --In novih?« Posmejal se je: »250 kvadratnih metrov.« ® »Pa se vam to pozna tudi pri prometu?« Spet se je posmcjail. »Se enkrat več kot prej ga imamo.« Da, nova in moderna trgovina. Ta v Kranju sodi med najboljše prodajalne »Save« v Jugoslaviji. Teh je zaenkrat vključno 6 kranjsko 6. Vas zanima, kje so: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje in (Vijek. Rast lastne trgovske mreže je odvisna od silovitega tempa rasti proizvodnje. Leta 1946, na primer, je tovarna proizvedla 1100 ton gumijastih izdelkov, leta 1960 7000 ton in leta 1963 9600 ton. Letos oktobra smo dosopjii rekordno mesečno |pro-izvodnjo 1156 ton, medtem ko je znašala celoletna proizvodnja 194«. leta 1100 ton. Letošnja mesečna proizvodnja pa je enaka celotni proizvodnji leta 1946. Vse te številke pa zgovorno pričajo v prid širjenja trgovinske mreže. S to do sedaj prodajo le približno 10 odstotkov proizvodnje, medtem ko večji del proizvodnje prodajo direktno gospo-daMkim organizacijam, ki uporabljajo gumene izdelke. Tu gre predvsem za avtomobilske gume. Tak<> »Sava« z gumami zalaga TAM, Crveno zastavo, IMV, Tomo« Koper, razna transportna podjetja, rudnike... Razumljivo je, da gre del proizvodov tudi preko veletrgovske mreže. Kolektiv tovarne gurnijastih izdelkov »Sava« sodi med najboljše kolektive v kranjski občini. O vsem tem priča med drugim perspektivno gledanje na proizvodnjo, osebne dohodke... in tudi na kvaliteto pr o izvodov. S 1. januarjem 1964 je delovni kolektiv Sava« prešel tudi na 42-urni delovni teden. Rezultati v prvih desetih mesecih kažejo, da je bil prehod uspešen. Upravni organi tovarne so zelo dolgo časa tiskali 'možnosti, da razvijejo moderne laboratorije. Ta možnost jim je "bila dana prav z odkupom poslopja »stare pošte«. Tako so skoro vse strokovne in komercialne elužbe preselili v novo poslopje, v starih prostorih pa se sedaj širijo laboratoriji. Le s tako organizirano proizvodnjo je lahko kolektiv konkurent en na domačem in tujem trgu. Samo primer. Ležalna blazina izdelana v kranjski »Savi« je tudi za 3000 din cenejša od ostalih blazin, ki se pojavljajo na našem tr^u. Za prihodnjo sezono bodo zahtevnejšemu kupcu ugodili tudi z najrazličnejšo izbiro vzorcev in modelov blazin. Obstajajo pa tudi nekateri problemi, ki potrošniku premnogo-krat niso jasni. Predvsem okrog gum za osebne avtomobile nastajajo taki nesporazumi. Jedro problema je v tem, da nekatere go-spodarske organizacije že vnaprej kupijo proizvodnjo določenega artikla. Tako v skladišča prodajaln prihajajo le manjše količine gum, ki pa so seveda takoj prodane. Upoštevati moramo, da je avtomobili-k i promet neprimerno hitroje naraščal kot pa proizvodnja avtomobilskih gum in je zato prišlo do nesoglasja med povpraševanjem in ponudbo. Pa n o gl e j mo vse ga s te plati. Vr-nimo se raje v trgovino, pa povpra- šajmo potrošnika, kako je zadovoljen s postrežbo in ureditvijo lokala. Rekli smo: povprašamo prvega, ki pride skozi vrata. In priišel je, morda bolje prišla. Starejša ženica z ruto na glavi. Zanimala se jo za grelce, v tem pa, ko je spraševala prodajalko, je neprestano ogledovala trgovino. Ko je bila post rožena, smo prišli na vrsto mi. Pa smo bili skoraj razoearani, saj je na nase vprašanje odgovorila kratko in jedrnato: »Smenta, tole j'pa fajn, zlo fain!« in že je odšla z grelcem pod roko. No, mi smo se seveda z njo povsem strinjali. Obiščite novo poslovalnico »Save« še vi, pa se boste prepričali ali je imela ženica z ruto na glavi in grelcem pod roko prav ali ne. Medobčinski cestni sklad na rešetu Da ali ne pred odborniki 23. decembra bosta v Radovljici zasedala oba zbora občinske skupščine, ki bosta razpravljala o gibanju turizma in gostinstva, o smernicah za sestavo družbenega plana za leto 1965, o začasnem fl-nansiranju proračunskih potreb občine Radovljica v prvem trome-sečju 1965. leta in o financiranju lokalnega glasila »Glasa«. Nadalje je za sejo pripravljen osnutek odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem, delavcem državnih organov. Pričakuje se zanimiva razprava Kratke z Jesenic Za dan JLA Za dan JLA se pripravljajo v vseh krajih občine Jesenice. V Kranjski nori, Mojstrani. Hrušici in Žirovnici pripravljajo sprejeme, na katerih bodo pripadnike armade obdarili in rjim priredili zabavni program. Na Jesenicah bo da-nes priredila godba na pihala koncert jutri pa bo telovadni nastop v domu TVD Partizan. Ljubitelji rož Ilortikulturno društvo na Jesenicah želi, da bi bilo v mestu in tudi vaseh po stanovanjih, Vrtovih in zelenih površinah čimveč rož, lepotičmega grmovja in drevja za poletno sence. Zato stalno prireja predavanja. V četrtek so imeli predavanje »Vrtnice v zgodovini in danes«. Z barvnimi diapozitivi je predavanje vodil ing. Dušam Ogrin, Novoletnega sejma ne bo Letos na Jesenicah ne bodo Imeli novoletnega sejma, ker so prišli do zaključka, da to draži režijo in slabi kulturno postrežbo. Direktor trgovskega podjetja Delikatesa tov. Strajnar je dejal, da bodo raje v ta namen pocenili določene artikle, kot so orehi, rozine, čokolado itd. Izložbe trgovin SO večinoma že v znamenju novoletnih praznikov. o pristopu k medobčinskemu cestnem skladu. Z odlokom skupščine okraja Ljubljana o prispevku občin okraja iz skupnih virov proračunskih dohodkov Iz sklada za skupno financiranje negospodarskih investicij je bilo namreč predpisano, da vse občine okraja Ljubljana prispevajo sredstva za negospodarske investicije v tem skladu. Določen odstotek od skupnih proračunskih virov morajo v ta sklad prispevati občine. Ker pa je bil koncem leta 1963 sklad za negospodarske investicije okraja Ljubljana ukinjen, SO se združena sredstva v letu 1964 zbirala v okrajni cestni sklad. Tudi občina Radovljica je sodelovala v letu 1963 in 1964 v skladu negospodarskih investicij, in sicer v letu 1963 je občina vplačala od skupnih virov obračunskih dohodkov 10 odstotkov aH 55.245 tisoč dinarjev, v letu 1964 se je navedeni prispevek zmanjšal na 53,666.000 dinarjev, za leto 1965 pa naj bi radovljiška občina prispevala 93,911.000 dinarjev. O tem je že razpravljal svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine obč-Hc Radovljica in ugotovil, da občina ni zainteresirana za sodelovanje v medobčinskem cestnem skladu. Zadnjo, besedo o tem pa bodo seveda spregovorili odborniki skupščine. Razen volitev in imenovanj bo skupščina razpravljala tudi š« o nekaterih točkah dnevnega reda. — D. K. Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade Jutranji pozdrav - tra ta rata! IV- i oslasi" v Prcdosljah Dramska sekcija DPD Svobode iz Predosclj je minulo soboto in nedeljo uprizorila na domačem odru prvo dramsko delo v letošnji sezoni, veseloigro »Mali oglasi«. / Z istim delom bodo v nedeljo gostovali na Kokrici, kasneje pa Se na Jezerskem in še na nekaterih drugih odrih. Že sedaj pa so pričeli s pripravami za drugo dramsko delo, dramo »Plavž«. Veselo se sprehajata po lepem domačem parku. Brezbrižno se pogovarjata. Govorita si o ljubezni, prihodnosti in podobnem. Saj veš, da te ne bom nikdar zapustil! Tako ji govori Franci ves zmeden. Dekle ga gleda s svojimi živimi očmi, kjer se od časa do časa pokaže svetla solza. Ne jokaj, jutri bom zopet pri tebi, zopet se bova pogovarjala samo o Jepih stvareh. Objela sta se, da bi se poljubila. Tra ta rata! Tra ta rata. Kar naenkrat je v sobi polno svetlo modrih pižam. Dežurni že priganja, da naj vs'tanejo, ker je čez petnajst minut zbor za jutranjo telovadbo. Medtem se morajo obleči in napraviti »krevet«. Tudi Franci se je počasi dvignil. »Pa prav zdaj je morala »»z.asvirati-< trobenta, ko sva se s Tinko mislila poljubitic, je sam pri sebi dejal. LEPO JE BITI V ARMADI V nekaj minutah je soba nared. Nekoč je bilo »postiijanje« največje gorje za »regrute«, danes se temu smejijo. Sedaj imajo žične vložke z žimnatimi vložki. Vsi so odhiteli na jutranjo vajo. V sobi so ostali redarji, ki bodo sobo uredili do kraja, da bo »sposobna za smotro«. Po vrnitvi z vaje je na vrsti britje, čiščenje čevljev — kdor jih ni prejšnji večer — umivanje in še kup drobnih stvari. Na jutranjem pregledu morajo biti vsi v redu. Nihče ne mara poslušati komandirjevih očitkov, Jože res ni imel časa prišiti gumba pri bluzi. Enostavno je podtaknil vžigalico in gumb je bil »prišit«. Zal pa je imel Jože še dva gumba tako »prišita«. Zatem je dopoldansko delo. Vsekakor je praktično delo bolj zanimivo kot pa teoretično. Je pa bolj utrudljivo. To občutijo še posebno »mamini miljenčki« in »prome-nadni levi«, ki se v začetku težko privadijo. Kmalu je čas kosila. Po kosilu se V postelji odpočijejo in zatem ponovno pričnejo z delom. Seveda pa je to delo malo drugače od dopoldanskega. Zdaj so na vrsti razne športne prire- ditve, kulturne in zabavne ter podobno. Pri vseh teh stvareh pa mora vladati popolni red, ker le to je zagotovilo za uspeh. PRISELJENCI KRANJA Tako bi lahko imenovali mlade fante, ki so se zbrali iz vseh delov Jugoslavije v vojašnici STANETA ŽAGARJA v Kranju. Zakaj jih ne bi tako imenovali? Prav tako so sedaj Kranjčani kot vsi ostali. Delajo z nami, živijo in če bo treba braniti domovino, se bodo skupaj z nami borili. Kranjski vojaki so priredili v zadnjem času 29 predavanj po raznih šolah, kjer so učencem pripovedovali o povojni izgradnji armade in o vlogi, ki jo ima danes. Pripovedovali so jim o življenju in standardu vojakov, ki danes stopajo v njihove vrste. Preživel je čas, ko smo gledali vojaka kot vojaka. Sedaj moramo gledati vojaka kot našega bodoče- ga upravljavca. Cilj današnje JLA ni samo v tem, da vzgoji mladega človeka samo za borbo kot fizično moč, temveč tudi kot moralno zrelega človeka. Prav vsled tega posvečajo v naših vojašnicah toliko pozornosti tisti osnovni izobrazbi. V kranjski vojašnici je sedaj okoli 2 odstotka nepismenih. Zato prirejajo šestmesečne tečaje, da bi se vsi naučili pisati in brati. Marsikateri bi po prihodu v JLA pisal domov svojim staršem ali ženi ali pa prebral pismo, ki ga dobi od doma. Zal morajo to ' opraviti namesto njega drugi. »Kranjčani« urejujejo svoj vojaški klub. Zgradili si ga bodo s :,vojimi lastnimi sredstvi. Koliko ur so že vložili v to delo in koliko jih bodo še. V njem bodo uredili razglasmo postajo, veliko čitalnico, biblioteko, šahovski klub, kino. dvorano, televizijski kot in kdo bi mogel vse to našteti. Odhajajo razne skupine — vsaka skupina je sestavljena iz enakih poklicev — po šolah, tovarnah, posestvih in podobno, kjer si ogledujejo način dela pri nas v Sloveniji. Razen tega imajo svoj orkester, ki šteje sedem članov — od tega dva vojaka im pet aktivnih starešin. Na zadnjem tekmovanju vojaških orkestrov so zavzeli prvo mesto v zagrebški vojni oblasti. Uspeh, ki se lahko doseže samo z zelo vestnim delom. Razvito imajo tudi sodelovanje z organizacijami in društvi ma terenu. Tako na športnem, kulturnem, tehničnem in zabavnem področju, kar pa se bo v prihodnjih letih še izboljšalo. Zato čestitamo vsem pripadnikom JLA za njihov praznik od srca. JAKOV JOSK Ko smo se mudili v vojašnici »Stane Žagar« v Kranju, je naš fotoreporter napravil posnetek v njihovi stari knjižnici, kajti v kratkem bodo zgradili nov vojaški klub in se bo tja preselila tudi njihova knjižnica. KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTL Kranjski godbeniki Sneguljčica v Kranju Prejšnji leden so imeli člani kranjske Godbe na pihala občni zbor. Pregledali so delo v preteklem letu in s ponosom ugotavljajo, da njihov trud pod skrbnim vodstvom dirigenta tov. Klobučarja, ni bil zaman. V enem letu so imeli namreč 75 nastopov, kar jc že zelo lepa številka. Seveda moramo opozoriti, da so to ljudje, ki so redno zaposleni in da so imeli poleg nastopov še vsak teden dvakrat obvezno vajo, potem je to res veliko. Med nastopi je bilo precej samostojnih koncertov, saj so bili stalni gostje na Bledu, v Preddvoru, Kranju, Cerkljah in drugod. Spričo tega, da je orkester pričel z rednimi vajami, se je njihov repertoar in kvaliteta zelo dvignila. Danes imajo na sporedu poleg standardnih koračnic tudi že izrazito koncertne komade, kakor Ero z onega sveta, Egmond. Vsak dan pa so večje težave s kadrom. Morali se bodo pogovoriti s poklicno kulturno ustanovo — morda z glasbeno šolo, da bo poskrbela za reden dotok novih kadrov. Če pa jih šola ne bo dala dovolj, bodo morali sam^ organizirati tečaje. Tako bi potem lahko od časa do časa razbremenili člane, kajti tako obširen program zahteva le preveč vaj. Najbolj idealno bi seveda bilo, če bi imeli dve zasedbi, ker bi tako program lahko še izpopolnili. Pred prvo premiero Loškega gledališča Z ustanovitvijo Loškega gledali- nika, v Četrtek, 17. decembra s šča, ki je nasledilo DPD Svobodo premiero in obenem jugoslovan- — je bil dan nov razmah gledali- sko krstno predstavo Vcnezisove ški dejavnosti v Škofji Loki. Le-ta drame »Blok C«. Delo je iz novo- je v zadnjem času bolj prišla do grščine prevedel prof. Marijan vidi režiserjeva težnja po tem, da na posebna težava narediti ta dva izraza v škofjeloških poletnih pri- Tavčar, režira pa ga Peter Jam trta in peta slika, vendar to'izvira no taka kot jo je podal avtor, predvsem iz dejstva, da je to pač Maršal in lovec (JOŽE KOVACIC amatersko gledališče, kjer igrajo IN MIRKO CEGNAR) sta z vso amaterji in da poleg tega v teh rutino odigrala svoji vlogi. Sicer scenah nastopajo otroci v vlogah pa sta to že stara in prekaljena škratov. Prav pri škratih se tudi igralca, katerima ni bila nikakrš V petek je bila v Prešernovem gledališču prva premiera tega dola amater, odra. Snegul j čico so naštudirali za praznovanje novoletne jelke. V Prešernovem gledališču so povedali, da imajo razprodanih že šestnajst predstav, tako da bosta verjetno samo dve bi otrokom podal Golia takšnega, lika, tako da sta odgovarjala vse predstavi za »Izven«. kot je. Saj je izbral za škrate mu tistemu, kar otroci tako z ve- Režiral je HINKO KOSAK, sce- otroke in ne odrasle. Spomnimo seljem sprejemajo. Namreč ti dve no pa je pripravil SAŠA KUMP. se predstav Sneguljčice v Ljub- pozitivni osebi nosita v sebi nek Zanimivo je, da režiser to pot ni ljani pred leti, pa predstave leta prizvok novega in boljšega življe-uporabl jal glasbe, ki bi imela iz- 1953 v Kranju, kjer so nastopali nja, neko opozorilo, da kljub vsem vor v samem dogajanju. Uporab- v vlogah škratov odrasli ljudje in I j nI je glasbo, ki je bila posneta na ne otroci in zaradi tega niso bile magnetofonski trak. Prav tako uspešne. predstava ni bila pompozna, am- Igralski ansambel, ki je kljub pak je otroku skušala podati čim temu, da režiser ni uvedel vseh lepše vse literarne vrednote Goli- statistov, ki jih predvideva avtor, bi 'ne govorili veliko. Povedali bi so hromili delo nekdanje Svobo lahko le to, da je bil resda neko liko medel, da pa je to nastalo sekcije. Škofjeloške poletne prirc-predvsem zaradi še nedovršene ditve pa so z novim gledališčem dikcije. Dovolj prepričljiva sta bila Frice in Frače (MURKO, ZUPAN). reditvah kot pa v DPD Svobodi, nik. Zajema vsebino iz grškega slabostim v svetu, ki obstaja pred razkrinkan jem kraljice, so še do- bila pa je kljub temu najbolj živa dejavnost v društvu. Ustanovitev gledališča je osredotočila vse delo v eno samo smer in obvezala ostale institucije (glasbeno šolo, ljudsko knjižnico), da prevzamejo skrb za ostale dejavnosti — glas- bri ljudje, ki so celo pribočniki bo, petje, estetsko vzgojo itd. Z kraljice. O princu, ki je sicer ka- novo organizacijo gledališča je bi-zal ponekod še znake diletantstva, k> rešenih tudi več problemov, ki odporniškega gibanja v dobi nemške okupacije. Predstavo posvečajo loški igralci spominu vsem domačim internirancem in talcem, z njim začenjajo jubilejno sezono ob 20-letnici osvoboditve. Venezis — eden najbolj znanih sodobnih grških pisateljev, je delo napisal takoj po osvoboditvi leta 1946 in so ga z velikim uspehom uprizarjali po vsej Grčiji. Ob obisku jevega dela. Scena se je funkcio- še vedno štel skoraj trideset igral- nalmo vsklajala z dogajanjem, cev. Glavno vlogo je podala EDI- Prav tu se vidi izredem čut sce- TA REZUN. Lahko bi rekli, da ji nografa, ki je s stilizirano sceno morda manjkalo neke barvi- veliko pripomogel k izvedbi reži- tosti, ki je za to osebo prav tako serjeve zamisli, namreč da ustvari karakteristična kot vse ostale psi- predstavo, ki ne bi toliko vplivala hološke značilnosti. Kljub temu je na otroka z zunanjim dogajanjem, uspela podati Sneguljčico dovolj ampak bi posegla v otrokov no- dobro in nepotvorjeno. Kraljica, tranji svet. In moramo reči, da je to režiserju v pretežni meri uspelo, Lahko bi mu sicer očitali nekatere slabosti, ki so nastale po njegovi krivdi, tako na primer Če- Irena Krapš, ni ki jo je igrala morda povsem svoje naloge. Je pa bila njena podoba kraljice nepotvorjena in kljub nekaterim šibkostim še ved- Škratje, pri katerih režiser ni imel kdove kako srečne roke pri sami izbiri, so, čeprav nekateri niso bili povsem dorasli svojim de, posebno pa še njene gledališke prevajalca M. Tavčarja v Atenah mu je poklonil izvod drame, tako smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu. V delu nastopajo samo moški igralci, naj nekatere naštejem: Polde Polcncc, Ciril Pogačnik, Tone Vari, Matjaž Hafner, Franček Poljancc, Janez Debeljak itd. Janko Krek dobile garanta za svoj napredek in razvoj, v Po skrbnih pripravah bo loško gledališče začelo svojo prvo sezono na predvečer občinskega praz- Kulturni teden na Javorniku in Koroški Beli gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA, 20. decembra Ob 10. uri URA PRAVLJIC — novoletni program, Golia-Griin SNEGUUCICA ob 14.30 in 17. uri za IZVEN PONEDELJEK, 21. dec. Ob 18. uri B, Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI za red KOLEKTIVI TOREK, 22. decembra Ob 16. uri Oxilia: BOG Z VAMI MLADA LETA ob 16. uri za red DIJAŠKI II SREDA, 23. decembra Ob 15. uri Golia-Grun: SNEGULTCICA za otroke šole PREDOSLIE ČETRTEK, 24. decembra Ob 15. uri Golla-Griin: SNEGUUCICA za otroke v r. go j nova rs t ven i h u s t a n o v Kranj in otroke šole TRSTE-NIK in PODBIIEZJE, ob 17. url za otroke šole PREDDVOR, ob 15. uri URA PRAVLJIC za otroke v kulturnem domu NAKLO PETEK, 25. decembra Ob 15. uri Golia-Griin: SNEGUUCICA za otroke šole PRIMSKOVO IN DUPLJE, ob 17. uri za otroke šole STANE ŽAGAR, ob 15. uri URA PRAVLJIC v domu kulture GORICE, ob 17. url URA PRAVLJIC v šoli STRAZI-SCE. uspešno izvršila nalogam, izpadli kljub temu kot še vedno homogena in zaključena celota. Tako so nas s svojo prvo letošnjo premiero kranjski gledališki amaterji prijetno presenetili. Uspelo jim je pripraviti čudovito darilo našim najmlajšim za novo leto. Morda je prav zaradi tega tako stehniziranega sveta, tako delo otrokom še veliko bolj blizu kot pa pravljice, v katerih nastopajo roboti in igrače iz trgovine, ki se ožive, in potem veselo dajejo zopet tisto, kar avtorji takih fllHlI hi jih Gieopmo DPD Svoboda »Franc Mencinger« godbo na pihale-}, šahovski krožek, Javornik-Koroška Bela praznuje pionirsko folklorno skupino in letos 42-letnico ustanovitve dru- izobraževalno skupino, katera dela štva in 40-letnico pevskega zbora, neposrednog DU. Sredstva se ste- brez voleblago\mic, kjer prodaja V počastitev teh dveh jubilejev in kajo po obsegu dela od sveta Svo- jo igrače. STRELJANJE POPOLDNE amer. barvni CS film V kolikor se nam zdi, da we-stern Streljanje popoldne, intenzivneje kot ostala dela iste zvrsti vzpostavlja stik z nami, je to posledica izredno rutinerske re-I kot je Sncguljčica, podajajo dukcije \vesternske filmske gramatike. Bolj kot\v katerem koli C. C. »VELEBIT« in »NI BILO ZAMAN« Filmska sekcija DPD Svobode esenieah redi je wostornu, je vse doživljanje prevedeno v akcijo. Tudi mišljenje je zreducirano na zunanje dogajanje. Streljanje popoldne je skrajnost westernskoga podajanja snovi. V tej skrajnosti se delo približa načelom modernega filma, vcnd/ir na drugi ravnini in z obratnim ustvarjalnim procesom. VVestern je tu filmski jezik, akci- 95-letmicc 2elezame Jes. je kult. bod in prosvetnih društev. Od teden od 12. do 21. decembra. Ob prireditev ne dobe dosti, več pa tej priliki je potrebno omeniti, da od članarine. V tem tednu pa so je delavnost tega društva v občini pripravili prav zanimiv program. Jesenice med najboljšimi. Tov. Gostoval je pevski zbor iz Bra-predsednik Janko Orcšnik, ki že nika, ansambel narodnih plesov in pet let z vso vnemo opravlja to. pesmi z Jesenic, uprizorili so »Ri- dolžnost, je v obrazložitev dela bi.škc zdrahe«, imeli slavnostno Tone Cufar na Jesenicah redno predložil album slik 42. let dela. sejo in ustanovili delavski klub prireja filmske večere. Obisk Na prvi strani ima sliko tovariša Giorgioni. Nastopili so gimnazijci, velik zato so predstave pocoste.« ja pa filmska nadgradnja že da Franca Mencingerja, po katerem godba na pihala, bila je premiera Vstopnina za odrasle je M din, za ne izpovedi. Obratni proro.s pomc-nosi društvo Ime. Bil je neustra- mladinske igre »Izlet«, danes pa mladino pa je vstop prost. Za to- ni dano akcijo, izpoved pa je v in-šen borec za svobodo in delavske bo jubilejni koncert pevskega zbo- rek so na takem večeru predvajali stiktivni filmski nadgradnji. Stre-pravice. Nemci so ga 1. 1942 ubili ra. V nedeljo bodo obiskali gro- jugoslovanski barvni geografski 1 janje negira ta prizadevanja in kot talca v Dragi. Nato sledi slika bove padlih svobodašev v Dragi film -Velebit« in igrani film -Ni si tako onemogoča kreativno sin-moškega pevskega zbora iz 1. 1925 ter Begunjah, v ponedeljek pa bo bilo zaman«. Predstave so v veliki hronizacijo. Korak k odmiranju z zborovodjem tov. Vinkom Am- še ponovitev mladinske igre »Prin- dvorani delavskega doma, vodi pa zvrsti. brožičem, ki še danes neumorno ceska Trmoglavka«. jih tovariš Joža Vari. v KN in požrtvovalno vodi pevski zbor upokojencev. V albumu dmajo tudi slike med narodno osvobodilno borbo padlih svobodašev. Potem ^HSH^^^^^H "| pa so o delu. Prosto- ^H^^^^^^^^^^^Hp rov nimajo najboljših. Vse, kar je v izključni uporabi »Svobode« Je soba v I. nadstropju stare šole, kjer je spravljen ves arhiv, prapor, kjer imajo seje in kjer so obesili na stene štiri pismene pohvale, odlikovanja II. stopnje, ki jim ga je dodelil svet zveze Svobod in prosvetnih društev ter pohvalo glavnega odbora mladine Slovenije. V stekleni omari pa si vsak lahko ogleda 8 spominskih daril, ki so jih prejeli ob uspelih prireditvah v drugih krajih. Zaenkrat nimajo drugega prostora, saj ima pevski zbor vaje pri »Konjiču«, v prostoru stare gostilne nasproti glavnega vhoda v valjar-no. Razumljivo, da zato mislijo na nov kulturni dom. In ne samo mislijo, saj že stoji, v nedograjenem stanju. Upajo, da bodo drugo leto dobili toliko sredstev, da ga bodo mogli dokončati. Obljubljeno jim je bilo, da bo dograjen do | krajevnega praznika 4. septembra v prihodnjem letu. Poleg pevskega zbora imajo še dramsko sekcijo, Štirinajst dni za naše otroke Vsi tisti, ki vsako leto pripravijo prijetno praznovanje novoletne jelke in dedka Mraza, imajo letos že nekaj časa polne roke dela. Letošnje praznovanje bo eno od doslej najboljših, tako po vsebini prireditev kakor tudi po številu. V kranjski občini praktično no bo kraja, kjer ne bi bilo te ali one prireditve. V nekaj večjih krajih pa jih bo več. Največ predstav bo dalo Prešernovo gledališče iz Kranja, saj bo od 18. do 31. najmlajšim posredovalo kar 46 predstav »Ure pravljic« in »Sneguljčico«. Vse prireditve bo spremljal tudi dedek Mraz I spremstvom. Zelo pester bo tUdI program" ročnih lutk. Po vseh večjih krajih kranjske občine bodo izvedli 21 predstav z nastopi »Kako je Pav-liha rešil Janka in Metko«, »Meh za smeh« in »Baterija ing. Lisca«. Te predstave pa se bodo pričele 19. in končale 30. Prav tako bodo po vseh večjih krajih od 25. do 30. Številne filmske predstave, predvsem po šolah s predstavami Bu-ratonove dogodivščine, Peter Pan, Zdravo prijatelji, Toby Tavlor in Mali proti velikim. Osrednje praznovanje pa bo v mestu, na kar sc pripravljajo že ves mesec. R. Dve komediji na amatreskem odru Dramska sekcija Svobode na Bohinjski Beli je preteklo sobote in nedeljo uprizorila na domačem odru svoje prvo letošnje dramske komedijo Marjana Marinca »Muza na mamnrdl«. Delo obravnava .sodobno življenje, režiral jo Anton Kclbcl, igral i pa so igralci tam-kajenj o dramsko skupine. V Gorjah pa so preteklo soboto poštovali igralci iz Mošenj. Uprizorili so Moiiorovo komedijo -Jurij Tepček« ali -Prevarani zakonski mož«. Obe igralski skupini sta uprizorili komediji s precejšnjim uspehom. Obisk Je bil zadovoljiv, zlasti se na Bohinjski Beli. Posnetek z razstave akademskega slikarja Milana Battsta, ki te dni razstavlja na Jesenicah -a 4k »k-«v«k. ••>.-« MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Bilo jih je toliko, da si si ti lahko privoščil mesec in pol brezdelnega potepanja.-« -Povedal sem ti, kako je bilo.« -Niti besedico ti ne verjamem! Ko bi ne imela doma in ko bi mi oče ne dal nekaj stotakov, bi imel sedaj prazno stanovanje.« »Lažeš, da ti jih je dal!« »Dal, a bolje bi bilo, ko bt jih pustila revežu, ki jc vise življenje pošteno delal in skrbel za otroke, namesto da sem jih porabila M človeka, kakršen si ti; človeka, ki si me spravil v ncisrr-čo; človeka, ki no ve, kaj jc mož in oče; človeka, ki,« ga je hotela užaliti, -nI nu.fi v svojem poklicu toliko .sposoben in vreden, da bi ga plačevali kaj več kakor komaj pečenega 1 iskamskegn pomočnika...« »Kaj ti veš! jo zavpll. »Fciffer jo klerikalna pijavka! Samo izkorišča, ramo Kmalu sta začela govoriti drug mimo drugega. Večer, ki naj bi bil začetek njunega novega življenja, so je spremenil v prepir. Novo življenje se je začelo s prepirom in nadaljevalo s trmoglavim molkom, ki ga nihče ni hotel prvi prelomiti. Franc je bil večji del dnevn zdoma, ker je ves dan delal. Bil je sposoben stavec. To je kmalu opazil urednik Feifferjevega časopisa Innsbrucker-Anzourer, saj je bil stavek, ki ga je postavil Franc skoro brez napak. Razen ttgl jo opozoril tudi meterja na nekaj novih prijemov, s katerimi M lahko oblikovno popestrili časopis, zlasti reklamne in oglasne strani, ki ©o Feifferju krile stroške za izdajanje časopisa in mu obenem služile kot dober vir dohodkov zlasti v tem času, ko se jo začenjala poletna turistična sezona in ko se je Innsbruck pripravljal na proslavo stoletnico Hoferjevega upora proti Francozom in njihovim bavarskim zaveznikom. Proslava bo izredno slovesna, saj jo bo počastil s svojo prisotnostjo sam prevzvišeni cesar Franc Jožef. Ob tej priložnosti jo pripravljal Fciffer tudi posebno spominsko brošuro in jo dal staviti Francu. Franc so je lotil dola z veliko prizadevnost jo, čeprav se mu je VS&bdni brošure zdela zelo bedasta. Stavil je stolpce, ki so pripovedovali o Tiroleih, ki so leta lR0a prisil pod bavarskega kralja, ki je dal Tirolsko, to veri in avstrijskemu cesarju vdano in zvesto deželo vladati v proisvctl jenom francoskem duhu. Zato so bili Tirolci s takim vladanjem nezadovoljni in so se prosvetljonstvu uprli pod vodstvom Andreja lloferja, gostilničarja iz Passeierske doline, kmeta Jožefa Spoekbachorja in kapucina Jochima Haspingcrja. Trikrat je llofer premagal Bavarce in Francoze pri gori Isel in zavladal Tirolski. Tudi potem, ko mu je nasvetoval nadvojvoda, naj preneha z bojom, ker bodo Francozi upornikom prizanesli,-ni odnehal, dokler ga niso ujeli in leta 1810 v Mantovi ustrelili. Več kakor o tem je seveda brošura pisala o cesarju Francu Jožefu in o avstrijski vojski, ki je tako močna, da jo sovražniki, ki so zaradi pravične aneksije Bosno In Hercegovine pretili cesarstvu z vojno, niso upali napasti. Cesarska modrost in hrabra avstrijska vojska sta preprečili vse nakane sovražnikov. Ko Je konec Junija Franc postavil brošuro pred zahtevanim rokom in ko jo je Feiffer pregledal, je mislil, da je prišel ugoden trenutek, da lahko potrka pri lastniku in ga poprosi za povišanje mezde. Toda lastnik Fedffer o tem ni hotel ničesar slišati. Francu, ki ga je Se vedno skelel ženin očitek, da'je nesposoben, je zavrela kri. »Saj me plačujete kakor novopečenega tiskarskega pomočnika,« je ponovil ženine besede, nato pa se začel sklicevati na opravljeno delo, na tiskarsko prakso in na odlična spričevala. V vsaki drugi tiskarni bi mu že od prvega dne plačevali najmanj deset kron več na teden, kakor mu plačuje Feiffer. -Za tako mezdo n« bom več delal.« »Kakor hočete,« mu je odvrnil lastnik. »Ce vam nI prav, lahko preberete ali pa ae sprijaznite z mezdo, Id vam jo plačuj«m.« »Sprijaznim z vašim izžemanjem? Z vašim odiranjem? Nikoli!« »Potem mi odpovedujete? Prav,« je segel v predal z delavskimi knjižicami. -Tu je vaša knjižica in — zbogom!« mu je pokazal na vrata. , -Na tak način me ne boste odpravili. Tudi drugi so z vašimi mezdami nezadovoljni,« je rekel in odšel. »Grozite?« je Feiffer zakričal za njim, ker je v Federlovih besedah slutil grožnjo s stavko, nato pa se zakrohotal: »Kar poizkusite! Tu nismo v rdečem Florisdorfu, marveč v katoliškem Inns-brucku!« Imel je prav. Tiskarji niso upali ustaviti strojev. »Potem trpite in se pudčajte Izkoriščati! Jaz se ne bom,« je reke! Franc in odšel iz tiskarne, čeprav se je popoldansko delo komaj začelo. Zvečer se je vrnil domov potrt. Stefl v njegovem mrkem molku ni opazila nič posebnoga. Bila sta sprta in že od onega prepira sem nista spregovorila drug z drugim prijazne besede. Sele, ko ni kakor navadno začel prebirati Arbeiter-Zeitung, je zaslutila, da z njim ni nekaj v redu. Tudi večerje ni hotel. »Pa ne da bi zbolel?« Jo jo zaskrbelo. Vprašala ga je, kaj mu je, a on je molčal in odšel spat. Sredi noči, ko se je zbudila, je videla, da Franc ne spi. Sedel je na robu postelje in si podpiral glavo z dlanmi. Hotela ga je ogovoriti, a on je vstal in šel ven. Ko se je vrnil, je legel, ona pa je medtem že zaspala. Zjutraj je vstal. Pripravila mu je zajtrk, a se ga nI dotaknil. »Videti si bolan,« je rekla, a on je brez besede odšel. »Se vedno ne more pozabiti prepira,« je vzdthnila. Tri tedne že traja tihi teden. Ne smela bi mu reči, da je v poklicu nesposoben. Užalila ga je, a ji je v vseh teh treh tednih vseeno dajal ves zaslužek do zadnjega groša. Najbrž si je na tihem želel, da bi mu ponudila roko sprave, prav tako kakor si Je želela ona, da bi pozabil na prepir. A kaj, ko ni hotela prva prelomiti molka, tenrav je od dne do dne težje prenašala to obliko zakonskega pekla. Sele včeraj in davi, ko je odhajal, ga jo prijazncie ogovorila in ga vprašala, če Je bolan. In ker Ji ni odgovoril, si je rekla: »Kaj bi drezala vanj? Se bo že unesel.« / SOBOTA, 1«. dee>m?>ra 1M4 Prodam Fiat 600. Okroglo 10, p. Naklo 5346 Ugodno prodam motor DKVV 350 ccm. Poizve se v trafiki Cerklje. 5233 Prodam moped T 12. Breg ob Savi 11, Kranj 9167 Prodam levi štedilnik (Gorenje) za kombinacijo k električnim. Radijski sprejemnik z vgrajenim Koflipfl® PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE PO JUGOSLAVIJI IZREDNO ZNIŽANE CENE ZA AVTOBUSNE PREVOZE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN,ŠOLSKE MLADINE Informacije — ponudbe — naročila: KOMPAS JESENICE BLED KRANJ Kompasovi turistični avtobusi so znani po svojem udobju, zato je vožnja z njimi prijetna v vsakem letnem času! nemškim avtomatičnim gramofonom. Naslov v oglasnem oddelku 5368 Prodam motorno slamorcznico. Nasl. v ogl. oddelku 5369 Prodam prašiče «d 30-40 kg težke, Podbrezje 31, p. Duplje 5370 Prodam moški rdeč pulover za močno postavo in bele otroške škornje št. 26. Nasl. v ogl. oddelku 5371 Prodam moped Colibri, prevoženih 5800 km za, 120.000 din ali zamenjam za televizor. Ostalo doplačam. Naslov v ogl. oddelku 5372 Prodam kravo s teličkom (dobra mlekarica). Nasovče 10, p. Komenda 5373 Prodam več butar in drv ali zamenjam za droban krompir. Nasl. v oglasnem oddelku 5374 Prodam 5 let r taroka konja aH zamenjam za težjega. Podreča 54, p. Smlednik 5375 Prodam kravo s teličkom. Seti-na, Zbilje 38, p. Smlednik 5376 Prodam 200 kg težkega prašiča in 7 malih po 6 tednov starih. Cerklje 116 5377 Trodam dva prašiča za zakol po 150 kg težka. Sp. Brniki 61 5378 Prodam klavirsko harmoniko — tudi na ček. Informacijo Hujo 33 5379 Prodam dva debela prašiča in peč na žaganje. S p. Brniki 55 53R0 Prodam 6 prašičkov. 6 tednov starih. Lahovče 52, Cerklje 5381 Prodam pramofon s ploščami. Kropar, Voglje 33, p. Šenčur V1B2 Prodam prašičke po 6 tednov stare. Lahovče 47,' Cerklje 53R3 »AERODROM LJUBLJANA« podjetje za acrodromske usluge — BRNIK RAZPISUJE na letališču Ljubljana — Brnik naslednja delovna mesta: 1. Redno delovno razmerje: Uslužbenci za sprejem ln odpravo letal ter potnikov na letališču Ljubljana-Brnik. Pogoji: Dovršena srednja šola in,obvezno znanje angleškega jezika. Nastop službe 1. marca 1965. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebmih dohodkov delavcev v podjetju. 2. Začasno delovno razmerje: Sezonskcstewardesse za sprejem in odpravo potnikov na letališču Ljubljana-Brnik, in sicer za dobo od 15. aprila do 30. septembra 1965. Pogoji: Dokončana srednja šola in obvezno znanje angleškega jezika. Honorar je po pogodbi. Pismene ponudbe s kratkim opisom šolanja in službovanja naj interesenti pošljejo do 10. januarja na splošni sektor podjetja. LESNJNA LJUBLJANA poslovalnica Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Administrativno moč ' z znanjem strojepisja 2. 2 delavca za skladišče in transportna dela Nastop službe je mogoč takoj po dogovoru. Prednost imajo interesenti iz Kranja in okolice, ker podjetje ne razpolaga s stanovanji. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov: Lesnlna Ljubljena, poslovalnica Kranj, Titov trg 5 ali pa 6e zglaslte osebno. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prodam mlado kravo s teletom. Mlaka 21, Kranj 5384 Prodam 200 kg drobnega krompirja. Naslov v ogl. odd. 5385 Prodam malo rabljena zastcklc-na vrata (desna). Mizarstvo, Potočnik, Dorfarje 5, Sk. Loka 5386 Prodam 6 prašičkov po 6 tednov starih. Zg. Bitnje 18, Ribnica 5387 Prodam 5 prašičkov 7 tednov starih. Zalog 32, Cerklje 5388 Ugodno prodam parcelo 750 m2, v bližini železniško postaje Skorja Loka. Nasl. v ogl. oddelku 5389 Prodam črnega ovčjaka, dobrega čuvaja. Suhadolnlk Polde, Breg 2, P. Kranj 5390 Prodam male prašičke, stare 7 tednov po 20 kg težke. Trobevšek, Senturška nora 14, Cerklje 5391 I Prodam 6 prašičkov. Breg ob Savi 9, Kranj 5403 Prodam prašiča, 180 kg težkega za zakol. Jenko Franc, Češnjevk št. 28, p. Cerklje 5404 Za večjo postavo ugodno prodam usnjeno obleko, škornje in čelado z očali. Naslov v oglasnem oddelku 5405 Prodam prašiča za zakol. Orc-hovlje 13, p. Kranj 5406 Prodam prašiča za zakol. Sred. Bela 6, Preddvor 5407 Prodam prašiča za zakol. Voglje št. 42, Šenčur 5408 Prodam usnjene škornje št. 36 ln 43 ter črno suknjo, zelo dobro ohranjeno. Kokrica 95 5409 Prodam 6 tednov stare pujske ln dobro ohranjeno motorno sla-moreznico. Zalog 30, p. Cerklje ' 5410 Prodani pr.išlčn, 200 kg težkega. Lahovče 26, Cerklje 5411 Prodam dobro ohranjen enofazni števce. Krč, Jezerska 124, Kranj 5412 Prodam konja. Scbenjo 35, p. Križe 5413 Prodam prašiča, 120 kg težkega. Zabukovje 1, Zg, Resnica 5414 Prodam dva reks stola in mizico, strojček za pobiranje zank. Prednost ima socialistični sektor. Gospodinjski biro — Koroška c. 16 5415 Prodam lep Italijanski otroški voziček (kombiniran). Naslov v oglasnem oddelku 5416 Prodam šivalni stroj Slnger z okroglim čolničkom. Naslov v ogl. oddelku 5417 Prodam valilnico za 250 do 300 Jajc. Cena 50.000 din. — Mandclc Franc, Srednje Jarše 17, p. Domžale 5434 Prodam ali zamenjam konja, starega 3 ali 6 let z bikom nad 450 kg ali telico nad 380 kg. Naslov v ogl. oddelku V zelo dobrem stanju kupim avto za gotovino. Ponudbe naoRl. oddelek pod »-Spaček-« 5392 Kupim rabljen šivalni stroj (Sin-ger) aH novejše znamke. Drešar, Nasovče 19, p. Komenda 5393 Kupim BMW Isseta aH Topolino. Nasl. v ogl. odd. 5394 Kupim kmečko hišo ali gospodarsko poslopje z vrtom, kjerkoU na Gorenjskem. Cerne, Ljubljana, Vodnikova c. 5 5395 Kupim dobro ohranjene smuči. Naslov v ogl. oddelku 5396 Kupim dobro ohranjen otroški voziček Nasl. v oglasnem oddelku >, 5397 Kupim brzoparilnik od 200 do 250 litrov. Slatner Peter, Cerklje št. 50 5398 Kupim dve gumi 350x19 aH (18). Voglje 90, Šenčur 5399 Kupim hilo, vseljivo, v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 5418 ZMS — GORICE vabi na silvestrovanje v Goricah 31. decembra 1964 ob 19. url 5352 Sprejmemo delavca. Trgovina Si pad, Kranj 5353 Zaradi odsotnosti dam v popolno oskrbo za 1 leto od januarja 6-letno hčerko najraje v Kranju ali bližini. Plačam dobro. Oddati oddajte novoletne čestitke pravočasno do 20. decembra! ponudbe pod »Dobra oskrba« 5359 Združenje šoferjev ln avtome-hanikov SRS, podružnica Kranj, vabi vse šoferje, ki še nimajo strokovnega izpita za poklicnega voz- Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem nudi cenjenim gostom PENZION OD 1500 DO 1700 DIN IZVRSTNA KUHINJA s solidno postrežbo SOBE OGREVANE V okolici doma PRIJETNI IZLETI LEPA SMUČIŠČA Se priporočamo! RESTAVRACIJA PARK V KRANJU zaposli večje število STRF/NEGA OSEBJA ln VRATARJA v času silvestrovanja v delavskem domu v Kranju. Interesenti naj so javijo do 25. decembra 19G4 v restavraciji PARK. Mlajšo kvalificirano prodajalko-ca sprejme v delovno razmerje galanterijska in konfekcijska trgovina v Kranju. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve poslati pod »Vestna«. Obrazci za zaključne račune gospodarskih organizacij za leto 1964 bodo naprodaj: 1. KOMPLETI OBRAZCEV ZA ZR 1964 2. POSAMEZNI OBRAZCI ZR 1, 2, 3; 4, 5, 6, 7 In 8 Naročila sprejema DZS — Knjigarna »Simon Jenko« Kranj Podjetje Elektro Kranj se je preselilo Iz dosedanjih upravnih prostorov na Stari cesti 3 v nebotičnik, na Cesti JLA št. 6, in sicer: Uprava v III. nadstropje Distributivna enota Kranj v II. nadstr. Finančna služba je ostala v dosedanjih prostorih. Vso pošto za podjetje je treba naslavljati na naslov: ELEKTRO KRANJ, poštni predal 38. Telefon: hišna centrala 21-75 20-61 24-31 22 08 direktor 20-77 oddelek za obratovanje 20-63 energctlk 20-23 računovodstvo 28-10 področno nadzomlštvo Kranj ELEKTRO KRANJ bral ZAHVALA Ob nroi.mi smrti liaftega dobrega očeta, starega očeta, l.i in strica Mihaela Celarja se iskreno žalna! ju jemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem, duhovščini in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Ivan, Jože, MIha, Stnnko; hčerke: Mihela, Ana, Milena in Marica OBVESTILO TELEFONSKIM NAROČNIKOM NOVA ATC PRI POŠTI CpRKLJE V času od 22. na 23. 12 1964 bo vključena v promet nova ATC pri pošti Cerklje na Gorenjskem. Dosedanji naročniki ročne centrale bodo vključeni v novo ATC. Nove le lefonskc številke naročnikov ATC Cerklje na Gor. so objavljene v dodatku telefonskega imenika, katerega so prejeli vsi naročniki tranzitne telefonske centrale. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ CISTILKO — KURIRKO sprejmemo v zaposlitev za nekaj ur dnevno. Ponudbe ■prejema podružnica CP DELO KRANJ Tovarna prešitih odej in tapetništvo »ODEJA« Škofja Loka, razpisuje delovno mesto uslužbenke v komerciali. Pojioji: Ustrezna si tokovna izobrazba, po možnosti z določeno prakso na takšnem ali podobnem delovnem mestu. Ra/pis velja, do zasedbe delovnega mesta. Spoštovani bralci! Glas zopet organizira nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za razliko od prejšnjih žrebanj to ne bo tako bogato po dobitkih, bo pa zato ob vsakem polletju. Pri žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Glasa z enim listkom, dobitke pa bodo dobili le Usti, ki bodo imeli vsaj za pol leta naprej plačano naročnino. Kakšne bodo nagrade bomo sporočili v eni izmed prihodnjih številk. Izdaja ln Uska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-133. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Slovenija lw [#] avto POSLOVALNICA KRANJ BbW- Vsem cenjenim kupcem sporočamo, da bomo prodajali v TRGOVINI — SLOVENIJA AVTO na Titovem trgu l v času novoletnega sejma v Kranju t. j. od 21. 12. do 31. 12. 1964 Motorna kolesa in dvokolesa po TOVARNIŠKIH CENAH, ter ostalo blago nad 20.000 dinarjev vrednosti s 5 odstotnim popustom. PRIPOROČA SE SLOVENIJA AVTO POSLOVALNICA KRANJ nika motornih vozil, na .sestanek, v nedeljo, 20. 12. 1964 ob 9. uri v delavskem domu v Kranju, vhod št. 6 r.Miio Izjavljam, da nisetn plačnica dolgov moža, Likozarja Antona. Druiovka 24, Kranj 5400 PLETILJI - izučeni aH priučeni dobita takoj zaposlitev. Plača ugodna. Marijana Petek, Radovljica, Staneta Žagarja 6. 5401 Delavki ali upokojenki nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Mojstrovič, Kranj, Grndnikova 3 5402 KUD — Janko Kalan Voklo priredi v nedclio. 20. 12. 1964 ob 15. uri PLESNI VENCEK. Igral bo ansambel Mctronom iz Nakle-ga 5419 22. novembra 1964 ob 10. uri je moja žena, živčno bolna, odšla od doma neznano kam. Prosim, kdor kaj ve o njej, naj sporoči PUM. Radovljica ali meni osebno; Vinko Petrič, Vo.šče 3, Radovljica. Rojena je leta 1923. Na sebi je imela zelen kostim z belimi pikami, plav nvlon plašč, črne lakaste čevlje t visoko peto ter rdečo ruto na glavi. Ima naslednje priimke: Petrič Rozalija, Lajinovič, Pavlic in Kalan 5420 Iščem partnerja za dograditev dvojčka. Naslov v orla«, oddelku ' 5421 Od Ilotemož do Visokega sem Izgubila očala. Proti nagradi vrniti Hotemože 38, Preddvor 5422 Za enosobno stanovanje v Kranju ali okolici dam z odločbo 150.000 din nagrade. Prc-niru Rezka, Škofjeloška c. 7, Kranj 5423 Naprošam osebo, ki je v nedeljo, dne 13. 12. 64 na avtobusu Ljubljana— Kranj—Tržič naelačrno denarnico, če mi jo vrne na naslov v osebni izkaznici. Denar naj obdrži za nagrado 5424 Iščemo igralko za kralki t din. Ponudbe poslati pod »Igralka« 5425 NOVO! NOVO! V na novo odprto trgovino Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25 so prispeli konfekcijski izdelki v bogati izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za šolsko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo prodajalno in prepričajte se o bogatem izboru in kvalitetni izdelavi 5426 Iščem prazno sobo v Kranju. Pomagam pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 5427 Popolnoma samostojno gospodinjo k tričlanski družini (otrok 1 leto) iščemo. Plača 25.000 din (brez pranja). Ing. Mihelčič, Ljubljana, Stadionska 2 5428 Prosimo cenjene stranke, da dvignejo svoje izdelke in popravljene nogavice do 28. 12. 1964. Za izdelke, ki so leto dni pri nas po zgoraj navedenem datumu nc bomo več odgovorni. Gospodinjski biro — Koroška 16, Kranj 5429 Sprejmemo snažilko za trgovino Planika, Sejmišče 2, Kranj 5430 Upokojenka, pridna, varčna, želi spoznati upokojenca do 70 let starega, mirnega značaja, ne alkoholik in ki ima lastno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Resno« 5431 Žensko za pomoč 3- do 4-krat tedensko iščem. Naslov v oglasnem oddelku pod Poštena 5432 Iščem sobo v Škofji Loki, kjer bi v prostem času tudi slikal in risal. Peter Jovanovič, Zeti na 1, p. Poljane 5433 \ OLA8 SOBOTA, 19. decembra 1964 43. Ko so spravili karavano zopet v red, popravili jarme, ojesa in / osi, so zanetili velik ogenj in se najedli bizonovih jezikov in sočnega mesa. Vsak si je prio.stril kak kol, nataknil nanj kos mesa, pocenil in obračal meso nad žerjavico, dokler ni bilo pečeno. BiH je kar ginil od gladu, ko je zavohal pečeno meso. Nasitil se je z bizonovo pečenko, da se je komaj premikal. Gonjači so pravili, da je bizonovo meso najslastnejša jed, ki nikoli ne škodi in se je nikdar ne naveličaš. — Ko so pogasili ognje, so okrepčani in spočiti kreniti dalje proti Fort Laramieju. 44. V Fort Laramieju, znameniti trdnjavi sredi prerije, se je karavana zopet ustavila. Kraj je bil kakor ustvarjen za dečka, željnega pustolovščin. Bili se je tu seznanil /. osivelim vodnikom .limom Bridgerjem, ki je bil znan zaradi številnih borb z Indijanci pa tudi lovec, raziskovalec in stezosledec, torej junak, ki ga je vsak deček občudoval. Tu je bil tudi tihi in mali Kit Carson, ki je nerad pripovedoval o svojih doživljajih, zato pa so drugi vedeli več povedati o njih. Hickok in Carson sta postala Billova vzornika in težko jc bilo reči, kateri od njiju je bil boljši. 45. Najbolj je Billa zanimalo življenje zunaj trdnjavskih zidov. Tu je videl indijanske borce plemena Sioux, ograjene v bele plašče iz bizonove kože, njihove squaw (žene) s kričeče poslikanimi obrazi v belih in bogato izvezenih oblačilih iz jelenje kože — pa mnogo njihovih napol nagih otrok. Spoznal je značilno indijansko prevozno sredstvo »travois«: med dva dolga kola je bil vprežen konj, zadnja konca kolov pa sta bila povezana s kosom usnja; to je bil sedež, ki se je vlekel po tleh in je na njem sedel »voznik*. Indijanci plemena Sioux so bili znani tatovi konj. Sport • Sport • Sport • Sport • Šport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport 9 Šport • Šport •Spo Občni zbor kranjskih tenisačev Jutri bodo imeli tenisači Triglava 8. redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali dosedanje delo in se pomenili o načrtih za prihodnje. Zbrali se bodo ob 10. uri v prostorih občinske skupščine Kranj. Pred prireditvijo »Po stezah partizanske Jelovice« Praznovala bo vsa dolina Devetega ln desetega januarja bo tradicionalno zimsko športno tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice«. Pripravljalni odbor je pred dnevi na novinarski konferenci seznanil predstavnike tiska in radia o pomenu te tradicionalne prireditve in o pripravah nanjo. Prihodnje leto bodo tekmovali ionu, ki bo letos prvič na spore-v šestih športnih disciplinah. Med du. Uvedli so ga zalo, ker najbolje drugim tudi v smučarskem biat- ponazarjajo partizanske boje. Te- kli bodo na 20 km dolgi progi, vmes pa bodo imeli štiri strelišča. To tekmovanje bo veljalo istočasno tudi za prvenstvo SRS. Poleg tega bodo mladinci tekmovali na 5 km, člani in republiške reprezentance pa na 10 km. Nočni slalom "bo za vse kategorije. Plavalci v novi sezoni Včeraj Je bil v Kranju sestanek predstavnikov gorenjskih plavalnih klubov. Pogovorili so se o tekmovanjih v okviru Gorenjske v naslednjem letu. Vsa tekmovanja na Gorenjskem bo vodila posebna tekmovalna skupnost. Gorenjski plavalci se bodo srečali v okviru gorenjske plavalne lige ter na gorenjskem prvenstvu. Kakor že prejšnja leta bo tudi t novi sezoni gorenjsko pionirsko prvenstvo. Glede zimskih tekmovanj udeleženci še niso prejeli dokončnih sklepov, vendar imajo" v načrtu tudi organizacijo zimskega prvenstva Gorenjske. P. Čolnar Z lanskega tekmovanja »Po stezah partizanske Jelovice.« Vinko Grašič (Triglav) pred spomenikom v Dražgošah T0KY01964 Vsa ta tekmovanja bodo v Železnikih. V Lancovem pri Radovljici bo gorenjsko prvenstvo pionirjev t smučarskih tekih, smučarski skoki pa bodo v Kropi. V Selcah nad Škof j o Loko bodo poleg san-kaških tekem organizirali tudi nočno sankanje. Tekmovalni pogoji so zelo težki, zato se bodo zbrali verjetno le najboljši. Visi tekmovalci bodo morali biti registrirani in zdravniško pregledani. Če bodo v teh krajih slabe snežne razmere, bodo tekmovanja prestavili v Dražgoše ali na Jelovico, kjer je vedno dovolj snega. Letos so pripravili še eno novost. Poleg športnikov bodo tedaj praznovali tudi drugi. V času od 6. do 10. januarja bo proslavljala večina dmžbeno-političnih organizacij v 'škofji Loki, Selcah, Bukovici, Zirch, Železnikih in drugod. Skratka, praznovala bo vsa Selška dolina. Organizirali bodo razne proslave, igre, slavnostn« seje krajevnih skupnosti, predva janje filmov in podobno. Jane; ŠTER, ki je predsednik pripravljalnega odbora, je predlagal, da bi v tem času obiskali šole v Selški dolini nekateri partizanski literati, ki bi brali svoja literarna dela. Odbro je pri tem naletel nt) nekatere težave, ki pa jih je z vestnim in trdim delom odpravil. Tudi finančni problem bo nekoliko teže rešiti. Do sedaj so občine 'že prispevale skoraj 2,5 milijona dinarjev. Stroški celotne prireditve bodo znašali okoli 4 milijone dinarjev. Predvidevajo, da bo letošnja prireditev v spomin na herojske boje dražgoških in jelovških partizanov najboljša doslej. JOSK Uspešna dejavnost strelcev V Škofji Loki že več let uspešno deluje občinski .strelski odbor. Vanj je vključenih več strelskih družin, ki na okrajnih in republiških tekmovanjih dosegajo lepe uspehe. Občinski strelski odbor je tudi letos organiziral več tekmovanj. V Železnikih jc zmagala SD Ko-p.uevina s 630 krogi od 800 možnih. Med posamezniki jo osvojil prvo mesto Rudi Fojkar (SD Kopačev i na) s 163 krogi od 200 možnih, najboljši mladinec je bil Andrej Rupar (SD Brata Kavčič), najboljša mladinka pa je bila Tatjana Likar s 155 krogi. V Gorenji vasi so ekipno zmagali člani SD Kopaeovina s 658 krogj od 800 možnih. Posamezno je osvojil prvo mesto Karlo Ka-atelie s 17.3 k rov, i. od 200 možnih. Najboljši mladinec je bil Janko Platiša (SD Brata Kavčič) 155, najboljša mladinka pa Tatjana Likar s 155 krogi. Za praznik republike so v Škofji Loki. zmagali mladinci SD Brata Kavčič iz Škofje Loke s 649 krogi. Posamezno je bil najboljši Henrik Peter-nel (SD Kopačevina), od mladincev pa Franc Kržišnik (SD Brata Kavčič) 166, medtem ko je bila najboljša mladinka spet Tatjana Likar (SD Kopačevina) 151. Jutri bodo že četrtič organizirali tekmovanje z vojaško puško in sicer v počastitev občinskega praznika in dneva JLA. Povabili so tudi več družin iz drugih občin. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal, pet najboljših posameznikov pa praktične nagrade. Tekmovanje bo dopoldne na strelišču v Vinearjih. — J. P. Trener naših veslačev Peter Klavora piše o XVIII. olimpiadi v Tokiu j VIII. Tokio .....;»it,:wHm«i;.i:i"*w;inin>wtinM!m:Hritii!ifi'iM:iiii-:^;wHi-mii|r,waBW.....iiaimiiM^ iiii!iuii!iiiiwiiffliii|ii!!tiiiiioiiiiiii,iwiiiii!iiiiiiii!iiiiiiiiiiii!i Bili smo prvi, ki smo zapuščali cđimpijsko mesto. Okoli nas so se zgrnili mnogi japonski novinarji in odgovarjali smo na številna vprašanja.' Na koncu so hoteli imeti trenerja ekipo in vodjo naše grupe. To sem bil seveda sam vse v eni osebi, čeprav nisem bil preveč navdušen nad tem, da sem vodil celo odpravo od To-kija do dnomovine. Vprašanj ni bilo mnogo in bila so zelo enostavna. Moj največji vtis na olimpijskih igrah, največji vtis v Tokiu, ali smo bili zadovoljni, ali bi se še vrnili itd. Seveda smo bili zadovoljni, ko pa še nikoli nismo kaj takega doživeli. Presenečeni smo bili nad veliko gostoljubnostjo domačinov. Seveda, tudi vrnili bi se še, če bi bilo le mogoče. Tako bolj na kratko sem jim odgovarjal; lahko bi bili malo manj štedljivi pa tudi veslaško progo bi lahko napravili boljšo, sem si pa mislil še pri sebi. i Kmalu so nam stehtali prtljago in uredili dokumente. Pri tehtanju niso bili tako zelo natančni, kot so nam grozili in žal nam je bilo vseh stvari, ki smo jih mo- rali pustiti v olimpijski vasi. Končno so nas opustili do nase* pa letala. Se on k ral smo se poslovili od naših vodij, ki so nas pospremili do letališča in že smo izginili v zadnji del ogromno.ua jeklenega ptiča. To je bilo spel ogromno letalo DC-8 toda tokrat last Filipinske letalske družbe. Upravljala ga je posadka iz Ho-landije. Zagrmeli so štirje reaktivni motorji in letalo se je streslo. Počasi smo se odpeljali do vzletne steze. Letalo ni bilo polno, zato smo se kar hitro dvignili nad Tokio. Napravili smo še krog nad mestom. Se zadnjikrat smo iskali z očmi tiste dele mesta, ki smo jih poznali — olimpijsko vas, veliki stadion, veslaško progo Toda. Kmalu je mesto ostalo daleč za nami. Savonara — na svidenje — Tokio, nam je brnelo po ušesih, toda bolje bi bilo »pozdravljen Tokio«, saj te gotovo ne bomo nikoli več videli. Pozdravljen japonski narod, ki si storil prav vse, kar je bilo v tvoji moči, da smo preživeli toliko lepih dni med vami in ostalimi najboljšimi šport- niki sveta. Dolgo Časa jo bilo v letalu precej tiho. Nikomur ni hotela prav steči beseda. Naša grupa ni bila številna. Le 16 članov je štela — vsi veslači, ter atleti Kovač, Ra-doševič in G ere jeva. Misli so nam bile še v Tokiu. Se enkrat smo se spomnili najlepših in najtežjih trenutkov na jezeru Toda, v vasi in v mestu. Vsak je doživel 1oli-ko novega in vso to je bilo treba še enkrat temeljitq premleti in urediti dokler je še sveže. Meni je bilo najbolj žal tistega dne, ko sem bil povabljen ob 15. uri k Romunom in ob 19. uri zvečer., k Avstralcem na zabavni večer. Vodstvo vsake države napravi v olimpijski vasi sprejem za druga vodstva, na katerega so povabljeni tudi trenerji. Na teh zabavah je najlepše — tako pravijo. Tu se slavijo uspehi in neuspehi športnikov. Za naše vodstvo smo tudi športniki nosili v Tokio razne žlahtne pijače ter druge dobrote. Res prezgodaj smo zapustili olimpijsko mesto. Toda hrttO smo pozabili na preteklost. Tu so že bili novi zanimivi dogodki in v velikem letalu se nismo več počutili take zelence. Prejšnji dan je večina izmed nas napravila svoj nakup in že so začeli prihajati na dan magnetofoni, tranzistorji in fotoaparati. Prejšnji dan jih nismo mogli dodobra preizkusiti, zalo je bilo v letalu tem bolj zanimivo. Tranzistorji so motili sprejem letalske posadke, zato so jih lastniki morali spraviti, toda ostali so magnetofoni na baterije. Na magnetofonski trak smo snemali vse. kar je bilo mogoče, tudi vse kletvice, ki so jih vneto ponavljale tri mlade Filipinke, ki so se iz. ZDA vračale v svojo domovino. Te so se vključilo v našo družbo in atlet Kovač jih je učil vse mogoče »najlepše folklorne izraze«. Te krepke psovke so že med seboj malo pomešale in smeha ni bilo ne konca ne kraja. Po štirih urah smo prvič pristali v Manili, glavnem mestu Filipinskih otokov. Tu smo se prvič srečali s tropskim podnebjem in bilo je strašno. Ko smo stopili iz letala je v nas butnil vlažen in vroč tropski zrak in v trenutku smo bili prcrrjpčeni. od znoja. Take vročine se nisem doživel in le težko sem si predstavljal, kako le morejo ljudje kaj delati v takih pogojih. Na letališču so nas dobro zastražila uniformirana deki- 'a ln vsi smo ugotovili, da so Fjli in.ska dekleta najlepša dekleta, kar smo jih doslej videli. Naš naslednji pristanek je bil v Bangkcku, nato v Kalkuti in K&rachiju. Zanimivost 'tega poleta je bila v tem, da smo spet prehitevali čas, ker smo leteli proti zahodu. Vedno so nam po mikrofonu v letalu najavili, kako dolgo bo trajal naš polet od enega pri-stajališča do drugeca. Vedno je bilo najavljeno, da ,bo let trajal nekako dve uri, toda leteli smo mnogo več — tri ure in še več. Tako smo kar naprej leteli in pristajali in bili smo že kar utrujeni in zaspani. Na letališču se nam sploh ni *eč ljubilo ogledovati izložb po trgovinah, ki so bilo tako lepo in v vsaki ti drugačne. Tudi denarja nismo več imeli in siti smo bili vseqa. Najraje bi bili že doma, toda tu je bil še dvodnevni pristanek v Kairu. Ob treh zjutraj smo prileteli na kairsko letališče. Ze prvi stiki z Egipčani so nam dali vedeti, da smo v prijateljski deželi in da 6e bomo počutili kot doma. Uradniki so znali nekaj naših besed in prijetno nam je bilo ob mislih, da smo že pravzaprav ^ precej blizu domovine. Hitro so nam uredili dokumente in že smo se peljali v naš hotel. Tudi .šofer avtobusa je znal malo po naše. Nismo so srečali samo z našimi prijatelji, temveč tudi z nja*-hovimi običaji, ki so nas tako vznemirjali posebno prvi dan. Predvsem smo občutili njihov znani bakšiš. 999999999954