UTO ZVIL, 8TEV. 37
LJOBUUfl« TOBEKr 14. FBUOIU1 ION
6na 10
isdaja m tiska časopisno-zaiožmško podjetje Slovenski poro* {•valeč — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni nrednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Pleve) — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. S, telefon Itev 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. 5-1!.. telefon štev. 23-522 do 23J52S — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica štev c telefon štev. 21-896. za Ljubljanske naročnike 20 463. aa zunanje 21-832	— poštni
predal 29 — Tek. r. Et-KB 5-2-367 — Mesečna naročnina 200 din
Hiida nesreča v Mavrovem Eden: sporazuma ni
Na gradbiščih mavrovskih hidrocentral so snežni plazovi zasuli več skupin delavcev in graničarjev — Dostop do Mavrova zaradi zametov nemogoč — Na kraj nesreče je odpotoval predsednik Narodnega sobranja Makedonije z več ljudskimi poslanci
Britanski premier je poročal o svojem potovanju v ZDA in Kanado — Opozicija zahteva debato o zunanji politiki
SKOPLJE, 13. febr. Predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski je odpotoval davi v okolico Mavrova, kjer se je pripetila huda nesreča zaradi naglega tajanja snega.
Kakor so sporočili, so se na nekaterih gradbiščih v Mavrovu odtrgali veliki snežni plazovi, ki so zasuli veliko število delavcev. Nekateri izmed njih so huje poškodovani, medtem ko usoda precej drugih še ni znana, ker so prekinjene vse telefonske zyeze, cesto od Gostivara v Debar pa so plazovi in snežni zameti popolnoma zasuli. Reševanje zasutih delavcev otežkoča neurje. Tako so se posamezne skupine, ki so snoči krenile iz' Gostivara, da bi pomagale prizadetim, morale vrniti, vendar pa je več skupin državljanov JLA, Ljudske milice, planincev in smučarjev prispelo na kraj nesreče. Točnih vesti še ni. Kakor pa poročajo iz Gostivara, je polo žaj resen.
Sinoči je krenil iz Skoplja poseben vlak z zdravniki, medicinskimi sestrami in d rugimi reševalci. Danes bodo prispeli na pomoč tudi hel ikopterji.
Pozivu predsednika gla vnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Mak edonije se je odzvalo veliko število državljanov gostiva rskega okraja, ki nudijo pomoč prizadetim.
Ma poti do kraja nesreče
Posebno poročilo poročevalca »Tanjuga«
Tetovo, 13. febr. - Davi smo krenili lx Skoplja, pa smo zaradi velikega snega komaj dospeli do Tetova. Pot v Gostivar je nemogoča. Iz Tetova se bomo zvečer ponovno poskušali prebiti do Gostivara. Poročilo pošiljamo iz Tetova.
S petega gradbišča mavrovskih hidrocentral, kjer se je včeraj pripetila velika nesreča, ker so se utrgali snežni plazovi. srno danes ob 14. dobili podrobnejše vesti o usodi zasutih delavcev. Vse telefonske zveze so prekinjene, ceste pa zasute. Vsa prizadevanja, da bi kakor koli prišli do kraja nesreče, so bila zaman, ker so na tem področju hudi viharji >n je velika megla. Sinoči je krenila
Iz Gostivara skupina vojakov, jn smučarjev s komandantom gar-
dorskega domnevajo, da je pri tej nesreči izgubilo življenje 30 gradbenih delavcev, vendar pa točno števftlo še ni znano.
Iz Mavrova so prispele tudi nepopolne vesti, da je zasutih 15 graničarjev v stražnici na jugoslovanska - albanski meji, kjer se je prav tako utrgal plaz. Njihova usoda je neznana, menijo pa, da so mrtvi.
Tudi v vasi Ribnici na jugo-slovansko-albanski meji je velik plaz zasul hišo, v kateri je
bilo 13 ljudi. Tudi njihova usoda je neznana.
Kakor smo zvedeli, se je danes na cesti iz Mavrova proti Debru (po dolini reke Radike) utrgalo več plazov, ki so popolnoma onemogočili promet.
V Gostivaru pričakujejo prihod helikopterjev iz Beograda,
spel predsednik Narodnega sobranja Makedonija Lazar Kcli-ševski s podpredsednikom izvršnega sveta Makedonije Krstom Crvenkovskim in večjo skupino ljudskih poslancev.
Poziv glavnega odbora SZDL Makedonije
Skoplje, 13. febr. Predsedni-štvo glavnega odbora SZDL Makedonije je izdalo poziv ob nesreči v mavrovskem okolišu, kjer so snežni plazovi zasuli večje število delavcev in nekaj graničarjev. Poziv pravi:
»Po prejetih obvestilih so včeraj veliki plazovi v mav-rovskem kraju povzročili nevarnost za življenje velikega števila ljudi na področju ckoi: vasi Ničput in Stirov:ca. Zaradi neurja so prekinjene vse telefonske zveze s tem krajem prav tako pa so zasure ceste kar obenem otežkoča delo pri reševanju ogroženih ljudi.
Predsedništvo glavnega odbora SZDL Makedonije poziva člane Socialistične zveze delovnega ljudstva in vse državljane
s področja mavrovske in postu-ške občine, naj ‘nudijo nujno pomoč ogroženim ljudem, pomagajo očistiti ceste in odstranit' hude posledice snežnih zametov
in plazov. Organi ljudske oblasti so dolžni izvesti najbolj energične ukrepe za reševanje ogroženih ljudi in oditi takoj z vsemi razpoložljivim sredstvi v kraje, ki so zasuti s plazovi.
Vse informacije o stanju v krajih, ki so ogroženi od plazov, naj se čimprej dostavijo pristojnim organom oblasti.«
Skoplje, 13. febr. Ker v dolini Radike pri Mavrovu še
vedno ni prenehala nevarnost
snežnih plazov, ki ogrožajo človeška življenja in njihova posestva in so nastale tudi poplave na tem področju, je izvršni svet Makedonije odredil danes ljudskim odborom v ogroženih občmah Mavrova, Rosuše in Debra, naj takoj ukrenejo vse za popolno mobilizacijo prebivalstva, vozil in drugih sred-. stev, da bi se pravočasno preprečila nevarnost elementarnih nezgod.
LONDON, 13. febr. (Tanjug) — Predsednik britanske vlade Eden je dal danes popoldne v Spodnjem domu izjavo o nedavnih razgovorih, ki jih je imel v Washingtonu in OttawL V glavnem je ponovil izjave, ki jih je že bil dal ob raznih priložnostih preden se je vrnil v London.
Rekoč, da je »jesenska ženevska konferenca štirih razpršila upanje, da bi se dali rešiti nekateri mednarodn problemi v duhu julijskega sestanka«, je Eden dejal, da so bili zaradi tega potrebni razgovori o mednarodnem položaju med njim in predsednikom ZDA. Glede Evrope smo popolnoma soglasni in menimo, da bi morali Nemcem dati možnost, da se bodo združili v svobodi. V načelu smo se sporazumeli, da mora vlada Zahodne Nemčije v denarju prispevati k vzdrževanju zavezniških čet na njenem ozemlju«.
Po besedah britanskega predsednika povzroča največ skrb’ položaj na Srednjem vzhodu. »Potruditi se moramo, da bomo uredili nesoglasja med nasprotujočimi stranmi, toda naše delo mora ostati tajno. Vsaka rešitev sme bit: samo rezultat kompromisa in v tem ni nič nečastnega,« je dejal Eden.
Vrsta sporazumov s GSR
Jugoslovanska delegacija z Mijalkom Todorovičem na Selu je podpisala sporazume o ureditvi imo vinskih vprašanj, o dobavah in kreditih in tehničnem sodelovanju
Ko je omenil, da zastopnik: Velike Britanije, Francije in ZDA razmišljajo, kaj naj bi vlade ukrenile na Srednjem vzhodu na temelju obveznosti iz trojne deklaracije, je Eden dodal, da je vlada ZDA podprla bagdadski in SEATO pakt. Med nami so še vedno razlike glede politike na Daljnem vzhodu, ker niti mi niti ZDA niso spremenile svoječasnega stališča.
Vnovič bomo proučili nadzorstvo nad trgovino s strateškimi potrebščinami s Kitajsko, je dejal Eden. Glede sodelovanja na nuklearnem področju je pred-
Kritika embarga
London, 13. febr. (Tanjug) Londonski »Financial Times« kritično piše o ameriških poskusih, da bi kompromitirali britanske napore za ublažitev omejitev trgovine med Vzho-lja tudi podatke o angleški dom in Zahodom. List objav-trgovini v zadnjih letih, ki poudarja, da so bili rezultati ublažitve embarga zielo po-voljni, kar se tiče Velike Britanije. Vrednost britanskega izvoza v Sovjetsko zvezo se je povečala od okoli deset milijonov na triindvajset milijonov funtov. Izvažali so predvsem baker, stroje in sladkor, kar je v veliki meri posledica
PRAGA, 13. febr. Podpisan ie bil sporažum o ureditvi neure- s katero smo se lotili nagle in gkr5enja seznama prepoveda-
_	,	 x___m	^aSirocimrošir«.	tn	T«vrvelaviin Iz ncmAgnp iirpditve nerečin VOra—	.	.	. i _______
nižje in direktorji hidrocentral ki pa .-zaradi neurja nad Srbijo
ter gradbenega podjetja Mavrovo. Ko so vso noč hodili čez zasneženo goro Vlajnico, so davj prispeli v Mavrovo. Po oddihu &o okoli 14. nadaljevali pot proti vasi Brodac, od koder je treba zopet iti čez goro, da bi se spustili do kraja Spirovnico in Torbeški most, kjer so zasuti delavci. Davi je iz Popove Šap-ke krenila večja skupina smučarjev, ki pa še niso prispeli v Mavrovo. Ker se je težko prebiti do Mavrova, še teže pa do kraja nesreča, smo danes po telefonu, ki je edina zveza z Mavrovom. govorili z direktorjem . hidrocentrale Mavrovo Živkom Todorovskim, k; nam Je sporočil nekatere podrobnosti, katere je zvedel od delavcev samih, ki se jim je posrečilo izogniti se nesreči.
»Ničesar določnega ne morem povedati, ker še ni nobene zveze s Spirovnico in Torbeškdm mostom,« je dejal Todorovič. -»Veliki plazovi, ki so zasuli vse prehode, onemogočajo dohod do »»raja nesreče.« Po besedah To-
še niso mogli prispeti.
Dopoldne je v Gostivar pri-
Delefjacije in obiski
Beograd. 13. febr. (Tanjugj Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je danes sprejel generalnega sekretarja svetovnega združenja za mednarodno pravo g. Harveya Moora, ki je te dni prispel v Beograd. G. Moore je prispel v Jugoslavijo zaradi priprav za 43. konferenco svetovnega združenja za mednarodno pravo, ki bo avgusta letos v Dubrovniku.
Rangun, 13. febr. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska de-degacija. ki jo vodi član izvršnega s-veta LR Hrvat&*ce IMar.n Cetinič, je začela rar.govote z burmanskimi predstavniki Delegacijo je sprejel burmanski minister za zunanje zadeve So Kon Co.
naši državi za nakup investicijskih naprav in strojev. S posebnim sporazumom je dobila naša državi' kredit za nakup industrijskih izdelkov in predmetov široke potrošnje. Začela so se
tudi pogajanja o trgovinskem sporazumu za leto 195G. Podpisan je bil tudi začasni sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju obeh držav.
V komunikeju, objavljenem v zvezi s sklenitvijo teh sporazumov je nadalje tud,i poudarjeno, da sta obe delegaciji v skupnem prizadevanju, da bi se razširili gospodarski stiki med obema deželama na podlagi enakopravnosti in medsebojnih koristi, dosegli popolno soglasje. Pogajanja so se razvijala v duhu medse-
bojnega prijateljskega razumevanja.
goje za nadaljnje vsestransko sodelovanje med obema deželama, samj zase pa'pomenijo najboljši izraz takšnega razvoj a.
Nadalje je še poudaril, da smo napravili s temi sporazumi pomemben korak naprej v stikih, ki se bodo tudi v prihodnje uspešno razvij ali. Gospodarski
prihodnjega leta pričakovati nadaljnega povečanega izvoza
v Sovjetsko zvezo.
sednik Eden dejal le, da »ta
vladi zadovoljni z dosedanjo zamenjavo podatkov. K besedilu uradnega sporočila je Eden dodal, da so na wash:ngtonskI konferenci govorili tudi o morebitni omejitvi poskusov z nai klearnim orožjem.
Govoreč o odmevu, ki ga j* napravila v javnosti deklaracija, ki sta jo podpisala on in predsednik Eisenhower. je Eden dejal, »da je potrditev angloame-riškega sporazuma boljša stvar kot debeli naslovi o nesporazumih med nanr«.
Po Edenovi izjavi je vodja
opozicije Gaitskell zahteval, naj bi se čimprej začela parlamentarna debata o zunanji politiki.
Diplomatska kronika
Beograd, 13. febr. (Tanjug). Afganistanska vlada je dala privoljenje za prvega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ v Afganistanu Bogdana Crnobmjo. Bogdan Cmo-bmja je jugoslovanski veleposlanik v Indiji in ima svoj stalni sedež v New Delhiju.
Pariz, 13. febr. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik dr. Aleš Bebler je izročil danes generalnemu direktorju UNESCO Lutherju Evansu ratifikacijske listine o pristopu Jugoslavije k mednarodni konvenciji za zaščito kulturnih spomenikov med vojno. Konvencija, ki jo je podpisalo 50 držav, predpisuje zaščito kulturnih spomenikov in umetniških tvorb enako v m:ru kot v primeru oboroženega spopada. Konvencije »Rdečega križa kulture« bo začela veljati, ko bo najmanj pet držav organizaciji UNESCO predložilo ratifikacijske listine. Jugoslavija je že- tretja država, ki je to storila-
NEMCEM »EURAT0M« NI VŠEČ
Vodja jugoslovanske gospodar- sporazumi s CSR so nedvomno
Ma Monteeiforiii
bodo spet začeli zasedati — Ob desetletnici italijanske ustave
SIM 13. febr. (Tanjug). Ju tri se bo po daljšem presledku
*	_	..	_	ji_3 —Sl. _	«.1«	J«	Sm	mintcfpa	»a	Timunic
Gonja se nadaljuje
Capetovvn, 13. febr. (Reuter). Oba doma južnoafriškega parlamenta sta danes skupaj razpravljala o zakonu o razlikovanju temnopoltih volivcev od belih volivcev. V tej državi že pet let traja politična borba glede zahteve nacionalistične vlade, da bi 45.000 temnopoltih volivcev vpisala v posebne volilne sezname. V parlamentu naj .bi jih zastopali štirje belci.
Iz protesta proti zakonu, ki ga predlaga vlada, namerava 800 članic lige južioafriških žena za obrambo ustave od danes naprej nepretrgoma bdeti pred parlamentom.
Vlada doslej ni imela dve-tretjinske večine na skupnem zasedanju skupščine in senata, tako da doslej nj mogla doseč; potrditve tega zakona. Na te-
ske delegacije Mij alko Todorovič je v zvezi s podpisom sporazumov med dirugim izjavil, da so sklenjeni sporazumi važni ne samo zato, ker smo se pogodili
o neurejenih gospodarskih vprašanjih iz minulega obdobja, marveč tudi zato, ker je z dogovorjenimi krediti zagotovljeno nadaljnje razširjenje gospodarskih stikov v obojestransko korist in na podlagi popolne enakopravnosti. Medsebojno razumevanje in obojestranska pripravljenost.
tudi prispevek k miroljubnemu in demokratičnemu sodelovanju obeh držav.
Svott spet izvoljen
Canberra, 13. febr. (Reuter; Avstralska laburistična parlamentarna skupina je vnovič izvolila dr. Herberta Evatta za svojega voditelja. Za to mesto sta kandidirala samo on in Dun-can Fraser. Dr. Evatt je dobil 58, Fraser pa 20 glasov.
Bonn, 13. febr. (Tanjug). Ob sklepu ministrov za zunanje zadeve šestih držav članic Schu-manovega načrta, da bodo ustanovili skupno evropsko organizacijo za atomsko energijo, priporoča vladi naklonjeni »Die Welt«, naj bi strokovnjaki, ki bodo sklepali o nalogah in pooblastilih bodoče organizacije, računali s sedanjimi možnostmi in razmerjem v svetu. Dobro bi bilo, če bi se vlade kaj naučile iz propada evropske obrambne skupnosti in bi to pot, namesto da bi drvele za nedosegljivimi
PO POTOVANJU GUTA M0LLETA V AL2IB
Skeptične pripombe tiska
— zaradi odsotnosti predsednika vlade in ministra za zunanje melju nekega zakona, ki je bil
zadeve — začelo zasedanje italijanskega parlamenta. Na dnevnem redu je debata o odstopu bivšega ministra državne blagajne Gave ter resolucija desničarskih strank o nezaupnici vladi.
Pričakujejo, da se bo nekaj desničarskih skupin iz vladne koalicije, zlasti med demo-krščanskimi liberalci, Skušalo izogniti glasovanju, da bi tako pokazali svoje nesoglasje z vladno proračunsko politiko. Obstoj Segnijeve vlade pa ni ogrožen, ker je že sedaj gotovo, da bo vlada 'morebitno izgubo glasov na desni vladne koalicije nadomestila z neposredno ali
Elektrogospodarska skupnost Slovenijo
Poročilo o stanju dotoka na rekah ln indeks proizvodnje za 12. februar 1956. leta.
Srednji dnevni dotok v kub. metrih na sek.: Drava — Dravograd 68 (lani 128); Sava — Moste 6.8 (lan. 7); Save — Medvode 22.4 (lani 36); Soča — Doblar 25.8 (lani 40.3).	,	,
Indeks proizvodnje v primerjavi U 1955. letom 75.
VREME
Vi*2«nenska napoved za torek: Oblačno vreme in vmes snežne padavine. Temperatura ponoči ■ned —12 ln —16, na Primorskem —d, podnevi med —3 in —9, n» primorskem okoli 0 stopinj C. Na Baknorskem kurja.
posredno podporo Nennijevih socialistov in komunističnih poslancev, ki so f® izrazil: pripravljenost, preprečiti protivladne manevre desnice.
Danes se je v Rimu končal sestanek uglednih predstavnikov italijanskega odporniškega gibanja. Sestanka v čast desetletnici nove republikanske ustave so se udeležili ugledni parlamentarci in javni delavci iz vseh strank in skupin, ki so sodelovale v odporniškem gibanju: komunistične partije, socialistične, demokratske, socialno demokratske in republikanske stranke. Skienili so, da morajo sile odporniškega gibanje ne glede na strankarske razlike še naprej vztrajno delati za izvajanje republikanske ustave in za izločitev vseh fašističnih ostankov iz italijanskega družbenega in političnega življenja
V zaključni resoluciji so udeleženci ostro protestirali prot procesom, ki so v teku v več italijanskih mestih proti pripadnikom partizanskih enot ir ki slikajo boj proti fašizmu 1-"' kaznivo dejanje.
sprejet prejšnji teden, pa je senat tako preurejen, da bo vlada dobila potrebno večino. Voditelji opozicijske združene stranke, ki so se borili proti temu zakonu že leta 1951. ko je bil prvič predložen, se bodo vztrajno upirali.
AFLCI0 o zunanji politiki
Miami, 13. febr. (AFP) izvršni komite Združenih sindikatov ameriške federacije dela in kongres industrijskih organizacije je včeraj sprejel resolucijo, s katero zahtevajo, da se nemškemu narodu omogoči. naj sam odloči, na kakšen način bi prišlo do združitve Nemčije. V resoluciji zahtevajo plebiscit pod nadzorstvom Združenih narodov, s katerim bi se odločili ali naj se združitev uresniči po načrtu, ki ga je na ženevski konferenci predložil predsednik britanske vlade Eden, ali po načrtu, ki ga je pozneje iznesel sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov.
Eden je predlagal, da se na volitvah v vsej Nemčiji izvoli enotna vlada, medtem ko je Molotov sugeriral, da vladi Zahodne in Vzh. Nemčije sestavita nacionalni svet, ki bi upravljal vso Nemčijo. ,
Pariz, 13. febr. (AFP) Glasilo socialistične stranke »Populai-re« izraža danes mnenje, da je obisk predsednika Molleta v Alžiru prispeval k popuščanju napetosti »navzlic prizadevanju fašistov in ekstremistov«. Časopis meni, da je treba nujno in brez predsodkov storiti ekonomske in socialne ukrepe ter najti politično'rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za Evropejce kot za muslimane v Alžiru. »Combat« meni, da je republikanska fronta v nevarnosti in da je položaj sedaj manj ugoden za predsednika vlade kot pa je bil na dan njegove inventure. Radikali in socialisti se morajo nehati pričkati ter postati tudi složni. Republikanska fronta mora po mnenju časopisa jasno določti svoje smotre, sicer se bo moral Guy Mollet umakniti bodisi več ali manj priznati ljudski fronti ali
LA VALETTA. V referendumu, ld so ga izvedli na Malti v soboto ln nedeljo Je sodelovalo samo 60% upravičencev. Izid referenduma bo znan nocoj ali Jutri zju-traj.
LONDON. Predsednik britanske vlade Eden bo danes v Spodnjem domu poročal o obisku v wa-shlngtonu !n Ottawi ter o primeru Burgess in Maclean.
ATENE. Nad severno Grčijo Je Izginilo grško vojaško letalo, ki le vozilo živila za kraje tega no-dročja ki so odrezani zaradi snega. v’ letalu so bili razen moštva- še uslužbenci, ki so vodili preskrbo teh vasi.
KAIRO. V Kairu so sklenili eno. razum o letalski zvezi med Egiptom in Poljsko. Letala bodo vozila trikrat na teden na prog) Kairo—Varšava.
BUENOS AIRES. V prometni nesreči ki se Je pripetila včeraj na cesti* med Buenos Airesom «n Mar del Plato. Je Izgubilo žaljenje 11 ljudi. Avtobus Je trčil v potniški avtomobil, ka m Jo
-----
pa preurejenim sredinskim strankam. Glasilo KP »Huma-nite« piše, da so komunisti in socialisti v soboto in nedeljo napredovali k enotnosti. »Liberation« pa meni, da je alžirsko vprašanje glavna skrb Francije, ter pripominja, da samo gospodarski ukrepi ne bodo mogli rešiti položaja v Alžiru.
Današnji »New York Herald Tribune« izraža ‘ sodbo, da bo Francija morala dobiti »močno
vlado«, če bo hotela rešiti probleme Severne Afrike. Z vsakim trenutkom je čedalje bolj očividna potreba po koaliciji . vseh sredinskih strank. Bistvo alžirskega problema je v tem, da se najde rešitev, ki bo pomirila umerjene alžirske muslimane in francoske koloniste. Časopis meni, da je ta vlada za to težavno nalogo preslaba in napoveduje celo novo vlado.
Švedska vabi Ndhiula
- e -a v --s	Stockholm,	13.	febr.	(AFP)
iUri Said	Dagaaasm	Sved9ko	ministrstvo	za	zunanje
sporočilo, da bodo
pakt
Bagdad, 13. febr. (AFP). Predsednik iraške vlade Nuri Said je izjavil danes v senatu, da s podpisom bagdadskega pakta ni prevzel nikakih gospodarskih in finančnih obveznosti, pač pa bo imela država od njega velike koristi.
Govoreč o sedanji napetosti med arabskimi državami, je Nuri Said izjavil, da so bila nasprotja med njimi tudi pred bagdadskim paktom. Tudi minister za zunanje zadeve Ba-Sajan je potrdil, da so spori med bratsk:mi arabskimi državami posledica sporov, ki so se začeli že pred bagdadskim paktom. O palestinskem vprašanju je Bašajan dejal, da je politika Iraka znana in se ne bo spremenila. Irak nikoli ne bo ničesar samovoljno ukrenili niti glede Palestine niti katerekoli arabske zadeve.
PARIZ, 13. febr. (AFP) Sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov je včeraj odpotoval v Moskvo. Tja so bili poklicani tudi sovjetski veleposlaniki iz Washingtona, Londona 1» Bonna,
zadeve je predsednika Nehruja, ko se bo mudil na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji, povabili, naj bi junija obiskal Švedsko. Doslej mu uradno še niso poslali povabila.
cilji, težile k izvedljivim. Zakaj proti v pravem smislu besede »nadnacionalni« atomski uniji le toliko upravičenih pomislekov, da ni megoče pričakovati, da bi parlamenti odobrili tak načrt.
Časopis meni, da bodo pri določanju bodočega dela atomske unije potrebne »pametne omejitve«. Res je, da je treba pozdraviti sleherni korak v prid evropski enotnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti, da Evrope ne sestavlja samo šest držav in da je Nemčija še vedno razdeljena.
Šalah Salem novinar
Kairo, 13. febr. (AFP). Bivši egiptovski minister za nacionalno orientacijo Šalah Salem jo danes zahteval, da ga sprejmejo v novinarski poklic. Prevzel bo politično vodstvo novega dnevnika »Al Sab« (Narod), ki bo v kratkem začel izhajati.
WASHINGTON. Demokratski senator Mansfield bo predlagal ameriškemu senatu naj bi bila v kratkem ekonomska konferenca držav Daljnega vzhoda, kjer naj bi predvsem obravnavali ekonomske probleme Japonske.
SEUL. JužnokOTeJski predsednik Slng Man Ri Je danes ukazal, naj kaznujejo s smrtno kaznijo vsakogar. ki bi kradel premog. Poleg rudnikov moraio postav'ti straže, ki naj streljajo na slehernega, ki bi se približal.
LONDON. Poljska vlada Je v noti, ki jo Je izročila britanskemu veleposlaniku v Varšavi, predlagala skTcanje konference »ženevskih sil«, ki naj bj razpravljal* o zboljšanju položaja v Vietnamu.
Nemški karneval
r I slt. / ILOIEVSD POIOCBV1UC 1 w — 1«. rbrvarja im
V'	'	*	'
Pred sprejetjem zveznega
družbenega plana
Spremembe načina razdelitve dobička podjetja
¥ Srbiji, Makedoniji in na Kosovem — Ekspresni vlaki na progi Beograd-Skoplje so spremenili smer — Cestni promet v Srbiji ustavljen — Mnogo stanovanjskih hiS pod vodo — Rečni promet na Donavi ustavljen
Načrt »veznega družbenega
plana, kakor je bdo to že rečeno na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine, ne predvideva sprememb ekonomskih instrumentov. Tako bo ostaJ, kot dosedaj, isti način formiranja cen in razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij. Vendar predvideva načrt zveznega družbenega plana spremembe načina razdelitve dobička med podjetji in okrajnimi, . odnosno mestnima 'ljudskimi odbori. Do sedaj je družbena plan okraja, odnosno
mesta, določil udeležbo okraja, odnosno mesta, na dobičku podjetja. Na tak način so ljudski odbori čestokrat zajeli velik del dobička podjetij, kar je negativno vplivalo na sam delovni kolekt.v. Da bi se takim pojavom in težnjam za dviganje cen zaradi zagotovitve deleža na dobičku izognili, predvideva načrt spremembo v razdelitvi dobička .n sicer na ta način, da bi v "bodoče delila dobiček med seboj podjetja in federacija, medtem ko bo federacija na osnovi predo sov nadalje razdeljevala dobiček med okrajem in federacijo.
Zvezni družbeni plan, oziroma njegov načrt predvideva razdelitev dobička na sledeč naoin: dobiček po-djetja bi bal tako, kakor dosedaj, obdavčen z zveznim davkom na dobiček v višini 50 odstotkov. S preostalim delom dobička bi krilil izdatke za boleznine do sedem dni, dopolnili n prispevek za socialno zavarovanje, prispevek za rezervni fond, anuitete, dodatke za ločeno življenje in štipendije učencem v gospodarstvu ntir študentom. (Glede štipendij učencem v gospodarstvu in študentom predvideva načrt izplačevanja iz sredstev podjetja za samostojno razpolaganje). Preostali del -dobička bi se delil na osnovi instrumentov zveznega družbenega plana. Na tak način bi bila z zveznimi predpisi regulirana udeležba gospodarskega podjetja, otkrara in federacije na dobičku podjetja. Po predpisih zveznega družbenega plana bodo podjetja udeležena na dobičku v letošnjem letu v
.stem sorazmerju, kakor v len. 1955. Načrt zveznega družbenega plana podrobno razčlenjuje način udeležbe na dobičku in. jo pogojuje z višino udeležbe v preteklem letu. Po izločirvi sredstev iz
dobička, ki ostanejo podjetju za samostojno razpolaganje in za plače preko tar.fnega pravilnika, bodo izločena sredstva za okrajni investicijski fond. Predvidevajo, da bodo mogle imeti svoj delež na tem »fondu tudi gospodarske organizacije in sicer v višina 30 do 40 odstotkov sredstev, ki
jih pušča federacija za samostojno razpolaganje. Ljudskim odborom je prepuščeno, da določijo odstotek udeležbe gospodarskih organiza-cii v okviru razpona že
navedenih 30 do .40 odstotkov.
Po izločitvi sredstev, ki predstavljajo sredstva za samostojno razpolaganje podjetja in sredstev za okrajni investicijski fond, pa se preostali dobiček deli med federacijo in okrajem za potrebe proračuna in sicer tako, da federacija določi odstotek preostalega dobička, ki gre v proračun okrajnega ljudskega odbora.
Tak sistem razdelitve dobička,
v kolikor ga bo sprejel zvezni izvršni svet in zvezna Ljudska skupščina, ima velike prednosti pred dosedanjim načinom razdeljevanja dobička. Gospodarska podjetja so zaščitena pred samovoljo ljudskih odborov na eni strani, na drugi strani pa bo toč-
no določeno, katera sredstva more uporabiti okraj za investicije na svojem območju in katera sredstva gredo v proračun. Take
razmejitve do sedaj ni bilo in so zaradi, tega ljudski odbori lahko trošili ta sredstva, kakor jim je ustrezalo. Druga značilna prednost opisanega sistema razdelitve dobička je v tem, da del dobička, ki ga bodo ustvarila podjetja z boljšo tehnično opremo in boljš.-ml pogoji dela, kakor jih imajo druga, kar _je rezultat vloženih sredstev skupnosti, ne bo ostal lokalni skupnosti, temveč bo tvoril sredstva federacije, kar naj bi zagotovilo rudi racionalno in koristno trošenje teh sredstev.
I. S.
Za nanredek vinogradništva
1250 milijonov za plantažne nasade s plemenito trto
Beograd, 13. febr. Takse, ki se bodo pobirale po zadnjih predpisih zveznega izvršnega sveta na hibridne vinograde, bodo prinesle približno 1 milijardo in 250 milijonov dinarjev. S temi sredstvi se bodo finansirali novi plantažni vinogradi s plemenito trto.
Površine hibridnih vinogradov so se po podatkih Zveze kmetijskih zbornic povečale od 17.000 hektarov v letu 1939 na 44.000 hektarov v letu 1955 Zlasti mnogo vinogradov s hibridno trto je v Srbiji, kj so se v primerjavi z 1. 1939 povečali za 350 odstotkov. V Hrvatsfci zavzemajo hibridni vinograd-; 14.000 ha površine. v Sloveniji 5000, v Vojvodini pa 4000 ha Okoli 1.5 odstotka skunnih površin vinogradov s plemenito trto se obnavlja z novimi sadikami, medtem ko zns.ša ta odstotek za hibridne vinograde 2.5 na leto. To kaže. da se hibridni vinogradi stalno povečujejo.
To povečanje površin hibridnih vinogradov je posledica ugodnih cen vina iz njihovega grozdja, nizkih stroškov proiz-
vodnje in majhne dohodnine, kakor tudi velikih investicij za za-saj arij e vinogradov s plemenito trto ter pomanjkanja dobrih trtnih sadik.
S poslednjo odločbo zveznega izvršnega sveta 0 taksah na hibridne vinograde se bo preprečilo nadaljnje širjenje hibridne trte, ker bodo imela kmetijska gospodarstva več koristi od zasajanja vinogradov s cepljeno trto. Predvsem bodo dobila razne olajšave pri posojilih za obnavljanje vinogradov. Iz novih skladov za vinogradništvo se bo finansiralo s posredovanj ern kmetijskih zadrug zasajanje skupnih plantažnih vinogradov na privatni posesti. Razen tega kmetovalci ne bodo plačali davka za nove vinograde, dokler ne bodo vinogradi prvič obrodili.
V programih okrajnih ljudskih odborov za pospeševanje kmetijstva je tudj ra joni-zaci j a vinogradništva Odbori bodo razen tega dali znatna denarna sredstva za nagrade pridelovalcem trtnih sadik. Pripravlja se tudi ustanovitev večjega števila. postaj za zaščito trte pred perono-
V	č&mfe	rešitev
V soboto je bilo v Ljubija
bliske komisije SK Slovenije z ga je vodil dr. Jože Potrč. Po stopniki zdravstvene službe, m cij Slovenije ter predstavniki Hrvatske. Obravnavali so dok borbe proti alkoholizmu in org derno zdravljenje in preventivn proizvodnja brezalkoholnih pija no področje posebne obdelave, le materialno bazo, ki je osnov hotizmu.
Ko je GO RKS prevzel organizacijo borbe proti alkoholizmu, so se temu priključili tudi oblastni organi. Na pobudo ko-misje je izvršni svet Slovenije z uredbo o prometnem davku dopustil mo-žnost, da okraji oziroma občine povišajo 5% prometni davek na 10 %. Ta povišani odstotek lahko odredijo za določene namene. Določilu te uredbe se je prvi odzval bivši MLO Ljubljana, ki je v lanskem februarju sprejel odlok o uvedbi dodatnega 5% prometnega davka, ki naj se ga uporabi izključno le za borbo proti alkoholizmu. Tej plemeniti gesti so sledili še nekateri drugi okraji oziroma občine, kot n. pr. občinska ljudska odbora Kanal in Gorica, okraj Kočevje in Ptuj. Vendar pa se mnogi okraji in občine temu še niso odzvati in se upirajo uvedbi povišanega prometnega davka kot n. pr. občina Trbovlje.
Komisja pri RKS j« izračunala, da bi zbrali, če bi vsi okraji uvedli dodatni davek na promet, znesek 328 milijonov dinarjev, ki bi bila solidna osnova za uspešno borbo proti alkaholizmu. Sredstva, zbrana v te namene, so nekateri okraji uporabili za vse kaj druge««. En okraj je n. pr. kril s tem denarjem nek deficit, drugi pa je spet dal ta sredstva olepševalnemu društvu. Da bi se take nepravilnosti ne dogajale več. Je bila
ni razširjeno posvetovanje repu-a borbo proti alkoholizmu, ki svetovanja so se udeležili za-nožičnih in političnih organiza-RK iz Makedonije, SrbiiJe in umentacijsko gradivo, oblike anizacijski prijemi, nadalje no-i ukrepi proti alkoholizmu ter č. Ker zahteva vsako posamez-bomo v tem poročilu navedli a za uspešno borbo proti alko-
dana pobuda, naj okraja predpišejo pravilnik, kako in v katere namene naj se troši sklad ta borbo proti alkoholizmu. Tej pobudi se je prvi odzval ljubljanski okraj, ki je že izdela) osnutek pravilnika, o katerem 10 razpravljali na posvetovanju.
Udeleženci so bili odločno proti temu, da se iz tega sklada dajejo regresi za reguliranje cene mleku in za prodajo brezalkoholnih pijač. Soglasni so bili v stališču, da je treba ta sklad trošiti izključno le za borbo proti alkoholizmu, podpirati z njim ambulante in sanatorije, v katerih se bodo zdravili alkoholu podvrženi ljudje. Tak sanatorij je bil predviden na Igu pri Ljubljani in bo republiška ustanova. V njem se bodo torej zdravili alkoholiki iz vse Slovenije ter bo dolžnost okrajev, da sanatorij materialno podprejo. Zaradi tega je tembolj važen sklep o uvedbi dodatnega davka na promet in pravilnika o skladu ter je dolžnost vseh okrajev, da to čimprej uveljavijo.
Tisti, Id je materialno najbolj prizadet zavoljo alkoholizma, je prav gotovo naše socialno zavarovanje. Lani je bilo pri uporabi sredstev iz preventivnega sklada mnogo nejasnost! in prenekateri zavodi za socialno zavarovanje niso vedeli, kam s temi sredstvi ter so jih uporabili za vse kaj drugega, le za
preventivne namene ne. Da je. bofba 'proti alkoholizmu' tudi preventivna in še zelo važna preventiva in’ še zelo važna Komisije Rdečega križa bi lahko z vso upravičenostjo zagovarjale, da se iz skladov za preventivo pri zavodih za socialno zavarovanje lahko podpre borba proti alkoholizmu. Pri teh stremljenjih morajo Rdečemu križu pomagati vse družbene in politične organizacije, posebno še organizacije SZDL. ki bodo morale seveda razmisliti tudi o drugih denarnih virih, ki naj bi se stekali v -klad za omiljenje alkoholizma.
Na podlagi razprave in raznih oredlogov na posvetovanju bo republiška komisija naknadno izdelala ustrezne sklepe, ki jih bodo prejele okrajne in občinske organizacije RK. E. K.
sporo, kmetijske zadruge pa bodo prevzele tudi odkupovanje grozdja. Glede na.to sklepajo v Zvezi kmetijskih -zbornic Jugoslavije, da so dani za razširjenje starih in za zasaditev novih vinogradov s plemenito trto mnogo večji pogoj kakor prejšnja leta. Po nekem programu zveze bodo zasadili z novo trto do leta 1962 okoli 165.000 ha zemlje. Vinogradi se bodo v naši državi povečali dotlej na približ-no 440.000 ha.
Skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju izvoljena
Celje, 13. febr. Danes so bile v celotnem celjskem okraju končane volitve v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Kakor priprave, so tudi volitve potekle zelo dobro. Sled prvimi, ki so končali z volitvami, so bili na Polzeli, v Preboldu ter v Petrovčah. Kmalu in z izredno dobro volilno udeležbo so že včeraj končali volitve tudi na Vranskem. V 'mestu Celju pa so se med več volilnimi enotami najbolj izkazali na X. volišču, kjer šo prevladovali zastopniki o trgovske mreže. Tudi tu - so volitve končali v opoldanskih urah.
Pri" danaJiijih • volitvah v skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, je imelo volilno pravico 44.275 aktivnih zavarovancev in 11.000 upokojencev. Volilci pa so izmed 315 predlaganih kandidatov izvolili v skupščino 69 delegatov. Po nepopolnih podatkih je bila udeležba povsod izredno zadovoljiva, končni volilni rezultati pa bodo znani šele nocoj. M. B.
Beograd, 13. februarja. Zaradi poplave Južne Morave je bil davi prekinjen promet pri Hri-stovcu na progi Beograd —
Skoplje. Simplonski in balkanski ekspres vozita od davi čez Kraljevo. Prav tako je bil prekinjen promet na progi Više-grad — Sarajevo zaradi snežnih plazov, ki so davi zasuli progo. Promet na progah Stamnica — Hladne vode, Gostivar — Ohrid in Bileča — Nikšič še ni vzpostavljen, ker še niso odstranili snežnih zametov.
Uprava za ceste v Srbiji je dav.i objavila, da je cestni promet v tej republiki popolnoma ustavljen, ker so ceste neprehodne. Avtomobilski promet je bil ustavljen tudi na avtomobilski cesti Beograd — Zagreb. Medtem ko so ceste v Vojvodini, vzhodni in severni Srbiji neprehodne zaradi velikega snega, je v južnem delu Srbije avtomobilski promet nemogoč zaradi poplav. Južna Morava Je poplavila davi del ceste v dolžini 2 km med Ni Som in Leskovcem. Poplavljena Je tudi cesta Vranja — Bujanovac v dolžini 7 km. Voda je na tej cesti globoka poldrug meter.
Niš, 13. februarja. Zaradi naglega tajanja snega in sinočnjega deževja so nastale v južno-vzhodni Srbija poplave. Reka Jablanica se je razlila pri Dje-novovaškem mostu na cesti Le-skovac — Hlebane ter poplavila vasi Turekovac in Gornji Sinj-kovac.
Davi okoli štirih se Je Jablanica razlila tudi v svojem
spodnjem toka pri vasi Peče-njevcu, kjer je okoli 60 hiš pod vodo. Pripadniki Ljudske milice in JLA iz leskovške garnizije so prihiteli takoj na pomoč ter prevažajo v gumijastih čolnih prebivalstvo na varne kraje.
Sinoči je bil prekinjen cestni promet na cesti Niš — Skoplje pri Brestovcu v dolžini štirih kilometrov. Po obvestilih iz
ljudskega odbora občine Peče-njevac teče čez cesto dva metra »globoka voda. Reka Jablanica je odnesla ' štiri mostove pri vaseh Zalužnja, Citluka 2ivkovačkog, Gitluka Razboj-ničkog in Živkova. Tudi Južna Morava grozi, da se bo razlila pri vasi Citluka Razbojničkog.
Niška hidrotehnična služba je zahtevala danes od vseh okrajev v južni Srbiji, naj čimprej sestavijo štabe za obrambo pred poplavami, ki naj imajo pripravljena sredstva, orodje, zaprego in organizirajo poročevalsko službo.
Vode v ostalih rekah v tem delu države so še normalne.
Priština, 13. februarja. Zaradi naglega tajanja snega, ki ga je povzročila povišana temperatura, so nastali v Rugovski soteski mnogi usadi, ki so zasuli 6 kmetov. Po vesteh iz Peči sta se dva kmeta rešila, usoda ostalih štirih pa še ni znana. Skupina planinskega društva »Djeravica«, ki je takoj odšla na pomoč, še ni našla ponesrečencev.
Avtomobilski . promet med Pečjo io Kosovsko Mitrovico
Vči*	in
Daljnovod Jablanica - Dubrovnik
Od elektrocentirale Jablanica že vodi daljnovod za 110.000 voltov do Bileča. Gradmja dalno-voda od Bileča do Dubrovnika je bila začeta že iani, sedaj pa z ■dedi nadaljujejo ter montiraj jo železne stebre v obeh smereh, to je od Dubrovnika piroti Bileču in obratno od Bileča proti Dubrovniku.- To delo opravljaj jo trd podjetja, in,.sicer »Dal oko vod« iz Zagreba ter »Elektrocenitar« in »Eelektroprijenos« iz Sarajeva. Daljnovod bo v kratkem dograjen, prav tako pa bo tudi dograjena velika trafapostaja v Trebi-nju, to je -med Dubrovnikom' in Šilečem. S tem bo Dubrovniku zagotovljeno za čas turistične sezone -dovolj električne energije posebno še za veliko črpallno postajo pri izvoru Dubrovačke reke, odkoder črpajo vodo za vodovod dubrovniškega območja.
GOSPODAPSKE VESTI
Zasedanje Jugoslovansko-francoskega gospodarskega odbora
Beograd, 13. febr. V Beogradu se bo 5. marca začelo zasedanje j mg o sl o v a-n sik o-f r an c osk ega odbora za gospodarsko sodelovanje Razpravljali bodo o zadevah, ki so pomembne za nadaljnja razvoj gospodarskih odnosov med obema državama.
Jugoslovansko-francoski odbor za gospodarsko sodelovanje je bil ustanovljen ob zaključiitvi sporazuma med Jugoslavijo In Francijo o gospodarskem sodelovanju m tehnični pomoči sredi lanskega leta v Parizu. Doslej je imel ta odbor že sejo lani oktobra v Parizu, na kateri so določili splošne smernice sodelovanja Jugoslavije in Francije na gospodarskem področju.
Jugoslavija nakupuje svinjsko
mast v ZDA. Na osnovi nedavno odobrene ailokacije dolarje« je začela Jugoslavija z nakupovanjem svinjske masti. Cena rafinirane čiste svinjske masti v pločevinasti ambalaž- je ostala še nadalje nespremenjena.
Prodaja državne tovarne sintetičnega kavčuka v ZDA. Dne 8. februarja je ameriški kongres odobril prodajo zadnje državne tovarne sintetičnega kavčuka v Zahodni Virginiji, in sicer za 11 milijonov dolarjev.
Francosko-nemška skupina gradi tovarno umetnih gnojil v Egiptu. Na licitaciji za izgradnjo neke tovarne kemičnih gnojil pri Asuanu je zmagala neka francosko-nemška skupina.
Argentinski uvoz aluminija Argentinska, .centralna banka je sporočila, da je pripravljen*-odobravati uvozna dovoljenja za uvoz aluminija v Ingotih iz vseh držav.
Indijska naročila jekla v An
gliji. Železarna v Stantonu le sporočila, d« je v letu 1955 sprejela iz Indije naročilo v vrednosti 700.000 funtov šterlin.
NaročiJa so se nahajala na cevi, in specialne odlivke za vodovodne projekte.
Holandska proizvodnja jekla v letu 1955. Holandska proizvodnja jekla v letu 1955 Je znašala 974.000 ton. V primerjavi z letom 1954 je bila proizvodnja povečana zia 4.8 odstotka.
Sole zaprle tudi v celfskem okraje
Celje, 13. febr. Z današnjim dnem so tudi v celotnem celjskem okraju zaprli za teden vrata vsem šolam. Tega sklepa nista narekovala samo ostra zima in delno pomanjkanje kurjave, marveč tudi dejstvo, da je hud mraz v veliki meri onemogočal redno obiskovanje pouka otrokom, ki morajo vsak dan opraviti tudi po več kilometrov dolgo pot, da pridejo do šole. Razumljivo je, da so otroci to odločitev sprejeli z velikim veseljem, saj bodo tako lažje izkoristili ugodne snežne razmere za smučanje in ostale zimske športe.	M.	B.
Jugoslovanski razstavi v Moskvi in Sofiji
Beograd, 13. febr. V Moskvi in Sofiji bodo v kratkem odprli razstavi fotografij o desetletnem razvoju nove Jugoslavije. Razstavo prireja oddelek za tisk in informacije državnega sekretariata za zunanje zadeve. Z nad 300 fotografijami bo prikazana narodnoosvobodilna borba, socialistična gradnja, družbeno In kulturno življenje, kakor tudi mednarodna aktivnost Jugosila-viij«. Fotografije je izdelala fotografska sHužba Hrvatske in bodo te dni poslane v Sovjetsko zvezo in Bolgarijo. Pričukujejo, da bodo razstavi odprl; marca ali v začetku aprila. Gradivo s teh dveh razstav bo nato bržkone razstavljeno tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. (Ju-gopres.)
Razstava načrtov za spomenik Mancu in Engelsu
Beograd, 13. febr. V pritlični dvo rani novega dela poslopja »Borbe* v Dečanski ulici bodo jutri dopoldne odprli razstavo načrtov, ki so bili ocenjeni na natečaju za spomenik \farxu in Engelsu v Beogradu. Razstava bo odprta sedem dni. Poleg štirih načrtov, ki so prejeli prve nagrade, bo razstavljenih še 25 ocenjenih anonimnih del. Razen risb bodo razstavljene tudi makete in druge podrobnosti.
Naši muzejski delavci na mednarodni konferenci v Ženevi
Beograd, 13 febr Na letošnji konferenci mednarodne organizacije za muzeje (ICOM), ki bo meseca julija v 2enevi, bodo našo državo zastopali direktor Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Jože Kastelic, kustoe beograjskega prirodoslovnega muzeja Zagorka -Petrovič in direktor zagrebškega muzeja za umetnost in obri -Ir. Ivo Bab
ter Pečjo, Djakovioo in Prizrenom, kjier je sneg debel 120 do 150 cm, ter med Urošsvcem in Skopljem je popolnoma prekinjen. Telefonska zveza med kosovsko in metohijsko oblastjo ter Crno goro, je prav tako prekinjena. Posamezne vasi v okolici Djakovice šo že nekaj dni povsem odrezane od drugih krajev.
Da bi najsiromašnej ša gospodarstva v Djakovici in sosednjih vaseh oskrbeli z drvmi in živežem, je občinski ljudski odbor nakazal podporo dva milijona dinarjev.
Zaradi naglega tajanja snega grozi v Metohiji in nekaterih krajih Kosova nevarnost poplav.
Bitolj, 13. februarja. Naglo tajanje snega je povzročil prodor tropskega zraka, zaradi česar so včeraj in danes naglo narasle mnoge reke v Makedoniji. Najbolj je narasla reka Vardar v Titovem Velesu, kjer so nujno ukrenili vse za izselitev prebivalstva, ki živi v hišah na levem bregu reke. Ker je Vardar prestopil levi breg, je poplavljena stara čaršija, medtem ko je v okolici mgsta poplavljenih več deset ha vrtov.
Precejšnje površine so poplavljene ob izlivu Zletovske reke, kjer je voda narasla za cel meter. Naglo tajanje snega je v mnogih krajih republike povzročilo naglo naraščanje hudournikov, ki so povzročili mnogo škode na polju v svoji neposredni bližini.
Tajanje snega je poplavilo v Prilepu, Bitolju in nekaterih drugih krajih mnogo ulic in stanovanjskih poslopij.
Beograd, 13. februarja. Po informacijah uprave za rečni promet se je v Džerdapu nakopičil led in je voda narasla za 60 do 80 cm. Rečni promet je popolnoma ustavljen.
Vodno stanje drugih rek v Srbiji je normalno, razen Južne Morave, ki je zaradi tajanja snega v Makedoniji poplavila znatne površine zemlje v dolini Ristovca in -Vranje. Vodne skupnosti v Cupriji, Požarev-cu in Smederevu so ukrenile v sodelovanju z enotami JLA vsa potrebno za obrambo pred poplavo Velike Morave, če bi nastalo naglo tajanje snega.
Skoplje, 13. febr. Na vseh krajih, ki jim grozijo v Makedoniji poplave, so danes postavili vojaške straže, da bi v kritičnem trenutku ukrenili vsa za obrambo pred razlivom rek, ki so zaradi naglega tajanja snega v zadnjih 24 urah močno narasle. Enote JLA so danes po vsej republiki začele nadzirati reke, na vseh mostovih pa so postavili straže.
»’
Craa gora tri dni brez prometa
Titograd, 13. febr. Po vsej črni Goni je od petka veliko neurje. Sneg je zasul vse gllavne komunikacije v republiki in .je promet že tri -dni prekinjen. Delavci ki so bili poslani s traktorji In plugi že v soboto iz Titograda, proti Cet.nju, Nikšiču in Ko!a-saiu, iz Cetinja proti Budvi, iz Plevlja protii Bijelemu poijju in Rudemu, iz Ivangra.da proti An-drijevici isd., niso mogli obnoviti prometa, ker je sinoči zapadel nov sneg, pol metra na debelo. Železniški promet se raz v'ja z velikimi težavami in zamudami. Vlak, ki b’. moral davi ob 7. uri prispeti v Titograd, je prišel šele ob 15. uri, ker ga je zamedilo v Trubjeli pri Nikšiču. V severnem dedu republike še nadalje sneži.
Nesreča italijanske ladje »Regolo«
Gozdarstvo mariborskega okraja
Mednarodne telovadne tekme v Zagrebu
Beograd. 13. febr. V Zagrebu
bo 20. februarja sestal pleni organizacijskega odbora ige gim.naest.rade, ki bo v .vnem mestu . Hrvatske od 10
14.	julija 1957. Na plenumu io razpravljali o pripravah za veliko svetovno telovadno pri-Ldtev, katere organizacija je ipana Jugoslaviji'. Na plemu-i bodo razpravljali o ureditvi ovadmih terenov in o nameril okoli 8000 telovadcev iz držav, kakor tudi o prometu, upa g and! in tehnični službi. — zanizacijski odbor s sedežem šagrebu je že izdal prvo šteto biltena v srbohrvatskem In ncoekem Jeziku. V bodoče bo tem izhajal dvakrat na mesec
tudi v angleškem, nemškem in
ruskem jeziku.
V Zagreb že prihajajo tuji predstavniki, da bi se dogovorili o prihodu telovadcev iz inozemstva. Prva prijava za gimnae-sitrado je prispela lz Holandske in predvideva udeležbo 800 telovadcev. Za razliko od prve gitn-naestrade, ki je bila lani v Rotterdamu, bodo na telovadni prireditvi v Zagrebu prvič sodelovale tudi vzhodnoevropske države. Organizacijski odbor je predlagal sekretariatu mednarodne telovadne federacije, na-bi bil v času druge gimnaestra-de v Zagrebu kongres te organizacije. Eno izmed jugoslovanskih filmskih podjetij bo to drugo gimnaestrado fiilmalo. (Jugopres.)
Maribor, 13. febr. Dopoldne Je zasedala komisija za sestavo desetletnega perspektiv, plana za razvoj gozdarstva in lesne industrije mariborskega okraja. Komisija mora vskladiiti delo treh dosedanjih komisij, ki so bile ustanovljene svoj čas za področje bivšega okrajnega ljudskega odbora Maribor-okolica, Slovenj -gradeč in MLO Maribor.
Na današnjem zasedanju je komisija sklenila, da bodo do
15.	aprila izdelali perspektivni plan za celotno področje novega mariborskega okraja. Za to obsežno in odgovorno delo se bodo opirali na plane novih občin, ki bodo osnova za okrajno planiranje. Prav tako bodo izdelali splošno gospodarsko analizo ce-'otnega mariborskega kraja, v kateri bodo prikazali odnos gozdnega gospodarstva do ostalih gospodarskih panog. Perspektivni plan mariborskega
okraja bo obsegal plan razvoja
gozdnega gospodarstva, plan razvoja lesnega gospodarstva plan kadrov, plan izgradnje omrežja gozdnih cest in potu ter splošni gospodarski opi* okraja.
Desetletni perspektivni plan za razvoj gospodarstva in lesne industrije v' mariborskem okraju predvideva letno sečnjo okrog 350.000 kub. metrov lesa in pogozdovanje večjih gozdnih površin z okrog 3,5 milijonov sadikami letno. V mariborskem okraju imajo okrog 120.000 ha gozdov. Povprečni. prirastek gozda znaša letno okrog 3 kub metrov netto mase na hektar.
■Perspektivni plan bo predvidel tudi razvoj lesne Industrije in bo dal močnejši poudarek modernizaciji lesno-lndustrijskib obratov. Cimpreje bo treba dograditi lesno- industrijski kombinat v Limbušu, Id bo po do-
graditvi letno razrezal okrog 22 tisoč kubičnih metrov hlodovine v eni izmeni. Hhrati naj bi se ukinili vsi žagarski obrati raznih podjetij, katerih lesna predelava ni osnovna panoga delavnosti.
V razpravi so člani komisije ugotovili pomanjkanje strokovnega gozdarskega kadra. Po nji-, hovem mnenju mora biti na vsakih 600 ha kvalificiran logar medtem ko pride danes v okra-ju kvalificiran logar na okrog 1100 ha gozdne površine. Prav tako bo treba za vsakih 2000 ha gozdne površine zagotovi« gozdarskega inženirja in za vsakih 3000 ha gozdnega tehnika.
V razpravi so člani komisije poudarili, da bi morale kmetijske zadruge prevzeti operativne delo pri izvrševanju plana ob nove gozdarstva v zasebnem sektorju.	K.	M.
Keka, 13. febr. Komisija, ki je včeraj odpotovala z Reke v Senjski kanal, da bi identificirala trupla, ki so jih našli na obali Krka, je ugotovila, da gre za člane posadke italijanske tovorne ladje »Regolo«, ki je last pomorskega podjetja »Trinacria« iz Messine. Na podlagi stvari,' ki so jih našli pri utopljencih, je' komisija identificirala poveljnika ladje Mattea Lechicha, kuharja Vincenca Magareccia, prvega oficirja Alessia Rocca in mornarja Gabriela Scognami-glia. Tri trupla, k: so jih našli predsinočnjim, ;n enega včeraj še niso identificirali, ker so slike na njihovih mornarskih dokumentih, poslanih iz Senja, zelo stare. Gotovo pa. je, da so tudi to trupla članov posadke ladje Regola.
Sedaj se more že zanesljivo trditi, da se je ladja »Regolo« potopila v orkanu, ki je razsajal 10. februarja v senjskem kanalu.
Ladja »Regolo« je prispela, kakor je razvidno iz podatkov pristaniške kapitanije v Senju, v to luko 6. februarja, da bi vkrcala celulozni les. Dne 9 februarja Je ladja končala natovarjanje, zaradi slabega vremena pa ni mogla odpluti. Pristaniški kapitan je priporočil poveljniku ladje, naj jo prive-
že, m mu je dostavil jekleno vrv, dolgo 100 m, da bi jo čim bolj zanesljivo prevezal ob obalo. Senjski pristaniški kapitan je mnenja, da je orkan odtrgal ladjo-od obale, ker so našli jekleno vrv, ki jo je posodil pretrgano. Po znakih na kamenju in ledu na obali sklepajo, da je imela ladja z neurjem hud' boj.
Trupla ponesrečenih pomorščakov z ladje »Regolo« so še na Krku. O tej tragediji so bili obveščeni italijanski konzul v Zagrebu, lastnik ladje v Messi-ni in njen zastopnik v Genovi. Sedaj čakajo na njihova navodila.
Na Krku so še štiri trupla, ki jih niso identificirali. O usodi preostalih petih članov posadke ne vedo ničesar.
Ptopoč&valeo
VBIJ OJ B J O■
mtoBJ trosi«jak
dim In odgovorni mdnua ntANCEK DRENOVtt (notranja politika) imaAiron j aookkik
(gospodarstvo)
MJSaj« mrmco mrnimji SILAH ŠBOA IBuHtltl ITAIR MRAK r*port)
Se Ogles* '3»iw»rli
Pogajanja med Nizozemsko In Indonezijo so v zastoju. Kljub posamičnim vestem, da se bodo zdaj-zdaj nadaljevala, in obtožbam iz Džakarte, da so Nizozemci krivi neuspeha — med tem ko v Haagu molčijo — ni znakov, da bi se res ponovno sestali predstavniki obeh držav. Verjetno je tudi, da se ne bodo, dokler ne bo v Džakarti prevzela svojih dolžnosti nova vlada.
Razgovori so se začeli že začetek decembra v Ženevi. Potekali so mirno, brez posebnih komentarjev in novic, pa. tudi brez uspeha. Glavni problem, kot ga postavljajo Indonezijci, je vprašanje zahodnega Iriana, ali zahodne Gvineje, ki je še vedno v Nizozemskih rokah. Ko je leta 1949 Indonezija postala samostojna, je zahodni Irian ostal izven njenih meja. Vendar pa so se takrat domenili, da se bodo o njeni usodi dogovorili kasneje.
Na dnevnem redu ženevskih pogajanj so bila gospodarska vprašanja, pa tudi, vsaj najavljeno je bilo, vprašanje zahodnega Iriana. V Ženevi pa Nizozemci o tem niso hoteli slišati ničesar. Ze samo dejstvo, da razpravljajo o suverenosti nad Zahodno Gvinejo, pravijo v Haagu, bi pomenilo, da Nizozemska priznava spornost suverenosti. Na drugih področjih pa so se menda še kar uspešno pogovorili.
Prekinitev pogajanj, po
mnenju nekaterih opazovalcev, sama po sebi ni niti tako tragična. Indonezijski predstavnik dr. Gde Agung je bil odpoklican iz Ženeve predvsem zato, ker je precej močna stranka Nahdatul Ulema izjavila, da ne bo priznala nobenega podpisa	ali	sporazu-
ma, pa še nekaj drugih strank se je izjavilo proti pogajanjem. Dr. Harahap, predsednik vlade, je zato odpoklical svojega ministra — kar je menda prav tudi Nizozemcem, ki bi raje sklenili sporazum, če ga bodo morali, z novo vlado. Toda nova levičarska vlada utegne biti manj zmerna kot Harahapova. Prav lahko se zgodi,	da	bodo Nizozemci
spoznali,	da	so	si	z odlaša-
njem zapravili gospodarske ugodnosti, ki jih imajo v Indoneziji,	ne	da	bi	bila pri-
znana njihova pravica do Zahodnega Iriana Če se v čem strinjajo opazovalci, je namreč to, da dela čas proti Nizozemski in v korist Indonezije.	A.	Furlan
¥ Španiji poka
Španska vlada je ukinila 14. in IS. člen zakona o državljanskih pravicah, ki določata, da si vsak španski državljan lahko svobodno izbere kraj stalnega bivanja, ter postopek glede aretacij. Naknadno je Franco odstavil tudi dekana pravne fakultete, kateri je pripadala večina študentov, ki so se pretekli teden udeležili proti falangi stičnih demonstracij in zaprl vse univerze. Med študenti, ki so bili aretirani je tudi sedem falan-gistov.
Take so posledice demonstracij. In vzroki? Znano je, da v Španiji vedno močneje narašča odpor proti režimu in Falangi, posebno med inteligenco in univerzitetno mladino. Tu ne gre samo za komunistično akcijo, s katero bi falangistična »Arriba« hotela prikriti tudi razcep v Falangi, temveč za antifašistično gibanje, ki sega vse od monarhistov, preko liberalcev do komunistov, za težnje po beralnejši upravi.
Teden dni pred neredi se je v javnosti pojavila resolucija, v kateri anonimni pisci zahtevajo svobodne volitve za državni študentski kongres, ki bi moral biti letos aprila in na katerem naj bi razpravljali o radikalnih reformah učnih metod na univerzah. Resolucija je tudi zelo ostro kritizirala sedanjo strukturo španskih univerz, ki skoraj Izključno sloni na Falangi, Nekaj dni pred neredi so bile na pravni fakulteti volitve odbora univerzitetnega sindikata, pri katerih so bili falangi stični kandidati poraženi, kljub temu pa so hoteli na vsak način vriniti svoje predstavnike Vm izvoljeni odbor.
Dejstvo, da so med aretiranci tud i znani falangisti potrjuje, da tudi v sami Falangi poka, da so nasprotja med posameznimi strujami vedno močnejša. Po drugi strani pa smatrajo, da neredi zadnjega tedna niso epilog naraščajočega nasprotovanja proti Francovemu režimu, temveč šele začetek resnejših dogodkov. Položaj je precej podoben dogodkom leta 1943 y Italiji, kjer je tudi najpreje začelo pokadi v sami fašistični stranki.
A. Stanovnik
ST. 37 — 14. FEBRUARJA 1936	/	SLOVENSKI	P0H0CE7ILEC	/	so.	3
Zakaf so odkrili skrivnost?
Uradno mnenje Londona je, da je »senzacija« del sovjetske politike — Komentarji in ugibanja v tisku
London, 13. febr. (Tanjug.) - Pojav britanskih diplomatov Burgessa in Macleana na tiskovni konferenci v Moskvi vzbuja še vedno pozornost britanskih političnih krogov in časopisov. Usti objavljajo velike članke, poročila in komentarje o tem dogodku. Soglasno osvajajo uradno podkrepljeno stališče, da je javni nastop bivših funkcionarjev Foreign Officea v tesni zvezi s poISitiko sovjetslke vlade.
.Uradni zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil danes, da so dobili poročilo o omenjeni tiskovni konferenci in da ga sedaj proučujejo.
Britanski komentarji navajajo v glavnem dva vzroka, ki sta vodilo sovjetsko vlado, da sta pokazala javnosti Burgessa in Macleana. Predvsem omenjajo napovedan obisk Hruščeva in Bulganina Londonu. Komentatorji podpirajo tudi uradno stališče, naj bi bila tiskovna konferenca pobeglih diplomatov »poskus Kremlja, da bi skalil angloameriške zveze in zmanjšal uspehe washingtonske kon-dejal, da so še nadalje v teku »stvarne priprave« za aprilski obisk maršala Bulganina in ferenee med Edenom in Eisen-howerjem«. Krogi, ki so blizu britanski vladi, izražajo mnenje, da so sklep o Burgessu in Mac-leanu sprejeli »na naj višjem mestu v Moskvi.
Odgovarjajoč na neko vprašanje, je zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve Hruščeva v Londonu.
Ameriški časopisi pravijo o nastopu Burgessa in Macleana na tiskovni konferenci v Moskvi, da bi* »hotela Moskva s tem zasejati čimv'" suma med ZD9A in njihovim, zavezniki«.
Po mnenju »New York Timesa« so ZDA in njihovi zavezniki dovolj zreli, da se z izkoriščanjem zadeve Burgess-Maclean ne bodo dali speljati na napačno pot. Ko trdi. da sta bila ta dva britanska diplomata izdajalca, ki
sta se izneverila narodu in vladi, zaključuje časopis: »To dejstvo pa bo dalo povod za povečanje • varnostnih ukrepov, ki preprečijo podobna izdajstva katerihkoli ljudi«.
»Daily Mirror« meni, da so sovjetski uradni krogi »iz propagandističnih vzrokov spet začeli z varljivo ofenzivo miru, da bi zasejali razdor med ZDA in Veliko Britanijo ter vplivali na britansko javnost pred aprilskim obiskom Hruščeva in Bul. ganina v Londonu«.
Na
v
posvetovanje
»Mister Cmng-kajškov delegat, če še ne motim,
predstavljate
Kitajsko?!«
TRIUMF AVSTRIJSKIH OLIMPIJCEV
Dunaj, 13. febr. (AFP). Včeraj so priredili Dunajčani avstrijskim smučarjem Toniju Satlerju, Andreju Moltererju in Regini Schopf, ki so na: 7. zimski
Sovjetska iniciativa v Izraelu
Jeruzalem, 13. febr. (Reuter).
Izraelski minister za zunanje zadeve Šaret se je danes v zadnjih sedmih dneh že drugič sestal s sovjetskim veleposlanikom Aleksandrom Abramovim. Izraelski veleposlanik v Sovjetski zvezi Avidar je prispel prejšnji teden iz Moskve na posvetovanje. Pred odhodom v Izrael se je nekajkrat oglasil pri sovjetskem ministru za zunanje zadeve Molotovu. Poučeni pra-' vijo, da je bil izraelski veleposlanik, odkar se je vrnil iz Moskve, vsak dan v stikih z Mošo Šaretom.
Trgovina z Vzhodom
po podatkih ameriške statistike
Washlngton, 13. febr. (AFP) Uprava za mednarodno sodelovanje je poslala ameriškemu kongresu poročilo o trgovini med Vzhodom in Zahodom, v katerem je rečeno, da se je trgovina zahodnih držav s Sovjetsko zvezo v prvem polletju 1955 nekoliko zmanjšala, trgovina z LR Kitajsko in vzhodnoevropskimi državami pa nekoliko povečala. Ta pojav je mogoče pojasniti z željo Sovjetske zveze, LR Kitajske in vzhodnoevropskih držav, da bi ostale gospodarsko neodvisne od zahodnih držav, in da bi hotele na Zahodu kupovati bolj kot ostale izdelke, strateško važne izdelke, katerih izvoz v te države pa je prepovedan.
Po podatkih uprave za mednarodno sodelovanje je znašal izvoz iz zahodnih držav v Sovjetsko zvezo v prvem polletju 1955 215,8 milijona dolarjev (v istem obdobju 1954 — 236,4), v vzhodnoevropske države 530,2 milijona (1954 — 447,8) in v LR
Kitajsko 165,3 milijona (155,9j Izvoz iz Sovjetske zveze v zahodne države se je povečal v istem času na 360,1 milijona dolarjev (312,1 v letu 1954), iz LR Kitajske na 238,8 milijona (196,3), iz vzhodnoevropskih držav na 586,4 (513,3) milijona’ dolarjev.
olimpijadi v Cortind d’Ampezzo dosegli tolišken uspeh, zmagoslaven sprejem. Na zahodni železniški postaji Dunaja so avstrijske smučarje sprejeli zvezni kancler dr. Julius Raab, podkancler Adolf Schdrf, minister za notranje zadeve Oscar Hel-mer in župan mesta Franz Jonas. Kancler Raab se je v imenu vsega avstrijskega - naroda zahvalil »tistim, ki so ga tako
častno zastopali«.
Sinoči Je bila v Burgtheatru zmagovalcem na čast slavnostna predstava. Danes sta jih sprejela predsednik republike Theo-dor Komer in kancler Julius Raab. Toni Sailer bo dobil zlato kolajno »za zasluge«.
O
Načrt Je propadel
Kairo, 13. febr. Arabska časopisna agencija poroča, da se je jordanska vlada premislila in je izstopila iz sirijsko-jordan-skega odbora, ki pripravlja graditev jeza na reki Jarm.uk. Ta ,jez, ki bi stal 40 milijonov dolarjev, bi omogočil nakopičenje 500 milijonov prostominskih metrov vode za namakanje 70 odstotkov površin, določenih po
DOPIS IZ MOSKVE
Razstava nenavadnih balonov
(Od stalnega dopisnika »Politike« is
«)
V marmorni dvorani vile Semjonovka, v središča Moskve, kjer je bila moskovska konferenca držav Varšavskega paleta, kjer je imel kancler Adenauer dolge sestanke s sovjetskimi voditelji in kjer so že sklenili mnogo važnih stvari, je bila te dni nenavadna tiskovna konferenca in že bolj nenavadna razstava s predavanjem in pojasnili, ki Sta je dajal voj. strokovnjak.
Zadnje mesece razburjajo svet vesti o zračnih balonih, ki jih spuščajo iz nekaterih držav. -Prav o teh balonih so govorili na konferenci, tuji in domači novinarji pa so imeli priložnost videti prave pravcate balone z vsemi aparaturami, ki jih nosijo.
Na dvorišču poslopja, v. katerem je bila • konferenca, je bilo z reflektorji osvetljenih 45 kompletnih aparatur, ki jih nosi vsak balon. V marmorni dvorani pa so bili posamezni deli Johnsonovem načrtu o skupnem radijskih in fotografskih apara-
arabsko-izrae lskem izkoriščanju voda reke Jordan.
Junija 1953 sta Jordan in Sirija podpisala sporazum o skupnem izkoriščanju Jarmuka. Kakor poroča agencija, Sirija ni bila obveščena o sedanji odločitvi Jordana.
tov, fotografije in risbe, ki so pojasnjevale funkcioniranje balonov in njihovo nalogo. Na dolgi mizi so novinarji videli navodila, ki jih nosijo s seboj baloni in v katerih je tudi prošnja, naj jih takoj oddajo oblastem, kjer bodo dobili najditelji
Na ingu mraz, sever topel
Medtem, ko je mraz na NonreSkem in v Sovjetski zvezi popustil, se ostala Evropa bori z ledom in snegom
PARIZ, 13. febr. (AFP. Reuter.) Zaradi mraza je pretrgan rečni promet v Zahodni Nemčiji. Donava je . zaledenela na dolžini 200 km, na Renu pa je led ponekod debel tudi 90 cm.
V Franciji je včeraj zmrznilo 10 ljudi. Na zaledenelih cestah je čedalje več prometnih nesreč. Skoraj vse reke so zamrznjene, vlaki pa prihajajo v Pariz z zamudami od dveh do
POSVET GENERALŠTABA IN PREPOVED
Kairo, ,13. febr. (AFP). Razgovori med višjimi generalštab-nimi oficirji in vojaškimi strokovnjaki Egipta in Sirije so trajali včeraj v Kairu štiri ure in pol. Egiptovski minister obrambe in glavni poveljnik egiptovsko-sirijskih oboroženih sil general Abdel Hakim Amar je izjavil po včerajšnji konferenci, da so se posvetovali »o vojaških okoliščinah sedanjega položaja na mejah arabskih držav jn Izraela in o ukrepih za zavrnitev kakršnegakoli napada«. Današnji egiptovski časopisi pišejo, da so bil: ti vojaški razgovori zelo pomembni.
Zastopnik egiptovske vlade Je
izjavil danes na tiskovni konferenci, da noben ‘Egipčan ne bo mogel sprejeti zaposlitve v tujem podjetju ali trgovski tvrdki brez poprejšnjega dovoljenja ministrstva za notranje zadeve. Ta predpis bo veljal tudi za mednarodne organizacije, ki izvirajo iz Združenih narodov. Ko je dodal, da bodo Egipčani, ki so sedaj zaposleni v-tujih podjetjih ali organizacijah, v treh mesecih svojo zaposlitev lahko spravili v sklad s predpisi, je zastopnik egiptovske vlade pripomnil, da bo novi zakon omogočil vladi suverenost nad dejavnostjo vseh egiptovskih državljanov.
štirih ur. Promet v pristanišču Nantes je skoraj ustavljen.
Clermont — Ferrand je odrezan, ker so ceste in proge zasnežene. Davi je bila v Francoskih Alpah najnižja temperatura —33 stopinj.
V Italiji so na delu vojska, policija in gasilci, ki skušajo s smučmi priti do prebivalcev v vaseh, ki so odrezane od o-stalega sveta. V Abruzzih in Molisi vzhodno od Rima je 300 vasi popolnoma odrezanih od mest. Od nekaterih nimajo vesti že 14 dni, ker nimajo niti telefona niti radia. Italijanske o-blasti se boje	poplav,	ki bi
utegnile nastati, ko bo začel kopneti sneg. Računajo, da je v zadnjih treh tednih v Italiji zaradi zime umrlo 42 ljudi.
V Španiji še vedno sneži. Zaradi snega je	mnogo	vasi v
Baskiji, Santandru, Asturiji in Galiciji je odrezanih.
Na Norveškem in v Sovjetski zvezi postaja topleje, na Švedskem pa računajo z novim mra-	. bi	prišlo	do	federacije	raztre-
zom. Tudi v	Angliji	je bilo	šenih	britanskih	kolonij	v
včeraj topleje.	Zahodni Indiju
V Egiptu je v Nilu utonilo 21 ljudi. Zaradi ' močne burje se je prevrnil čoln, v katerem so se vozili ' šolarji.
V Egiptu in sosednjih državah je prišlo do atmosferskih motenj. Medtem, ko Cirenajko pokriva debela snežna odeja, na področju Sinaja in Gaze pa je hud mraz, vlada v dolini Nila in Tripoli tani j e nenormalna vročina. V Kairu se je temperatura naglo dvignila 27 stopinj nad ničlo, močan veter pa, ki je povzročil burjo s peskom, je za tri dni zaustavil vlak na progi Gaza—Izmailija—Kairo.
Milijon funtov za Karibsko federacijo
London, 13. febr. (Reuter) Britanski minister za kolonije Alan Lennox - Boyd je izjavil danes v Londonu na konferenci o ustanovitvi britanske karibske federaci je, da bo dala Britanija, če bo odobril parlament, za to federacijo milijon funtov šterlingov. To dokazuje, kako si vlada želi, da
denarno nagrado. Navodila so v francoščini, v urdu, kitajščini in korejščini, poleg navodil pa so tudi risbe, ki pojasnjujejo nepismenim, kaj naj storijo z nenavadnimi predmeti.
Polkovnik Taranzov, ki je pojasnjeval delovanje balonov, ali kakor jih je on imenoval, letečih fotografskih aparatov, je dejal, da' imajo prostornino 1500 kub. metrov, da nosijo razne aparate, lei so težki 350 kg, po- . leg tega pa še obtežitev 300 kg.
Njihov radius je od Zahodne Nemčije do obal Tihega oceana, v zraku pa zdržijo 7 do 10 dni. Občutljiv fotografski aparat z dvema objektivoma je glavni del vse aparature. Balon nosijo zračni tokovi, višina njegovega poleta pa se lahko regulira s težino balasta, .vendar pa se suče okoli 7000 metrov. Fotografski aparat lahko posname okoli 450 fotografij, eno za drugo, tako da se dobi zračni posnetek precej velikega ozemlja. Poseben aparat zabeleži, koordinate vsakega posnetka.
Radioaparatura vzdržuje zvezo s postajami na zemlji, ki na ta način lahko določijo, v kateri smeri se giblje balon, čeprav ne morejo vplivati na njegovo gibanje. Ko prispe balon nad ozemlje,, kjer ga je treba ujeti, izzovejo a pomočjo radia eksplozijo balona, aparatura pa pade na tla s pomočjo petih velikih padal. V primeru, da pade v vodo, , začne delovati posebna suha baterija In radiopostaja daje signale, na podlagi katerih najdejo aparate, -ki so tako sestavljeni, . da se ne potopijo.
Sov j etski _ voj aški strokovn j ak je tudi dejal, da stane takšen
balon in razni aparati, ki jih
ima s seboj, okoli 50.000 dolarjev in da je za spremljanje1 gibanja potrebna precej široka in dobro organizirana mreža. Na tem sloni sovjetska teza, da se s spuščanjem teh balonov ne more ukvarjati privatna organizacija. Polkovnik je mimogrede pokazal tudi fotografije, ki so jih posneli aparati na balonu in razvite filme. Novinarji so polkovnika zasuli z vprašanji.
Ali so posnetki tudi s sovjetskega ozemlja, so vprašali ameriški novinarji?
So.
Vprašali so tudi, - koliko balonov so ujeli na sovjetskem ozemlju. Odgovor se je glasil:
»Dosti«.
»Kako?«
»Na razne načine.«
Vpraševali so tudi sovjetski novinarji, in sicer, ali bi se dalo s sovjetskega ozemlja pošiljati balone na druge države, ali so ameriške oblasti zahtevale od sovjetskih oblasti kakršne koli podatke o balonih,- ali Sovjetska zveza daje meteorološke podatke in zakaj slikajo oblake samo nad sovjetskim ozemljem.
Načelnik oddelka za tisk v sovjetskem zunanjem ministrstvu je odgovoril, da bi Sovjetska zrveza tudi lahko spuščala take balone, da ZDA niso zahtevale nobenih podatkov o balonih, ki so jih ujeli nad Sovjetsko zvezo in da Sovjetska zveza redno daje meteorološke podatke. Iz vsega tega je sovjetski predstavnik zaključil, da so baloni nov način za vohunstvo nad ozemljem Sovjetske zveze.
’ Po tiskovni konferenci so si ■ novinarji dolgo ogledovali precizne naprave, ki vsaka izmed njih predstavlja majhno bogastvo in velik uspeh sodobne tehnike.
Davor Culic
DRUGA PREKINITEV RAZGOVOROV?
TOKIO, 13. febr. (AP). Predstavnik Japonskega ministrstva ta sunanje tadeve je izjavil da pomeni po njegovi sodbi nepričakovani odhod sovjetskega veleposlanika ia Londona drugo, daljšo prekinite« sovjetsko-japonskih razgovorov. Pripomnil je, da ima sovjetski veleposlanik s japonskim predstavnikom sestanek v torek zjutraj.
Zastopnik japonskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil danes, da japonski poslanik na Filipinih, ki se danes
vrača v Manilo, ne prinaša novih predlogov za ureditev reparacij iz druge svetovne vojne, ki naj bi jih Filipini dobili od Japonske. Dodal je, da bo poslanik v tesnih stikih s filipinskimi oblastmi, da pa bo potrebno več časa. za sklenitev sporazuma o tem vprašanju. Konservativna stranka dela že težkoče glede filipinske zahteve do reparacij v znesku 800 milijonov dolarjev. Upanje pa je, da bo sporazum sklenjen med sedanjim zasedanjem parlamenta, ki bo končano maja.
Težak vzlet »Air-A us trie«
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Svoboden kakor ptiči pod razumel vročih želja in hrepe skem maju dobili s štirimi pod poletijo. Tako lepo: na krilih bodnem nebu! Kaj čuda, če so zdavnaj pred podpisom državne tališč, potniških letalih, medna priprav so se stvari zapletle in vozljati.
Je pač tako, če je v deželi več strank, ali vsaj dve močni, kakor je to v Avstriji, od katerih ima vsaka svoje posebne želje, zahteve in poglede.
Začelo se je že lani sredi polne sezone, ko so na avstrijskih letališčih pristajala potniška letala kar štirinajstih tujih držav, med njimi tudi Jugoslavije. Tedaj je minister za promet Waldbrunner, ki pripada socialistični stranki, prvi javno spregovoril o načrtih, ki jih ima v zvezi z obnovitvijo avstrijskega zračnega potniškega prometa. Ustanoviti družbe, ki bodo upravljale letališča, obnoviti veliko letališče Schwechat pri Dunaju in končno ustvariti do-mačfe potniško letalsko podjetje, ki bo »v javnih rokah«, da bi ga udeležba tujega kapitala ne odtu'jiila in da bi ne prišlo do prevage inozemskega politične-
nebom — pravimo. In kdo bi ne nenja Avstrijcev, ki so v lan-pisi tudi vso pravico — da spet z domačimi oznakami po svo-zato začeli kovati načrte že pogodbe, načrte o ureditvi le-rodnih zvezah. Toda okoli teb jih do danes še niso mogli raz-
ga vpliva na avstrijsko civilno letalstvo.
Tak načrt so imeli socialisti oziroma ministrstvo socialista Waldbrunnerja. Toda že nekaj dni pozneje so se pojavili nasprotniki takih načrtov v nasprotni stranki OeVP (avstrijska ljudska stranka), ki so v svoijem tisku odkrito povedali, da ge s takimi načrti ne strinjajo in da bi tako podjetje bilo lahko le v privatnih rokah, država pa naj bi edino poskrbela za dobra letališča. Utemeljevali so:	pomembnejše	od
ustanovitve letalske družbe Je zgraditev letališč, kajti usluge na letališčih se bolj izplačajo kakor pa nekaj zračnih prog. Vedeti je treba, da bo avstrijsko potniško letalstvo stalo še vedno nasproti 14 drugim družbam, katerih število se zna v naslednjih dveh letih celo podvojiti. .
ysa ta razpravljanja mo bila
že lani. Prejšnji mesec pa j|e javnost nenadoma presenetila vest, da ima bodoča »Air Au-stria« že »desno krilo«. To »desno krilo« razpolaga že z vsem, kar je potrebno za začetek: letalsko osebje, tehnično službo, letala, ki jih bo dala na razpolago holandska KLM in — denar.
Tedaj se je tudi zvedelo, da ' je to »desno krilo« nastalo is bivšega avstrijskega Aero-klu-ba, ki je od leta 1952 deloval ▼ okviru »Družbe za pospeševanje znanstvenih raziskav« in dobil lani julija ime »Avstrijska študijska družba za zračni promet«. To »desno krilo«, ki mu ' predseduje državni sekretar dr. Fritz Bock (OeVP), je sedaj po-. hitelo seznaniti javnost s svojimi pripravami 1n načrti, v katerih so predvsem dokazovali, da je treba letalsko družbo u-stanoviti na privatni osnovi s strogo komercialnimi principi; da gospodarska In proračunska obremenitev, ki je nastala v Avstriji iz obvez do državne pogodbe, ter Izgraditev lastne voijske prepoveduje vsako nadaljnje državno eksperimentiranje, v kolikor država principl-elno sploh ni poklicana, da bi
prevzela vlogo podjetnika — in podobno^
Hkrati so sl sledile tudi vesti o pripravah. t»Al* Auetria« je
pripravljena za start. Dr. Bock je poudaril, da nima omenjena študijska družba »nobene organizacijske zveze z OeVP«. »Air Austria« bo sodelovala s ho- ' landsko letalsko družbo KLM, ki bo prevzela zato paket‘akcij v znesku 26 odstotkov osnovnega kapitala, »Air Austria« pa dobi od KLM dve štirimotorni letali DC-4 in ima pozneje še možnost nakupa letal DC-3 in »Viscount«; ki bi jih lahko dobila že v jeseni 1957. Prvi piloti se že šolajo na progah, k] jih vzdržuje KLM. Ta družba bo prevzela nase tudi predvideni deficit prvih treh let, 74 odstotkov akcij pa ostane še vedno v avstrijskih rokah.
Tako je »desno krilo« navduševalo javnost s svojimi načrti in postavljalo utež za utežjo na svojo stran tehtnice, nato pa pokazalo še na drugo stran. Tako, vidite, smo vse oskrbeli za vzlet »Air Austrle«, manjka nam le še koncesija za obratovanje! Pil tem se je pravzaprav stvar ustavila, kajti koncesijo za obratovanje bi moral dati minister Waldbrunner. Ker pa je bil ta že od vsega začetka 'proti privatni letalski družbi v Avstriji, seveda te koncesije nd dal. »Desnemu krilu« je sedaj preostala le še pot pritožbe, na upravno sodišče.
Po teh dogodkih sta minister Waldbrunner in njegovo ministrstvo postala tarča za vrsto ostrih napadov OeVP-evskega tiska, M je med drugim očital,
da hoče minister podržavljenje letalskega prometa, da se zlorablja davčna sredstva, da se uradniki v uradu za civilno letalstvo že dlje časa ukvarjajo s stvarmi, ki ne spadajo v njihov delokrog, da potujejo na državne stroške v-tujino, kot na pr. na Švedsko itd.
Končno so spregovorili tudi socialisti in javno povedali, da je nasprotna stranka (OeVP) že od vsega začetka nasprotovala Waldbrunnerjevi koncepcij i bodočega letalskega podjetja, da je odklanjala sodelovanje ter da je tudi finančni minister dr. Kamitz Izjavil, da za udeležbo zveznih sredstev pri tem podjetju nima ddnarja. Urad za'Civilno letalstvo je dal tedaj koncesijo avstrijskemu potovalnemu uradu, ki je imel t&ko pravico že pred vojno in ki naj bi sedaj postavil temelje avstrijskemu potniškemu letalskemu . prometu skupaj s švedsko letalsko družbo SAS. To se je zgodilo še preje, predno je pr}-šlo - v . javnost »desno -krilo« s svojimi načrti. Kajti — tako so pisali socialisti — a predpripravami se je pričelo že, leta 1948, seveda v kolikor Je bilo v takratnih pogojih to možno. Ih že tedaj- je bilo v. vladi sklenjeno, da se:bo za bodoči javni letalski promet vzelo potrebna sredstva iz zveznih dohodkov in dohodkov zainteresiranih dežel in mest.
Socialisti so .odgovorili tudi na očitke nasprotnikov, češ da
hoče 'Waldbrunner finansirati to podjetje iz javnih sredstev, ga na ta način podržaviti oziroma prevaliti breme na davkoplačevalce. Odkod pa sredstva desnemu krilu?
Pri akcijskem kapitalu 30 milijonov šilingov sta udeleženi Kreditni zavod in Deželna banka s 7 milijoni, OROP s 3 milijoni itd. Vse to pa so čisto državna podjetja. In dalje — dokazujejo socialisti — komu pripada končno KLM? Najmanj s 50 odstotki — je to podjetje holandsko državno podjetje. S soudeležbo KLM oziroma njegovih 8.8 milijona šilingov in s sredstvi ostalih podjetij bi bilo potemtakem kar dve tretjini akcijskega kapitala novega avstrijskega letalskega podjetja ki si ga je zamislila OeVP kot privatno podjetje, iz državnega področja.
OeVP na te dokaze socialistov še ni odgovorila. »Desno krilo« je .ostalo na'j>olovici svojih načrtov, brez koncesije za letanja »levega krila«, ki se samo pripravlja, da razvije svoja krila, ki bodo >— kakor pravijo — v »javnih rokah«. Stvari so še vedno zapletene, čas pa kratek: še nekaj mesecev in pričela se bo letalska sezona. Javnost upa, da se ne bodo tedaj smejali tretji, tuje letalske družbe, prepiru dveh, marveč, da bOdo. tudi Avstitidd do tedaj razvili resnično svoja krtia. Na neba je dovoli) prostora za vse!
.ji
1 str. 1 SLOVENSKI POBOCBVHBC J tr. sr •> M. itoruarja m
o
Dopolnjevanje predpisov C
K DLTDBNI BAZULEDI
D
r Družbeni organi upravljanja stanovanjskih hiš, upravni stanovanjski organi, sodišča in tudi tisti državljani, ki se živo zanimajo za stanovanjske probleme, poudarjajo pogostokrat na premalo izdelan in izpopolnjen pravni sistem v zvezi z družbenim upravljanjem stanovanjskih hiš. Gre namreč za to, da se ljudski odbori niso doslej resneje poglobili, kako konkretizirati tiste člene zvezne uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, po katerih- so pooblaščeni izdajati podrobnejše predpise.
Zvezna uredba sicer ureja precej natančno upravljanje stanovanjskih hiš, stanovanjsko pravico, stanovanjsko zaščito, stanovanjsko pogodbo in najemnine ter uporabo najemnin, ima. pa kljub temu še na mnogih mestih več ali manj načelna določila, ki v sedanjem obdobju družbenega upravljanja stanovanjskega fonda že nujno zahtevajo podrobnejšo razčlenitev in izpopolnitev v obliki ustreznih odlokov ljudskih odborov. Nemalokrat je bilo prav pomanjkanje dopolnilnih in konkretnejših predpisov o upravljanju stanovanjskih hiš vzrok za. razne nejasnosti in napačna tolmačenja v odločitvah hišnih svetov, svetov stanovanjskih skupnosti in upravnih stanovanjskih organov,^ pa tudi pojavi samovolje, nešte-vilne osebne razprtije in celo iskanja zadoščenja na sodišču v odnosih med stanovalci so bili kaj pogosta posledica
Oglejmo si nekaj problemov iz dosedanjega uveljavljenja predpisov o upravljanju stanovanjskih hiš in kaj lahko bomo spoznali, zakaj je potrebno čimprej, in podrobneje zgraditi pravni sistem na tem področju družbenega upravljanja.
Sorazrmerno veliko število ljudi v posameznih stanova-njih in s tem povezana določena omejitev v stanovanjski pravici, kar je posledica današnje stanovanjske krize oziroma prevelikega povpraševanja po stanovanjih, nedvomno vplivata, in to vsakodnevno, na odnose med ljudmi, zlasti med uživalci stanovanj oziroma lastniki in podstanoval-ci (podnajemniki), kakor tudi med sostanovalci. Med drugim še niso danes natančneje urejena glede najemnine razmerja med uživalci stanovanj oziroma lastniki in podstano-valci. Zato ni prav nič čudno, kadar slišimo o izkoriščevalskih težnjah nekaterih lastnikov ali uživalcev stanovanj Zelo pomanjkljivi so tudi predpisi o • uporabi skupnih prostorov v stanovanju, kjer so sostanovalci.
Za zboljšanje družbene discipline v stanovanjskih hišah in za pravilnejši odnos do stanovanjske imovine je vsekakor nujen splošni hišni red. Nekateri hišni' sveti so sicer objavili svoje začasne hišne rede, ki se med seboj precej razlikujejo, prav gotovo pa enotnost družbenega upravljanja stanovanjskih hiš zahteva na območju mesta ali občine enotna načela v hišnem redu in tudi sankcije za kršitev hišnega reda.
Pregare na debelo
v trgovini na drobno
Če slučajno potrebujete čisti terpentin, nitro-razredčilo, gorilni špirit ali pa morda petrolej, do katerega, posebno v teh dneh, ko primanjkuje električnega toka, ne morete tako lahko priti, potem kar stopite v trgovino z barvami in laki na drobno »Orient« na Titovi cesti 14 v Ljubljani. Če pa se vam še prav posebno mudi in se obrnete na uslužbenca Antona Petrco, boste zelo urno postreženi, toda hkrati še urneje' dobesedno — prevarant Tako boste pri nakupu enega kilograma čistega terpentina natančno ob 92.52 din, pri nakupu enega kilograma nitro-razredčila približno ob 80 din itd. itd.
Najbolj zanimivo — oprostite, za vas najbolj žalostno —- pa je, da se tega ne boste niti najmanj zavedli, posebno, če niste pogosti nakupovalec takih potrebščin. Če pa hočete vedeti, kako ste bili v hipu tako na debelo prevarani pri nakupu tudi najmanjših količin izdelkov, ki jih na drobno prodaja trgovina »Orient«, bi bilo najbolje, da bi o tem nekoliko izprašali uslužbenca Antona Petrco, ki je pri svojem »delu«, kakor je videti, ne le zelo uren, ampak tudi zelo vešč.
Verjetno bi vam o trgovr gkih »s-pretnostih» Antona Pe-trce vedeli kaj natančnejšega povedati tudi ostali uslužbenci trgovine »Orient«, pa se raje v njegovo »področje« ne vtikajo. Toda to boste še nekako razumeli. Vsekakor pa vam bo nerazumljivo, zakaj v to doslej še niso posegli organi notranje uprave, čeprav imajo že skoraj pol leta pismeno prijavo proti takemu početju.
Z odloki ljudskih odborov bi bilo zlasti treba še podrobneje urediti delo hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti. Družbeni organi stanovanjskih hiš močno pogrešajo predpise o višini in načinu razdelitve ter uporabi prispevka za vrtove in parke. ki pripadajo posameznim hišam, nadalje predpise, katera popravila mora opravljati stanovanjska skupnost ozi roma hišni svet, in o odpovednem času in roku, ki veljata za uživalce stanovanj.
Eden izmed problemov, ki je prišel do izraza v uredbi o razdelitvi stanarine, je neenak položaj hišnih svetov v starih in novih hišah. Hišnim svetom, ki upravljajo s starim stanovanjskim skladom, so prav gotovo premajhna sredstva za razna večja popravila (kljub temu pa morajo iz amortizacijskega sklada odvajati določene odstotke za gradnjo stanovanj), . medtem ko hišnim svetom v novih hišah ostajajo večja sredstva (ni jim pač potrebno izkoriščati sredstev amortizacijskega sklada). S predpisi tudi ni doslej urejeno, kdo upravlja s temi sredstvi, niti, v kakšne namene naj se izkoristijo sredstva iz amortizacijskega sklada novih stanovanjskih hiš.
Zanimiv je pri tem problem tistih starih stanovanjskih hiš, ki imajo kulturno ali zgodovinsko vrednost. Za vsa večja popravila v takih hišah morajo imeti hišni sveti pred-
1800 milijonov za komunalne investicije
Svet za komunalne zadeve Zagreba je uvrstili v plan komunall-nih investicij za leto 1956	1,800
milijonov dinarjev. S terni sredstvi bodo v glavnem razširili dosedanjo mrežo modernih cest in zgradili nove, neobhodno potrebne objekte za komunalne potrebe.
M. B.
hodno še pristanek pristojnega upravnega organa za področje prosvete ali kulture oziroma Zavoda za spomeniško varstvo. To se pravi z drugimi besedami, da morajo hišni sveti izvršiti popra/vila tako, da ohranijo vse kutturno-umetniške .ali zgodovinske značilnosti v svoji hiši, pa čeprav je znano, da porabijo zaradi tega dosti več sredstev. Razumljive so zato njihove stalne prošnje za dotacije".
Na sejah Sveta za stanovanjske 'zadeve okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani so večkrat poudarjali neena.-kopraven položaj med hišnimi sveti in zasebnimi lastniki, in
to v zvezi z uredbo o razdeljevanju in odpovedi stanovanj (izbiranje izmed prvih 10 na listi upravičenih priča-kovalcev, dajanje pristanka pri zamenjavi stanovanj}. Nekateri sveti stanovanjske skupnosti so predlagali, naj bi tudi zasebni lastniki stanovanjskih hiš, ki niso v družbenem upravljanju, plačevali določen odstotek za stanovanjsko upravo, saj se tudi za njih vodi evidenca na stanovanjski upravi, razen tega imajo z njimi stanovanjski upravni organi še več raznih opravkov v smislu zvezne uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
B. Zavašnik
Naša udeležba na tujih sejmih
Naša . zunanje trgovinska in proizvajalna podjetja bodo letošnjo pomlad sodelovala na petih sejmih in sicer v Trstu, Poznanju, Casablanci, Milanu in Frankfurtu na Meini. V Trstu in Poznanju bodo naša podjetja razstavljala najvažnejše izvozne proizvode. Na sejmu v Frankfurtu na Meini, kjer bo prvi spomladanski sejem, na katerem bodo sodelovala naša podjetja, bo na razpolago okoli 500 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Razstavljeni bodo med drugim: kmetijski proizvodi in prehran-ben.i, gradbeni material, lesni izdelki ter usnje in usnjena galen-terija. Pomembno mesto pa bo .zavzemal tudi turizem. Sejem v Frankfurtu na Meini ima izrazito komercialni značaj ter zaradi tega pričakujejo, da bodo podjetja sklenila, oziroma napravila -ugodne trgovske zaključke.
Razstavni prostor v Casablanci znaša okoili 300 kvadratnih metrov. Naša podjetja sodelujejo na tem sejmu drugič. Razstavljeni bodo proizvodi, ki Jih je mogoče plasirati v tem delu sveta, upo-
Nad 400 razstavljavcev v Zagrebu
Letošnji spomladanski sojem v Zagrebu bo zadnjikrat v starih prostorih na Savski cesti. 2e letošnji mednarodni velesejem bo v novih halah na obali Save. Zanimanje za spomladanski sejem je veliko ter se je že do sedaj prijavilo nad 400 podjetij iz vseh naših republik, med temi 80 podjetij iz Slovenije. S tem je večji del razstaivlijalcev že poznan in ker je prostor v glavnem že izpolnjen, ne bo večjih sprememb. Po strokah so razstavi jalol razvrščeni po številu sledeče:	stroje-
gradnja in kovin sko-predeiloval-na industrija 96 razstavijalcev, tekstilna industrija, obrt in igrače 129, kemična industrija, učila
Prodajalna delov TAM
Zaradi vse večjega števila avtomobilov znamke TAM, ki jih uporabljajo na območju mesta Zagreba, je odprlo podjetje A vročen tar v - Zagrebu na Iliči 202 specialno prodajalno delov za TAM avtomobile. S tem bo omogočen nakup rezervnih delov vsem imetnikom TAM kamionov in avtobusov.	M.	B.
•
Malomarnost v valjčnem mlinu v Ajdovščini
Po podatkih okrajne tržne inšpekcije v Gorici je mlinsko podjetje v Ajdovščini odkupilo od srede novembra do 1. januarja 165.674 kg koruze po povprečni nabavni ceni 44.40 din za kilogram. Od te količine koruze, po kateri je na Primorskem vedno veliko povpraševanje, saj je tam polenta tradicionalna jed in jo zlasti na podeželju celo bolj . cenijo kot kruh, se je zaradi malomarnosti
v valjčnem mlinu pokvarilo okrog 100.000 kg koruze.
Na železniški postaji v Ajdovščini so vagonske pošiljke koruze prevzemali skrajno malomarno, ne da hi ugotovili, če vsebuje koruza več kot 15 odst.
vlage, kar je že skrajna meja
vlažnosti. Od vseh pošiljk so zavrnili le en vagon zaradi prevelikega odstotka vlažnosti, večji del koruze, nekako 80 ton, pa so nasuli v skladišču kar 2 m visoko in je vse do 9. januarja sploh niso premešali.
Ko je potem okrožni Higienski zavod v Gorici napravil analizo ter ugotovil, da je koruza za prehrano neprimerna, saj vsebuje od 19 do 20 odst. vlage, so jo okrog 100 tisoč kilogramov izločili iz prometa za ljudsko prehrano.
Malomarno poslovanje podjetja Mlin v Ajdovščini, katerega dolžnost je skrbeti za dobro in zdravo prehrano, je vsega obsojanja vredno, zlasti Se, ker je bilo slišati iz ust organov trgovinske inšpekcije, da namerava podjetje tako nastalo izgubi kriti iz dobička.	-Jp
Najlepše ilustracije objavi* revija »TOVARIŠ«
števaijoč," da se v zadnjem času vrši vse večja blagovna izmenjava z državami afriškega kontinenta. Med dragim bo razstavljen tekstil, kovinski izdelki, ema jlirana posoda, elek r romater.-a.l, gradbeni material, les, pohištvo in drugi proizvodi
V Milanu bodo naša podjetja razstavljala kakor do sedaj ▼ glavnem lesne proizvode, izdelke domače obrti ter kmetijske in prehranbene proiizvode.
Sodelovanje ni teh sejmih bo o rga-n izirajla zvezna zunanje trgovinska zbornica, ki bo krila tudi vse finančne Izdatke. Do sedaij sc stroške na sejmih nosila deloma podijerja, dirugi del stroškov pa so krili s sredstvi fonda za napredek zunanje trgovine.
IZŠLA JE DRUGA ŠTEVILKA LJUDSKE REVUE
in papir 52, pirehranbena indu-striija49, steklo, kristal in keramika 16, lesna industrija, kovinsko pohištvo in otroška vozila 27, elektro in radio industrija 28, preoizna mehanika 12, usnje, guma in obutev 10 ter' nekovine in gradbena industrija 6 razstavljail-cev. Na tem sejmu bo poleg serijskih jugoslovanskih proizvodov razstavljenih okoili 200 novih proizvodov, med katerimi je velik del za potrebe široke potrošnje.
M. B.
Zaradi »9 del žganja in 21 vina«
Na notico pod tem naslovom od 4. t. m. in notico »9 del žganja in 2 1 vina« od 7. t. m. pošiljamo naslednje pojasnilo:
Z. J. Je 13. I. t. 1. v dopoldanskih urah izpil pri točilni mizi v prvi sobi bifeja »Šibenik« v družbi Se dveh gostov 3 kozarčke encijana in pojedel pol klobase s kruhom. V točilnico je prišla družba 4 znancev, s katero je Z. J. odšel v drugo sobo Vsi so bili trezni.
Ta družba (S oseb) Je naročila 2 litra vina. s katerim Je postregla natakarica, ki Je ta dan imela službo. Dne 31. 1. Je bil plačilni dan, v bifeju Je bilo izredno mnogo gostov. Nekaj časa po prihodu te družbe je opazil poslovodja, ki Je deloma pomagal'streči pri točilni mizi, v glavnem pa Je imel opravka v kleti oziroma skladišču ter z nabavo blaga, da se v drugi sobi gostje glasno smejejo. Pogledal je v sobo m videl, da eden izmed družbe naliva Z J. vino in da Z. J. kozarce na dušek drugega za drugim prazni, ostali štirje člani družbe pa ga k temu vzpodbujajo in se na njegov račun zabavajo. Takoj Je energično prepovedal tako početje oziral na posledice, vendar so se gostje proti vili, češ da so popolnoma mim! m dostojni, ter so nehali šele. ko je poslovodja zagrozil, da bo poklical organe LM. Cez kakih pet minut Je poslovodja iz prve sobe ponovno opazil, da ostali člani družbe zopet nalivajo Z. J. vino. Takoj Je poslal nekega svojega znanca in enega izmed gostov, naj pokliče organe LM.
Znanci Z. J so kmalu zatem hoteli le tega odpeljati iz obrata. Čeprav sta ga dva podpirala, Z.
J. ni mogel več hoditi, ker je bil
že močno pijan. Da bi ga odvlekli iz lokala in pustili na ulici,
kakor so nameravali, se je uprl
poslovodja, ki Je hotel tudi o-
stalim 5e treznim članom družbe,
zabraniti odhod lz lokala, da bi
organi LM labTco ugotovili njihov
prestopek. Ko so organi LM takoj nato tudi prišli, so dobili samo še 3 izmed družbe, ker 1e
enenru uspelo izmuzniti se.
Organi LM so po izpovedbah ostalih neprizadetih gostov tudi ugotovili opisano dejansko stanje.
Da bi Z. J. izpil tudi 9 del. žganja, poslovodja gostišča ni videl niti niso tega opazili drugi gostje. V lokalu ga ni dobil niti ga ni natročil.
Nesrečne smrti Z. 3. torej ni zakrivil kolektiv gostišča, temveč objestnost njihovih znancev—
delovnih tovarišev.
Strinjamo se, da morajo biti krivci nesreče najstrožje kaznovani, ' tol postopek že	teče pri.
pristojnih organih.
Naš kolektiv bo tudi v bodoče kakor doslej odklanjal	vinjenim
gostom vsako postrežbo, čeprav ima zaradi tega mnoge neprilike z gosti, ~ ki že vinjeni pridejo v lokal.
Ce pa bi bila v tem ati drugem primeru ugotovljena	krivda
strežnega osebja, bo kolektiv takega delavca takoj odstranil iz •lužbe.	,
Za kolektiv bifeja »Šibenik« poslovodja: Ivan Radilovlš
K■iiiffji:
ŠffliZ-..,
m:
IfSSsBsžiS
OBZORNIK 1956 * •»»«•	m
Dobi se v prodajalnah časopisov, v knjigarnah ter v trafikah. Posamezna številka 80 din. —
Letna naročnina — 600 din
Za večjo storilnost
Znana so prizadevanja naših podjetij, da bi čimbolj dvignila storilnost posameznika in proizvodnost podjetja, kakor to zahtevajo naš splošni razvoj, naše stvarne potrebe in bodoča ekonomska politika. Znana so tud) prizadevanja podjetij, da bi s čim manjšimi investicijami ustvarila pogoje za čim višjo proizvodnost, čim višji delovni učinek ob čim manjši delovni sili, da bi čimbolj izpopolnila organizacijo dela in tehnološke postopke, da bi čimbolj racionalizirala delovni proces, uvajala novatorske domisleke, vsestransko ter sistematično priučevala in vzgajala delavce, dosegla prihranke na materialu, zmanjševala proizvodne stroške, specializirala proizvodnjo in ‘uvajala tekoči trak v proizvodnji posameznih predmetov, zmanjšal* porabo deviz itd.
Premalo pa je javnost seznanjena s temi konkretnimi uspehi, ki jih posamezna podjetja v svojem prizadevanju dosegajo, tudi s konkretnimi načini, ki so konkretne uspehe omogočili.
Želeč v čim večji meri seznanjati javnost s prizadevanjem in konkretnimi uspehi podjetij.
hoteč posredovati delovnim ljudem v proizvodnji praktične, gospodarsko organizacijske ter proizvodne izkušnje in dati javno priznanje vsem podjetjem, delovnim kolektivom ter posameznikom, ki take uspehe dosegajo, namerava naš list otvo-riti posebno rubriko in stalno objavljati vse konkretne uspehe naših podjetij v proizvodnji, ki kakorkoli pomenijo dvig storilnosti, boljšo organizacijo dela, zmanjšanje investicij, doseganje prihrankov, manjše stroške proizvodnje. varčevanje s surovinami ipd. itd.
V zvezi s tem se obračamo na vsa podjetja s vljudno prošnjo, da nam pri tem družbeno politično koristnem in pomembnem delu pomagajo, bodisi s kratkimi prispevki, ki bi vsebovali konkreten uspeh podjetja, podatki o konkretni vrednosti doseženega uspeha in kratkim opisom načina, s pomočjo katerega je bil uspeh dosežen, bodisi, da c takih uspehih obveščajo naše uredništvo, da bi lahko poslalo v podjetje svojega sodelavca.
Uredništvo BF
Visoka biiaaca Akademskega pevskega zbora
V prihodnjih dneh bo APZ mladega človeka ob kolektiv- redno pozornost odkrivanju, go— zaključil svojo prvo desetletko nem manuelnem delu. Zato se jitvi in priredbi narodne pesmi in obenem s koncertom, ki ga je zbor udeležil 'kot celota tri- vseh naših pokrajin. Pri tem je pripravlja na dan svoje usta- krat po en mesec trajajočih de- dajal častno mesto tudi jugo-novitve, podal obračun svojega lovnih akcij pri gospodarski ob- slovanski glasbeni literaturi in plodnega delovanja.	novi in graditvi .domovine. Zbor	skušal na ta način	utrjevati
Med pevskimi zbori v Slove-	si je pri tem kot celota, mar-	bratstvo	in edinstvo	jugoslo-
niji zavzema APZ gotovo čisto	sikaterj pevec pa tudi kot po-	vanskih	narodov,
svojstveno mesto. APZ je pred-	sameznik priboril častni naziv	Da bi	študenti spoznal; čim-
udarnika. Vzgojna moč delovnih akcij se je nedavno izkazala tako pri študiju kot pri oblikovanju značajev.
APZ se drži načela, da
vsem zbor, ki nima prvenstvene težnje po prirejanju koncertov, marveč so njegove naloge mnogo globlje in pomembnejše. Ker je zbor sestavljen pretežno iz študentov Univerze, ki odhajajo kultura ne sme in ne more lopo končanem študiju v službe, čiti od naše stvarnosti, zato bodisi v produkcijo ali pa na smatra, da se mora naša stvar-upravna, pedagoška, zdravstve- nost odražati v delu društev na, gospodarska in podobna me- oziroma, da morajo društva s sta, je prvenstvena naloga APZ. svojim kulturnim programom da nudi mladim intelektualcem podpirati delovno ljudstvo pri zadostno kulturno - politično njegovih naporih, t. j. prenašati
vzgojo, na podlagi katere bodo lahko na svojih položajih uspešno delovali kot kultur:-prosvetni aktivisti, odnosno aktivni kul-turno-prosvetni delavci v društvih.
Naloga APZ je torej pred-
več časovnih in osebnih stilov v glasbi, je zbor izvajal skladbe 85 skladateljev in priredil 9 stilnih koncertov.
Z namenom, da bj pevci spoznali čimveč zborovske literature, zbor načelno ni ponavljal programov iz prejšnjega leta, marveč je študiral vsako leto nov program. Tako je naraslo število vseh skladb na 205, na 3 kantate, 3 vokalne suite in dve spevoigri.
APZ se zaveda, da je kot pomemben predstavnik na zborovskem polju dolžan dajati tudi pobude za nastanek novih del. Tako mu je uspelo pridobiti 13 skladateljev, ki so ustva-
Klavirski koncert Melite Lorkovič
in poglabljati morajo borbeni in delovni duh iz dni narodno osvobodilne borbe. Izhajajoč iz tega načela je APZ izvajal v svojem programu 37 odst. pesmi s sodobno tematiko oziroma sodeloval z dobro polovico svojih vsem vzgojna, zaradi česar ve- nastopov v okviru gradbišč, to-	zan^ novih pesmi, 3 suite
lja zbor kot vzgojevalnica, kot vara, ljudskih proslav, delovnih ln 2 kantati v skupnem obsegu oblikovalnica značajev ter kot praznikov, akademij in podob- 548 notnih strani. APZ se čuti posredovalnica znanja in glas-	no.	tudi dolžnega, da se prvi loteva
beno-umetniških ter organizato-	APZ	je smatral, da	lahko	težiih novosti, da jih predstavi
ričnih sposobnosti.	ostane	narodova kultura	zdrava	občinstvu in obenem preizkusi
Teh nalog so ee . dosedanji le v tesnem naslonu na narod- za uP°raho drugim zborom. V upravni odbori dobro zavedali, no blago, ki mora biti temelj tem. cil^u Je zb'or izvedel krst-zato so izkoriščali vse možnosti vsej kulturni dejavnosti, ki pa ne izvedbe 36 skladb, 3 suit in ter iskali vse možne prilike, da se lahko smiselno z napredkom dveil kantat 17 skladateljev v bi zadostili osnovnemu progra- in razvojem stilizira, ne da bi skupnem obsegu nad 600 strani, mu zbora.	pri tem trpela narodnostna ti- V desetih letib zbor na-
Predvsem je APZ smatral, da pika. Zato je zbor v svojem ^P11 26o-krat (od tega je imel se najmočneje oblikuje značaj glasbenem študiju posvečal iz- 142 samostojnih koncertov, 79
proslav in akademij, 33 radijskih sodelovanj in 11 pogrebov). Zbor je nastopil povprečno vsakih 10 dni.
Zemljepisno področje zborovskih nastopov obsdga 73 različnih krajev, koncertne turneje na Koroškem (3) in v Trstu. V Ljubljani je bilo 122, izven pa 143 nastopov.
APZ je sodeloval z radijskimi postajami Ljubljana, Koper, Celovec. Beograd, Reka, Trst in Praga. Magnetofonski posnetki pa so bili naročeni in poslani v Ameriko in Burmo.
V tekmovanjih je zbor osvojili prvenstvo mladinskih mešanih zborov (1943), prvenstvo mešanih zborov Ljubljane (1948) ter prvenstvo mešanih zborov Slovenije (1951).
Največje vzgojno delo, k; ga je opravil APZ, pa je, da je šlo skozi njegove vrste 2R9 pevcev, izmed katerih deluje 18 pevcev kot zborovodje, 3 kot operni pevci, 9 kot profesorji glasbe ter 26 članov kot pevci v zborih Slovenske filharmonije odnosno Radia.
Svojo vsestransko dejavnost bo stopnjeyal APZ s koncertom ob svoji desetletnici, kp bo s krstno izvedbo TOMC-AŽKER-ČEVE »Stare pravde« proslavil še 100 letnico rojstva Antona Aškerca.	*
Agilnemu pevskemu kolektivu želimo Pri njegovem odgovornem vzgojnem delu še mnogo uspehov, prav posebej pa pri njegovem letošnjem koncertu, za katerega se naša kulturna javnost že močno zanima.
Umetnica Je v dveh Scarlattije.
vih sonatah pokazala svoijo biserno tehniko, ki ji z vsemi dinamičnimi odtenki služi pri cize-liranju prozornega tkiva te glas. be. V Haydnovi, kot simfoniji grajeni sonati v Es-duru sta prevzela poslušalca z dramatično
Nove knjige in revije
Drag. Cvvtko: ODMEVI GLASBENE KLASIKE NA SLOVENSKEM. Ljubljana. Državna založba Slovenije. 1955.
Josip Stritar: ZBRANO DELO. Šesta knjiga. Prešeren. Kritična pisma. Pogovori 1870—1879. zona. Polemika. Popotna pisma. Ljubljana. Državna založba Slovenije. 1955.
James Joyce: LJUDJE IZ DUBLINA Prevedel Herbert Gfiin. -Stihe (prevedel Janiz Menart. -Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1955.
Fran Milčinski: PTIČKI BREZ GNEZDA. Ilustriral H. Smrekar. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
Thomas R. Henry: BELI KONTINENT. Prevedel iz angleščine prof. Avgust Petrišič. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955,
Božo Škerlj:	NEVSECNO SO-
RODSTVO. Risbe in barvaste priloge naredil Viktor Cotič. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955. — Knjižnica Priroda in ljudje. Iz življenja živali.
Stjepan Gregurič - Bajza:	DE-
BATNI STENOGRAF. Iskustva jednog praktičara. Stenografski institut Hrvatskog stenografskog društva, Zagreb. Stenografske publikacije svezak 7. Zagreb. Birotehnika, Zavod za organizacij u i unapredjenje uredskog poslovanja, 1956.
PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Ljubljana, 1956, letnik XII., št. 2.
MLADA POTA Revija za mladino. - Izdaja Centralni komite Ljudske mladine Slovenije. Ljubljana, 1955-56, št. 5.
DUBROVNIK. Časopis za književnost, nauku i umjetnost. Izdava 5 Pododbor Matice Hrvatske — Dubrovnik. Dubrovnik, 1955, broj 1.
Gostovanje Celjanov v Ljubljani
močjo izoblikovani andante in
bravurozno tempo »Presta«. Težje nalogo je imela Lorkovičeva z Beethovnovo »Appassionato«, ki Je bila v prvem stavku v melo-dioznih delih lepa, cfasi ne »ap-passionata«, v dramatičnih pa je bila zahteva po moški roki zelo očitna. Občuteno, čeprav nekoliko nemirno zaigTani drugi stavek je bil najlepši, finale pa je bil tudi, enako kot prvi stavek, v izrazu zadržan, a tudi zahtevni tehnični problemi niso bili obvladani ž ono suverenostjo, ki bi pustila izoblikovanju svoboden dih.
Ravel ovsko kolorirana, tudi melodično na evropski impresionizem naslonjena, pianistično hvaležna »Sonatina« Borisa Fa-pandopula je našla v pianistki izvrstno interpretko, ki Je z bri-om zaigrala prvi stavek, vložila mnogo poezije v improvizacijski, s fioriturami okrašeni drugi sta. vek ter mnogo poleta v lahkotni »Con brio«.
Skrjabin, ki je modulacijsko rasel iz Wagnerja ln Chopina, je kmalu postal eden glavnih glasbenih revolucionarjev v svojem času ln njegove klavirske sonate so od četrte dalje primer tedanje napredne struje. Melodično samosvoj, ritmično zapleten in oblikovno vedno nova pota iščoči skladatelj postavlja svojim interpretom težke naloge v izraznem in tehničnem pogledu. Melita Lorkovič je na mojstrski način izvedla skladbo, ki ji je v prvem stavku dala bujen izraz, v grandioznem, virtuoznem finalu pa je ustvarila pravo zvočno ekstazo, kot jo poznamo iz Skrjabi. novih orkestralnih skladb.
Dr. Danilo Švara
a film SKBGA. PLATNA Ples čarovnic
Med originalne kratkometražne umetniške filme slovenske produkcije moramo vsekakor prišteti filmsko koreografsko simfonič. no pesnitev Blaža Arniča Ples čarovnic. V nekem smislu je ta film eksperimentalni film, toda samo v tem, da dobivamo z njim na Slovenskem prvič kratek baletni umetniški film. Vsekakor je potrebno napor režiserja in hkrati snemalca Milana Kumra (to pot prvič debitira kot režiser, v našem filmskem svetu pa je bolj znan kot odličen snemalec) toplo pozdraviti, hkrati pa tudi dati vse priznanje Triglav filmu, ker je to pot finansiralo izrazito »nekomercialni« film. Seveda je
Pretekli teden je v ljub'
tjamsikem opernem gledališču	go-	_	............... ..........
stovalo Mestno gledališče iz	Ce-	Imel režiser	pri realizaciji svoje-
lja. Goiscje so se ijubdjanski	el e-	ea filma ob	sebi koreografa Pi-
dal&i publiki predstavili z naj-	“&•	&*£ *£
uspešnejšo jugoslovansko odrsko	tudi moderno zasnovala to koreo-
novketo, z Marinko vic evo Glori"	grafsko suito na izrazito simfo.
•	 1*1	\ir	nično pesnitev, četudi nosi ta že
, .5^ v ^	cejLjskem Mestnem sama v sebi dovolj ritma, dina-
gledališču doz uvel a svoj odrski	mike ln dramatičnosti. Naslovni
krst v režiji Andreja Hiietiza, v	vlogi čarovnice in mlinarja sta
■7«—«J 	‘ .	j ; v ? L	prav po prizadevanju obeh ko-
Zagretsu pa je	dramo rezmral Bo—	reografov odplesala tako artistič.
jan Stupica.	no kot tudi podoživeto dobro
— ,	,	_	-	mlada plesalca Veronika Mlakar-
diveh napovedanih predstav	Jeva in Janez Mlakar, njuno lz-
90 Celjani zaradi tehničnih ovir	vajanje pa so skladno dopolnje-
m»vr«i;	_ v __	•	*	vale članice baleta ljubljanske in
moglll Odigrati	samo večerno m še	zagrebške opere. Kratkometražni
to ▼ opernem	giedailiscu im ne v	baletni film Ples čarovnic pa Je
dramskem, kaikor ‘je bilo prvotno	v filmskem smislu pri nas uspel
„ vil-l :__________-v_i___	.	poskus, saj Je bila kamera v na-
oceno. Kljub tej nepričakovani	spro tj u s fllmanim sovjetskim
spremembi so giedaJci do kraja	baletom tu mnogo bolj dinamič-
napolnili operno gledališče. Z za-	na> znala je spremljati nastopajo.
 j .	ča protagonista, se jima pribll-
numanjem so spremljali odrsko	*a1a potrebnih kadrih tndl v
dogajanje m goste nagradni s prib	grosplan, skratka, režiser Kumer,
srčnim in odobravajočim aplaiv-	^1 mu skrivnost kamere ni ne-
it. -.r	"	j	znana. Je znaj uporabiti in Izra.
zom. Ugajali so jun predvsem no-	wtl sferno možnost (to teh je
siilc. glavnin vlog, pa tudi scena	v filmu nešteto), da nam Je re*
'mg. arh. Svete Jovanoviča.	pričaral filmam balet, torej tisti
balet, ki je s statične operne per-Ob koncu predstave je igrailce	spektive zadobil gibljivo in di-
pozdravil zastopnik sindikata de-	5amiin0 ,UmSko Perspektivo.
lavcev kulmrno-umetniškdi društev.
5©0©©©©©©0
Poverjeniki PreSernove družbe, javite število članov na dan 5. februarja 1956.
Brez dvoma realizacija takšnega
filma ni lahka,' kajti vse je potrebno povedati samo z dinamično filmsko sliko, spretno montažo, glasbo ln seveda baletnim, pantomlmičnim in mlmlčnlm izrazom. Vendar Je kolektivno delo rodilo uspeh: filmska baletnh suita Ples čarovnic je po dolgem času dober originalni slovenski kratki umetniški film, pri kate. rem imajo poleg inspiratorja-komponista Blaža Arniča, režiser, ja in snemalca Milana Kumra, koreografov Pina to Pie Mlakarjeve, obeh mladih ln nadarjenih
protagonistov ter Se številnih o-
stalih sodelavcev nemajhno zaslugo tudi orkester Slovenske filharmonije in njen dirigent Lovro Matačrč, kar je vse garancija za uspešen in kvaliteten film. Prepričani smo, da bo Ples čarovnic vzbudil zanimanje in umetniški interes ne samo izven meja naše ožje domovine, temveč bo posredoval našo slovensko filmsko, baletno in glasbeno umetnost tudi širšemu svetu.	D.	Z.
Želim te
Po romanu znanega naprednega
ln še živečega nemškega pisatelja Leonharda Franka Karel in Ana so Amerikanci posneli film pod naslovom Želim te (v originalu stoji Desire me — torej 2eli me). Frank, ki je nacizem preživel v
ameriški emigraciji, se v vseh
svojih delih bori za pacifizem in. proti vojni, kar pogosto obravnava tudi v svojih delih kot prav v romanu Karel in Ana, ki se dogaja v prvi svetovni vojni ln
ga imamo tudi v slovenskem pre. vodu. Ameriški adaptatorji tega
filma so dogajanja prenesli v čas
druge svetovne vojne in posve-
till največjo pažnjo prav ljube-
zenski zgodbi, jo ob\rili s freu-
dističnim psihoanalitičnim okvir«
jem ter s tem nanizali retrospektivo na retrospektivo. Problem
dveh vojnih ujetnikov .prijateljev, v katerem se je eden samo
po pripovedovanju zaljubil v ženo moža-soujetnika, je brez dvoma toliko bizaren kot v nekem smislu neprepričljiv. Da pa bi bi.
la ta štorija čimbolj življenjsko
verjetna, pa je potrebno za njeno
oživitev veliko mojstrstvo in dobra igra. Vsega tega pa žal v tem filmu ni, kajti le Greer Garson, ki smo jo vajeni bo-Ij kot Junakinjo kavbojskih filmov, Izstopa v ospredje, dočim sta njena partnerja tako Robert Matc-hum (kot nijen mož P.?.ul) kot R!.
chard Kart (kot prijatelj Jeana)
daleč za njo. Režija -se je sicer kretala v mejah solidnosti in vešče obrtne spretnosti, do zadnjega Je skoraj načelno izkoriščala filmski detal.i in bližnje posnetke, vendar nas film v celoti ne pretrese taiko, kot Je bil morda v bi. strvu njegov namen. Kajti za u-metnost je brez dvoma potrebno še nekaj več in prav to pogrešamo pri tem filmu. Sicer so u. stvarjalc! tega filma napravili soliden film na dostojni višini, toda žal je ostalo samo pri tem.
Film je nabavilo podjetje za iz. posojanje filmov Makedonija i» Skopja.	D.	Z.
	
pribora In pomita posod«. Iz tiče, prevlečena a svetlina polivinilom ali gumijem, bi lahko tudi piri nas izdelovale tovarna stojala. ki bi jih mestna in kmečke gospodinje brez dvo-
pnapotnočke v gospodinjstvu, ola jšali delo gospodinji, a bi jih lahko izdelovale tudi naše tovar*
"" ~ ~
Čim več zelenjave
Pred nekaj dnevi jle bilo v
[.jubljani posvetovanje tajnic ^rajnih odborov Zveze zadružni c. Poročila iz posameznih okrajev so ptokazala, da so zad-riižnice vložile, zlasti v zadnjih dveh mesecih, mnogo truda v razne tečaje, predavanja in seminarje, ki so vsa imela namen reznaniti in naučiti kmečko ženo najsodobnejših oblik v tistih drobnih gospodarskih panogah, kjer je prav ona važna proizvajalka — v vrtnarstvu, perutni-carstvu in svinjereji. Tako se i.r v novomeškem okraju udeležijo 98 raznih predavanj kar 1704 žena. Z največjim zanimanjem so sledile predavanjem c vrtnarstvu,	perutninarstvu,
zdravi prehrani, svinjereji, mlekarstvu in jagodičevju. Ea konzerviranje mesa so pripravili v tem okraju 17 tečajev, ki pa jo se jih poleg žena udeležili
v bližino potrošniški la središč
še številni moški poslušalci. Na teh tečajih je bilo kar 1162 udeležencev. Čimbolj so vasi oddaljene od središ4, tem večje je zanimanje prebivalcev za najrazličnejše tečaje. To se je pokazalo tudi v brecinjskem kotu, v goriškem okraju in v Šentjanžu v trboveljskem okraju, kjer niso imeli gospodinjskega tečaja že 28 let. V Brežicah se je tečaja za pripravljanje mesa udeležilo kar 24 klavcev. Tudi v kočevskem okraju je bilo poleg drugih še 23 tečajev za predelavo in konservšranje mesa, ki se jih je udelžilo 565 tečajnic.
Marsikdo bi pomislil, da so tečaji za pravilno pripravljanje kolin odveč; živo- zanimanje zanje pa je doslej pokazalo, da ljudje na vasi čutijo potrebo, za
Pleteno ogrinjalo
izpopolnitev svojega znanja Marsikje ne poznajo številnih načinov za pripravljanje mesa Tako se v koprskem okraju mnogo mesa pojteari, in ga morajo zavreči. Surove klobase in meso hitijo jesti do maja. junija In če ga sedaj še kaj ostane, je navadno že pokvarjeno, 'iedaj romajo na smetišče cele gnjati. Prav tako tod ne poznajo krvavic, ne jetrnih klobas. Tu so potrebna še številna predavanja in tečaji o tsdravi prehrani in o raznovrstnem pripravljanju jedi, ki doslej niso tako v navadi. V Istri na primer ne poznajo kislega mleka in ne izdelkov iz njega. Ko se mlek(n skisa, ga navadno zavržejo in z njim vred vse zdrave sestavine, ki ga ta vsebuje.
Za predelavo mesa je bilo tudi v kranjskem, ptujskem in ljubljanskem okraju precej tečajev, katerih so se žene z velikim zanimanjem udeleževale. V osmih krajih ljubljanskega ejkraja imajo tudi irnsnodiu.i=Vo tečaje; teh pa bi bilo še več, ker je zanimanje zanje zelo veliko, le, da ni mogoče dobiti ljudi, ki bi te tečaje vodili. Prav zato -pa v tem okra ju dokaj pogrešajo gospodinjski center, oz- okrajni zavod za napredek gospodinjstva, ki bi lahko Izpolnil želje neštetih zadrnž-nie, a tudi drugih kmečkih žena.
S tečaji v letošnji zimi Je bilo storjeno veliko vendar pa bodo morali ti služiti predvsem povečanju proizvodnje. In to v oddaljenih krajih za lastno potrošnjo, v bližini večjih Industrijskih in drugih potrošnih
Lepa športna bluze iz popelina svetlejša barv«. Ima vi-
več.lo. tjivsko proizvodnjo «eit njave, kjer bo to mogoče, prav tako pa tuiii tsu ureanev toplin gred, kjer bi gojili sadike, tudi take, ki so na nekaterih pod-Sočjih še docela neznane. Tako na primer ne poznajo črnega korena, ne pora, niti cvetače. Zato si odbori zadružnic v zadrugah novomeškega okraja prizadevajo vključiti čimveč zadružnic v napredna vrtnarstva, zlasti v potrošniških središčih. Dalje nameravajo organizirati proizvodnjo zelenjave po rajonih na pr.: ena zadruga bi gojila papriko in paradižnik, druga kapusnice, tretja spet druge vrste zelenjave in to zaradi lažjega odkupa zelenjadnih trgovin v potrošniških	v,
posvetovanju so bili navzoči predvsem enotni v tem, da je trsba preiti na organizirano večjo proizvodnjo v bližini potresnih središč in utrditi stike i množičnimi	orsrauizaeihtm*
okrajnimi zadružnimi zvezami in drugimi organi, ki skrbijo za njihovo preskrbo.	V.	K.
fietdett cdnctvijctmc
POHIŠTVO
Ko sl urejamo nov dom. imamo vedno toliko izdatkov, da smo kar veseli, če najdemo s svojo Iznajdljivostjo možnost. da jih zmanjšamo. Nobena gospodinja pa ne vidi rada, če gre to znižanje izdatkov na račun udobnosti ali zunanjega videza stanovanja. Prihranki ne smejo biti nikjer opazni, razpoloženje v stanovanju pa prijetno
Pri urejevanju stanovanja je skoraj vselej oprema nad dražja. Mr.ogp naših gospodinj je, ki želijo imeti novo in moderno pohištvo Da, moderno! Kako težko je opredeliti to besedo, če smo na tako ostri prelomnici med starim in novim načinom opremljanja stanovanja. Povsod zasledimo nove smernice, v vsaki literaturi, v vsakem članku, včasih tudi na razstavi. Ko pa pridemo do trgovin. ki prodajajo opremo, ali pa do mizarjev, ki nam po sklenjeni pogodbi in po nekaj vnaprej vplačanih tisočakih izdelajo pohištvo, se to prav malo razlikuj e od
čistega, ki smo ga kupovali v razdobju med obema vojnama. Pohištvo je težko in masivno, lesene oblike okorne in prepolne, na vse načine zlepljeni kosi iesa. Moderne smernice opremljanja pa napravijo lahko leseno nosilno konstrukcijo :z iesa in tam, kjer Je treba, dodajo dopolnitev iz še lažjih vrst materiala. Ce bi daii_ ves leseni material, ki smo ga včasih potreboval; za opremo, na tehtnico, bi iz ene same sobne opreme dobili najmanj dve po teži iesa. Tako pokaže tehtnica. V resnici moremo le včasih predelati tako pohištvo, seveda če naletimo na mizarja, ki bo voljan to delo vzeti v roke. Predelava pa je tem lažja, čim enostavnejše in čim manj je bilo pohištvo lepljeno — »furnirano«.
Na priloženi skici zgoraj vidite primerek dveh nemodernih nočnih omaric. Izdelani sta bili iz mehkega lesa in pleskani v imitaciji orehovega debla. Niti izvedba niti oblika ne zadovoljujeta več okusa mlade žene. Imela je srečo, da je našla mizarja, kt ji je preuredil nočni omarici v en sam kos pohištva: ta ima lahkotnejši moderni videz in ga more postaviti ob kavč. Mizar je odstranil nočnim omaricam majhne, nemoderne noge in jih spojene postavil na podstavek, izdelan i? bukovine. Pleskano imitacijo ore-hbvega lesa, ki je bila med po-
trošniki taiko priljubljena, pa J« pustila prekriti z zamolklo zeleno bjirvo, ki je v skladu z novim podstavkom iz bukovine. Prav tako ji je uspelo predelati postelja v kavče in psiho v malo toaletno omarico. Pri tem pa je ostalo še toliko lesa, da je napravila ogrodje dodatne omare, ki jo je postavila med vrh tridelne omare in strop. Polnila pa so bila izdelana iz lahkih lesonitnih plošč.
Se In še je možnosti, ki jih morejo s svojo iznajdljivostjo in a zanimanjem za notranjo opremo rešiti gospodinje same. Škoda le, da imajo tolikokrat tako malo zaupanja v svoj lasten okus in s« slepo zaupajo razpečevalcem slabega in neokusnega pohištva.
M. C.
Naša žena včeraj in danes
V Mali knjižnici »Naše žene« je izšla brošura Sonje Kukovec »Naša žena včeraj in danes« in je ponatis dveh prilog, ki sta lani izšli v 10. in 12. št. »Naše žene«. Brošura ima predvsem namen seznaniti žen« z bistvenimi določili tistih naših zakonov, ki urejajo položaj žensk
Ce se P« delu ali službi vse-.ieimo, da zakrpamo nogavice in perilo, ali čitamo in soba ni dovolj topla, nas bo prav prijetno grelu • tako pleteno ogrinjalo.
Pletemo ga v enem delu in začnemo na spodnjem koncu. 'Ce Iraaš volno, katere 20 pentelj me: ri 7 cm, nasnuj 4U0 pentelj in pleti v vzorcu tja levo nazaj desno, tako. tia imaš na pravi strani same leve pentlje. Prvih 6 in zadnjih 6 pentelj pleteš sem in tja desno, za rob, na katerega priši-ješ gumbe in na nasprotni strani napraviš gumbnice. Ko imaš 2 cm visoko, pleti eno vrsto samih desnih pentelj, da lahko rob ob tej vrsti upogneš na notranjo stran. Sedaj pleti v vzorcu dalje. Na desni strani napraviš v višini 2.5 centim, od nasnutka prvo gumbnico. in sicer čez 2 pentlji in tri pentlje od roba. Gumbnico delaš tako. da najprej napleteš 3 pentlje, nji dve snameš in pleteš dalje. Ko se vrneš na t-o mesto, nasnuje* na kraju, ker si prei podplet-la 2 pentlji, dve novi pentlji in pleteš dalje. Naslednje gumbnice pleteš v razdalji 6 cm prve gumbnice. Sest cm od nasnut-ka pleteš prvo borduro v naslednjem vzorcu:
prva vrsta: same leve pentlje, druga vrsta: same desne pentlje, tretja vrsta: sante leve pentlje, četrta vrsta:	tri desne, seda.1
vbodemo, kot bi hotele plesti desno pent.ljo trj vrste nižje in napravimo desno pentljo, pentljo na levi pletilki spustimo iz pletilke, tri desne, peta vrsta:	same leve pentlje,
Šesta vrsta: same desne pentlje, sedma vrsta: same leve pentlje, osma vrsta: ena desna pentlja, zopet vbodeš tri vrste nižje in na-
pravJS desno pentljo, nato prvo
pentljo iz leve pletilke snameš, tri desne, to ponavlja* do konca pletilke.
Sedaj pleteš zopet 9 vrst v prejšnjem vzorcu in na to opisano borduro. Prj 10 cm višine od nasnutka začneš s snemanjem. Snemaš najprej pri 6. pentjah za gumbe in pred 6. pentljami za gumbnice. Snemaš dve pentlji na vsakih
2 cm, in to S-krat. Istočasno si razdeliš delo za snemanje po vsem ogrinjalu takole: pleteš 49 pentelj, zaznamuješ naslednji dve pentlji z nitko in pleteš naslednjih 94 pentelj, zaznamuješ naslednji dve pentlji z nitko, pleteš 95 pentelj in zaznamuješ zopet naslednji dve pentlji z nitko, pleteš 91 pentelj, zaznamuješ naslednji dve pentlji z nitko, nakar pleteš še 49 pentelj in naslednji dve pentlji zopet zaznamuješ z nitko. Sedaj snemaš tako. da na vsakih 2 cm pred in za nitko dve pentlji levo skupaj podpleteš. To ponoviš 8-krat. Sedaj pa v eni vrsti porazgubljeno snameš še 41 pentelj, da imaš v celem 249 pentelj (ne šteješ 6 pentelj v začetku in 6 pentelj na koncu kjer delaš rob). Pleteš zopet burduro, nato pa v vzorcu še.3 cm ln zopet snemaš v eni vrsti porazgubljeno 60 pentelj, da imaš še 189 pentlji. Pleteš zopet 3 cm ter snameš v eni vrsti porazgubljeno 42 pentelj, da imaš še 147 pentelj, nakar pleteš 3 cm in zopet snemaš 32 pentelj porazgubljeno v eni vrsti, da imaš še 115 pentelj. Ko si končno napletla še
3 cm. snameš še 1x11 pentelj, da tl o-stanejo 104 pentlje. Cez te pentlje pleteš in vrst tja ln nazaj desno, nakar mehko snameš. Fri-
šiieš gumbe in ogrinjale je gotovo.	Martina.
sok, nazaj iirihaa ovratnik In tričetrtinske rokava.
v družln.1, ▼ delovnih razmeri) ih in njihove politične .pravice. Tako na pr. obravnava novi zakon o dedovanju, po katerem ima tudi žena enako pravico do dediščin« kot moški (pred vojno ni imela, zlasti v Srbiji teh pravic), seznanja ženo s pomenom delavskega samoupravljanja, v katerem pa sodeluje le malo. žena. Marsikatera žena danes še na pozna predpisov o zaščiti, lcl so bili Izdani na osnovi ustavnega določila, namreč, da uživajo ženske posebno zaščito v delovnem razmerju, zlasti pa, da ščiti država koristi matere ln otroka, in se jih tudi ne zna posluževati. Avtorica te brošure
stim v delovnih odnosih.
Poleg pravic, ki jih da j e, ženi tn materi naša ustava, je avtorica brošura orisala tudi brezpraven položaj žena v stari Ju-goelaviji.
»— ženske ne bi smele nikdar pozabiti, kako težak je bil njihov položaj vse do osvoboditve, ko so bile podrejiene v družini, zapostavljene v službah in neenakopravne kot državljanke. Ce bi se tega vedno zavedale, bi pravilnej« ocenjevale sedanj« stanje. Kljub težavam, ki jim jih povzroča istočasna zaposlitev v poklicu in gospo-
središč, pa tudi za njihove preskrbo. Ta je mnogokje neurejena. Tako dobiva Trebnje zelenjavo Iz Ljubljane, Novo mesto iz Gorice, medtem ko so zelenjavo iz Struge vozili na prodaj v Ljubljano. Prav zaradi tega mislijt) zadružnice že na
Sneg. , mama
Dolgo je čakal Petrček prve snežinke in končno jih je le pričakal. Najbolj hudomušna se mu je vsedla nekega dne na nosek, ko je šel z mamo na trg. Ves iz sebe od veselja je Peter poskakoval na eni nogi, in lička so se mu v smehu razlezla, kot testo, tja do zardelih ušes:
»Ko prideva domov, bom vzel sanke iz drvarnice, kajne mama?«
»Kje neki, saj vidiš, da ta sneg še tal ne pokriva,« ga je zavrnila mama. Počakaj še.
Toda ni mu bilo treba dolgo čakati, že drugo jutro za-rana so še zaspane Petrove oči ugledale belo planjavo, na katero so še vedno padali drobni sneženi kristali. Petra je kar neslo v kuhinjo h mami:
»Danes pa prav gotovo pojdem na dvorišče s sankami Tudi drugi otroci bodo prišli.«
»Ne, Peter, ti ne boš šel no dvorišče. Glej. Tinca je imela ošpice, Janez pred dvema mesecema škrlatinko, T inče je prehlajen. Se’ ti boš kaj nalezel. K otrokom te ne pu-mtim.«
•Zakaj ne, mama?* ni mo-
gel razumeti Peter in že mu je šlo na jok.
»Zakaj? zakaj?, se je nepotrpežljivo obregnila mama. »Saj sem ti že vendar pove--dala! Nočem, da bi se kaj nalezel od drugih otrok.«
»Zakaj imam potem sanke?« je obupano zahlipal Peter in že je bruhnil v jok.
Sel boš z mano; peljala te bom na sankah po Večni poti.
Tedaj je potrkalo na vrata. Na pragu je stal četrtošolec Andrej: »Ali pustite Petra z menoj? Se gremo sankat na ■ hrib.«
Petrček je v hipu nehal jo-
kati in napeto prisluhnil materi.
»Veš, Andrej, Peter je še premajhen, lahko se mu kaj zgodi. Šel bo z menoj na Večno pot.«
»Saj bom pazil nanj, lahko mi verjamete,« je rdečica oblila Andreja, ki bo letos že maturiral.
»Saj ne rečem za te, a veš Petrček je res še tako majhen,« je mama odslovila Andreja.
Peter je obupan obsedel pri oknu in s pogledom hrepeneče spremljal otroke, ki so se
s sankami podili po dvorišču.
Popoldne po kosilu je mama skrbno oblekla Petra, da je bil povsod lepo zadelan in kar okrogel od samih volnenih majčk in jopic. Tako sta se odpravila na pot. Peter je lepo sedel na sankah, mama pa ga je peljala po zasneženi cesti. Ko sta prišla mimo hriba, ki je bil že ves živ od majhnih in velikih sankačev in smučarjev, ki so se veselo podili po sankališču, jih je Peter žalostno gledal, vendar je nato kmalu pozabil, ker je bila v-ožnja le prijetna. Toda ne dolgo. Kmalu ga je začel mraz gristi v prstke in od tam . je počasi zlezel v tople hlačke in pod volneni jopič. Ko sta prišla domov, je oba z mamo zeblo, Petra tako hudo, da je jokal. Zvečer je mama strahoma ugotovila, da ima njen Petrček vročino. In res
je zbolel, čepra/o je taiko strogo pazila, da ni prišel v stik z drugimi otroki.
»Morda ne bi bil bolan, če bi ga pustila z Andrejem na hrib, kjer bi se pošteno razgibal,« si je na tihem očitala njegova, pretirano skrbna mamica.	V. K.
dinijstvu, si ne bi več želele nazaj v čase, ko so bile večinoma samo gospodinje, temveč bi se trudile, da bi si gospodinjsko delo olajšale ter čim bolj skrčile zanj potreben čas. Znale bi ceniti vse tisto, kar so v letih po osvoboditvi že pridobile in bi se tudi posluževale pravic, katere jim dajejo naši zakoni,' za katere pa mnogokrat niti ne vedo ali pa ne vidijo v njih ničesar koristnega,« pravi Sonja Kukovec v svojem uvodu.
Ta brošura bo lahko kažipot marsikateri ženi, saj bo. v njej našla odgovor na mnogo, morda še nejasnih vprašanj. -ra
»Kako ste *i, spoštovani Jubilant, ohranili zdravje ln svežost talko pozno v starost7« mo vpra-šali 100-letnega moža.
»Ko sem se poročil, sva ridenUa z ženo, da bo pri vsakem prepiru tisti, ki je kriv, odšel na kratek sprehod. Tako sem bil praktično vse svoje življenje na svežem zraku.«
Letna poraba mesa po svetu
Različne dežele imajo kaj različno porabo mesa na osebo. Tako porabi v Ameriki vsak državljan 76 kg mesa letno, Kanadčan ga poje 66 kg, Francoz 68 kg, Danec 57 kg, na Irskem odpade na vsakega državljana 53 kg, na Švedskem 50 kg, v Angliji ga pospravi vsak Anglež 47 kg letno, v Svicl odpade na osebo 47 kg, v Avstriji 41, na Norveškem 33 kg, medtem ko na Finskem 32 kg. Prav toliko tudi na Holandskem, v Jugoslaviji pa porabimo 18 kg na osebo, v Italiji 16 kg in prav toliko v Turčiji. Znano je, da je meso človeškemu organizmu zelo potrebno hranivo. V Združenih državah Amerika ga zato dajejo že tri tedne starim dojenčkom, in sicer dobro pretlačenega v mleko.
C. V.
^LAJŠAJMO
W	RT	7.TTJ
SI ŽIVLJENJE
V tej novi rubriki, ki jo danes
začenjamo, vabimo vas, drage bralke in hrailci, da tudi vi sodelujete. Pošiljajte nam svoije predloge, po možnosti s fotografijami, ali skicami za vse tiste dirobne
imela priložnost videti v tujini, na ta ploščica in še dv« drugi, ki služijo za izmenjava-varije, prav niič posebnega in ne nekaj takega, kar pri nas ne 'od. mogli izdelovati. Ta naprava je zelo enostavna, ki ima ša napravo, ki se vrti. Vse tri del« — obod, preluknjano dno in vrtilno napravo lahko hitro razstaviš in očistiš brez večje zamude.
Tretje, kar bi prav rada imela v svojem gospodinjstvu, pa je žlčnato stojalo za odtekanj«
Zoper kolcanje, ki lahko postane včasih že boleče in neznosno, imamo toliko navodil, da postane njihova uspešnost že kar sumljiva. Ta navodila so se seveda v različnih dobah menjavala. Najobičajnejša so:	spijte požirek
mrzle vode, pritisnite si z vso silo na želodec, podražite sl s kurjim peresom vhod v nos, da se prisilite h kihanju (to navodilo izhaja še iz časov Platona), dihajte zelo globoko itd. Priporočajo tudi vdihavanje zraka iz papirna, tega meha. ne da M izmenjavali zrak v mehu. Pri tem se v mehu nabere precejšnja množina ogljikovega dvokisa, ki razdraži dihalni center v možganih. Isti cilj skušajo' doseči zdravniki, kadar poveznejo na pacientov obraz masko z mešanice kisika in ogljikovega dioksida.
Čeprav taka ljudska zdravila večkrat pomagajo, se mnogokrat zgodi, da pa ne pomagajo niti bolj komplicirana. Opisujejo devetnajstletno dekle iz Atlante v Ameriki, ki je po nekaj dneh neprestanega kolcanja, ki tudi po različnih poskusih id prenehalo, prosila pilota, da jo vzame s seboj v velike višine in z brzino strmoglavi navzdol. Po končanih akrobacijah Je dekle zlezlo Iz aviona vsa izmučena, a kolcalo m ji je še naprej.
Ce se kolcanje ne poleže po primernem času, je najbolje, da vurašamo za nasvet zdravnika. Kolcanje ni samo smešna zadeva, ampak je lahko tudi tragičen napovedovalec resnih obolenj. Včasih se namreč vnetja slepiča, Jetrna obolenja, ulkus želodca ali pa celo tumor v možganih Javljajo s kolcanjem. Čeprav so prvotni vzroki za kolcanje različni, so podlaga kolcanja zaporedni krči trebušne prepone. Ta sloj mišičevja, ki deli trebušno od prsne votline. Je eden ed pomožnih organov dihanja. Kot vsaka druga mišica, se tudi prepona skrči, kadar pride do nje dražljaj po živcih. Prepona ima dva živca, ki prihajata do nje Iz možgan inpri-našata od tn impulze za kontrak-cije. Živca prehajata skozi prsno votlino, tečeta mimo srca, prsne mrene in požiralnika. Običajno se prepona pri vsakem dihu rahle skrči, vsak dražljaj pa, ki draži diafragmo, bodisi direktno ali pa po njenem živcu, pa povzroči v njem neredne krče. Dražljaji lahko pridejo na živec bodisi že ob njegovem Izvoru ali pa iz organov. mimo katerih poteka. Zato je potrebna za razjasnitev vzroka dolgotrajnega kolcanja temeljita preiskava skoro vseh organov te-lesa k* lahko edina pokaže izvor neprijetne«* kolcanja. Dr A. M.
Za danes nam je
ca C. V., posllala tri predmete,' ki sc zelo prak-tilčmnL
Zelo potreben mi Je stepalec za sneg, majonezo in smetano, prav tako pa za pripravljanje tasta za palačinke itd. Se pred dvema letoma ga je bilo dobiti.sedaj pa ga nisem zasledila še v nobeni trgovini i železnino. Skoda, saj s njimi lahko brez truda napraviš trd sneg v eni do dveh minutah!
Drugo, kar si želim, je naprava za pretlačenje špinače paradižnika, krompirja itd., ki setetoji iz oboda in ploščice s preluknjanim dnom. Kot' sem ‘
ma rade kupovale, saj bi sl a njimi prihranile razmeroma visoke izdatke za kuhinjske krp^. predvsem pa zamudno brisanj« poatidal	C.	V,	j
OD VELIKEGA PODVIGA JE MINILO DESET LET
11 KON TIKI J A
Deseto leto poteka, odkar .o Štirje Norvežani P»d ™d-Btvom Tbora Heyerdahla na sla vnem »Kon Tikiju« prepluli Tihi ocean in s tem odprli novo poglavje v vprašanju naselitve polinezijskega otočja. Odkritja, ki so bila senzacionalna, so prinesla nove poglede in dognanja Gotovo nas zanima, kaj počnejo In kako živijo danes nekdadji udeleženci te ekspedicije.
Haugland Je edini, ki
Hermann Watzingei živi že tri leta v Peruju, kjer zastopa kot strokovnjak za frigorifika-cijo neke danske tovarne hladilnih naprav. Po svoji izobrazbi je inženir, specializiral pa se je na proučevanje mrazin. Tako lahko s svojim znanjem na tem polju veliko koristi. Z njim so tudi njegova žena in dve hčerki Živijo v Limi. kjer ima do-st- prijateljev.
iorstein Raaby se je po ekspediciji odločil doštudirati tehniko in je v Švici postal radijski inženir. Kolikor je znano je prakticiral pri nekaterih nemških in švicarskih tovarnah Družine nima.
Erik Hesselberg je znan tudi pri nas po svoji prisrčni knjigi o tej ekspediciji pod naslovom »Kon Tiki in jaz«, kjer je s svojega osebnega stališča opisal drzno potovanje. V zadnjih štirih letih je vložil precej truda v predelavo stare nemške ladjice, ki se je spremenila v izredno udobno stanovanjsko ladjo. Opremljena je z vsem kom-fortom, ima motor, jadra, kuhinjo, kopalnico, spalnico in ostale pritikline, ki nikakor ne emejo manjkati v modernem stanovanju. Lansko jesen se je odpravil proti jugu in je trenutno na eni izmed velikih srednjeevropskih rek. Na tem svojem potovanju namerava slikati in risaiti in pisati. Nič pa še ni gotovo, koliko časa bo to njegovo potovanje trajalo. Spremlja ga tudi njegova hčerkica, ki je bila pred desetimi leti še dete. O njej ste gotovo brali v njegovi knjigi.
TUJI
humor
Krnit
se trdno naselil v svoji do-mo-.ini Norveški. Je major v poveljstvu norveškega letalstva. Ves čas po ekspediciji je delal skupaj s Thorom Heyerdahlom in upravlja hišo Kon Tikija, ki je nekakšen muzej. Poleg tega pa se ukvarja zadnje čase z načrti za velik muzej, ki naj bi imel zbrano vse gradivo in druge zanimivosti s tega velikega potovanja. Predvideva, da bo muzej odprt že letos jeseni, ko se bo Thor Heyerdahl vrnil iz Polinezije in obogatil muzej z novimi pridobitvami. Je oče dveh sinov.
Bengt Danielson je v tem času pridno študiral etnografijo m doktoriral na univerzi v Uppsali (Švedska). Doktorat je dosegel na podlagi študij z otoka Raroja, kjer je »Kon Tiki« nasedel pred desetimi leti. Tudi kot pisatelj ima velik uspeh in njegove knjige zelo cenijo. Poročen je s Francozinjo in ima hčerko.
Thor Heyerdahl pa je trenutno spet na Velikonočnih otokih na Pacifiku in uspelo mu je najti novih dokazov za svojo teorijo o naselitvi tega področ-
ja. Je poročen in oče dveh dečkov in deklice.
V norveškem dnevniku »Af-cenposten« je bilo v začetku februarja objavljeno z velikimi naslovi, da je Thor Heyerdahl odkril nove zanimivosti o naselitvi Polinezije. Poročilo je bilo poslano z Velikonočnega otoka, in se glasi v izvlečku takole:
Odprava pod vodstvom Thora Heyerdahla je pri izkopavanjih v doslej neznanem kamnolomu odkrila kip klečečega moža, ki pa se popolnoma razlikuje od doslej najdenih in proučenih. Kameni« kolos je ležal na hrbtu in je bil pokrit z zemljo in kamenjem iz kamnoloma. Kljub klečeči drži je kip visok 4 metre in meri čez ramena skoraj dva metra, tehta pa 8 ton.
Medtem ko. so običajni kipi na teh otokih doprsni, brez spodnjega dela, je pravkar najdeni povsem drugačen. Ima popolnoma druge poteze obraza in obliko telesa. Glava je okrogla z naravnimi ušesi, namesto oči ima vklesane jamice, ki naj bi predstavljale zenice, brado mu krasi štirikotna brada v visokem reliefu. Klečeči orjak sedi na petah z rokami, oprtimi na kolena, oblečen pa je v srajco s štirioglatim izrezom. Kip je popolnoma tuja za te otoke. Čudijo se sami domačini in oblasti, ki so bile prisotne pri izkopavanjih. Kljub svoji nenavad-
nosti spominja kip na predin-kovsko kamnoseško umetnost, zlasti pa še na dve skulpturi, kateri je prevzel kulturni Tia— humanaco pri jezeru Titicaca v Mehiki in jih ponovno postavil v bližino neke vaške cerkvice ob jezeru.
Pri izkopavanjih sodeluje 80 mož, izkopavanja pa vodi norveški arheolog Skolsvold. Do sedaj so našli že okoli 12 do sedaj neznanih kipov, večina od njih pa predstavlja običajni tip Velikonočnega otoka. Poleg velikih kipov so odkrili na različnih krajih tudi manjše kipe neznanega .izvora in tipa, med njimi tudi 3 metre visoko skulpturo iz rdečega kamna, poleg katere sta ležali še dve glavi večjega merila.
Člani ekspedicije lahko vsako jutro opazujejo iz svojega taborišča v zalivu Anakena čudno , igro. 12 domačinov se iz dneva v dan ukvarja z več kot 15 ton težko kamenito skulpturo, katero nameravajo spraviti na višje ležečo ploščad, kjer naj bi stala kot nekoč v davnih časih. Delo spremlja svečano petje in lepi plesi. Domačini so težko delo zmogli v celih 12 dneh brez vsakih tehničnih pripomočkov in članom ekspedicije je tako na praktičnem primeru uspelo dobiti odgovor na edino kočljivo vprašanje:	kako	so	domačini
uspeli postavljati kameni te kolose na taka mesta.
Edith Mohn Oslo
Kdo ne pozna zgodbe o trojanskem konju? V Italiji so zdaj posneli ameriški film o lepi Heleni iz Troje, ki je bila povod za dolgo vojno, kateri se imamo zahvaliti za Homerjevo »Hijado«, če za nič drugega ne. Film sicer ni kaj posebnega, čeprav je razkošno opremljen. Heleno igra Italijanka Rossana Podesti. Na sliki vidimo prizor, ko prevarani Trojanci vlečejo
lesenega konja v svoje utrjeno mesto.
NO? NAČIN SIGNALIZIRANJA NA KRI2ISCIH
KAKO UREDITI PROMET
Znameniti dirigent Bruno VValter je imel dirigirati na koncertu enega izmed največjih ameriških simfoničnih orkestrov.
Ko je prišel k prvi skušnji, se je zbranim glasbenikom vljudno priklonil, nato pa začel z navodili.
»Gospodje,« je dejal, »ta simfonija se začenja z mehkim pianissimom, toda res zelo zelo mehko. Prvi akord se mora glasiti kot rahel šepet. Sedaj!«
Muziki so strumno in pozorno dvignili inštrumente, toda predno so zaigrali eno samo noto, je Walter že povesil taktirko in nepotrpežljivo potrkal z njo po pultu.
»Ne, ne, gospodje,« se je pritožil: »Se vedno preglasno!«
•
Nekdo se je prepiral g znamenitim britanskim pravnikom lordom Salisburyjem o vprašanju, kdo da ima večjo avtoriteto:	škof ali sodnik.
Sodnik kvečjemu lahko reče: »Obešen boš!«, je dejal prepirljivec, »medtem ko škof lahko izjavi: »Pogubljen boš!«
»Ze mogoče,« je odvrnil pravnik, »toda, če sodnik reče: obešen boš, potem tudi v resnici boš!«
Junak neverjetnega podviga, Kon-Tikl, počiva po burni vožnji v posebni hiši pomorskega muzeja na Blgnrskan polotoku, dvajset minut od sre dišča Osla. Druščino mn delajo ostanki starih vikinških ladij in slavni »Fram«, znan po Nan-senovib potovanjih na severni in južni tečaj...
Svetlobni signali na cestnih križiščih ne morejo več obvladovati naraščajočega prometa velikih mest. V Hamburgu že nekaj časa poskušajo, da bi nadzorovali promet na križiščih s pomočjo televizije. Televizijske kamere, nameščene na visokih drogovih ali poslopjih, bodo v bodoče registrirale promet na križiščih in dohodnih ulicah, ter prenašale slike o stanju na cestah sprejemni centralni postaji, od koder bodo prometniki spreminjali signale, upoštevajoč pri tem dotok vozil na po-posameznih mestih.
To upravljanje s signali na
razdaljo se. bo seveda obneslo samo podnevi, ko je možno istočasno nadzirati več križišč, kt so med seboj povezana. Izkušnje so namreč pokazale, da je dotok prometa v določenih urah
zavistjo predvsem od sposobnosti prometnega nadzornika na cenitralni postaji. Brez dvoma pa se bodo pojavile tudi tehnične težave, ki jih bodo spoznali šele po prvih praktičnih poizkusih. Hamburška prefektura še vedno ni prepričana, da Je to najidealnejša rešitev tire-
FRANCIJA NE BO VEC POSOJALA KAZNJENCEV NA HUDIČEVE OTOKE
Konec »ladje obupa
«
Francoska vlada je že pred dvajsetimi leti razpustila taborišče kaznjencev v Guayani na tako imenovanih Hudičevih otokih, toda še do nedavnega Je ostal spomin na to strašno taborišče. Po letu 1937 kaznjencev sicer niso več pošiljali na Hudičeve otoke, v nekem pristanišču pa je vsa dolga leta počivala ladja »La Martiniere«, s katero so dolga desetletja prevažali kaznjence v taborišče.
Ta 5000 tonska ladja, ki jo je francosko ministrstvo za kolonije kupilo od Francoske paro-brodarske družbe, se je vpisala v zgodovino kot »ladja obupa« ln je to ime tudi zaslužila. Pod
je bilo, da bodo v vsako tako kletko zaprli po 20 kaznjencev, zapirali pa so Jih tudi po 40. Kletke so bale od vseh strani obdane z železnimi drogovi, ki so bili tako blizu skupaj, da je
krovom te ladje je bilo osem jetnik lahko izmed njih stegnil kletk, ki so bile dolge po 11, roko samo do komolca. Na obeh široke pa po 4 metre. V načrtu straneh kletk so biti široki hod-
Charles Klegg ln Lucius Beebe, lastnika časopisa »Territorial Enterprise« is Virginia City v EDA menda nista vedela, kako bi bolje porabila svoje denar, pa sta sl dala .urediti zasebni lolesnitkl vagon, ki sta ga krstila za »Virginia City«. Vagon ima salon — razgledno sobo, ki Jo v stilu »beneške resenesanse«, vsaj po mnenju dekoraterja iz Hollywooda. Dalje, tri spalnice, vsaka z lastnim straniščem in kopalnico, jedilnico, moderno kuhinjo s »kletjo« za 50 steklenic in nazadnje še bivališče za posadko dveh mož. Med dvema spalnicama je še turška kopel, vsaka soba pa ima tudi ozvočenje s stalnim glasbenim programom. Vsi okraski v vagonu so poznačeni s 14-karatnim zlatom, poslikani stropi pa so kopija Sikatinske kapele, ttoladala BO manriU v Italiji, lestenci, tudi pozlačeni, pa so Iz Francije. Sodbo o okusu go-™	BmMk	prepuščamo	našim bralcem..,
nifci za stražnike. Med svojim patroliranjem »e stražniki niso nikdar tako približali kletkam, da bi jim mogel kak jetnik vzeti orožje in ključe.
Pri vsej previdnosti pa mo vendarle računali a poskusi upora obupancev ln zato je bilo pod kletkami napeljanih osem cevi, o katerih se dolgo ni vedelo, kakšen je njihov namen. Nekoč pa je prišlo do upor« kaznjencev in ko so nekateri jetniki s svojimi rokami skozi omrežje že dosegli mimoidoče stražnike, je vodja stražarske ekipe zavrtel ključ in skozi cevi pod kletkami Je začela sikati vroča para, ki Je v hipu ožgala uporne- Jetnike ln tako zadušila ves uporniški poskus.
»Ladja obupa« je po tem ponesrečenem uporniškem poskusa postala mirna, transportno vodstvo pa je začelo dajati poleg običajne hrane na dan vsakemu jetniku tudi po pol litra vina. Nikdar niso bili objavljeni statistični podatki, koliko kaznjencev je potovalo z »l?d-jo obupa« na Hudičeve otoke, znano pa je, da se s to ladjo niso vrniti v svobodo tisti redki obsojenci, ki so bili pomilo-ščeoi. ali pri katerih se je šele po nekaj letih bivanja v strašnem taborišču izkazala njihova nedolžnost. Med temi redkimi je bil, kakor znano, tudi kapetan Dreyfuss, ki so ga bili po krivem obsodili zaradi veleizdaje
Ko je bilo taborišče razpuščeno, Je ministrstvo za kolonije ladjo speit prepustiti parobrodar družbi, ki si Je na vso moč prizadevala, da bi staro zloglasno ladjo komu prodala. Vsepovsod so iskali kupce, a jih niso našit Nazadnje so ladjo ponuditi lovcem, ki lovijo zverjad v Afriki in Aziji. Lovci so sl ladjo ogledali, potem pa ponudbo odklonili, češ da bi v kletkah, v katerih so desetletja prevažati ljudi, poginile vse zveri.
Po tej odklonitvi je dala pa-robrodarska družbe ladjo razbiti in njene ostanke je prodala kot staro železo.
to
Poplava vozil dela preglavice policijam vseh velikih mest. V Bruslju si skušajo pomagati s tole novostjo: signalna naprava ima označeno trojno hitrost, 35, 45 in 55 kilometrov na aro. če voznik pelje s hitrostjo, ki jo, pač z ozirom na gosto, prometa kaže puščica, bo pri naslednjem križišču našel ze. leno luč, znak, da je pot prosta. Tako upajo, da bodo preprečili gnečo na križiščih.
dneva usmerjen le na določen« ulice ln zaradi tega se tudi spreminja jakost dotoka vozil na križiščih.	*
Hamburška prometna policija je izdelala za vsako križišče v središču mesta pet »programov« Iti bodo. združeni med seboj omogočili praktično neomejene število kombinacij za urejevanje prometa. Podnevi, ko bodo vsa križišča nadzorovale televizijske kamere, bo prometni nadzornik na sprejemni postaji pritisnil samo na gumb in že bo ime' celotno sliko prometa na vseh glavnih križiščih centra. Prometne signale bo poitem lahko uravnaval po enem ali drugem programu.
Meje možnosti take metode
Oazo na Južnem tečaju
Sovjetska ekspedicija je na Južnem tečaju našla čudno oazo, kjer se dviga temperatura na 25 stopinj nad ničlo in kjer raste bogata flora. Ta oaza se nahaja na skrajnem vzhodu antarktičnega kontinenta. Sovjetski znanstveniki bodo razi-iskati oazo s pomočjo helikopterjev.
jevanja prometa. Predvsem pa se tu pojavlja finančni problem kajti za nadzorovanje samega središča Hamburga bi potrebovali dvajset televizijskih kamer Cena ene kamere pa je deset tisoč mark, pri tem pa še niso vračunani stroški za centralno sprejemno postajo.
Strokovnjaki pa so mnenja, da bi bilo bolje, če bi sistem popolnoma avtomatizirali. Ta sistem bi bil izvedljiv samo s pomočjo števcev, ki bi bili nameščeni na določeni razdalji od vsakega križišča in bi registrirali točno število vozil, ki peljejo prot) križišču. V nekaterih mestih Zahodne Nemčije že imajo te sisteme, vendar pa- gibanje ur v metniki v centralah, ki tud' števcih še vedno nadzirajo pro-upravljajo s svetlobnimi signali Popolno avtomatičnost bodo dosegli šele takrat, ko bodo nalogo prometnikov prevzeli elektronski možgani — vsaj tam kjer J* več .cestnih križišč v medsebojni povezavi. Križišča stranskih ulic pa bodo lahko opremili s svetlobnimi signali, ki jih sprožajo običajni avtomatični itevck
Obleke iz papirja
Neka švicarska modna hiša, ki se specializira za izdelavo umetnih tkanin, je te dni sporočila, da je Izdelala prvo obleko Is papirja. Dve manekenki sta na reviji pokazali večerno obleko iz mekhega belega papirja, ctjačanega z nylonom, in kopalno obleko. Lastnik modne hiše je Izjavil, da bodo ženske lahko kmalu imele vsak teden novo obleko.
Saile? v Ulmu
r Tomi Saiiler, dcbitnih treh zlatih olimpijskih medalj, ne bo odpotoval kot trener v ZDA,
ampak bo nastopil v filmu. Neki innsbruški fimski producent mu je ponudil glavno vlogo v dveh filmih, ki bi prikazovala njegovo življenj'-. Prvi film v barvah bi posneli v rekordnem času dveh tednov in bi ga takoj vrgli na svetovni trg. Realizacija drugega, črno-belega filma pa bi zahtevala več časa in bi ga posneli predvsem za televizijo. -Avstrijsko javno mnenje
pa se ne navdušuje nad temi idefliami, ker bi ta zamisel po-sttaviia vprašanje Sailerjevih amaterskih kvalifikacij.
Igrače na posodo
V New Torku si bodo odslej lahko otroci izposojevali igrače prav tako kot knjige v javnih knjižnicah.'Izposojanje igrač je brezplačno in vsak otrok ima pravico, da si vsak mesec zamenja Igračo. Več malih obrtnikov se je prostovoljno javilo, da bodo zastonj popravljali pokvarjene igrače. Edinstveni klub dobiva igrače iz vseh dežel sveta.
Prvo poslopje iz plastične snovi
V Parizu so prikazali prvo poslopje, ki je izdelano izključno iz plastične snovi. Vas material, iz katerega je zgrajeno poslopje, sestoji iz premoga, zraka in vode. Celokupna teža poslopja je desetkrat manjša od poslopja tradicionalne konstrukcije. Toplotno izolacijo, ki odgovarja zidanemu zidu debeline 40 cm so dosegli s plastičnim materialom, v katerem so mehurčki. Zgradba iz plastične snovi je odporna proti vsakemu nalivu. Zelo lahko jo je tudi čistiti. Tudi velika okna so izdelana Iz plastične snovi. Hišo se lahko po potrebi poveča s tem, da - se osrednjemu jedru dodajo dodatni prostori, ki jih 'zdelajo v posebnem kalupu.
Operacija očesa v Antarktiki
Londonski geolog Alan Wil-liam Reece, ki se z angleško ekspedicijo zadržuje v Antarktiki, si je z ostrim kamnom ranil oko in bila je nevarnost, na bo oslepel. Mladi švedski zdravnik dr. Ove Wilson, ki spremlja ekspedicijo, se je po radiu povezal s profesorjem Larsenom na Švedskem, ki mu je po isti poti dal navodila, kako naj ponesrečenega geologa operira. Zdravnikova edina asistenta pri operaciji očesa sta bila fotograf Stig Halgren in britanski geolog Fred Rutb. Operacija je bila izvršena sredi antarktične cime.
ST. ST — 14. FEBRUARJA 19S8 f SLOVENSKI FOSOCEVILEC / «tr. T
o
2e v petek, 17. februarja začne izhajati v »Slovenskem
poročevalcu«
NOVA SLIKANICA
v zabavo in veselje mladim in starim bralcem. Besede Vere Albrehtove in risbe Mikija Mustra pod naslovom
DOŽIVLJAJI^ MALE LUPINICE
bodo pripovedovale o nadvse zanimivih in zares nenavadnih stvareh. Za smeh bo skrbela med drugimi junaki tudi
OPICA BIBI,
ki jo vidite na sliki.
it
kt k Uto v zadnjem Caen • po-
žarov, ki ao nastali zaradi vnetja
saj v dimnikih. Le izredni požrtvovalnosti tamka^šhjim gasilcem gre zasluga, da ni nastala večja gospodarska Skoda. Tri taike požare ao zabeležili tudi na področju Nove Gorice in enega na Gornjem Vipavskem. Točne škode še niso ugotovili. Poleg tega so bili na področju Nove Gorice še trije gozdni požari,, pri katerih je sodelovalo poleg kmečkih gasilcev m miličnikov le številno prebivalstvo.
Naj večji gozdni požar je nastal vsekakor te dni pri Devetakih na Krasu na italijanski strani blizu državne meje, ki se je razširil tudi na naše področje. Gorel je borov gozd dveh naših, državljanov. Na našem ozemlju je požar zavzel večji obseg, da so morali priti gasit še gasilci iz Nove Gorice. Na italijanski strani so gasili gasilci iz Gorice, orožniki z Doberdoba in italijanski obmejni organj ,z Devetakov. Požar, ki je nastal v torek okoli 17. ure, so zadušili šele v sredo zjutraj.
Velik htšni požar pa je nastal na stanovanjskem in gospodarskem poslopju Jakoba Mavri iz Orehka pri Cerknem. Pogorelo je vse, poleg tega še kozolec in električni mlin. Tu so požrtvovalno gasili prebivalci Orehka in vasi Ravne, ki so iz plamenov rešili tri goveda in dve ovci. Posestnik je utrpel nad 2 milijona škode. •
V Novi Gorici pa je pogorel zaradi malomarnosti šoferja tovorni avtomobil podjetja »Apnenica«. Škode je približno milijon din.
-JP.
DDEvm VEST
NEKAJ
HUDA NEZGODA OTROKA
Kdo naj bi bil bolj vesel pred dnevi zapadlega snega, če ne o-
troci, k: so vse mesece suhe z.ime šaman pogledovali skozi okna, kdaj bodo opazili prve snežinke Poiskali so smuči in sanke ter pohiteli z njimi na bele rebri Prav so storili, ki .so odšli na sankanje in smučanje na zasnežene rebri, toda mnogi uporabljajo za sančičše kar položno ce-£‘o, po kateri se razvija tudi po-z.mi precejšen promet. Pri tem r veda otroci ne pomislijo, da lahko pripelje po cesti vsak čas avtomobil m da lahko nastane nesreča.
Taka nezgoda se je pripetila pred dnevi na cesti med Trebnjem in Radohovo vasjo. Iz Trebnjega proti Ljubljani je vozil z osebnim avtomobilom poklicni voznik Alojz Buldin. Ko je pri- _ spel v naselje Stefan pri Trebnjem, se je prisankal prav pred avtomobil s položne stranske po-sedemletni deček Alojz Nose. Ker je bilo to še celo na ovinku, je opazil voznik otroka šele v zadnjem trenutku. Zadel je otroka s prednjim desnim blatnikom, pri čemer je dobil ponesrečenec hude poškodbe. Voznik je po nezgodi vozilo takoj ustavil in odpeljal ponesrečenega otroka v ambulanto v Trebnje, kjer je tudi prijavil nezgodo na postaji Ljudske milice. Kdo je kriv za nezgodo? Po ugotovitvah komisije je voznik storil vse, a nezgode ni mogel preprečiti. Vsekakor bi morali starši opozoriti otroka in ga napotiti na sankanje na bolj primeren kraj. Res je. da starši predšolskim otrokom vse premalo govore o vedenju in sploh hoji po cestah, saj je bilo v minulem letu skoraj polovica prometnih nezgod zaradi otrok v predšolski dobi. ki so se bre? nadzorstva igrali ali hodili pr prometnih cestah.	.s.
V SELSKI DOLINI JE GORELO
Pred nekaj dnevi je v poznih večernih urah izbruhnil požar pri kmetu Antonu Bevku — Podme. jaču v Davči. Ognjeni zublji so nenadoma zajeli gospodarsko poslopje in hlev, kjer je bilo nad dvajset glav živine. Ker stoji kmetija v samoti vrh hriba, je bilo reševanje tem težje. Na kraj nesreče so prihiteli oddaljeni sosedje in gasilci iz Novakov na Cerkljanskem. Rešili so hišo in nekaj živine, ki je od ognja močno opečena. Zgorela pa je vsa krma, gospodarsko orodje in stroji. Ogenj je bil podtaknjen 1z maščevanja. Požigalca so že prijeli, škode pa še niso ocenili.
Ogenj je zajel v preteklem tednu tudi poslopje kmetijske zadruge v Selcih. Domači gasilci in vaščani so takoj prišli na pomoč. Pomagali so jim tudi gasilci iz 2eleznikov in sosednjih krajev Posrečilo se jim ;1e ogenj zadu-ilti, da se ni razširil na hiše v bližini. Vendar je precejšnja škoda, saj je zgorelo ostrešje in sta-
„VISKOZA“
Preduzeče u izgradnji — Ložnica razpisuje KONKURZ
ra sledeča delovna mesta:
2 STROJNA INŽENIRJA za delo na inštalacijah parnega kotla z visokim pritiskom;
2 ELEKTROSTROJNA INŽENIRJA % daljšo prakso U delo pri turbeagregatih;
L ELEKTROINZENIRJA za nadziranje ln vodenje vodov, motornih mrež, trafo postaj In dragih električnih inštalacij.
T poštev pridejo osebe, ki so sposobne samostojno voditi zgoraj navedena dela.
Mesta so stalna.
Stanovanja preskrbljena in takoj vseljiva.
Plača po sporazuma.
Ponudbe dostavite na naslov podjetja najkasneje do 25. februarja 1956.
Danes slanikova pojedina in kulinarična razstava
T GRAND HOTELU »UNION«
T LJUBLJANI
novanjski prostori. Vzrok požare še ni pojasnjen, toda domnevajo, da so bile krive slabe kurilne naprave.	M. G.
SODNA KRONIKA MARIBORSKIH SODISC KAZEN — KER NI HOTELA PO.
• KLICATI REŠILNEGA VOZA
Meseca marca 1955 je Marija Panzi iz Gradiške hudo zbolela, bruhala je kri m močno krvavela. Bila je v smrtni nevarnosti Zato je matičar odhitel na postajo Ljudske milice v Zg. Kungoto, da bi od tam ali iz obmejne stražnice poklical telefonično rešilni voz. Dohitela pa ga je Anica Fijačko, gospodinja z Jurskega vrha 3, ki jo je matičar naprosil, naj stopi na postajo LM in zaprosi dežurnega miličnika ali pa graničarja v obmejni stražnici, da bi telefoniral, .po rešilni ..voz, in jo izrecno opozoril, da je bolnica v smrtni nevarnosti. Obdolženka pa naloge ni izvršila in se je na sodišču zagovarjala, da se je tega dne bala psov. ki so bili na obmejni stražnici in na PLM. Sodišče njenemu zagovoru ni verjelo in jo je zaradi neizpolnitve humane prošnje ohsodilo, na en mesec in 15 dni zapora.
JUNAKI NOŽA
47-letnl Peter Vrbnjaik, transportni delavec pri PTM v Mariboru. je dne 16. 10. 1955 na Ruški cesti v Mariboru z žepnim nožem zabodel Ivana Tavčarja v roko To je storil zaradi tega, ker ga je Tavčar po njegovi najemodajalki dal zbuditi zaradi popisa, ki ga je opravljal po navodilu SZDL. To ga je' razburilo in se je hotel že na stanovanju lotil Tavčarja, kt se ga je tam obranil. Nato je odšel za njim ter ga ranil. Za to dejanje se bo 15 dni pokoril v zaporu. — Mnogo boljši tudi ni 28-letni Karel Bolež, brusač v Mariborski livarni, ki je dne 28. U 1955 vinjen v kavami Kino v Mariboru s piStolo udaril po glavi nekega gosta in ga poškodoval. Nekaj dnj pred tem pa se je hotel lotiti tudi uslužbenca Komunalnega podjetja v Mariboru, ki mu je ob naročilu izpraznitve greznice povedal, da se taka naročila morajo izvršiti prej in ne zadnji trenutek, ko je že odvoz fekalij nujen. To opozorilo ga je tako razburilo, da ga je hotel pretepsti, pri čemer ga Je seveda tudi ozmerjal. Obsojen je bil na enotno kazen 1 mesec in 15 dni zapora in na plačilo bolestnine 4.000 din.
Se vedno požari na gori.
Skem
Na Goriškem so 'gasilci bili te dni v stalni pripravljenosti. Skoraj ni bilo dneva, da ne bi bili klicani na pomoč za reševanje ljudske imovine. Zadnja dva močna vala burje sta namreč tako razsušila poslopja, suho travo in listja v gozdovih, da zadostuje že najmanjša iskrica za požar. Samo na področju Domber-
OFERA
Torek. 14. febr.. ob 19.30; Lind-paintner: Danima. Abonma red
D.
Sreda 15. febr.: zaprto (eventualno bo v Operi dramska predstava »Henrik IV.«. če v Drami ne bo elek. toka).
Četrtek, 16. febr.. ob 19.30: LAnd-paintner: Danima. Abonma red
E. '
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža Sobota. 18. febr.. ob 20. Bert
Brecht; Dobri človek iz Sečuana. Premiera. Izven.
Nedelja. 19.' febr., ob 15. Pavel Golia: Srce igračk. Izven. Mladinska predstava.
Zaradi pomanjkanja električnega toka bo prva predstava šele v
soboto. 18. t. m.
'.'X-
KOLEDAR
Torek. 14. februarja: Valentin •
Danes je obletnica smrti slavnega angleškega pomorščaka in raziskovalca Jamesa Cooka. V 11 letih križarjenja po morju od Zahoda do Vzhoda je med drugim odkril Novo Zelandijo. Havajske otoke' ln niz otočij na Tihem oceanu. Svoja potovanja je .popisal v knjisi »Potovanja okoli sveta«. ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu.
»
Na današnji dan leta 1869 se je
rodil v Ljubljani zgodovinar dr. Josip Gruden. Njegovo najbolj znano delo je poljudno pisana »Zgodovina slovenskega naroda«. Napisal je tudi več zgodovinskih in drugih razprav.
•
Slovenski rodoljub ln pisatelj,
oče slovenskih taborov Valentin
Zamik se je rodit 14. februarja leta 1337 v Repnjah. Bil je eden naj popularnejši ih mladoslovenskih
govornikov. V časopisih je ob-
j a vi jal	potopise. humoristične
feljtone in politične karikature.
•
EKON OMSKA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI
sporoča svojim dijakom ln tečajnikom, da bo v sredo, 15. februarja zopet reden pouk.
V počastitev spomina tragično preminulega delovnega tovariša Miki Grujakovič. je poklonil delovni kolektiv podjetja »TELA« za slepo mladino 4.11)0.— din. — Iskrena hvala!
APZ! Vaja bo v sredo. 15. t. m. m ne v torek. — Odbor.
Rdeči križ občine Moste sporoča. da Je oddaja krvi za terena Zelena jama in Nove Jarše v četrtek. dne 16. febr. — Za terene Kodeljevo. Stepanja vas, Hrušica im Bizovik v petek, dne 17. febr. Udeležite se polnoštevilno. Prostovoljci. - Obč. odbor RK Moste.
Zveza vojaških vojnih Invalidov Kodeljevo priredi danes, 14. II. t. 1. v Domu JLA VELIKO POSTNO ZABAVO z bogatim srečelovom. Vstopnice v predprodaji pri vratarju hotela v Domu JLA vsak dan od 7. do 18. ure.
NA PUSTNI TOREK Ob 20. U« vsi v Osrednjo študentsko menzo na Miklošičevi 12 na PUSTNO RAJANJE. Vstopnina samo 100 din.
Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo poznano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo. desinficlra in krepi tvoje živce!
UPORABLJAJTE TUDI VI
.'P o uh. V.o us"
KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO!
NEGOVANA ZENA sl nikjer po svetu ne umiva obreza z vodo, ampak z »LAIT« in »LOTION«! »RIMMEL« ZA TREPALNICE.
V TOALETNIH IN DRUGIH ZATOHLIH PROSTORIH PREPREČUJEJO
GO*KO * a » s s v a
NEPRIJETEN VONJ
Kaj Ti pomaga lepa postava, če nimaš lepih las. Neguj jih s Hinko koprivno vodo in Deva šamponom s koprivnim izvlečkom.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Torek 14. febr.: zaprto!
Sreda. 15. febr.. ob 20. Shakespeare; Henrik IV. Abonma U. — (Falstaff Janez Cesar.)
Četrtek. 16. febr.; zaprto!
Petek, 17. febr.. ob 15. Shakespeare: Henrik IV. Zaključena predstava za I. gimnazijo Kranj. — (Falstaff Pavle Kovič.)
Ob 20. Wilder: Naše mesto. — Abonma H.
Sobota, l*. febr.. ob 20. Wllder: Naše mesto. Izven in za podeželje.
Nedelja. 19. febr.. oto 15. GoOie: Jurček. Izven ln za podeželje. Ob 40. Machiavelli: Man drago!«, izven :n za podeželje.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA - Mestni dom
Sreda. 15. febr.. ob 20. L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra, izven. Sobota. 18. febr. ob 20. G. Sene-čič; »Logaritmi: in ljubezen« — veseloigra. izven.	*
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. St. 32-860.
MESTNO LUTKOVNO
GLEDALIŠČE MARIONETE
Levstikov (Šentjakobski) trg
Sreda. 15. febr., ob 17. Milčinski: »iZvezidl'ca Zaspanka«.
Četrtek. 16. febr.. ob 17. Pengov-Simončič: »Zlata ribica«.
Sobota. 18. febr.. ob 17. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«.
Ob 20.30; Milčinski:	»Zvezdica
Zaspanka«. Za odrasle.
Nedelja. 19. febr., ob 11. Kuret; »Obuti maček«.
ROČNE LUTKE	‘
Resljeva cesta 28 Torek. 114. febr.. ob 17. Miloimskia »Tni čudne zgodbe«.
Nedelja. 19. febr.. ob 17. Milčinski: »Tri čudne zgodbe«.
Uprava gledališča opozarja občinstvo. da bodo v časa prekinitve šolskega pouka predstave vsak dan od srede, 15. februarja, do vključno 19. februarja.
Prodaja vstopnic za obe gledališči ln vse predstave od danes dalje na Upravi mestnega lutkovnega gledališča. Resljeva cesta 28, telefon 32-020 od 16. do 12. ure in pol ure pred vsako predstavo pri gledaliških blagajnah.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sreda. 15. febr.. ob 20; uri — izven »Velika beseda« .ob 90-letni-ci ustanovitve čitalnice Kranjske in v Prešernov , apomin. Četrtek. 16. febr. ob 18. — Red C in izven »Velika beseda« ob 80-letmici ustanovitve čitalnice Kranjske in v Prešernov spomin.
Sobota. 18. febr. ob 20. '— izven — »Velika beseda« ob 90-letniei ustanovitve čitalnice Kranjske in v Prešernov spomin.
Nedelja. 19. febr.. ob 16. William Shakespeare: »Othello«. Izven in za podeželje.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Torek. 14. febr. ob 15.30: Ivan Cankar: »Lepa Vida«. — Zaključena predstava za L gimnazijo iz Maribora.
Četrtek, 16. febr. ob. 15: Willlam Inge: »Vrni se, mala »Sheba«. —
III. srednješolski abonma.
Petek. 17. febr. ob 15: William
Inge: »Vrni se, mala Sheba«. —
IV. srednješolski abonma Vedelja. 19- febr. ob 14: Aleksan-
dar Marodič:	»Operacija	Alt-
mark«. — Gostovanje v Topolšici.
KONCERTI
V petek. 17. t. m. koncert za zeleni abonma. Lipovšek. Tocca-ta quasi apertura (prva izvedba); Beethoven. Koncert za klavir in orkester Ah 5; Boštakondd. v. simfonija. Solist Vury Bonkoff iz Pariza, dirigent Igor G jadro v iz Zagreba. Vstopnice so razprodane. Ponovitev koncerta dne 18. t. ml za repriznl (oranžni) abonma. — Vstopnice od 300—IM din pri dnevni blagajni.	-K
PREDAVANJA
Prirodoslovno društvo vab; na polj udno-znanstveno predavanje docenta dr. Petra Lenčeta:	Od
čarobnih napojev do kokaina. —
Predavanje, spremljano z diapozitivi. bo danes, ob 20. uri v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod iiz Gosposke ukce.	-P
Društvo gradbenih inženirjev ln
tehnikov priredi v torek. 14. februarja 1956. ob 20. uri v sindikalni; dvorani Državnega sekretariata za gospodarstvo. Gregorčičeva 23, predavanje ing. Viktor Turnška * naslovom »O cementih«.	-p
GOSPODINJE! Ljudska univerza v Ljubljani otvarja ciklus predavanj »Dom in gospodinjstvo«. Prvo predavanje ing. Ivana Klemenčiča »Kurivo v gospodinjstvu« bo v sredo, 15 n. 1956. ob 19.30 v dvorani Prirodoslovno matematične fakultete (Univerza), vhod z Gosposke ulice.	-P
OBJAVE
POROČILO
Uprave za ceste LRS o prevoznosti cest I. in n. reda z motornimi: voziili. Po stanju dne 13- H. 1956 Ob 18. Uri.
Vse ceste L in TL reda so prevozne »a vsa motoma vozila, razen naslednjih prelazov ln cestnih odsekov, ki se preko zime ne orjejo:
prelazi: Ljubelj. Predli ln Vršič ter cestni odšekil: Šoštanj — St. Vid — Cma. Zini — Sp. Idrija Cml vrh — Col. Kalce — Hrušica — Col.
Uprava za ceste LRS objavlja dnevno podrobne poda/tke pri »PUitnik« Ljubljana, pri informacijski služb: PTT Ljubljana, tel. št. 08 ln v Radio Ljubljana.
Ostale informacije pri Upravi za 'ceste LRS. Ljubljana. Beethovnova 10. tel. št. 21-069.
UMRLI
PUTNIK SLOTENUA
DUNAJ — Tridnevni avtobusni izlet na velesejem od 13. do 18. marca. Ogled mesta ln dvorca SchOnbrunn, možnost obiska raznih prireditev m razstav. Prijav« do 20. februarja.
TRST in VERONA — Tridnevni avtobusni izlet na velesejem. — Prijave do 15. februarja.
MILANO — Štiridnevni avtobusni izleg na velesejem. Ogled Benetk ln Padove .ter Gardskega jezera. Postanek y Trstu. Prijave do.31. marca. Cena 12.600.— din.
Udeležite se naših kvalitetnih potovanj v Rim. Atene. Padovo, Budimpešto itd. Poslužujte se naših modemih in udobnih avtobusov. ki so garancija za - udobno ln prijetno potovanje. Pred vsakim potovanjem se posvetujte s PUTNIKOM SLOVENIJA, ki Vam Je najboljši svetovalec.
' Zahtevajte vsa pojasnila in navodila v zvez: z izleti v naj bližji poslovalnici PUTNIK A SLOVENIJA.
RAZPISI
RAZPIS
Upravni odbor Zadružnega trgovskega podjetja »Vinarska — Brežina v Brežicah«, razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE s predpisano kvalifikacijo im potrebno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku, oz. po dogovoru. Na razpolago samsko stanovanje. Nastop slu£be takoj ali po dogovoru.
Prijave pošljite na Upravni odbor podjetja, do 1. mane« 1956.
RAZPIS
Splošna bolnišnica v Slovenjem Gradcu razpisuje naslednja delovna mesta za takojšen nastop službe Im sicer:
1 mesto zdravnika apecMHzanta Za klrurgični oddelek;
1 mesto zdravnika specializant« za interni oddelek;
2 mesti za kirurške inštrumen-tarke;
1 mesto medicinskega tehnika
fizioterapevta im
1 mesto zdravnik« Aef« transfuzijske postaje.
Vsa oskrba je možna v zavodu.
Pismene prošnje sprejema Uprava boln šnice do 29. H. 1956. -R
TUBIST BBO
Do 20. febr. TURIST biro sprejema prijave za izlet na DUNAJ (velesejem). Zahtevajte informacije. Prijavite se čimpreje.
Na mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija — Madžarska 29. aprila v BUDI51 PES ti bo TURIST BIRO priredil izlet s posebnim ozvočenim vlakom, cena 5.600 din. Prijavite se čimpreje!
Smučarski izleti: vsako nedeljo
na POLŽEVO, cena 300 din;
vsako nedeljo v PLANICO, eens
400 dim;
vsako nedeljo na JEZERSKO,
cena 450 din.
Na spomladanski velesejem v PARIZU bo priredili TURIST BIRO veliki izlet. Zahtevajte informacije. Prijavite se čimpreje!
Kot v vsakem letu bo tudi letos oddajal privatne sobe za prenočišče TURIST BIRO. Prosimo vse zainteresirane, da se oglasijo v TURIST BIROJU zaradi sklepanja pogodb.
Avtobusne prevoze preskrbi najceneje TURIST BIRO. Vizume in.vozne karte za inozemstvo naročajte vedno pri TURIST BIROJU.
»-	V|„	\M/■«.*
KINO
»UNION«: amer. film »Ukročen* trmoglavka«. Tednik FN: 6. — Predstave ob 16.. 18.30 in 2L V gl. vlogi; Kathryn Graysoo in Hovnrd Keel.
»KOMUNA«; ital. barvasti film »Turek Napalitanec«. — Tednik FN: 6. Predstave ob 16., 18, in 20. V gl. vlogi: Torto in Isa Bar-zizza.
»SLOGA«: amer. film »Cowboy in dekle«. Tednik. Predstave . ob 15.. 17., 19. in 21. Ob 10. matineja čistega filma. V gl. vi.: John Wayne in Jean Arthur. Done« zadnjikrat!
»VIC«: amer. film »Želim te«. — Tedniik. Predstave ob 16., 18. in 20. V gl. vlogi: Greer Garson. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do H. ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9. dalje.
»SOČA«; JUGOSL. KINOTEKA: predvaja sovj. fiiim »Potomec DžLngisfcana«. Predstave cib 16., 18. In 20. Prodaj a vstopnic samo od 14. dalje.
V slučaju prekinitve električnega toka se predstave po potrebi spremene.
»SISKA«: angl. film »Smeh v raju«. V gl. vlogi: Alastalr Sim čn Fay Compton. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. No sporedu samo š« danes in jutri.
»TRIGLAV«:	amer.	film.	»Gospa
Miniver«. brez tednika. V gl. vi.: Greer Garson. Wolter Pidgeon ln Tereza Wright. Predstave oto 15.. 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»LITOSTROJ«; amer. barv. film »Južno od Sahare«, ob 18. ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
BLED:	franc, film »Moja mola
neumnica«, ob 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški f:i!m »Proti avionska obramba«.
KRANJ »STORŽIČ«; amer. film »Rdeča reka«, ob 17.30 in 20.
JESENICE »RADIO«; amer. barv.
film »Roberta« ob 18. in 20.
JESENICE »PLAVŽ*: amer. fi!m »River Strlt 99«. ob 18. m 20.
2IT0 - LJUBLJANA
Nudimo po ugodnih cenah KVALITETNI FIŽOL
mm
Umri« Je naša ljuba, dobra sestra, svakinja, teta in sestrična
mara Štukelj
Pogreb bo dne 14. februarja
1956. ob 15. uri izpred hiše žalosti Novo mesto. Cankarjeva 33.
Novo mesto. 12. februarja 1956. Žalujoči sestn; Heia. Tjaša, svak Jure. nečaka Janko in Metka ter ostalo sorodstvo.
Umrl Je naš dobri oče in dedek
VINKO BRENČIČ sedlar v Tolminu
Pogreb bo v sredo, dne 15. t. m. ob 16. uri v Tolminu.
Tolmin. Ljubljana. Verona, Liri j a.
Žalujoče rodbine: Brenčič. Mor-bin. Leban.
Sprejmemo
2 GRADBENA TEHNIKA
■ opravljenim strokovnim izpitom ter potrdilom za vodje gradbenih del, ter
STROJEPISKO
Ponudbe pošljite na Gradbeno podjetje. »1. maj« Koper.
Podjetje »CELE1A - SAD« CELJE,
kombinat živilske industrije — proda:
TOVORNI AVTO znamke »Mercedes«, 31» v brezhibnem
stanju
POLTO VORN1 AVTO znamke »Fiat«, 0.5 tono OSEBNI AVTO znamke »OIympia«
OSEBNI AVTO znamke »Mercedes« v brezhibnem sta-
nju. In	  w
AVTOMATIČNO TELEFONSKO CENTRALO * 1« številkami v brezhibnem stanju.
Interesenti, državna in zadružna podjetja naj se zglasijo do konca tega meseca, po tem roku bomo ta osnovna sredstva prodali vsakemu interesentu.
!
OBRAZCI ZA ZAKLJUČNE RAČUNE 1955
•BIROTEHNIKI., zavod za organizacijo in napiadovqn|» poaIavan|a uradov, Zagreb, Berislavičeva 16-HL, dvor., izdaja
OBRAZCE ZA ZAKLJUČNE RAČUNE 1955, MAPE ZA BILANCE
„ potrebe industrijskih, obrtniških, trgovinskih ln gostinskih podjetij ln °^rlo|r* Naročiti morete najmanj pet kompletov, t J. po pet primerkov vsako predpisanih tiskovin. — Obrasel bodo dostavljam naročnikom p* prevzema, a eeno bo«o .peclfleliana na sprevodnem lista ali aa čekovnem računu, priloženem pošiljki
ZAVOD »BIROTEHNIKA. ZAGREB. POSTNI PREDAL .246
S
1
SPORED ZA TOREK PoročUa: 5.05, 6.00,	7.00	13.00,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.20 Naš predlog za Vaš jedilnik; 6.35 Lahka glasba; 7.10—7.30 Ritmi ln melodije; 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Mali dopoldanski koncert; 11.45 Cicibanom — dober dan! 12.00 Emil Adamič: Skladbe ln priredbe narodnih pesmi; 12.30 Kmečko univerza — Ing. O. Muk: Osnove pravilnega krmljenja živine; 12.40 P. L Čajkovski: Tr-njulčica — balet; 13.15 Zabavna glasba; 13JO Tisoč pisanih zvokov; 14.20 Pionirski kotiček: 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.30 Utrinki iz literature — Osip Sest: Papagaj Frančišek; 15.45 Lepe melodije; 16.00 Tečaj esperantske-ga Jezika; 16.10 Iz opernega sveta; 1720 Zabavna glasba:	18.00
Zunanje-pclitični feljton:	Fran-
coski socialisti; 18.15 Manuel de Falla: Fantasia Boetica — klavir: Leopoldine Querol; .18.30 Športni tednik; 19.00 Radijski dnevnik; 1920 Zabavna glasba; 20.00 Tedenski notranje-politični pregled; 20.10 Pust, pust, krivih ust. . .; 22.15—23.00 Zaplešimo; 22.15—23.00 UKV program: Vitezslav Novak:
V Tatrah, simfonična pesnitev; Sergej Prokofjev:	Koncert za
klavir in orkester št. 3 v C-duru: 23.00—24 00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagrebe),
MALI OGLASI ,
IZGUBLJENA LISTNICA Z nekaj denarja in žensko ročno uro . pred pošto na tramvaj ob. 13. uri. Poštenega najditelja pro-' sim,* da ,yme proti nagradi. -Langerholc- Marija, Šišenska cesta 55.	2624-10
CEMENT, bazen Split; ima v ugodni .ponudbi vagonske celoletne dobave. Vojvodin. Agencija. - Ljubljana, Tavčarjeva I, telefon 20-069, 20-392, 21-639.	4
NOVO DAMSKO komplet. KOLO prodamo. Mehanična- delavnica Ilirija, Vodnikova cesta 65 — Šiška.	2629-4
aADIOAPAHAT znamke. »Horni-
phon«, .prodam. - Rožna . dolina cesta vi. it. os.	aeaa-4
[ZGUBLJENA ZAPESTNA URA s črnim semiš trakom v neder ljo od 9.—10. ure od trolejbusa AJ davščina—-Titova-^Nazorjeva— frančiškanska cerkev. Poštenega najditelja prosim, da uro odda g»roti nagradi v 0*1. od^pod »Vera«.	2632-10
GOSPOD. POMOČNICO k 4-61*n-«iri družini potrebujem za takoj. Homan, Ažbetova L 2633-1 SPALNICO, kompletno, čedno ln dobro ohranjeno, tudi deljeno, prodam. — Mrak, ' Gosposvetska cesta 10.	2634-4
IZGUBLJENO AKTOVKO a čevljem vrnite - BodleaSk,- Gornji trg 1«.	»635-10
STATVO za preprog* kupim. -Ponudbe Stankovič, čllimar. Zagreb, IUca 94. — Osebo, ka sem ji Izročil 1000 din u nekaj delov, prosim za naslov, ker sem - gg Izgubil.	2636-5
AVTOMATSKO TEHTNICO kupim. Plačam v gotovini. - Ponudba na ogL odd. pod »Privatnik«, s SODBO Okrajnega aodlAča I. v Mariboru, štev. n KB 36S/54-11. so bili zaradi nezakonite zasedbe stanovanja tov. Trobentar Marije. Maribor, Mešjdka c. 32. obsojeni na zaporne kasni sledeči železničarji: TaSker Frane. 14 dni, Vrabl Angela, bolničarka, 1* dni, Jančič Anton, 9 dni, m gagala« on 1 ls«a.	"
»TRANSTURIST« - Škofja Loka, sprejme takoj v službo visokokvalificiranega avtoelektričajja in avtokleparja. Nastop službe takoj ali -po dogovore. Plača po tarifnem pravilniku. - Ponudbe pošljite na naslov »Transturist«., Škofja Loka.	2379-1
PODJETJA — USTANOVE! Prevajam iz' angleščine, nemščine, italijanščine, španščine in francoščine po zmerni cent. Prevajam strokovno literaturo, revije, korespondenco. Pošljite svoj . naslov, da se osebno oglasim pri vas, na Cvelbar Slavko — Prekopa 28, Kostanjevica na Krki	2392-2
ZELENO NALIVNO PERO, pozabljeno na vlaku iz Zagreba, vrnite proti nagradi na naslov: Petkovič, Ljubljana, Razmano-va ulica 8.	2639-19
KNJIGOVODKINJA dobi stalno zaposlitev. Ponudbe pošljite na Vajenski dom, Kranj. 2594-L GOSPODINJSKO POMOČNICO -samostojno, k 4-članski družini, sprejmem. Smrekar, modistanja, " Trg revolucije 4.	2640-1
HLADILNIK za dva prostora, V dobrem stanju, in tehtnico decimalko, železno, od 600—1000 kg, kupimo. »Mesopromet«, Ko-per. GOSPODINJSKO POMOČNICO -ki zna tudi kuhati, .takoj sprejmem. Holyinski, Cankarjeve 8.
Uprava podjetja »MINERAL«, Ind. nar. in umet. kamna, Ljubljana, Smartinska 100-a razpisuj e * .delovno mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE Pogoji: Strokovno znanje ■ za opravljanje poslov glavnega računovodje.
rokavice - MOŠKE, sem našel na Gradbeniškem plesu- v Unionu. - Majaron, Sojerjeva 8 a. LOVSKEGA ČUVAJA, »talnega uslužbenca, išče lovsko društvo -»Fazan«, Kutina.. Ponudbe s pogoji in kratkim’ živij enj epioom
pošljite do 10.* marca 1956.______1	•
UPRAVA iavtopodjetja SLAVNIK
  . KOPER, obvešča vse - zvoj*
delavce, ki se nahajajo n* letnem’ dopustu, da *e letni do-pvrat podaljša-za 6 (gest)- dniza— radi pomanjkanja * električnega 'toka. — Uprav* arvtopodjetl* SLAVNIK. Koper.	M**!.
ZLATO ZA ZOBE prodam. .Ponudbe pod »Zlato« v OgL odd. ključe v usnjenem čmemeeaiU oddajte v ogl odd.	264P40
Vsem' prijateljem la znancem sporočamo, da je preminil
RUDOLF
MERLIH1
železniški uradnik v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 14. februarja 1956, ob 15. uri ir. Drenovega griča v Ligojno.. Žalujoči: žena Franja, sin Rudolf, vnuk Dušan in družina Jurca.
8 str. / SLOVENSKI *0R0CEY1LEC / St. ar — 14. februarja mm
Prert volitvami
▼ skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v zasavskem
okraju
V zasavskem okraju dobro ipo-*ekaijo priprave za voiotve v skup-
ici.no oikra,-.nega zavoda za socialno zavarovanje. Doslej je bJo že več kot 100 volilnih sestankov, kii so l>.ij dob.ro' o-Dovkaiiii. Slaba udeležba ;e blila edino na volilnem sestanku v obratu rudnika v Trbovljah, kjer se je sestanita udeležilo komaj 50 delegatov.
Na vsakem volilnem sestanku je bilo tuda kratko predavanje o pomenu zdravstvenega zavarovanja, o naporih, ki jih vlaga naša
skupnost za čim boljšo zdravstveno zaščito itd. Tudii razprave o nekaterih problem.h zdravstvenega zavarovanja so bile zelo živahne. Tako so skoraj na vseh se-»tankih zavarovanci izražala željo, naj hi bile volitve v skupščino okrajnega zavoda za soc.alno zavarovanje neposredne. S tem b: volitvam dali pomen, ki tako važnemu dogodku g.re. Volivci so tudi izražali željo, naj bi bat delegati v stiku z njimi in naj bi jim od Časa do časa poročali o deiu zaroda za socialno zavarovanje.
V zasavskem okraju živi 26.000 zavarovancev, 8.C00 uživalcev
pokol" ;n jn invalidnin in 42.000 diru - n-kih članov. Zdravstveno 7 .č.to užiava toreij 76.000 oseb ail.j 66 odstotkov vsega prebivalstva. V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju odpade na 3 zaposlene delavce 1 upokojenec. Nič čudnega ni torej, če je okrajni za_rod za socialno zavarovanje pasiven. V letu 1955 (podatki za bivši trboveljski okraj) je imel 1 milijarde
20 milijonov dinarjev dohodkov in 1 milijardo 70 milijonov dinarjev izdatkov. Med izdatk. je največ odpadlo na invalidnine in pokojnine (401 mil1!j.), troske dodatke (395 milij.), zdravljenje v bolnišnicah (87 malij.) itd.
Okrajni zavod za socialno za-
dal in da bodo saimo stroški za zdravljenje znašali več kot 600.000 dinarjev, lahko ugotovimo, kakšna škoda je bila s tem povzročena skupnosti.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje je ugotovil tudi več primerov izigravanja predpisov o
varovanje se boni z velikimi te- zdravstvenem zavarovanju. Zasebni posestniki ne prijavljajc kmetijskih delavcev, ki so zaposleni na posestvu, čeprav je zanjt obvezno socialno zavarovanje.
Nekateri zasebni posestniki kmetijsko delavko raje prijavijo kot gospodinjsko pomočnico, ker je
zanjo treba plačevati manjši prispevek. Na področju bivšega krškega okraja so prijavljeni za zavarovanje samo 4 delavci, medtem ko jih zasebni posestniki zaposlujejo prav gotovo več^
Iz tega, kar je blllo izneseno na volilnih sestankih se jasno vidri, da čakajo novo skupščino odgovorne in težke naloge, k.: jih bo morala uspešno reševati.
F. Šetinc.
žavami. Največji problem je visoko število bolnikov, ki je lani znašalo 5,6 odstotka v primeri s številom zaposlenih delavcev, aili 1,6% več kot znaša republiško povprečje. Največji odstotek bolnikov odpade na rudarstvo .'7,4 odst.j. Se slabše je z nesrečami pr deiu. LanJ je balo samo v štirih občinah (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje m Radeče) 3504 nesreč pri delu, izmed teh 3357 lahkih, 135 težjih m 12 smrtnih. Število nesreč se je v primerjavi z letom 1954 povečalo za 13 odstotkov. Na povečanje je kajpak vplivalo povečanje števila zaposlenih', več la disciplina pri javljanju nesreč, a res je tudi, da na
področju tehnične zaščite dela ni
bilo opaziti kakega vidnega napredka. Okrajna inšpekcija dela in okrajni zavod za socialno zavarovanje sta nedavno izdelala analizo vzrokov nesreč v obdobju oktober — december 1955. Ugotovila sta, da bi se v vseh 24 analiziranih primerih nesreče lahko preprečile, če bi bila organizacija dela taka kot je treba, če bi se uporabljala zaščitna sredstva Itd. Če vzamemo, da bo 34 ponesrečencev predvidoma botlovallo 640
Občni zbor DIT v Novem mesiu
Društvo kmetijskih inženirjev ta tehnikov, podružnice Novo
Potreba po kmetijskih strokovnjakih je v okraju Se vedno
mesto, je imelo 11. februarja let- velika. Zlasti velja to za kmetij
ni občni zbor. Na njem so razpravljali predvsem o pomoči pri razvijanju naprednega kmetijstva.
Literarni večer v Trbovljah
P.red kratkim so obiskali slovenski književniki France Bevk. Mile Klopčič, Tone Seliškar in Cene Vipotnik rudarske vajence v Trbovljah. V lepo okrašeni jedilnici Doma so goste lepo sprejel! ter jim .podarili: simbol rudarjev-jamske svetilke in šopke rdečih nageljnov. Književniki so več kakor eno uro brali svo-ja dela. po končanem večeru pa so se gojenci z njimi prisrčno pogovarjali
0 njihovih dosedanjih delih. Vprašanj je bilo toliko, da se je razgovor že skoraj preveč zavlekel. Književniki so obljubili o*b odhodu, da bodo še prišli v Trbovlje
Rojstva in poroke na
1	Jesenicah
Rodile so: Frančiška Vujanovič i Jeseniic — deklico, Štefka Zemlja iz Žirovnice — dečka, Angela Zagorc z Jesenic — dečka, Marija Rihtaršič z Begunj — dečka, Kristina Mežik iz Rateč — deklico, Štefanija Bukovšek .z Škofje Loke — dečka, Marija Beguš z Lesc — dečka, Heda Strmški z Jesenic — deklico, Olga Paunko-vič z Bleda — deklico, Cilka Lukan z Brezij — dečka, Zofija Ivanetič .z Bovca — dečka, Marija Zupanc iz Srednje vasi — dečka, Frančiška Šolar iz Podnarta — dečka, Katarina Kenda iz Polj.u-bana — deklico, Jožefa Raspet z Jesenic — dečka, Adrijana Gajser Iz Bukovice — dečka, Frančiška Marčun iz Ljubnega — dečka, Klara Gerbec iz Ročinja — dečka, Hedvika Ambrožič iz Go-rij — dečka. Vladimir a Fornazarič iz BMj — deklico, Marija Zust z Jesenic — dečka, in Albina Može z Jesenic — deklico. Srečnim mamicam čestitamo!
ske zadruge, občine in državna posestva. Po podatkih podružnice bi potrebovali v okraju še najmanj 36 kmetijskih strokovnjakov, da bi izpolnili potrebna delovna mesta. Člani podružnice so aktivno delali v raznih panogah kmetijstva. Po nepopolnih podatkih so imeli v 55 krajih
skupno 199 predavanj. Lani so u-vedli dežurno službo na sedežih posameznih kmetijskih zadrug. Tega načina pomoči so se kmetovalci malo posluževali, zato bodo letos način strokovne pomoči spremenili. Predvsem bodo sodelovali pri pospeševalnih odsekih kmetijskih zadrug, v krožkih ljudske tehnike, s praktičnimi poizkusi na terenu, s predavanji na zimskih izobraževalnih tečajih in podobnimi načini. Prepričali so se, da kmet lažje do-
MAR1B0R -
Torek. 14. februarja.^
Dežurna lekarna:	»Pri gradu«.
Partizanska c. 1.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 13. in 20. Predstave Totega teatra.
RADIO
5 7.30 Prenos sporeda Radia
Ljubljana. 7.30—7.40 Domača poročila in objave. 7.40—8. Domače naipeve izvajajo Štirje flosarji in Malovrhov trio. 8.—8.10 M: m vi o športu. 8.10—8.30 Plesni zvoki iz Južne Amerike. 11.—23- Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Ogled stalne galerijske zbirke z nekaterimi do-polnitvod 9. do 16. ure.
ROJSTVA. Rodile so: Kaitarina Vau-ootič. laiklirka — Rudolfa; Terezija Pliberšek, čistilka — Andreja: Štefanija Vdovič. blagajničarka — Virginijo; Manja Paj-tler. poljska delavka. Jorij ob Pe-<—r;c:	— Drago slavo:	Frida	Ror;,
tkalka - Srečka:	Ljudmila	Li-
kar nsmeščenka. Sp. Hoče -BO-tama; Marija Hojnik, gosvodiinvja, Dmbuš - Dušana: Ivica Žvokelj uslužbenka — Igota m Bredo, Marija Kcmnolšek.
— Danila; Bliža Truntič. gospod-nja. Gačniik — Zlatka.
KINO
Ptuj: amer. film »Julij Cerar«.
Murska Sobota:	jugoslov.	f.m
»Burma, kaikršno vidijo prijatelji«.
NEPISMENOST TUDI V SLO-
Jame praktični dokaz kot samo	prevladuje	mne-
teoreticni pouk. Enotni so bili v VENI JI. L®pra „~n:CTnenosti go-tem. da Je treba razvijati kme- nje, da la*d*° «•	^ % zaostaliml
tijstvo predvsem preko kmetij- vorimosamo	renublik. ima-
skih zadrug in njenih odsekov. kaJi	Mariborskem	okraju
Ponovno so spet načeli vpraSa- • “	nepismenih	in	polpisme-
ni j e obveznega kmetijskega pouka R. državljanov. Tu niso mislje-kmečke mladine. Brez takega	starejši	ljudje, marveč gre za
osnovnega znanja kmečkih go- .Jiaajno ki zaradi oddaljenosti spodarjev, ne bo pravega napred- - gol ’ in malomarnosti staršev ka. Najboljši način za pošolsko _-*_«* nepismena. Ni redek pojav, kmečko izobraževanje bi bile . ^re*a.š 12 in 13-letne otroke v dvoletne zimske kmetijske šole, jjoPenku nad Ribnico, v Strojni, kakršne so sedaj v okraju tri. Podpeci in drugih planinskih Tam, kjer so dani pogoji za take nasčiiih ki ne znalo čitati in pi-šoie. naj bi načeli vprašanje ob- sa(..	je teh otrok statistič-
veznega pouka vsaj za posamezne nr) 'g nj ugotovljeno, vendar je občine. Prihodnje leto imajo v t za kulturg in prosveto pri načrtu organizacijo takih zimskih 3»LO Maribor že obravnaval to ra-kmetijskih šol še v Žužemberku, aev in predlagal, da bi učitelji Trebnjem, Mokronogu, Smarjeti na golah v planinskih krajih po-in v Kostanjevici. Vsekakor bi	za	kulturo in prosveto pri
bilo potrebno , enkrat rešiti vpra- ,n mord, priredili zanje poseben šanje kmečke Izobrazbe na Do- nonk Vsekakor Je to resen pro-lenjskem. Na občnem zboru so bjem, ki ga v današnjih prizadeva-tudi sklenili, da bodo starejši nlill ‘za spi0šen kulturni dvig predani v bodoče nudili več pomoči bjva.]stv, ne smemo prezreti! mla.išim. Ob koncu so Izvolili 7-	*
Članski o-dbor in 4 delegate za republiSko skupščino.	(r)
UMRLJIVOST OTROK V MARIBORU PADA! Zdravstvena zaščita
Te£ni V Dobrni	otrok ie v zadnjih letih v Mari-
1 cCUj V uoomi	boru znatno napredovala. Uspeh
Te cLn.i bodo v Dobrni; že za- te zaščite najbolj nazorno izpri-ključičli kmetijsko gospodinjski te- čujejo številke. Število rrvjstcvvje v •	, •	,	-	,	•	L-	,	'	v,	poraslo, medtem ko Je število
daj, ki ga obiskuje 37 kmečkih umriih dojenčkov padlo za polo-tantov in deklet iz Dobrne, Ga- vico. V . deč.iem dispanzerju, ki l cije in Šentjanža. Vodstvo teča- "u<1’ brezplačno pomoč otrokom '.	, , ,	,. ,	do 7 let starosti, ne glede na so-
;a je posKrbeio za soumiia sero- ©jaltio zavarovanje staršev, so v kovna piredavanja. Poleg domačih vseh ordinacijah pregledali lani učiteljev so ,predavali tudi stro- ts.sto otrok. Vendar bo potrebno ,	v-	■	,	zdravstveno skrb za otroke in
ko vojaku za zivinozdravstvo m mladino še Izboljšati. Svet za sadjarstvo. Dekleta so imela poleg zdravstvo OLO Maribor le sklenil, tega tudi predavanja o gospod'ni- 'J* eiB!pre* organizira Centralni n ....	........	s	r	,	?v	r	.	dečji dispanzer kot okrajni zavod.
fotrocm so se: Vinko Klavžar z	stvu poivezana	s praktičnim	de-	_ ,	_
T	r-	v v, f	r -	t 7J ., v,	-	, ,	Zelo pereče	pa	Je stanje	pro-
Jesennc in Franoma Štremfelj „z lom. Zdraviliška uprava je dala štorov sedanjega dispanzerja, ki
Orehka, Štefan	Utroša in	Alojzija	tečajnikom na	razpolago prostore	delu ustanove	ne	ustrezajo	več.
Gračnar, oba	z Jesenic,	Alojzij	hotela Triglav.	Udeležba je	bila	^ebaprb£tSrov	"n^abavo^ove
razveseliva, saj je pokazala, da opreme. To bo prvenstvena nalo-ie med kmečkim in delavskih pre- ff* novih občin v Mariboru, ki Rivalstvom veliko zanimanje za "^“n/^merje pregledov””^ tečaje in predavanja. A. E.	storitev.	(Jp)
fo n. kolu na šahovskem prvenstvu Jugoslavije
Prvi Sokolov-sam
Skopje, 13. februarja. Razen edine partije med Lukičem in Djajo, ki se je sinoči končala remi, so bile vse partije II. kola prekinjene. Jamoševič je imel proti Čiriču kmeta več in upanje na zmago. Boljšo pozicijo Je imel prav tako Djuraševič proti Ma-tuloviču. Tudi Matanovič je imel v igri z Miličem dva kmeta več in mnogo računov za zmago. Sokolov je kot črni v lepi pozicijski partiji vzel kmeta več proti Totu in skoraj lahko računa na celo točko. Tudi Jovanič je imel v dvoboju z Maričem kmeta več. vendar se bo partija zelo verjetno končala remi.
Zelo razburljiva. Je bila igra med Tomovičem in Trifunovičem. Slednji je že v začetku zašel v težko pozicijo zaradi stiske S prostorom; da bi razvil svoje figure, je žrtvoval dva kmeta in pozneje še kvaliteto. V nadaljevanju pa je napravil grobo napako in spregledal figuro. Za tem je v časovni stiski zaigral slabo in izgubil kvaliteto, tako da je bila partija prekinjena v nejasni poziciji z nekaj šansami za Tomoviča.
Razen tega go bile sinoči končane Se tele partije:	Udovčič-
Karaklajič 1:0 (37), Ivkov-Gllgorlč 0:1 (38) in Rabar-Pirc remi (30).
Danes dopoldne so nadaljevati
sinoči prekinjene partije.
Matanovič je brez težav realiziral premoč dveh kmetov v partiji z Miličem, ki se je v 83. potezi vdal.
Sokolov Je v končnici s trdnjavama izkoristil prednost enega kmeta in dobil partijo proti Totu v 63. potezi.
Ostale partije so bile ponovno prekinjene. Janoševič ima proti Čiriču kmeta več in dobljeno pozicijo. Tomovič ima proti Trifunoviču kvalitete za kmeta, vendar bo težko realizirati to prednost. Tudi Jovanič je za kmeta
na boljšem proti Mariču, vendar
se bo partija po vsej verjetnosti
končala neodločeno. Djuraševič ima proti Matuloviču neznatno prednost v končnici s trdnjavama
in raznobarvnima lovcema.
Po II. kolu vodi Sokolov c 2
točkama, nato pa so:	Gligorič,
Matanovič in Udovčič 1,5, Janoševič i (l), Rabar, Djaja in Lukič 1, Trifunovič, I»irc, Djuraševič, Matulovič, Marič in Čirič po 0.5 (1), Milič 0.5. Tomovič 0 (2), Tvkov, Karakljajič In Jovanič 8 (1) in TOt brez točke.
VIŠEK SEZONE — DRŽAVNO SMUČARSKO PRVENSTVO
KLASIČNO V DELNICAH.
KLASIČNO V DELNICAH, ALPSKO V TRŽIČU
DELNICE. 13. febr. Od 18. do 19. t. m. bo v Delnicah tekmovanje t« smučarsko prvenstvo Jugoslavije v klasičnih disciplinah. Računajo, da bo prišlo na te tekme okrog 150 tekmovalcev iz vse države. Prireditev bo slovesno otvorjena jutri, medtem ko se bo tekmovanje začelo v četrtek.
Spored obsega: teke članov na^ 15 km, mladincev na 12 km. mladink na 5 km in članic na 5 km. Dalje bodo skakalne tekme za kombinacijo m člane in mladince, tek štafet za »Inr-f. na |y<0 km in	na
1X5 Hun* potbm pa Štafeta tza Članice •;a 3X5 km in tek članov na 3« km. Posebej bo izvedeno še tekjn°vanjc za prvenstvo v samostojnih skokih za mladince in člane.
Favoriti tega prvenstva so tekmovalci iz Slovenije, ki pa jim bodo v nekaterih razredih nevarni tekmeci tudi smučarji iz delniškega kraja.
TRZIC. 13. febr. Letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v alpskih disciplinah bo od tega petka naprej v Tržiču. Prvi dan bodo tekmovali v veleslalomu. V soboto je na sporedu specialni slalom, v nedeljo pa bo pripravljena proga za
smuk/ V vseh alpskih disciplinah, razen v smuku, bodo tekmovali člani, članice, mladinci in mladinke.
Če bi se vremenske razmere poslabšale, bodo tekmovanje prenesli na Zelenico nad Tržičem.
SMUČARSKI SEMINAR ZA PROFESORJE TELESNE VZGOJE
Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, aktiv Ljubljana, obvešča vse člane, ki vodijo smučarske tečaje na svojih šolah, da bo od 17. do 19. t. «n. v Kranjski gori smučarski seminar z obravnavanjem nadaljevalne šole smučanja. Sestanek vseh udeležencev seminarja bo v STedo. 15. t. m., ob 17. uri v društveni pisarni na Taboru.
•
PRIČELI SO SE BREZPLAČNI
SMUČARSKI TBCA.TT ZA ZAČETNIKE na sankališču v Tivoliju. pod Rožnikom, na Gradu in v Polju. - Mesta so obeležena s tablami. Casi: od 10. do 12. In od 15. do 17. ure. — »Enotnost«, komite za množično smučanje.
Ko] delajo ljubljanski kolesarji pozimi?
Kolman In Katarina Klinar oba z Jesenic, Janez Legat iz Zabreznice im Marija Šmit iz Koritnega. Mladiiim po-ročencem obilo sreče!
Mamsiikdo bo mislil, da ljubljanski dirkati na kolesih pozimi mirujejo in čakajo pač začetka svoje sezone, ko bodo lahko spet zasedli svoje konjičke. To pa ni tafko. Ker dobro vedo, kako slabo vpliva mirovanje na formo, se marljivo udejstvujejo v raznih telovadnicah. Tam izvajajo vse mogoče vadbe, igrajo košarko In podobno, da se kar moč vsestransko razgibljejo in bodo tako temeljito pripravljeni, ko bo treba spet na kolesa.
Ce ob določenih večernih urah stopite na primer v telovadnico doma Partizana v Zg. šiški, boste videli, kako se z raznimi o-rodnimi in" telovadnimi vaj ami uri tam kakih trideset kolesarjev Tu so zbrani mladinci m člani, pa tudi' nekaj turistov med člani Ilirije in Odreda. »Rogovi« člani vadijo v domu Partizana na Viču. V Zg. Šiški vodi te vrle športnike trener KZS Jože Uršič, ki jih prav očetovsko spremlja od ure do ure. Neutrudno skrbi za njihov pravilni razvoj, posvar-ja pred pretiranim naprezanjem in jih uvaja v pravilne smeri, ki so neogibno potrebne za formo v njihovi naporni športni panogi.
Pa še nekaj! Človeku pade v oči, ko opazuje te mlade dirkače pn telesnih vajah: kot belo vrano bi iskal med temi mladeniči kogar koli, ki bi mu tam tičala v ustih cigareta. Skoraj vsem kolesarjem-dirkačem je kajenje tuje, ker so v njem spoznali strup za svoje športne sposobnosti.
Po temelj litem razgibanju telesa
se ti športniki posvečajo potem še vadbi s kolesi na valje. Ilirija ima namreč štiri priprave z valji, na katerih se da uriti hitro vrtenje nog, in sicer kar štirim dirkačem hkrati. Za temi aparati Je nameščena dobra dva metra visoka okrogla ura s štirimi kazalci. od katerih je vsak pobarvan z barvo pripadajoče priprave Vsak obrat kazalca pomeni, da Je diiikač prevozil razdaljo enega kilometra Da dirkač • spremlja hitrost svojih tekmecev, ima pred seboj zrcalo, v katerem lahko o-pazuje, kakšna Je njegova vožnja v- primeri z ostalimi tremi.
S taikimi vežbami torej se' u-kvaijsiio naši kolesarji v zimskem času ter prirejajo v kakšni razpoložljivi dvorani, tudi javne nastope. Ta vrsta tekmovanja je za gl e d Hlce kar mikavna in je priljubljena posebno nu Hrvat-skern. v Srbiji in Makedoniji. Vsepovsod tam jih hodi tudi občinstvo prav rado gledait.
V Ljubljani bomo talko tekmovanje s kolesi na valjih imeli v organizaciji Ilirije v soboto 25. t. m. Kraj in čas tekmovanja bosta Se objavljena v listih.
Mr.
Podjetje Slovenija avtopromet SAP - Ljubljana obvešča, da je redna avtobusna proga Ljubljana — Gabrovka zaradi snežnih razmer do nadaljnjega zaprta. — SAP - Ljubljana. -O
Čudovita zimska idila v gorah, kajne? Mnogi ljubitelji in obiskovalci naših prelepih planin so bržkone že uganili, da naša slika, delo fotoreporterja Vlastje, prikazuje samo del pestrih komenskih smučišč, kjer se smučarju znova odpirajo novi, neutešljivi pogledi prostranega Zlatorogovega kraljestva. Sele debela snežna odeja daje temu že tako romantičnemu svetu pravo — očarljivo podobo, ki se je človek nikdar ne naveliča občudovati. Da, tamkaj gori najde ljubitelj zimske narave še prenekatera razvedrila. To najbolje vedo smučarji, ki labko z »dilcami« po mili volji križarijo po teh slikovitih pokrajinah. Od izhodiščne točke pri Domu na Komni te peljejo smučine v priljubljeni Govnač ali proti Razdrti gori, pa Lan-ževici in Krnskemu jezeru, ali na Bogatinsko sedlo, kjer bo Planinsko društvo Ljubljana-matica v kratkem pripravilo za vse gornike presenečenje. Marljvi člani društva so preuredili bivšo italijansko karavlo v prijetno zatočišče, ki ponižno čepi na tem sedlu pod samim mogočnim vrhom Bogatina (1804 m), oddaljeno od doma le poldrugo uro »hoda« na smučeh. Utrujeni popotnik se bo lahko tamkaj dodobra okrepčal, pa če bo treba, tudi prenočil, saj ima to vzorno urejeno planinsko pribežališče razen kombinirane dnevne sobe s kuhinjo še nekaj skupnih ležišč. — Medtem ko s bo narava v dolini slej ko prej odela v pomladno oblačilo, pa bodo ljubitelji \'isokogorskega smučanja šele prišli na račun, kajti prav v tem letnem času je tam gori nad bohinjskim kotom tako zelo lepo pohajkovati s smučmi med redkimi borovci in macesni, kjer zanesljivo ni vsakdanjih skrbi in ostalih nevšečnosti...	St.	L.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi ljubljeni mož, očka
JOŽE PERGVŠEK
Pogreb bo v četrtek, 16. februarja 1956, ob 16. url iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah na pokopališče Zale.
Žalujoči: žena Erna, otroci Erna, Nevenka In Jožek ter ostalo sorodstvo
Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju, ki je bilo te dni v Oslu, je končano. V skupnem plasmaju jie bil najboljši Gonča-renko s 188.255 točke pred Marku-lovim 188.297, Grišinom (vsi SZ) 188.660 in Serestenom (Norveška) 183.688 točke.
Nogometno moštvo San Lorenzo iz Buenos Airesa je v Genovi premagalo istoimensko enajstori-co, ki Ut član prve Italijanske lige, 1:0
Nogometna reprezentanca Budimpešte je v Ankari premagala ustrezno mestno reprezentanco 4:2 <1 : 0).
V Parizu Je bilo tekmovanje v dviganju uteži med reprezentanco Pariza, Beograda in Severne francoske pokrajine. Zmagal je Pariz, katerega predstavniki so dvignili 1716.559 kg, dvigalci Severne pokrajine 1638.050, Beograjčani pa 1456.550. Posamezni naši dvigalci do dosegli tele uspehe:	Jaoček
255 kg, Hočevar 260, paskar 257.500 kg, Rozman 330, Colarič 307.50. Vidakovič 295, Dolenc 290 kg.
Železničarski drsalni klub Ljubljana—Šiška prireja dualni tečaj za začetnike, ki bo vsak dan v dveh skupinah, in sicer od 10 do II in od 16 do 17. Vodijo ga priznani drsalci. Za člane Je tečaj brezplačen, za ostale pa velja prispevek 100 din. Začetek bo v torek, 14. t. m. in bo t-ajal do 28. febr. Prijave sprejemajo v društveni pisarni od 9 do 12 in uro pred popoldanskim tečajem.
DRSALNA REVMA za šolsko In predšolsko mladino. Drevi ob 18. bo ca drsališču pod Cekino-vitn gradom drsalna revija DK Ljubljana, ki je pred dnevi zaradi slabega vremena ni bilo. -Vabljeni tudi ostali ljubitelji drsalnega športa! Vstopnina 20 din.
Jugoslavija se je tudi letos prijavila za teniško tekmovanje, za tako zvani pokal Galea, na katerem nastopajo mladi teniški igralci do 21. leta starosti. Prvenstvo po skupinah mora biti končano do 29. julija, polfinale pa bo od 2 do 6. avgusta v Vichy_ ju. Izbirne tekme bodo po skupinah, ki še niso znane.
CELJANI NA LEDU
V prijateljskem hokejskem srečanju v Mestnem parku v Celju je pomlajeno moštvo Jesenic, v katerem so igrali le 3 igralci standardnega moštva, premagalo domače igralce z rezultatom 7:0 (3:0, 4:0 in 0:0).
• Med tednom je v Celju gostovala drsalna ekipa železničarsko drsalnega kluba »Ljubljana« z revijo, s katero je nastopila z velikim uspehom že v Mariboru in Ljubljani. Prireditev je kljub mrazu .—20 stopinj lepo uspela, čeprav Je bil spored nekoliko okrnjen
DROBIŽ IZ MARIBORA
Pred 600 gledalci je včeraj boksarska ekipa »Maribora«, okrepljena s Strukarjem v polsrednji in Slabetom (oba Branik) v poltežki kategoriji, premagala s poraznim rezultatom 18:2 mlade borce iz »Splita«. Med domačini so se najbolj izkazali Tomažič v mušij, Strukar in Kajzer v bantam kategoriji. Edino točko za goste je priboril Kušič proti nerazpoloženemu Slabetu.
Partizan Narodni dom sporoča, da se začne smučarski tečaj za pionirje in ostale pripadnike v torek, 14. t. «n. Zbor vseh vsak dan ob 14 pred Narodnim domom. Zamudniki se lahko prijavijo f« v sredo, 15. t. m.
Prikimala je.
»To sem si mislil,« je rekel van Heerden z bridkim nasmehom. »On ve, da si vame zaljubljena in računal je na tvoj strah zame. Ti uboga, mala noričica. Ne jokaj, ali pa bom storil nekaj neprijetnega! Pojdi si po malo vina, to ti bo dobro delo.«
Hodil je gor in dol po sobi.
»Ničesar drugega nam ne preostaja, kakor obračunati z Mr. Bealeom,« je rekel mračno. »Kaj misliš, da mu je kdo
sledil?«
»Ne, ne, Julius« — prenehala je jokati — »saj sem bila tako previdna.« Opisala mu je vožnjo in vse svoje previdnostne
ukrepe.
»Mogoče pa le nisi tako neumna,« je rekel.
Odklenil je predal svoje pisalne mize, vzel iz njega browing z dolgo cevjo in pogledat, če je napolnjen.
»Da, mnenja sem, da moram s tem gospodom obračunati, toda tega raje ne bi uporabil,« je zamišljeno pristavil In vtaknil orožje v žep; »mogoče ga lahko zastrupimo s plinom. — Ti mi pa sedaj ne moreš več škodovati niti koristiti,« je cinično zaključil.
Stala je brez besedi, roke je prekrižala preko prsi, v rokah je držala majhen, moker robček in njen s solzami obliti obra2 je zrl k njemu.
»Obriši si obraz.« Sklonil se je k njej in jo lahno poljubil na lice. »Mogoče je to, kar si storila, še najpametneje. Kdo ve?« je nadaljeval in s tem spregovoril svoje najbolj skrite misli »Beale ve za zeleno snet in kmalu bom moral izginiti, toda le za malo časa, moja Hilda,« smehljal se je in kazal bleščeče bele zobe, toda ta smehljaj ni bil prijeten, »samo za nekaj časa in potem« — razširil je roke — »bova bogata kakor nihče na zemlji.«________________
»Posrečilo se ti bo, vem da se ti bo posrečilo, Julius,« je dahnila. »Če bi ti le lahko pomagala! Ko bi mi le povedal, kaj sedaj nameravaš! Kaj je zelena snet? Ali je to novo razstrelivo?«
»Obriši si obraz in pojdi domov,« je rekel kratko. »Pred vrati boš sicer videla detektiva, vendar ne verjamem, da te bo zasledoval.«
Poslal jo je proč in ji po kratkem času sledil. Neustrašeno je šel mimo sence, ki je stala pri vratih, in dospel do postajališča taksijev v Shaftesbury Avenue, ne da bi ga kdo, kolikor je mogel dognati, zasledoval. Taksi je zapustil v bližini Baker Streeta in šel peš dalje. Odklenil je mala vrata, ki so vodila na dvorišče, ni pa šel po poti, po kateri je bilo dekle vodilo Stan-forda Bealea Po drugi poti je prišel v obokane prostore, ki so bili še nedavna mirna skladišča vin in kjer je bila sedaj tovarna, v kateri so se ljudje vneto pripravljali, da uničijo svoje tovariše.
XXIV
TOVARNA ZA ZELENO SNET
Stanford Beale je prve tri minute prebil v temi obokanega hodnika, v katerega ga je bila zvabila Hilda Glaum, v globokem premišljevanju Pri sebi je imel majhen srebrn vžigalnik, ki ga je bil na srečo napolnil šele popoldne, in ta mu je dajal dovolj svetlobe za raziskovanje svoje okolice.
Razdalja med obemi zaklenjenimi vrati je merila okrog pet čevljev, tri čevlje je bil hodnik širok, sedem pa visok Kakor je bil že opazil, je bil strop obokan. Sele sedaj je opazil, da visi iz njega žica, ki je spadala najbrž k nekdanji električni napeljavi. To kakor tudi zidove so novi lastniki pobelili z apnom. Pri vsem je bila videti električna napeljava še raz-
meroma nova. Zid na levi strani vrat, skozi katera je bil vstopil, ni kazal pri natančni preiskavi ničesar, kar bi ga zanimalo. Na desni strani pa je bilo na polovici med vrati z belimi črkami na črnem ozadju naslikano opozorilo, ki je bilo pod apnom le motno vidno.
Z jezikom je oslinil robec, odrgnil nekoliko bele barv« in bral:
ONISČE!
LANTA &
A POMOČI
To je bila polovica nekega napisa Druga polovica je bila odstranjena. Na levi strani ni bilo videti nobenih sledov, ki bi dokazovali, da so bile tam nekoč črke. Nekaj časa je premišljeval in šele nato je razumel njihov pomen.
Te besede so pojasnile novo električno napeljavo. Prostor je bil eden tistih podzemeljskih kleti, ki jih je bila uredila mestna občina ali pa vlada za prebivalce tega okoliša zaradi zračnih napadov med svetovno vojno. Zato so morali biti tu spodaj zelo veliki prostori, če je bil tu spravljen rešilni voz. Kaj se je zgodilo z ostalim napisom? Jasno je bilo, da je moral biti napisan ostali del na vratih, ki so vodila v ambulanto. Prav tako je bilo samoumevno, da so sedaj ta vrata odstranjena in da so odprtino zazidali. Po tem odkritju je še natančneje preiskal levo steno Približno v širini štirih čevljev je bil zid iz nove opeke. Lahno je udaril po njem in votlo je zabobnelo. S hrbtom se je oprl na nasprotno steno, da bi imel potrebno oporo, z eno nogo pa proti novemu zidu in potisnil.
Vedel je, da mnogokrat napravijo take prezidave le površno in le iz ene plasti opeke in da mora zid po nekem fizikalnem zakonu popustiti, če se pritisk izvrši v sredino tega novega zidu.