Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. , Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; ffi vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. novembra 1906. C. kr. poštne Pran, št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina s Vabilo na naročbo Zadruga: Dosedanje izkušnje s konsumnimi društvi, njih nadaljni razvoj in njih razmerje h kmetijskim zadrugam. Zvezina skupščina. Podpore. Osrednja zveza nemških gospodarskih zadrug na Češkem. Srbska gospodarska društva na Ogrskem. Pregled. — Gospodarsko berilo: Dansko in Švedija, uzorni poljedelski državi. Gospodarski odnošaji u Istri. Učiteljski tečaj na kmetijski šoli na Grmu. Sklep šolskega leta na kranjski kmetijski šoli na Grmu Male vesti. Inserati. Z novim letom dospe „Narodni Gospodar“ v osmo leto svojega obstanka. Nočemo se hvaliti z dosedanjimi vspehi, mi gledamo naprej in gremo naprej po poti, ki smo si jo zasnovali in spoznali za pravo. „Narodni Gospodar" je glasilo „Zadružne zveze" — to raj je v zvezinem namenu označen naš program in ta naš program je: najti, rešiti, ojačiti in družiti vse gospodarske sile na slovanskem avstrijskem jugu in tako ustvariti veliko, nepremagljivo gospodarsko moč. Zvesto se bomo držali tega programa in ga brez vseh ozirov z vrše vali, ker smo prepričani, da je to glavni predpogoj za obstanek naroda. „Narodni Gospodar" hoče biti zrcalo našega narodnega gospodarstva, posebno pa jugoslovanskega zadružništva, spada torej v vsako hišo, kjer je kaj smisla za gospodarstvo in posebno za zadružništvo. Svoje sotrudnike prosimo, da nas podpirajo tudi v bodoče; posebno pa še prosimo naše zadruge in zadrugarje, da nas zalagajo s vsakojakimi poročili o svojem zadružnem in splošno gospodarskem delovanju. List bode izhajal kakor do zdaj, 10. in 25. vsakega meseca in bode obsegala vsaka številka vsaj 16 strani. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Člani »Zadružne zveze« dobivajo list brezplačno. Člani zadrug, ki so članice »Zadružne zveze« dobivajo list na leto za 3 K; tem priporočamo list še posebno radi tega, ker najdejo v njem podatke o delovanju svojih zadrug. „Narodni Gospodar" se naroči pri „Zadružni zvezi" ali pa pri bližnjem poštnem uradu. -==>oc-==- ZADRUGA, i Prvi avstrijski zadružni shod. (Nadaljevanje.) Dosedanje izkušnje s konsumnimi društvi, njih nadaljni razvoj in njih razmerje h kmetijskim zadrugam. (Poročevalec: Ivan Rožman — Ljubljana.) Dovolil si bom, govoriti o vrsti zadrug, ki na prvi pogled mogoče ne sodijo v razgovor na kmetijskem zadružnem shodu, namreč o konsumnih društvih: Pri nas vlada namreč napačno mnenje, da so konsumna društva le tam umestna, kjer si je industrija uslužbila cele vrste delavcev, tam pa — v mirnih kmetskih selih, kjer se še ne dvigajo tovarniški dimniki proti nebu, kjer si kmet obdeluje polje in se bavi le s kmetijstvom, — da ni prostora za konsumna društva. Pri dosedanji organizaciji našega kmetijskega zadružništva se je, najbrže brez namena, oziralo na to dejstvo — kajti skoro vse zadružništvo vidi v kmetu le producenta, le njega varuje, ojačuje — medtem ko se za kmeta kot konsumenta nihče ne zmeni. Vendar bi bilo zelo neumestno prezirati važnosti, katere ima kmetovalec kot konsument. Moderno denarno gospodarstvo že sega v najoddalnejše vasi in vasice — naturalno gospodarstvo se ob enem umiče. Kmetovalec ne porabi več svojih pridelkov za-se — temveč jih proda — z dobljenim denarjem si pa nabavi vse potrebno blago. In če se oziramo po kme-tiških delavcih, vidimo, da i oni zahtevajo denarno plačilo za svoje delo, z denarjem pa si potem nabavijo potrebno blago. Kmetovalec je toraj kot konsument postal uva-ževanja vreden činitelj in mi zadrugarji smo dolžni vso našo pozornost obračati njemu kot takemu. Tu pa srečamo mnogokrat starega znanca — oderuštvo. Svoje dni je bilo oderuštvo razširjeno kot denarno oderuštvo, po tem pa nastopa kot blagovno oderuštvo. To oderuštvo pa provzroča mnogo škode kmetovalcu, kakor tudi delavcu. Naše raiffaisenovke so izvršile pravo Herkulovo delo, kajti, kakor je Herkul osnažil egejski hlev —-tako so naše raiffaisenovke osnažile vasi in sela toli pogubnega denarnega oderuštva. Njim in le njim je bilo mogoče prodreti v najskritejša njegova skrivališča — ter ga odstraniti. Kakor je zadružništvo odstranilo denarno oderuštvo — tako tudi lahko odstrani blagovno oderuštvo —- in sicer po konsumnih društvih. Nečem vam tukaj predočiti slike blagovnega oderuštva — saj bi tudi slika ne bila lepa — pripomniti hočem le, da to oderuštvo najbolje cvete v onih krajih — kateri so oddaljeni od modernih prometnih sredstev; — kajti tam se posameznikom najlažje posreči bedo in nevednost konsumenta za svoje namene izrabljati. Ker pa smo mi južni Slovani tako srečni, da pogrešamo v naši sredini mnogokrat celo najpotrebnejša moderna prometna sredstva, zato je pa posebno pri nas cvetelo blagovno oderuštvo. Tukaj tudi tiči vzrok, zakaj so Jugoslovani jeli ustanavljati konsumna društva. Ko so se osnovala prva konsumna društva, žalibog naši kmetovalci in njih voditelji še niso imeli nobene praktične izkušnje — pogrešali so tudi zadružne zveze, katere bi jim zamogle pomagati pri ustanovitvi takih društev. Pred vsem pa še ni delovala „Splošna zveza avstrijskih zadrug11, katera bi jih poučila, eventuelno podpirala. Zato se ne smemo čuditi, da so ta društva le skromno životarila, da celo nekaterih od njih ni več. Kot pravi zadrugarji smo seveda iskali in tudi našli vzroke, radi katerih konsumna društva niso imela pravega vspeha. Najvažnejše vzroke hočem tu kratko omeniti. Pred vsem manjkala je vodjem konsumnih društev potrebna in zadostna trgovska izobrazba, zato so se pri naročbi blaga, pri spravljanji, pri prodaji, pri računstvu i. t. d. vrinili marsikateri pogreški. Bilo tudi ni nobene zveze, katera bi konsumnim društvom preskrbela blago, bila so pri nakupu docela sebi in trgovčevi milosti prepuščeni. Trgovec je z konsumnimi društvi kaj rad kupčeval — ker je imel računati na gotovo plačilo. Ker je pa trgovec kmalu spoznal, da vodje konsumnih društev o trgovini kaj malo razumejo — in je povrhu v konsumnih društvih še videl neljubega konkurenta — jim je z najmirnejšo vestjo natvezil najslabše blago Pri naročilih blaga godilo se je najčešće tako-le: Fino, elegantno oblečeni trgovski potnik pripeljal se je z nebroj kovčeki in često s krivim nosom — pred konsumno društvo. Vodjo prodajalne se pozdravi z „gospod kolega11, ponudi se mu par smodk, ob enem se mu pa za božič obljubi lepa obleka, saj se je nadejati dobre kupčije. Sedaj pokličejo načelnika; ta je najčešće popolnoma preprost kmet, ki pride naravnost iz hleva ali pa od polja. In na tega se sedaj vsuje cela vrsta častnih priimkov — gospod načelnik tu, gospod ravnatelj tam — tako dolgo, dokler ni mastno naročilo pisano in tudi podpisano. Pri blagovnem oderuštvu je bil glavni činitelj kredit. Ljudje so se navadili vzeti blago na upanje — in tako so storili tudi pri konsumnih društvih. 375 — Če bi bila imela konsumna društva zadostna lastna denarna sredstva, bi že še lahko nekaj časa dajala na upanje. Ker pa naša zadružna postava žalibože nima nobene točke, katera bi predpisala večje deleže pri konsumnih društvih, so se v pravilih določili deleži le po 1 K. Ker konsumno društvo ni imelo v deležih lastnih sredstev, je moralo iskati kredit, se zadolžiti — ogromne obresti plačati — dokler konečno ni bilo prezadolženo. Slednjič so jih tudi trgovci sovražili in preganjali. Trgovci so videli v konsumnih društvih svoje uničevalce. Zato so si snovali lastne organizacije, katere so imele nalogo nadzorovati in ovaditi konsumna društva. Če bi zamogli z rbntgejevimi žarki presvetiti registraturo tega ali onega ministerstva, kako mnogo ovadb o konsumnih društvih bi tu našli! Konsumna društva so kmalu uvidela, da tako ne more iti dalje. Zato so tudi poskušala in se trudila spoznale nedostatke odpraviti. Pred vsem so si poiskala zvezo, kateri so se priklopila; zvezo, katera jim je preskrbovala dobro blago, jih poučevala in revidirala — ter jim ob enem posojevala denar za primeroma male obresti. Jugoslovani imamo prilično 100 zadrug, katere so konsumna društva. Največ teh zadrug se je priklopilo „Zadružni zvezi“ v Ljubljani. Da je zamogla „Zadružna zveza11 bolje in obširneje skrbeti za konsumna društva, je osnovala posebno zvezo, ki se peča le z oskrbo blagovnega prometa. Zveza je zahtevala, da so se mali deleži po večjih nadomestili, — pri snovanju novih društev pa je določila — da se v pravila stavijo večji deleži. Konsumna društva so tudi nehala dajati na upanje, povsod se naj zahteva takojšno plačilo, kar se seveda more le polagoma uvesti. Tako so si konsumna društva zasigurala svoj obstanek, trgovcem pa se je napadanje otežkočilo. Sčasoma bodo trgovci, prisiljeni po konsumnih društvih, spoznali, da se mora trgovina popolnoma uslužiti ljudstvu, oziroma konsumentu, in da ne bo več prilike, da bi posamezniki obogatili. Konsumna društva morejo v trgovini provzročiti prevrat; one nečejo in ne morejo uničiti trgovskega stanu, one ga morejo le refomirati. Trgovec, ki ima danes sam odgovornost za svojo trgovino, naj bi se uslužbil pri konsumnih društvih; tu bi bil lahko v pravem pomenu trgovec, deloval bi lahko uspešno za blagor ljudstva — saj bi ga ne morila več misel na lastno zgubo, ob enem pa tudi ne bi zamogel več prežati — na obogatenje. Ker nečem, da bi se mi očitalo, da pojem pesem bodočnosti, hočem se povrniti k bistvu konsumnih društev. Kaj hočejo pravzaprav konsumna društva? Konsumna društva hočejo doseči, da se ljudstvu olajša oziroma poceni nabavljenje vsakovrstnega blaga in sicer tako, da društvo skupno nakupuje razno blago, katero potem po malem oddaja članom. — Proda naj se pa ne samo po ceni — temveč tudi dobro in nepokvarjeno blago. Konsumna društva hočejo torej konsumcijo izboljšati — omogočiti hočejo, da postane gospodarska, O konsumciji sami ne bodem izgubljal dosti besed ; saj mi gotovo nihče ne bode oporekal, da je kon-sumcija največje važnosti v narodnem gospodarstvu. Vsa naša produkcija je vendar le sredstvo, katero naj omogoči katerokoli konsumcijo. Konsumcija je končni smoter in ob enem tudi največji predpogoj produkcije — obe bi lahko imenovali sestri, katerih ena je od druge popolnoma odvisna. Ker torej konsumna društva stremijo, kmeto-valčevo konsumcijo izboljšati, kar tudi lahko dosežejo, če se po gori navedenih pogojih ravnajo, — hočem jih še enkrat kratko navesti: popolno pridruženje h kaki zvezi, večji deleži, prodaja le članom, in konečno prehod k lastni produkciji, stavim sledeči predlog, s prošnjo, da se sprejme: „Prvi avstrijski gospodarski zadružni shod, pri-pozna, da so konsumna društva važno sredstvo v svrho zboljšanja konsumcije kmetovalcev — in priporoča zato, da se organizaciji konsumnih društev obrača največjo pozornost.11 To je toraj oni grozni referat, ki je razburil duhove nekaterih slovenskih obiskovalcev zadružnega shoda, — ki so sicer nastopali kot zastopniki celjske zveze — ta je napolnil nekaj predalov zadružništvu nasprotnega časopisja. Predlog bil je odklonjen, pa ne radi tega, ker je g. Andrej Gabršček iz Gorice, ki je tudi zastopal celjsko zvezo, rotil Cehe, naj glasujejo proti predlogu, temveč radi tega, ker se je zadružni shod vršil na Dunaju, kjer se je par dni prej demonstriralo proti konsumnim društvom. Vrh tega je bilo največ zborovalcev iz Nižje-avstrijskega in Moravskega, kjer konsumnih društev ne poznajo, temveč kot kmetijski dogmatiki, snujejo samo le strogo kmetijske zadruge. A tudi tam niso proti snovanju konsumnih društev kmetovalci, nasprotovali so samo le trgovci, gostilničarji, učitelji in drugi, ki so zastopali zadruge. Na shodu navzoči kmetovalci so se pa za kon-sumne zadruge ogreli; po zborovanji prišli so k referentu ter mu izjavili, da so le voditelji njihovih zadrug proti konsumnim zadrugam, kmetovalci sami pa si je želijo. Naprosili so toraj referenta, da na prihodnjem zadružnem shodu spet predava o kosumnih društvih. _ 376 — Z v e zin a skupščina, dne 20. avgusta 1906. (Konec.) 5.) Volitev šest članov zvezinega odbora. V smislu pravil izstopijo iz odbora gospodi: Frane Jaklič, dr. Matko Laginja, Franc Stanovnik, dr. Ivan Šušteršič, Anton Žumer; pred skupščino je umrl vrh tega Zvezin podpredsednik g. Josip Jeglič. Vsled tega ima voliti skupščina šest članov odbora. Skupščina sklene soglasno z ozirom na § 27. 4. odstavek zadružnih pravil, da se volitev izvrši per aclamacionem. Skupščina izvoli nato per aclamacionem v Zvezin odbor sledeče gg.: Fran Jaklič, dr. Matko Laginja, Ivan Mah ulja, dr. Vladislav Pegan, Ivan Stanovnik, dr. Ivan Šušteršič. 6. Volitev nadzorstva. Skupščina sklene soglasno, da se tudi nadzorstvo voli per aclamacionem, ter voli v nadzorstvo per aclamacionem sledeče gg.: Iv. Hladnik, Ivan Podlesnik, Matija Rant, dr. Viljem Schweitzer, Konrad Texter. 7. Poročilo o revizijah, koje je izvršila Zveza pri svojih članicah. Uradni ravnatelj g. Ivan Rožman poroča kot nadrevizor o izvršenih revizijah. Poročevalec navede vse najdene nedostatke ter iste tudi pojasni. Pri vsakem nedostatku navede, kako naj se iste odpravi. Skupščina vzame poročilo na znanje ter priporoča, da se na podlagi najdenih nedostatkov priobčijo v „Narodnem gospodarju11 primerna navodila. 8. Prememba pravil. Skupščina soglasno sklene premembo pravil v §§ 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 17, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 38, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 48, 49, 52, 53, 54. Namen te premembe je bil, omogočiti Zvezi ustanovitev podružnic v pojedinih deželah, kakor tudi razširiti članstvo tudi na druga gospodarska podjetja n. pr. živinske zavarovalnice itd. 9. Slučajnosti. Župnik g. I. Kolarič, zastopnik hranilnice in posojilnice v Laškem, predlaga, naj se ustanovi pri Zvezi poseben likvidacijski zaklad, s kojim bi se omogočilo zadrugam, ki so prisiljene se razdražiti in to ne po lastni krivdi, gladka likvidacija. Ta predlog se odkaže zvezinemu načelstvu, da ga pri jedni bodočih skupščin postavi na dnevni red. S tem je bila zvezina skupščina končana. Predsednik se zahvali vsem skupščinarjem za vztrajnost, ker se je skupščina vršila več ur ter izreka veselje, da so skupščinarji opetovano posegli v debato, vsled česar je skupščina bila jako živahna. Nato zaključi predsednik skupščino. Po skupščini se je vršil skupen obed, kojega je priredila skupščinarjem del. družba „Union11. Pri skupnem obedu dr. g. Krek nazdravi vsem zadružnikom, prijateljem, sovražnikom, ki nam dajejo korajžo, nazdravi zlasti zastopnikom hrvaških zadrug in navzočemu Srbu, češ, uresničuje se beseda nad nami: Od Triglava do Balkana. G. Faschingbauer nazdravi „Zadružni zvezi11 in njenemu načelniku. G. dr. Laginja nazdravi gostoljubnemu predsedniku „Uniona11 g. dr. Gregoriču, ter predlaga, da navzoči to gostoljubnost plačajo v tem, da nabero med seboj prispevek za „Družbo sv. Cirila in Metoda11. Udelež-niki so takoj zložili lepo svotico za slovensko in istrsko „Družbo sv. Cirila in Metoda11. G. dr. Gregorič vzpodbuja zadružnike, naj s prihranki svojih društev podpirajo industrijalna domača podjetja s tem, da jemljejo delnice. Tako bomo postali v svoji deželi svoji gospodarji, če ne, bo tuji kapital, ne pa domači, porabljal prirodne sile naše domovine. G. Kolar nazdravi g. dr. Laginji, požrtvovalnemu rodoljubu, možu poštenjaku, ki s svojim nesebičnim delom toliko koristi istrskemu ljudstvu. G. Vrsalovič (Brač) zahvali Slovence za sprejem ter naglaša, da je dalmatinsko zadružništvo začelo procvitati šele s tistim trenutkom, ko se je zvezalo s slovenskim; pozdravlja brata Srba g. Maksimoviča, ki je, dasi pravoslaven, prišel med nas in vidi, da delamo tu vsi po istih načelih za resnično korist ljudstva. Izkušnja uči, da tista društva, ki se tesno oklepajo „Zveze11, prospevajo, druga pa ne. Sedanji napredek nam kaže, da bomo premagali vse težave in si priborili gospodarsko svobodo. G. Rožman prebere došle brzojavke, ter nazdravi jugoslovanski gospodarski vzajemnosti. G. Hanibal Škerlj (Trst-Sv. Ivan) v imenu sve-toivanskih rodoljubov zahvaljuje „Zadružno zvezo11, da se je ž njeno pomočjo začelo zadružno življenje v njegovem kraju; posebno pozdravlja zvezo s Hrvati in Srbi. G. dr. M. Laginja naglaša, da je zadružna organizacija v pomoč bednemu narodu, in zato je prospela baš zaradi tega, ker so ji od začetka stali na čelu siromaki in ne bogatini. V Istri smo začeli z borimi 600 gld., in prošlo leto je imela puljska posojilnica že 3 milijone prometa. Sedaj imamo v „Zadružni zvezi11 pomoč za visoke svote brez težav. Ta napredek je skoro neverojeten in kaže, kakšna moč je v zadružni ideji. Zato pa bomo delali, da postane vedno tesneja zveza Istre z „Zadružno zvezo11. Sledile so še razne napitnice in slednjič so se razšli zborovalci, veseli dosedanjih uspehov in polni nad za bodočnost. — 377 r5 k e a- nL e id poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec oktober 1906. Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge P o soj ila Število članov I m e vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K I V K V K V K v K V K v K v Badema 3904 79 1897 39 4802 18 2470 121 10 1311 35 217 07 Barban 3119 44 3346 17 6465 61 20 -- — — 1800 — 806 — 346 Baška 107321 73 102757 47 207079 20 95892 63 27324 60 6316 — 4319 32 170 Beram 5841 90 5476 92 11318 82 4780 — 707 — 4610 — 581 42 112 Biograd Blagovica ? 3383 39 5140 — 8523 39 196 — 181 — 4954 — 2950 — 384 Bled za blejski kot . . . 29341 68 29095 90 58437 58 6254 — 3801 08 6254 — 3490 — 171 Bloke 15516 83 13023 40 28540 73 4908 — 3034 43 7800 — 9086 35 371 Boh. Bistrica .... 15950 81 17371 13 35321 94 6919 52 10666 35 4800 — 2230 — 104 Boljun 29938 64 29204 54 59143 18 11424 51 7376 18 13766 28 3718 34 76 Boljunec 6813 28 6585 40 13398 68 555 — 470 — 6040 — 283 50 116 Borovnica ..... 11062 92 11011 81 22074 73 5045 — 1580 15 6900 — 1520 — 296 Buzet 40593 87 37668 21 78262 08 26513 — 16977 24 15565 07 12451 37 7 Cerklje 21911 62 13272 74 13184 36 8981 70 3611 32 600 — 6174 03 287 Cirknica Cres ? 48684 78 33769 72 82451 50 16027 55 18282 39 15090 — 1840 — 511 Col 2133 &0 2010 — 4143 50 1970 — 510 — 1500 — — — 91 Čatež 14579 08 13995 15 28574 23 4594 — 3467 18 2350 — 2600 — 123 Češnjica Cermošnice . . . . ? 17416 91 16468 75 33885 66 9700 — 7856 99 6300 — 1482 — 169 Crnivrh 28360 38 27035 77 55096 15 3949 06 4305 14 20579 75 5601 75 200 D. M. v Polju .... 5512 33 6242 39 11763 72 2832 10 2096 11 1100 — 850 — 54 Dobrepolje 67847 50 68309 88 136157 38 17450 — 4202 83 53781 64 9940 — +3 Dobri nj Dobrunje ? 177808 54 176992 46 354801 — 99869 05 57001 72 36842 — 26750 49 370 Dolsko ...... 3405 86 3270 30 6676 16 2770 — 140 — 2080 — 560 — 37 Domžale 10993 24 11344 86 22338 10 5912 74 7494 29 3730 — 1605 — 228 Draga 3200 38 6865 45 10065 83 2422 — 1255 — 3600 — 600 — — Dračevica 34647 74 33447 92 68095 66 14117 05 4197 63 13815 36 7346 32 — Dubrovnik 100986 31 101878 54 202873 85 15462 50 3431 34 35191 — 32457 — 504 Fara pri Kostelu . . . 7031 45 6874 06 1305 51 5917 — 940 — 2902 29 — — 76 Frankolovo Gradac ? 9416 49 8792 82 18209 31 4265 75 3460 24 3758 30 1312 — 198 Gojzd ....... 4386 76 4260 — 8646 76 4260 — 40 — 200 — — — 55 Gore 2949 52 3728 36 6677 88 1918 — 469 30 1252 — 930 — 70 Gorica cent. pos. . . . 183738 07 181932 70 365670 77 53089 81 39217 68 33943 58 10458 63 1206 Gorje 9341 54 8857 78 18199 32 2618 — 4855 61 3905 39 460 — 414 Horjul 6599 20 5084 81 11684 01 2520 20 2241 95 1047 55 1158 30 309 Hrenovice 7564 44 6787 32 14351 76 4721 — 1358 94 2400 — 542 12 — Idrija 6534 79 7999 81 14534 60 4031 10 2043 65 5920 — 1728 — 145 Ig 12952 10 13712 50 26664 60 7477 87 4300 75 6400 — 2378 — 277 Izlake 12233 86 8577 12 20810 98 5595 — 5166 20 3300 — 3440 — 225 Jesenice ..... 16529 12 10141 35 26670 47 7145 — 4574 89 5000 — 76 — 139 Kamnik I. okr. . . . 37829 41 30244 27 68073 68 17838 50 13678 62 11182 56 8229 78 778 Kamnik, hran. in pos. . 30747 13 31407 76 6515 89 24320 85 7467 28 10635 17 61 50 77 Kanal 13946 — 8947 88 22893 88 8006 84 6322 28 2550 — 1143 50 +4 Kandija 73985 46 75063 50 149048 96 35674 18 22472 541 35780 — 12003 16 1654 Kaštelir 39433 61 37003 43 76437 04 23773 — 13704 68 22689 — 7463 — 191 Kazaze 1166 30 1030 83 2199 13 650 — 432 83 200 — — — 21 Kievo 28175 25 28118 94 56294 19 14783 16 11495 99 29213 — 3346 25 174 Knežak 12168 42 18359 83 30528 25 10452 — 5792 62 4080 — 254 — 217 Koljane 69678 20 66639 65 136317 85 2962 67 938 48 31345 26 2387 34 193 Komenda 4983 81 7096 17 12079 98 3066 06 3148 — 1100 — 200 — 82 Košana 9557 55 7880 •77 17438 32 7631 67 2680 77 5200 — 1160 — 404 Kotor 189211 15 187555 98 376767 13 18976 76 7096 06 38891 90 33821 90 111 Kranjskagora .... Krk ? 21442 15 19607 87 41650 02 10226 25 9012 41 7420 — 800 — 308 Krka 7125 29 10689 67 17814 96 6414 — 407 80 900 — 447 54 95 Križevci Laško ? 178579 77 167787 48 346366 75 119123 96 79959 39 50100 — 8500 4 Leskovec 7960 86 7714 24 15675 10 2670 — 3868 06 2771 — 1231 — 326 Leskovica 5241 37 4992 24 10233 79 2182 — 543 48 3440 70 1860 16 87 Lindar Livade ? 1505 14 1655 18 3160 32 607 70 40 465 153 22 79 Preiemki Izdatki Denarn promet Hranilne vloge Posojila O > o I 111 o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C 3 'O K 1 h K h K h K I h K h K h K h Ljubljana — Ijud. posoj.. 1860289 81 1780865 79 3641095 60 349953 21 227078 65 47967 07 55442 07 2167 „ -Vzaj.pod. dr. ? Ljubno 50608 27 50320 11 100928 90 6210 5396 05 5800 28790 183 Loškipotok na Taboru . 9990 26 14235 59 24225 85 8909 — 905 69 2260 — — — 121 Lukovica 7291 97 6598 34 13890 31 4600 — 3720 72 2850 — 100 — 98 Mali Lošinj 113029 63 109496 02 222525 65 72799 68 36643 69 42492 — 19607 — 289 Marenberg 6074 48 5028 80 11103 28 1941 — 536 84 1327 36 1705 93 334 Medulin 6786 11 5476 26 12262 37 4257 — 2735 37 1940 — 1868 — 346 Mengeš 15344 21 1185 99 27150 20 8923 — 5417 10 800 — 1222 — 417 Metlika 11068 47 18018 21 29086 68 3968 30 8619 36 8750 — 4610 41 4 Mokronog 11711 46 9307 36 21018 82 9208 — 4379 20 7100 — 1788 — 178 Moravče 8924 — 8428 — 17352 — 7280 — 200 63 2200 — — — 301 Mošnje 3107 46 1764 22 4871 68 3066 — 609 66 150 — — — +1 Nerezine 110405 46 110336 41 220741 87 71252 60 38464 34 27203 — 6751 57 116 Nadin 5313 31 5280 98 10594 29 3984 17 1143 96 3244 63 569 67 28 Naklo 522 — 2 20 524 20 505 — — — — — 2 — 53 Omišalj 166022 14 173161 44 339883 58 143990 90 65731 36 16806 71 13501 79 7 Oprtalj ? Pazin 82696 75 78016 17 160742 92 53755 37 28102 29 20293 47 9511 27 Pag 77566 45 77565 54 155132 39 114207 29 45623 24 102629 14 12433 82 161 Pišece 3366 28 2191 88 5558 16 1040 — 707 80 1472 — 1949 — 789 Planina 1011 57 889 19 1900 76 781 20 888 23 — — 124 — — Polhov-Gradec .... 6673 20 12348 81 19022 01 4190 — 4043 70 400 — 440 — 151 Pomjan 6138 53 5928 32 12066 85 1484 — 190 — 4861 — 20 — 81 Poljane 19063 39 22332 05 41395 44 9589 62 4310 62 10680 — 6210 — 411 Podbabje 855 — 738 93 1593 93 60 — — — 560 — — — 100 Preddvor 1220 — 1411 — 2631 — 663 — 80 — 400 — 200 — 69 Proložac-Postranje . . 2069 — 1766 — 3435 — 59 — — — — — — — 1341 Preska 1686 09 1649 75 3330 84 1060 — 50 — 740 — 40 — 90! Pločice-Konavlie . . . 47244 22 47203 15 94447 37 41573 91 6853 41 58214 78 4499 28 84 Pulj 128226 71 124745 25 252972 06 66467 52 23076 75 42834 57 13939 79 +15 Punat 19958 07 22103 45 42061 52 14981 85 6807 — 500 — 810 — 44 Radeče 23198 96 21987 97 45186 93 11925 70 4486 24 12151 52 9170 12 504: Rab 7178 80 7142 42 14321 22 4544 80 200 — 2220 — 2479 77 513 Rečica 27334 56 23530 25 50864 81 13848 06 19518 14 1640 74 2243 — 408 Ribnica 39086 26 34145 92 73232 18 16281 77 14056 51 11750 — 1920 — +o Ricmanje 1102 07 376 15 1478 22 — — — — 310 — 870 — 199 Roč 13811 04 7317 68 21128 72 100 — 2265 28 1970 — 675 22 266 Rob 7334 58 6173 91 13508 49 3301 58 3485 24 2550 — 1380 — 203 Rogoznica 4724 95 4021 26 8746 21 45 70 1502 21 2515 01 1474 48 121 Rova 1538 88 3120 13 4659 01 831 — 764 75 640 — 620 — 235 Rovte 10923 83 7366 27 18290 10 1641 • — 4271 99 920 — 530 — 200 Selca na Braču . . . 82813 82 75819 21 158633 03 50569 68 15708 55 16120 — 840 — 101 Selce 10920 72 17203 06 28123 78 8286 — 4267 19 1800 — 2081 50 320 Semič 15655 98 14608 53 30264 51 7424 60 9887 47 4430 — 2760 26 +3 Senožeče 3005 52 2719 51 5725 03 200 — — — 2540 — 2640 — 319 Sevnica 16234 40 22039 72 38274 12 9236 — 6029 — 5308 — 4619 — 19981 Slov. Gradec 4535 26 4740 05 9275 31 2130 — 768 — 1170 — 152 07 105 Smlednik 3170 52 4031 63 7202 15 2520 50 1153 83 175 — 40 — +2 Sorica 1516 83 1566 — 3082 83 480 — 1226 — 340 — — — 39 Srednjavas 21883 95 22189 12 44073 07 10608 30 8864 47 5964 32 1040 75 388 Slaraloka 19855 21 17114 34 36969 55 10583 — 6590 73 1400 — 2600 — 226 Stari grad 37699 20 32084 45 69783 65 21339 — 9314 — 5700 — 4480 — ll Stari trg 33418 68 28003 29 61421 97 19146 47 8276 03 5650 — 3917 59 557' Struge 3929 43 3596 40 7525 83 3484 — 1781 30 800 — 40 69 +1 Sv. Ema 1330 92 1134 98 2465 90 520 — — — 1100 — 524 60 199 Sv. Ivan 11860 20 14483 55 26343 75 4207 60 1610 — 12853 — 927 — 193 Sv. Križ pri Kaštav . . 4086 41 3601 64 7688 05 360 80 — — 3600 — — — 71 Sv. Jakob ob Savi . . 4581 54 5360 27 9941 81 1516 — 381 87 2420 — — — 147; Sv. Križ p. Kostanjevici ? Sv. Križ pri Litiji. . . 21166 35 18646 84 39813 19 4159 27 14471 31 4160 365 80 378 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 17950 27 14791 40 29741 67 10708 33 5940 51 4700 — 2508 — 221 Sv. Jurij pod Kumom . 9856 57 9840 — 19696 57 7900 — 2690 — 150 — — — 56 Sv. Jurij pri Kranju . . 10946 73 11032 82 21979 55 5528 — 5673 35 4321 — 700 — 315 Sv. Kunigunda .... 12622 27 12460 72 25082 99 7158 20 6319 19 1100 — 580 — 90 Sv. Lenart 26152 57 26284 84 52437 41 16689 39 11121 38 6760 — 5523 — 2059 Šebrelje 6579 13 6525 11 13104 24 3710 — 1877 94 981 — 1042 40 111 Škocijan 7610 81 7262 92 14873 73 2519 44 2435 33 4700 — 1287 — 755 Škofjaloka 12975 32 13076 62 26051 94 5068 — 1522 35 800 — 6600 — 74 Šmarije 9405 98 11389 29 20795 27 4620 — 6607 20 4650 — 320 30! 1 ITI O Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila • o > “ o prumei vloženo vzdignjeno dano vrnjeno 5 J >ZT) »o K V K V K V K V K V K V K v Šmartno pri Kranju . . 18106 53 15538 85 33645 38 6962 1456 11480 50 Šmartno pri Litiji. . . 5609 52 6170 24 11779 76 1714 — 2896 94 3200 — 726 25 2 Šturije 6227 22 5947 49 12174 71 2679 — 2351 04 3550 1419 34 Štokovci 7912 48 8234 72 16146 75 — — 200 — 5158 90 2947 57 321 Št. Ilj pod Turjakom 18753 58 18681 24 37434 82 5595 88 3172 38 13996 — 2826 28 202 Št. Janž 2150 57 1890 70 4041 27 550 — 240 — 130 50 1470 — 150 Št. Jernej 28244 45 25096 94 53341 39 14349 78 6491 44 11908 — 5518 — + 11 Št. Lambert 681 42 687 — 1368 42 679 82 55 — — — — — 8 Št. Peter 26858 35 62992 21 53850 56 8939 27 14681 07 6840 — 4942 — 450 Št. Piupert 4046 48 4473 47 9519 95 2076 — 1946 — 2480 — 588 — 229 Št. Vid pri Zatičini . . 39229 17 39775 19 79004 36 26946 85 16485 13 7400 — 3986 74 413 Št. Vid nad Ljubljano . 18078 23 12189 60 30267 83 17227 13 — — 1200 — — — 40 Tinjan 3012 41 1270 — 4282 41 1090 — 120 — 1150 — 1701 —■ 262 Tomaj 11252 78 10603 76 21856 54 4964 — 5916 85 4610 — 440 — +3 Tomišelj 10590 30 9614 10 20204 40 2466 — 5894 10 3200 — 776 — 354 Toplice 3176 88 3559 55 6736 43 2108 — 2063 40 1530 — 20 — +5 Trebelno 6482 62 5317 11 11799 73 3536 28 2997 68 2220 — 80 — 240 Trnovo 26773 57 28793 30 55566 87 8400 42 7947 42 15459 54 8350 08 750 Tržič 7943 67 5586 78 13530 45 6033 41 2544 33 — — 8292 — 175 Tržišče 5151 89 3954 13 9106 02 1630 40 3029 — 860 — 500 — 165 Tunice 3615 88 2257 36 5873 24 1104 — 642 62 600 — 1060 — 48 Vabriga ? Velike Lašče .... 38958 49 35957 97 74916 46 17506 77 14646 93 7626 76 1287 26 240 Veliki Lošinj .... 24594 46 24481 60 49076 06 10543 28 8349 34 2140 — 170 — 70 Vipava 35303 60 34486 84 69690 44 13560 60 25166 92 8665 — 3206 — 1174 Videm 4003 85 3321 85 7325 70 3220 — 3200 78 120 — 555 58 — Višnjagora 20847 86 18134 63 38982 49 10008 — 10065 43 6820 70 3508 36 — Vojsko 2195 46 2704 53 4899 89 1284 08 213 — 2489 84 220 — 34 Vodice (Dalmacija) . . 29625 93 29457 06 59083 99 51337 94 16094 38 111373 91 18315 75 342 Vodice 2778 33 2849 21 5627 54 2572 — 844 44 — — 185 — 81 Vrbnik 87138 76 85739 94 172878 70 52469 27 22224 26 38883 — 23154 59 330 Vrhnika 26757 29 21638 46 48395 75 18451 30 7616 64 2250 — 2522 03 —2 Vrlika 39402 74 3S855 41 78258 15 12274 95 200 — 58306 47 9251 87 252 Zagradec . . . . . . 5356 22 4412 98 9769 20 3043 — 2135 62 1250 — 1270 — 167 Zagorje ob Savi . . . 4339 45 4327 37 8666 82 3686 — 774 — 1041 32 600 — + 1 Zatičina 4987 18 4953 15 9940 33 1285 — 30 — 3420 — 420 — 70 Zg. Besnica 6031 18 5962 81 11983 39 2542 — 326 59 3431 1088 01 51 Zg. Tuhinj 3694 18 3581 61 7275 79 3255 — 1874 31 200 — 414 — 181 Ždrenj ? Žiri 16386 02 19563 10 35949 12 7134 19 12937 98 6480 4610 277 Žminj 2092 85 2570 — 4662 85 — — 50 — 1060 — 1849 85 240 Župa Raščane .... 8742 — 6730 41 15472 41 2802 65 — — 22887 31 426 89 81 Žužemberk 19633 55 19008 53 38642 07 12574 4029 04 2940 3296 500 Podpore. „Zadružna zveza“ prejela je od c. kr. poljedelskega ministerstva za 1. 1905 in 1906 podporo K 20.000'—. če tudi je ta podpora z ozirom na zvezin delokrog majhna, daje vendar najjasnejši odgovor na različne napade. Mlekarska zadruga v Skofj iloki prejela je podporo po K 5000—. Tej zadrugi grozila je že propast, saj je imela na dan že komaj 100 litrov mleka. Leta 1903 pristopila je k „Zadružni zvezi11, ki se je takoj lotila sanacije. Danes ima mlekarska zadruga že krog 2000 litrov mleka na dan in je postala jedna najboljših mlekarskih zadrug. Kmetijsko društvo v Vipavi dobilo je K 4000 podpore in 4000 K brezobrestnega posojila. Zadruga je storila največ v prospeh vinoreje. Osrednja zveza nemških gospodarskih zadrug na Češkem. Ta zveza je največja nemška zadružna zveza v Avstriji, nadkriljuje jo samo češka zveza v Pragi. Koncem leta 1905 imela je 671 zadrug s 2166 deleži. Promet: K 87,681.147-98. Tekoči račun s zadrugami: Vloge: K 13,275.428-69. Kredit: K 8,0922.78-06. Zveza ima lastni dom v Pragi, ki se po bilanci ceni na K 163,204 —. Srbska gospodarska društva na Ogrskem. Srbska gospodarska društva na Ogrskem imajo svojo lastno Zvezo. Ta je imela koncem leta 1905 235 včlanjenih društev, vsa društva so imela 7227 članov, za kron 69.482.— vplačanih deležev in kron 54.326:— rezervnih zakladov. Med člani je bilo: 6399 kmetovalcev, 104 duhovnikov, 129 učiteljev, 1 učiteljica, 140 trgovcev, 455 drugih. GOSPODARSKO BERILO. Bansko in Švedija, uzorni poljedelski državi. (K o n e e.) Š v e d i j a, sosedna država Danske, se ravna po vzgledu Danske in uporablja vsa sredstva za povzdigo kmetijstva. 1. Stremljenje za povzdigo ljudske izo brazbe. Ljudske visoke šole obstoje v Švediji odi. 1868., v celem je v Švediji 29 ljudskih vseučilišč. Izmed teh 14 združenih z kmetijskimi šolami, 25 vseučilišč ima tudi tečaje za dekleta. Učenci morajo pri vstopu dopolniti 18. leto, učenke 17. leto. Najimenitnejša je ljudska visoka šola v Hvilau, ki obstoji iz sledečih oddelkov: 1. za moške Ljudska visoka šola (učni čas november—april), kmetijska zimska šola (november—april), tečaj za kontrolne asistente (maj), tečaj za majhne posestnike (14 dni meseca februarja). 2. Za ženske: Ljudska visoka šola (maj—juli), gospodinjska šola (juni—avgust). Leta 1904/5 je bilo na tem zavodu 214 učencev in učenk. Cilji in uredba ljudskih vseučilišč so isti, kakor na Danskem. Razun teh se nahaja v Švediji več strokovnih kmetijskih šol. Najimenitnejši je kmetijski zavod Al-narp, ustanovljen 1. 1859., ki obstoji iz višjega in nižjega kmetijskega oddelka, višjega in nižjega mlekarskega oddelka, vrtnarske šole, podkovske šole in mlekarske šole za ženske. V Švediji je tudi več šol za kravarje. Pouk je praktičen in teoretičen in traja jedno leto. Šole so večinoma ustanovljene na kraljevih domenah in uživajo podporo od 26 kmetijskih družb ; vsak okraj ima svojo kmetijsko družbo, ki pospešuje kmetijstvo dotičnega okraja z prirejevanjem razstav, oskrbovanjem črednih knjig, ustanovitvijo in nadzorstvom kontrolnih društev, podpiranjem poskusnih polj, vzdržavanjem oz. podpiranjem kmetijskih šol, nastavljanjem konsulentov itd. Predsednik, odbornik in uradniki družb se volijo od udov. Glavne dohodke dobivajo od prodaje žganja. Dobiček iz prodaje žganja se razdeli in sicer smejo delničarji žganje-prodajalnih delniških družb le 5°/o dividendo jemati; od ostalega čistega dobička pripade 5/io občini, 2/io okraju, 2/io državi in 1/io kmetijski družbi. Ta dobiček je znašal 1. 1904. 1,424.000 d. kron; k stroškom družb pa je prispevala država tudi 1/2 milijona d. kron. 2. Zavod za odgojo, zboljšanje in upeljavo boljših rastlinskih vrst. V Švediji je švedsko društvo za odgojo semenja v Svaldf. Semena tega zavoda niso samo razširjena v Švediji, ampak tudi v Nemčiji in Avstriji. Ta zavod izvršuje iste naloge, kakor zavodi na Danskem. Prodajo in razpošiljanje semenja oskrbuje semenska delniška družba, strogo trgovsko podjetje, katero razpolaga z veliko trgovino in skladišči. Vsaki pošiljatvi se pridene spričevalo, katero vsebuje lastnosti vsebine. 3. Za povzdigo živinoreje skrbijo središča za pleme živine, čredne knjige, pre-movanje živine, 305 kontrolnih društev (prvo usta- novljeno po danskem vzgledu 1. 1898.), velika pozornost glede zdravja živine in skrb za proizvajanje zdravstvenim zahtevam odgovarjajočega mleka. Zadnjo nalogo vrši družba za preskrbovanje mleka v Stockholmu in delniška družba Separator. Pri krmljenju krav se ozirajo kakor tudi na Danskem na množino mleka, katero dajejo posamezne krave na dan; čim boljša mlekarica je krava, tem boljšo krmo dobi. Povprečno daje jedna krava nad 4000 kg mleka z približno 39j'o tolšče na leto. V hlevih se skrbi za dovolj zraka, svetlobe in za snago. 4. Zadružništvo v Svediji je pecej razvito, akoravno ni na tako visoki stopinji kakor na Danskem. Najvažnejše zadruge so bikorejske zadruge, katere dobivajo od države brezobrestna posojila za dobo 3—5 let in se morajo zavezati vsako leto določen obrok posojila odplačati, razun teh še deluje mnogo mlekarskih in drugih zadrug. Čeravno so podnebne razmere na Danskem in v ►Svediji dosti manj ugodne, kakor pri nas, vendar vidimo v vseh kmetijskih panogah velikanski napredek. Povzdiga take izobrazbe, izkoriščanje vseh iznajdb in pridobitev znanosti ter zadružništvo so ustvarili ugoden gospodarski položaj in trden, dobro stoječ kmečki stan; tem činiteljem moramo tudi Slovenci posvetiti večjo pozornost! Vlado Pušenjak. Gospodarski odnošaji u Istri. Kao što je Istra u svemu zemlja iznimaka, tako je i u gospodarskom pitanju; pak pisuć o njezinim gospodarskim odnošajima, treba da razlikujemo gospodarske odnošaje talijanskog i gospodarske odno-šaje hrvatsko-slovenskog življa. Da li to nije absurdnost na potencu, kad se mora i u gospodarstvu praviti razliku med dvim narodima, koji istu zemlju obitavaju i koji su tjesno vezani jedni na druge? A ipak je na žalost u Istri tako. Za gospodarsko podignuće Istre, ustrojilo se pred kakvih 20 godina nekakvo gospodarsko-poljodjelsko vijeće sa sijelom u Poreču. Isto dobiva godišnju potporu i od pokrajine i od vlade. A1 akoprem to kulturno vijeće već 20 godina opstoji, to ga Hrvati i Slovenci jedva po imenu poznadu, pošto se ono za njih ni najmanje nebrine, dapače im više puta u gospodarskim pitanjima još i smeta. Njemu je u glavnom pred očima talijanski šovinizam, postavio si za zadaću da je Istra jedino talijanska zemlja, gdje Hrvati i Slovenci, akoprem su po broju pučanstva u večini, nesmiju ne pisnuti, nego bi morali ostati ne- kadanji šćavi. Sva svoja izvješća, sve svoje gospodarske naputke sastavlja jedino u talijanskom jeziku, čime se dakako hrvatski ni slovenski kmet nemože ni najmanje okoristiti. Kao žile razvodnice tog kulturnog vijeća, ustrojile se u pojedinim kotarima kotarske gospodarske zadruge, da se brinu za gospodarsko podignuće pojedinih kotara. Neke od tih zadruga, kao što je i naravno, došle su u hrvatsko - slovenske ruke, al te imadu upravo u kulturnom vijeću svoga najvećega protivnika, da nemogu onako napredovati kako bi želile i kako bi morale, akoprem mogu služiti za uzor talijanskim kotarskim zadrugama. Iz početka nije kulturno vijeće ni hćelo primati njihovih dopisa pisanih u hrvatskom ili slovenskom jeziku, a sada, ako ih na velike prosvjede kod vlade nekako i prima, odgovara jedino u talijanskom jeziku. Presjednici tih hrvatsko - slovenskih zadruga prisiljeni su već više godina niti nepolaziti glavne skupštine tog kulturnog vijeća, gdje bi morali biti glavni zavjetnici, pošto su uvideli, da je ista mu više pred očima talijanska politika, nego li gospodarski napredak našega naroda. Uz kulturno vijeće ustrojila se u Poreču i zemaljska poljodjelska škola, al i ta isključivo za same talijane, pošto se hrvatskomu i slovenskomu jeziku nije dalo u istoj ni najmanjeg mjesta, tako da kroz skoro 20 godina njezinog opstanka, nije se naš narod s njome ni najmanje okoristio. A za uzdržavanje svega toga doprinašaju i Hrvati i Slovenci Istre svoj dobar dio, pošto pokrajinske namete moradu i oni plaćati, neuživajuć od toga nikakve koristi. K tomu sva vladina godišnja potpora ide opet jedino u korist Talijana, pak da su to zdravi gospodarski odnošaji? Da će se naš narod uz takve prilike gospodarski podignuti? Pamet čovjeku stane, a srce uzavrije kad počme o tomu razmišljati. Nek se nagje jedna pokrajina, u kojoj se što sličnoga dogadja. U drugim pokrajinama, gdje živu po dvoje narodnosti, gospa se je vlada pobrinula, da budu i dva kulturna vijeća ili dva odjela: jedno za jednu, drugo za drugu narodnost. Tako je u Češkoj, Moravskoj i Tirolu. Al Istra mora biti i u tomu iznimka. Nek se i nama Hrvatima i Slovencima Istre dade posebno kulturno vijeće ili nek se za nas ustroji posebni odjel, pak ćemo na miru pustiti naše susjede Taljane, al ovako svečano protestiramo pred cijelim naobraženim svijetom proti toj nepravdi, koja nam se i na istom gospodarskom polju čini. Opći je opravdani vapaj u Dalmaciji, da ju je vlada gospodarstveni posve zapustila, dapače u koliko se čita, uvideli su to već jednom i u samom Beču, te sad ustrajaju i pozivlju nekakve ministarske en-kete, pređlažuć milijune za gospodarsko podignuće Dalmacije. Bude li od toga brašna pogače, mi se tomu od srca radujemo, da i Dalmacija već jednom stupi u kolo drugih austrijskih naprednih pokrajina, al opet dvojimo da li se tu što ozbiljnoga misli, pošto v Istri, koja je prava susjeda Dalmacije i koja je gospodarstveni još zapuštenija od nje, niti se govori, niti ju se spomnije. Ili se misli Istru prepustiti njezino sudbini, nek gospodarski posve propade, nek se naš narod sav izseli u Ameriku, kako je već do-brahno počeo. Čovjek se zbilja mora čuditi žilavosti našoga siromašnoga naroda, kako se uz toliki nehaj gospodarstveni još nekako drži. Najpre zapušten, dapače gospodarstveni tlačen kroz cijela tri stoleća od mletačke vlade, koja se je za njegovo gospodarstvo toliko brinula, da je dala izsjeći malne sve šume. Iza toga došla austrijska vlada, pak evo već preko jedno stoleće njezine uprave, čime se može Istra pohvaliti, da je u gospodarstvu od nje dobila? Istarski kmet plete još kotac, kao što ga je pleo pred sto godina njegov otac, i dok su druge pokrajine silno pokvočile u gospodarskom napretku, naš je narod žalibože još uvijek onaj stari mučenik, koji nemože uz sav svoj mučni rad kraja s krajem spraviti. Nije tomu kriv tobožnji konservatizam našega naroda, da se neće da prihvati novotarija, kako ga se obično bijedi i od iste vladine strane, jer su svi narodi po prilici jednaki, već je kriva njegova za-puštenost od nadležnih faktora, koji su za njegovo gospodarsko podignuće posve ništa ili vrlo malo uradili, a i danas rade. Ni drugdje nisu narodi iz prsta izsisali kako da bolje i racionalnije obdjelavaju svoja zemljišta, bolje goje živinu, bolje podignu obrt i trgovinu, već im se tomu dala prilika sa školama i drugim podhvatima, koje su im oči otvorili. A mi se u Istri još ni danas nemožemo pohvaliti jednom gospodarskom školom, za kojom već vdavna uzdišemo. Ako nam vlada i dobaci kadgod po koju mrvicu, to je tako neznatno, da se time nećemo nikada gospodarstveni podignuti, jer ako i učinimo koji neznatni korak napred, drugi su ih me-gjutim učinili već deset, tako da ih nikada uz ova-kove prilike nedostignemo. A u današnjoj bujici općeg napretka, tko i najmanje zaostane, taj je propao. Nama se dakle hoće radikalne pomoći, pak ako vlada ozbiljno misli na podignuće Dalmacije, tad bi morala u taj djelokrug povući i Istru, koja se još u žalost-nijim prilikama nalazi od Dalmacije. Sreća, da je naš narod još s malim zadovoljan i da su njegove životne potrebe još jako ograničene, al nauči li se pristojno živjeti kako ostali svijet živi (u hrani i odjevanju), tad nepoboljšali se njegovo ekonomsko stanje, listom će se izseliti onamo, gdje će sve te potrebe naći, a to je Amerika. Al tad neće ni vlada više imati onih oduševljenih boraca, koji su joj više puta lice osvjetlali na bojnom polju. U prvom redu hćela bi nam se, kako već spo-menutmo, jedna gospodarska škola u hrvatsko-slo-venskem jeziku, da uzgojimo naraštaj, koji će se u gospodarstvu dobro izvježbati, da to kasnije kao sa-mostojan kmet može provagjati. Hćela bi nam se takogjer barem jedna viša djevojačka škola gospodarskog smjera, za odgoj djevojaka u kućanstvu, kuharstvu, ženskim radnjama i vrtlarstvu. Za obrt i trgovinu, ako nam se takova škola radi malog broja polaznika u Istri i nebi mogla dati, to bi se moralo ustrojiti nekoliko stipendija za naše mladiće, koji bi takve škole mogli gdje drugdje polaziti. Trebalo bi izim toga urediti bolje komunikacije: naše luke, pute ve, pak zavesti razne investicije, navlastito pak trebalo bi podizati i podpomagati razne zadruge, o kojima ćemo sada dvije u kratko Naše zadrugarstvo počelo se razvijati od g. 1900. ovamo, i akoprem smo do sada u ovo kratko razdoblje dosta lijepih uspjeha postigli, to se još ni iz daleka nismo dovinuli cilju. Već ima u Istri 65 zadruga, koje su članice ,,Zad. zveze11 u Ljubljani, a bit će valjda još koja, koja do sada nije još u ,,Zvezi11 učlanjena. Sve što se na zadružnom polju učinilo, učinilo se ponajviše jedino dobrom voljom, bez posebnog predznanja, pak ako se je štogod i pogriješilo t. j. da zadruga možda neuspjeva kako bi zapravo morala, nesmije se toda toliko u grijeh upisati usta-novljačem, koji više puta neposjeduju dovoljno znanja za taj posao, al dobre volje dosta. Prve istarske zadruge bile su novčane po Raiff-eisenovu sostavu, te ako je igdje prikladan teren za iste, to je sjegurno Istra. Kamatničtvo i oderuštvo bilo je u Istri do pred kratko u najvećem cvatu, a osobito se deralo našeg hrvatsko-slovenskog kmeta, a dere ga se žalibože još i danas osobito u mjestima, gdje nema posujilnice. Bogatuni, ponajviše naši smjedi Talijani ili pak prefriganiji naši seljaci, znali su, a znadu još i danas našeg kmeta svakojako izsisa-vati, tako da je većina njegovog priroda išla u njihov žep na račun kamata, dočim je glavnica ostajala, još dapače i rasla. Bilo je mjesta, a ima ih i sada, u kojima je jedna sama obitelj, ili malo njih, imala sve v žepu, pak onda nije nikakvo čudo, što se takov narod nije mogo ni politički podignuti, jer tko je dužan, taj je sužanj ili šćavo, kako naš narod Talijani nazivlju. Do pred njekoliko godina kamatnjak od 10, 12 i 20°/o nije bilo nikakvo čudo, a bilo je slučajeva, gdje je dolazilo i preko 100°/o, jer posuditi 50 for. za 15 dana, pak na nje uzeti 4 for. kamata, to dogje na godinu 192°/o kamata. Prve posujilnice počele se podizati ponajviše inicijativom puljske posujilnice, koju bi se moglo smatrati kao nekakvom maticom za Istru. Glavno je trebalo namaknuti posujilnicama novaca, da mogu ljude osloboditi iz kamatničkih ruku, jer ustanovijači 383 - posujilniča bili su ponajviše i sami siromaci. Tako smo čuli kazivati dr. Laginju, koji ima velikih zasluga za zadrugarstvo Istre, da je njihova posujilnica u Puli počela sa kapitalom od 600 for. Nu hvala Bogu našlo se i novaca i danas možemo sa (ponosom uztrditi, da u svim onim mjestima, gdje su se po Istri posujilnice ustrojile, narod se većinom oslobodio oderuha, te je samo za željeti, da se tih posujilnica čim veći broj ustroji. Sama pokrajina bila je pred preko 20 godina, da narod tobož oslobodi kamatničtva, ustrojila nekakav zemaljski vjeresijski zavod na amortizaciju. Nu treba reći istinu taj je zavod našemu narodu više štetovao, nego li koristio. Ponajviše se tu lahkoumno davalo posude koliko je ko hćeo, samo da se bilo na što uknjižiti, barem u trostrukoj vrijednosti. Mnogi lahko-mišljenici uzimali su te posude sve u šestnaest i za stvari potrebite i za nepotrebite, računajuć, da do tridesetak godina neće već i onako ništa biti dužni, a nepomišljajuć, da je 30 godina silno dugi rok osobito za onoga koji je dužan i koji mora redovito kamate plaćati, bila godina dobra ili loža. Sami to veljači danas priznaju, da su se lahkoumno tom prilikom kod vjeresijskog zavoda zadužili barem za dobru polovicu, jer da nije bilo toga, bili bi se stisli, kako bi bili mogli, bez učiniti duga. Pak ako pri tom zavodu i nisu veliki kamati, to su drugi troškovi, koje mora seljak izplatiti. Sto odšteta procijeniteljima, što uknjižba i ostalo, došlo bi stojati, kako mi se pripovjeda, za dug od 200 for. oko 20 for., a to je već 10°/o cijele glavnice. Kad se pak dug posve isplati, opet treba trošiti za razknjižbu, tako da su se ljudi tomu zavodu posve otugjili, i danas se već retko čuje, da se koji tamo zaduži. Iza Raiffeisenovih posujilnica, počela se po Istri ustrojati gospodarsko-trgovačka društva ili konsumni magazini. Mi nismo proti poštenoj trgovini, dapače joj želimo čim bolji procvat, al jesmo proti onakvoj trgovini, kakva se je po Istri ponajviše tjerala, a tjera se kojekuda još i danas. Neka govori što tko hoće proti konsumnim magazinima oni su bili u Istri potrebiti, pak ako gdjegod poradi slabog vodstva i nerazumjevanja u posao i neuspjevaju kako bi morali, dapače oko gdjegod i propadu, oni su ipak to dobro učinili, da su narodu oči otvorili i da više neće biti onog uderuštva u trgovini, kako je prije bilo. U Istri naime nije bilo valjda jednog trgovca od zanata, već su to bili ili naši narodni protivnici ili prefriganiji naši seljaci, koji su od špekulacije da lakše živu, dali se na trgovinu, te se neukošću siromašnog kmeta znali okoristiti. Bili su to ponajviše gladuhi, koji su po našim selima otvorili dućančić, a posije nekoliko godina postali su prvi gavani. Tu se nije gledalo, da se zadovolji spristojnim dobitkom, već osobito na onom, u što se seljak nije razu- mjevao, zasluživalo se i na stotine postotaka dobitka. Ono što se je pak uzimalo na vjeru, a to je u većini slučajeva bilo, tu su njihove trgovačke knjige znale pisati kojekako. Mnogomu je na taj način pošlo či-nanje u trgovčev žep i njegova su proklinjanja ovomu malo imponirala. Skoro u svakom mjestu ćete po kojeg takova naći. Dakle nek se proti konsumnim magazinima buči kolikogod se hoće, oni subili po Istri u većini slučajeva potrebiti. Svagdje gdje su se magazini ustrojili, začudo su ti trgovčiči odmah robu pojeftinili, znak, da su i prije mogli jeftinije davati, dok nije bilo magazina. Glavna pogriješka kod naših magazina je ta, što njihovi vogje u najviše slučajeva uz svu dobru volju, nemaju dostatno vještine u trgovini, i što se teško dobije sposobnog, vjernog i zauzetnog poslovogju na kojem cijeli posao leži. Nu doći će se vremenom i do toga, jer nesreća obično uči čovjeka pameti. Magazini su već time svoju svrhu postigli, što su činili da se roba pojeftinila i što trgovčiči moraju proti istima konkurirati. S toga gdjegod se vidi nezdrave odnošaje u trgovini, nek se magazin ustroji, barem kao strašilo, na korist siromašnoga kmeta. Guli smo proste seljake, na glavnoj skupštini kad im se prečitalo bilancu magazina, te se spomenulo, da se nije postiglo bogzna kakova dobitka, govoriti: Ništa za to, makar i gubiti, mi moramo magazin uzdržati, jer to je naše i zatvorimo li ga, odmah će nam cijene poskočiti. Vidi se, da je kod takvih zadružna ideja već dublji koren uhvatila. Spomenemo li u Istri jednu vinarsku zadrugu, dvije mljekarske i jednu uljarsku, mislimo da smo time sa zadrugarstvom svršili. A ipak bi trebalo po Istri još mnogo zadruga pokrenuti. U prvom redu bile bi potrebite vinarske zadruge, gdje bi naši ljudi mogli mnogo više od vina dobiti, nego li dobiju. Zatem bi bile potrebite mljekarske zadruge, koje bi podignute uzgoj blaga, a time i količinu gnoja, koga je u Istri vrlo malo. U svakom pak mjestu, moglo bi se polag okolnosti česa tamo najviše priragja, ustrojiti odgovarajuću zadrugu, što je za otok Krk bilo lijepo razloženo u ,,Pučkom Prijatelju11. Po svijetu već ima svakovrstnih zadruga, pak zašto se i mi u Istri nebi za njima poveli. Zadrugarstvo ima bodućnost, u zadrugarstvu nam je spas, jer zadrugarstvo riješava glavno socijalno pitanje, koje danas svijetom vlada: Jedan za sve, a svi za jednoga. Bodul. Učiteljski tečaj na kmetijski šoli na Grmu. Za povzdigo kmetijstva je postalo dandanes važno in neobhodno potrebno, da se že v ljudski šoli vcepi nežni kmetijski mladini ne le veselje do posameznih kmetijskih panog, ampak poda tudi nek temelj na podlagi teoretičnega poduka s pomočjo šolskih beril in praktičnega poduka na šolskem vrtu. V ta namen, da si gg. ljudski učitelji prisvoje najbolj važne stvari iz najbolj prikladnih kmetijskih strok za tak uspešen poduk, zasnovani so na vseh kmetijskih šolah v Avstriji posebni učiteljski tečaji, katerih se navadno udeleži le določeno število slušateljev. Letos se je podučevalo na kmetijski šoli na Grmu v spomladanskem tečaju, ki je trajal 12 dnij, vinarstvo in sadjarstvo; v jesenskem, ki je trajal 8 dnij, pa kletarstvo in tehnična poraba sadja. Gg. ljudski učitelji, ki so se udeležili tega kmetijskega tečaja, so naslednji; Sadar Adolf, nadučitelj v Begunjah; Stefančič France, nadučitelj v Velikih Laščah; Trost Karol, nadučitelj v St. Jerneju; Malnar ič Ivan, nadučitelj pri sv. Križu pri Kostanjevici; Završnik Rudolf, nadučitelj v Preddvoru, Lavtižar France, nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro; Kovač France, nadučitelj v Zatičini; Kabaj Mihael, nadučitelj v Begunjah pri Cerknici; Korošec Jožef, nadučitelj v Mošnjah pri Radovljici; Sila Anton, učitelj v Ajdovcu pri Zužemperku; Zupan Ivan, nadučitelj v Dolskem pri Litiji in Kosec Mihael, nadučitelj v Dragatušu pri Črnomlju. V tem učiteljskem tečaju sta predavala pripo-znana veščaka g. vodja R. Dolenc v sadjarstvu in tehnični porabi sadja in g. deželni vinarski komisar Franc Gombač v vinarstvu in kletarstvu. Pohvalno je omeniti, da so si gg. ljudski učitelji o priliki tega kmetijskega tečaja ogledali ne le vse v ta namen vzdrževane državne in deželne vinograde, nasade in državno poskušnjo klet v Novem mestu, ampak da so si v spremstvu g. deželnega vinarskega komisarja ogledali tudi vso lepo okolico novomeško in nje zanimivosti, ter si tudi pri tem mnogo pridobili. Z ozirom na važnost predmeta je želeti, da bi se vsako leto vdeleževali gg. ljudski učitelji z enako vztrajnostjo in požrtvovalnostjo teh učiteljskih tečajev, ter da bi potem vsak na svojem mestu vneto delovali v prid našemu kmetijskemu stanu, s tem koristili stvari in tako opravičili izdatke teh novodobnih upeljav. Sklep šolskega leta na kranjski kmetijski šoli na Grmu. Dne 30. oktobra t. 1. je bil sklep šolskega leta na kranjski kmetijski šoli na Grmu. Tem povodom se je vršila — običajno tem šolam — sklepna preskušnja učencev, ki ima namen pokazati, v koliki meri se učenci teoretično podučujejo v posameznih predmetih ter da učenci pred odhodom iz za- voda še enkrat temeljito ponovijo vso predavano učno tvarino. Preskušnjo je vodil gospod grof A. Barbo, referent zavoda in deželni odbornik, kot zastopnik dežele; preskušnjo so počastili s svojo navzočnostjo : mil. gospod prošt dr. E1 b e r t iz Novega mesta, prečast. gospod duhovni svetnik A. Peterlin iz Šmihela in gospod župan pl. Sladovič iz Novega mesta. Učenci so bili izpraševani iz posameznih poglavij iz fizike, poljedelstva, vinogradništva, živinoreje, čebelarstva in kletarstva ter so na vsa vprašanja odgovarjali tako dobro, da se je očitno videlo, da so bili vse leto prav pridni ter da so sprejeli temeljit poduk. Preskušnja je trajala nad štiri ure. Ob nje sklepu je nagovoril gospod referent v prvo drugoletne učence, ki so dovršili sedaj zavod, spodbuje jih k praktičnemu izvrševanju tega kar so se na Grmu naučili ter da naj imajo vedno v čislu in spominu to šolo, kajti, da so lahko ponosni, da so bili „Grmski učenci16. Prvoletne učence, ki sedaj stopijo v drugo leto, pa je opominjal, da naj bodo v prihodnjem šolskem letu istotako pridni, kakor letos, ter da naj se isto-tako lepo obnašajo, kakor letos, kajti v spričevalu imajo vsi red: popolnoma primerno in v celem šolskem letu se ni nobenega zapisalo v takozvano „črno knjigo“ t. j. zgodil se ni noben večji prestopek. — Ko se je še g. vodja poslovil od odhajajočih drugo-letnikov, ko sta se dva učenca v imenu vseh deželnemu odboru zahvalila za vse prejete dobrote, in ko se je po petju cesarske pesmi odmolil še en „Očenaš“, sklenilo se je s tem šolsko leto. Očividno težko je bilo slovo odhajajočih drugo-letnikov bodisi od zavoda, nje učiteljstva in uslužbencev, bodisi od svojih součencev, s katerimi so bili preživeli lepo leto v prijateljskem, mirnem občevanju, skrbeč samo za svojo prihodnjost. Dovršili pa so sledeči učenci zavod, največ s prav dobrimi uspehi; Grah onja Jožef iz Kastelca pri Dolini v Istri, Jerala Tomaž iz Prezrenja pri Podnartu na Gorenjskem, Hartman n Mihael iz sv. Ožbalta nad Mariborom, Karba Ivan iz Zg. Krapja pri Ljutomeru, Matjašič Alojzij iz Drago vic pri Ptuju, Moser Ivan iz Postojine, Pilih France iz Trnovlja pri Celju, Podlogar Jožef iz Breškega pri Št. Janžu na Dolenjskem, Seifert Jožef iz Šmartnega pri Litiji in Šušteršič Alojzij iz Kamne-gorice na Gorenjskem. Kot drugoletnikov je vstopilo 11 prvoletnikov, na novo je sprejetih 10 učencev, tako, da šteje zavod v začetku šolskega leta 21 učencev. — Deželnih ustanov je 10, nekateri učenci dobijo državne štipen- - 385 — dije navadno po 240 K, nekateri štajerski učenci imajo od okrajnih odborov ali posojilnic štipendije, ostali se pa šolajo na lastne stroške. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza“. Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo Sta-rl trgr šte^r. ±0 priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po ______ najnižji ceni. Unanja naročila 50 točne izvršujejo' Zadružna zveza oskrbuje = svojim zadrugam = vse tiskovine, blagajne itd. Prinnrnfrn en ■ Vzaiemna zavarovalnica proti požarnim ško- rnpuruud s« . rtam in p0šk0dll)i Zv0nov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Seme kašeljskega zelja, katero naredi lepe, trde glave in l> rodi v vsaki zemlji, domači pridelek. zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 d kg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Okoli 1000 hi belega vina ,p,°p1^'v6lmS-“S postaja Pazin (Istra) Kupci naj se obrnejo na lindarsko društvo za štednju in zajmove v Lindaru (Istra). 5—3 Živo divjačino jerebice, fazane, srne, jelene, uharice za lov, vsakovrstne ropne živali, in ptiče, kokoši, gosi in krasne fazane Kupuj o in prosi ponudb Edvard Mayer razpošiljatelj žive divjačine Dunajsko Novomesto, Schneeberggasse št. 10. Avstrija. 268 12-5 Podružnica trgovine z živalmi Lavanyukut, Ogrsko. Kranjska tovarna lanenega olja, Kranj Zabret & Huter priporoča Sladko laneno olje in lanene tropine (preše) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kg. Naroča se pri „Gospodarski zvezi“ ali naravnost pri tvrdki. Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nika-kega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). Analiza lanenih tropin znaša: 40—41°/o surorega proteina (beljakovin) z 9—10°/o olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju. 274 x—4 — 386 UNION Delniška stavbinska družba v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. • emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako narodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. 1 Dr. V. Gregorič, načelnik. J 09< Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. ^lalilniC£ vsakovrstne z vratilom (gepeljnom).' ^talilnice z moto?- jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah pri Karol Kavšeka nasled. 248 x—22 Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj! Pri nakupu klajnega apna zahtevajte pismene garancije zato, da ima v sebi fosforjevo kislino in da je čisto! Poslano blago dajte preiskati! Spoznali boste, da so vsi posnemki slabi in da je le naša postavno zavarovana znamka najboljša! Zahtevajte torej povsod izrecno le pristno, skozi 14 let preizkušeno Barthelovo klajno apno. Cene zmerne. — Priznanja zastonj. MIH. BAETHEL & Comp., 6-5 Dunaj, X 3 Siccardsburggasse 44/G. Dopisuje se slovenski! @33333333333333333301 les 2 :8; 4 ;oi I U 'a C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joseplis-Ouai št. 21 247 24-22 w $@cmcfi3j33a3.3roifflllll^^^^§Mro^pg § I 'O o o 0 S s] 1 S 2 3 XXXXXXMXXX xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx XX IF1H Berite! *^| XX XX XX XX XX :x x_ XX XX XX XX XX XX jx ;x XX XX XX XXXXXXXXXX Gospodarsko društvo Badema 262 24—12 v Istri ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vioo! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1- Vino se pošilja Iranko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Sumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in liziko naročnika. 3. Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa). 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Vinosetudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke. 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja Zadruge! Trgujmo med seboj! Poma-® ’ gaj mo druga drugi! V saka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevoije brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx S@F" Berite! XXXXXXXXXX ......)XXXX :xxxx — 387 - m v/ 5 m 6 Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom ^ nasproti železniške postaje Višmarje v lastni hiši | 6 B5 naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 2 "o 1 mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. = ^ E S Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od 'S -4, preprostih do naj finejših, po naj nižjih cenah, brez konkurence. "Sž 15« *| Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in ^ <5 druge javne zgradbe. 257,24-15 ^ S Zaloga v Sent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, f Dunajska cesta št. 18. — v hiši Kmetske posojilnice. s s * S ©N s (d' v ©s 2 ** $ ra (V 1 iv $ * ra tir * "a k * ra r 'p m E ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAB ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ Najboljše patentirane brane nadkriljiijejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste. ♦ Gena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K Nadalje vse vrste dobro varjenih verig za živino, vozove itd., kakor raznovrstnih kovanih žebljov priporoča 258,24-15 Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. ► ► ► ► ► ▻ ► ► ► ► ▻ ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ITTTVTTTTTTTVTTVVVTTTTTTVVTVTVTVTVTTTTVTVVTB ~ 388 — -i f: $r %r $r %r $- r I- F S- w- naj sigur-noj ša 1 Stanje vlog 30. junija 1906: prilile a. Denarni promet 30. junija 1906: čez 12 milijonov kron za štedlenje! čez 27 milijonov kron Ljud^I^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- yi n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. junija 1906: K UABS.SIA'SS — Denarni promet v letu 1905: 54,418,440'28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, 0t< i* t> u j o za, svoje o 1 a 11 o vse^ 90SP0(*arskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- ------------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; !P^Q^-^QQ vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni nrednik: Ivan Rožman, uradni ravnatelj „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.