Iz moje spominske knjige. ,,Naš Andrejček." Spisal Ivan Pudboj, župnik. fdo je bil ta Andrejček? Moj srčnoljubljeni nečik in bir-manček, najstarejši sinko brata Andreja. Zato je ludi pri sv. krstu dobil očetovo ime. Oče ga je bil že kar vnaprej odločil za svojega naslednika v gospodarstvu in obrtu. Ljubljanska realka, v kalero ga je bil dal oče v šolo. naj bi mu bila dodala toliko vcdnosii. kolikor jih je ireba Clo-veku na obširnem gospodarstvu v zvezi z obrtom in trgovino. I. Lepo I i c e. Andrejček jc bil Ijubljenec svojih staršev. Oče je stavil nanj vsc svoje nade, vsak pogled nanj mu je osladil srce; s ponosom se je oziral nanj, z vcseljem zbiral imelje, da bi sinu zapustil lep dom in zagotovil sijajno prihodnjost. Kaj pa šele mamica ? Vsa zamaknjena je bila v to svoje dete, ki je bilo njej povsem podobno — kakor izrezano iž nje po licu in srcu. Videl sem po svetu na raznih krajih lepih, prijaznih otro-čičev; toda takega nikjer, kakor je bil naš Andrejček. Kajpada je bila vsa la vnanja Ijubeznivost le mračen odsvit dušne lepole, ki je dičila lega iz-rednega otroka. Beseda, katero je izrekel tam v ribniški dolini oče o svojem otroku. ki ga je izmed vseh najbolj Ijubil: „1 m e 1 i smo vef otrok. pa cno samo dete," — la izrek je pač v polni meri veljal tudi o naSem Andrejčku. Vse ga je rado imelo. vsa Ribnica jc bila vanj takorekoč zaljub-Ijena. Kjcrkoli se je pojavil ^Cžnetov Andrejček1' s svojim zvonkim glasom in veselim smehoni, jc potegnil nase vseh oči in srca, vsakdo ga je nago-vori! in kaj povprašal. Kamorkoli je priSel — ali pežkorakom ali na biciklju, ki ga je znal na splošno občudovanje raznovrstno vrtiti in obračati, — je bilo hipoma vse okrog njega. Dovršivši Ijudsko šolo v domačem trgu ]e stopil Andrejček v Ijub-Ijansko realko. Tudi tukaj si je naglo pridobil srca svojih sošolcev ter vzbudil pozornost gospodov profesorjev. In ta zlali otrok, lep kol razcvela lilija, prijazen kol mlada zora, je moral umreti. Dne 14. junija 1. 1QO5. smo ga položili v hladno zemljico. Pokopan je na skupnem grobišču Ccnelove rodbine. Ličen, majhen spo-menik mu je dala postaviti Ijubeča mamica. Še nikdar se nisctn vozil v svoj rojstni kraj s tako bridkim, v dno zadeiim srccm; še nikdar nisem pretakal lako žarkih solz, kakor na Andrejčkovem pogrcbu. Starejši duhovnik,_ ki v letih duhovske službe obišče toliko bolnikov in stoji ob strani umirajočim: ki toliko mrličev spremi do odprtega groba; ki čuje milolužne vzdihljaje in vidi neštete solze zapuščenih sirot — se nazadnje privadi tem prizorom, in njegovo srce rado izgubi raehkobo sočutja. A v tem slučaju vsaj jaz nisem mogel zatreti čutov; nisem mogel ustavili gorkih solz — tekle so vseskozi doma, ko sem prejcl drobni, črnoobrobljeni lislek od AndrejSkove ffiS SO S) mattiice: tekle so v železničnem vozu, zlasti pa na Cenetovem domovauju, kjer je ležal mrliček, kakor iz najfinejSega voska iedelan kip — rahlo telesce, iz katerega je izletela duša naravnost gori v zbor najčistejših duhov. Ko sem ugtedal angelsko-lepega mrlička in ga pokropil, se mi je po-rodila misel: .Ne, li nisi bil ustvarjen za malovredni svet, ki je poln spo-tike in pohujšanja'. Škoda bi bilo tvoje blage, brezmadežne dušice. ako bi jo bil otemnčl en Sam dih hudobije. Vzel te jc Bog, ker te je hotel od-makniti vsakteri nevarnosti in te oliraniti nedolžnega." Žc takral ¦— o priliki Andrejčkovega pogreba — sem sklenil, da podam mladim Citateljem .Vrtca' kratek žjvljenjepis o Andrejčku Podboj-u tako se je pisal — a ležal je do danes med drugimi spisi. Ne zdelo bi se mi prav, ko bi trmastl otroci, pustil te vrstice /p *-^\ pozabivši, daso nepriobčene starši božji na- Naj tedaj opi- mestniki in deci šem Andrcjčko- največji dobrot- ve čednosti, -2«i^^^a=i "'^' na svetu- kolikor so mi IP^^HDte Andrejčku sla znane iz dobe ^Vfi^^^^^r lnila ale 'n mama mojih kraikih I^^^^^^J najdražji bitji na obiskov slavne ^^ K9 svctu. Nagovar- rojslne hiše Ce- w T ' jal jih je z be- netove. ~~L^mLs± sedami, ki so II. Lepa du- "^^y^^ izražalc brez- ša. V prvi vrsti !^ mejno Ijubezen, moram pohval- . in s sladkim ob- no omeniti An- jemom je ateja drejčkovo veli- : in mamo stiskal ko Ijubezen JEi^ k sebi. Če bi do staršev. mK^SH^' ^" ^^a' v otro" Ntkdar jih ni ški razposaje- razžalil, nikdar nosli učinil kaj jim ugovarjal ali neprimernega, se^kujal — kakor (L,______________ ' ^) je bil očetov po- delajo mnogi gled in materin opomin vselej dovolj, da |e precej nehal, kjkor bi odrezai, ter je pritekel prosit odpuščanja. Druga lepa čednost, ki je dičila Andrejčka, je bila njegova odkrito-srčnost. Nezmožen je bil laži, zvijačc in hinavščme. Njegova mati mi je rekla : BNikdar ga nisem ujela na najmanjji Faži; vse je priznal naravnost In povedal odkrito, celo v takih rečeh, kjer bi se bil lahko bal graje in ukora." Prej bi bilo soince palo z neba, kot Andrejček izustil laž. Ali ni to nekaj posebnega? Otroci si radi pomagajo z lažjo, zlasti kadar so v zadregi. Pa to si zapomni, draga mladina. da so lažniva usta gnusoba pred Bogom, in da je vsak lažnivec malovreden človek. Kdor se navadi lagali, zaide 'S? 51 S55 tudi v druge napake, in čimdaljebolj izgublja slrah pred grehom. Laz je prvi korak v hudobijo. To je tako gotovo, kakor dvakral dva štiri. Rajši umreti, kakor izreči laž. Poznal sem gospoda visokega rodu, grajščaka, ki je imel vse polno služabnikov. Ker je imel blago srce, je lepo ravnal z njimi: le lažnivca kralkomalo ni trpel pri hiši. Če je zasačil koga, da se je zlagal. drugi dan se je moral pobrati. Da je bil tak deček kot Andrejček ludi resnično pobožen in bogo-Ijuben, kdo bi mogel o tem dvomi'i? Vestno jc opravljal julranjo in vc černo molitcv. V hipu je snel čepico z glave, ko je zazvonilo .avemarija". pa molil na glas družini — in kar moram pred vsem drugim omeniti: vselej je Andrejček v šolo grede smuknil v cerkev, počastit Zveličarja v najsvc-tejšem Zakramenlu. Koliko je šolarjev, ki bi v tem oziru posnemali An-drejčka? Dirjajo pokrili mimo cerkve. ne da bi sc spomnili, da prebiva tako blizu njih največji prijatelj. — Zveličar v posvečeni hostiji je kakor magnet to redko dete vlekel nase. Ni pa Andrejček svoje pobožnosti razodeval, celč skrival jo jc ; natihoma pa je plamtel v njegovem delinsko-nedolžnetn srcu ogcn] Ijubczni do Jezusa. — Skrbno sg je pripravljal Andrejček na sprejem sv. zakramentov, posebno na željno pričakovano prvo sv. obhajilo. Ko so mu podali v zadnji bolezni sv. olje, je zaSepetal mamici na uho: .Marna, glejle srcCo : šliri zakramente sem že poprej prejel; zdaj pa še sv. poslednje olje." Navadil se je Andrejček tudi ministrirati in je s ponosom stregel pri sv. maši stricu Janezu župniku, kedar je prišel v Ribnico. Pri sv. maši streči je angelsko opravilo in kar največ šolarjev naj bi se temu priučilo. — Pre-pričan sem, da je Andrejček pri sv. krstu zadobljeno milost božjo ohranil do smrti, da strupena sapa greha ni dihnila vanj, da še vedel ni, kaj je greh. O, blagor otroku, ki se že prva leta tako prisrčno Boga oklene I Njegovo življenje bo tudi pozneje tekio po pravem tiru, sv. vera mu bo kot pri-jazna zvezda svetila in kazala pot, kj drži v nebo. Pa ne da bi kdo mislil, da je bil Andrejček pusl, dolgočasen, Cmc-rikast otrok. Ravno nasprotno: zmiraj je bil vesel, poskočen in Saljiv, seveda v mejah dostojnosti. Če so otroci želeli nedolžno poigrati se, hajdide — Andrejček je bil prvi zraven, njih voditelj in redilelj. Užival je nekak ugled med vso mladino, ki se je veselo zbirala okoli njega. lzkratka: naš An-drejček je bil tak otrok, da se je zemlja radovala pod njitn, koder je hodil. Kaj pa v šoli? Kako se je pa tukaj nosil in napredoval ? Tako, da je vse tovariše prekosil. Prirojeni talent, ki ga je od Boga prejel, je zdru-ževal z veliko pridnostjo in natančnostjo. Ko je priSel Andrejček iz šole, je bila zmiraj prva njegova skrb spisali nalogo. Še k jedi se je nerad usedel, dokler ni bila dovršena naloga. Nc priganjati, temuč odganjati ga je bilo treba od učenja. Ravno tako se je za druge šolske predmete pripravljal marljivo in veslno. .Vestno" pravim; ta izraz pomeni, da je imel Andrejček nenavadno tenkočutno vcsl, ki ga je izpodbujala, da je izpolnjeval vse otroške dolžnosti, bodisi do Boga in Cerkve, bodisi do staršev, bratov in sestric ali do šole in učiteljev. Njegovi uChelji na Ijudski goli v Ribnici so se izrazili o Andrejčku: ,To je naš prvi šolar tak6 glede talenta kakor GSS 52 W3 glede pridnosti in vedenja, ponos vsega šolskega zavoda. RibniSka šoia že davno ni imela tako izredno nadarjenega učenca.' Ničmanj se ni odlikoval Andrejček v Ljubljani na realki, dasi je bil komaj eno leto na tem zavodu. S svojim Ijubeznivo preprostim nastopom, z blagomilim značajem in ne-dolžnim obrazkom, pa s svojo pridnostjo se je hipoma prikupil vsem. Ko je prišlo žalostno naznanilo njegove smrti v Ljubljano, je ravnatelj c. kr. realke dr Rud Junovicz v imenu vsega profesorskega zbora izrazil sožalje An-drejčkovim staršem in v lepili besedah povedal, kako je vsem žal, da je zavod izgubil tako Ijubeznivega in odličnega dijaka. III. Lepa smrt. Umrl je Andrejček po daljšem bolehanju doma pri starših. Zdravniki niso nalli zdravila proli potuhnjeni, počasi razjedajoči njegovi bolezni. Rahlo, nežno telo ni moglo odbili krulega napada. V mo-lilvi in v pogledu proli nebu je našel Andrejček srčnost in vdanost v težkih dnevih bolehanja. V naročju mamice, s kalero sta si bila lako dobra, je iz-dihnil svojo nedolžno dušico. Ni šla mama od njegove postelje — njena mehka roka je božala miljenčka, dokler ni nehalo uthpatj njcgovo srčece. Koliko je mati pri tem trpela, ve sam Bog. Kajti resnica je, da ni ta bolan, ki leži, ampak ta, ki sedi pri bolniku, Iz mehkega materinega naročja se je Andrejček preselil — ovenčan s krasnim vencem nedolžnosfi in vseh otroških čednosii — v še slajše naročje svojega Stvarnika. Zaprl je oči, da jih zopel odpre svitu nepopisne slave v vckovečnih nebesih. Njcgova smrt jc bila grozen udarec za očetovo in materino srce. Zlasli oče sc ni dal dolgo utolažiti. Precej iasa je trajalo. da je voljno daroval Bogu zahtevani dar in pokazal, da mora biti pokorščina do svete božje volje močnejSa kol Ijubezen do otroka. Pa v kupo bridkosti je kanil Bog slaršem vsaj to kapljo tolažbe, da so ijubljenemu otroku sami stregli v zadnji bolezni; da so mu sami zatisnili oči; da počiva v domači blago-slovljeni zemlji v družbi rajnih sorodnikov. Svel ima navadno za veliko nesrečo , če gre kdo zgodaj s sveta. V luči sv. vere pa se smrt presoja vse drugače. Sv. pismo pravi : ,Mlad je dokončal, pa dosegel veliko let; ker je njegova*duša Bogu dopadla, zalo je pohitel, vzeti ga iz srede hudobije.* V kraljestvu božjem se človek presoja po duševni zrelosti, in leta se ne šlejejo, marveč tehlajo. r/.ivljenja breza madeža je visoka starost.' ,Um človekov velja za visoko starosl." I Starši našega Andrejčka naj Boga hvalijo, da imajo pri Njem spravljen svoj najdražji zaklad, svoje najljubše dete. Pa naj odslej vso skrb obračajo v krščansko vzgojo ostalih otrok, da nobenega njih ne potegnesseboj veri sovražni tok sedanje dobe; atnpak da vlada v Cenetovi hiši kržčansko živ-Ijenje prednikov naprej in naprej, dokler poslednji tega rodu ne razpade v prah. Stric Janez se pa pri vsaki sv. maši spominja dušice svojega neCaka in birmančka, čeravno je — po sodbi^človeški — zveličana in ničesar ne po-trebuje. Pač pa stričck želi njene priprošnje v težkem poklicu in v sedanji bolezni, ki ga prej ali slej združi z Andrejčkom v deželi večnosti. ¦ ___________________________ea 53 ss>________________________.