40. številka. Ljubljana, v soboto 18. febrovarja 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. lokaj« vaak dan avseer, iainifti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Z* LJubljano broa pošiljanja na dom za vae leto It gld., za četrt leta 3 gld 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. - Na naročbe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje ae od fttiriatopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravni! t tu naj ae blagovolijo poSiljati naroCniae, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. ^Telefon mi. &4L Razgovor z drž. poslancem dr Ferjančičem. Nas urednik je imel priliko, govoriti z gospodom podpredsednikom dr. Ferjančičem o nekaterih aktuvalnih političnih vprafianjih. Gosp. dr. Ferjančič je bil tako prijazen in je dovolil, da objavimo vsebino tega pogovora. Na vprašanje: Ki*] mislite o sedanjem političnem položaju s posebnim ozirom na preložitev državnega zbora, odgovoril je g. dr. Ferjančič takole: »Preložitev državnega zbora se je moral* zgoditi, naj je ta odredba že komu dobro došla »li pa ne. Ohsftrukcija je zadobila, obliko, da je bilo zborovanje državnega zbora le prava parodija parlamentarizma. Seje so ae izpolnjevale s čitanjem predlogov ia interpelacij ter z imenskimi glasovanji o tem, ali naj se prečitajo peticije, naj so že imela kakršnekoli vsebina. Dočim je bilo treba navzočnosti 60 poslancev opozicije, da ao mogli doseči glasovanje po imenih, ni aa prsčitanje interpelacij bilo treba razen predsedniku, zapisnikarju, ki je čital in — jednemu členu opozicije, ki je dobesedno čitanje kontroliral, nobenemu druzemu človeku v zbornici biti, in ae je res tako nekajkrat zgodilo. Da predsedovanje taki aeji oboja čutila sramovanja in studa, ni treba žele povdarjati. Politični položaj ni postal vsled zadnje preložitve državnega zbora niti boljši, niti slabši, kakov je bil poprej. Izboljšanje položaja je odvisno jedino le od dobre volje opozicijskih strank, ohraniti parlamentarizem, in od njih sposobnosti, otresti se do cela tistih elementov, kateri ne marajo a v atrij-skega parlamentarizma ter mislijo, da po-speiuje njihovo namene najbolje politični kaos Z o sirom na krepko vkoreninjeni pa-trijotizem avstrijskih narodov, ki bode zrna gal nad sedanjo razburjenostjo v jedaem teb narodov, sem prepričan, da nastanejo v doglednem času normalne razmere. V koliko je pa- zbornica pri sedanji svoji se- LISTEK. Umetniška razstava v Zagrebu. PoroCa Vatroslav Ho Is. I. Povodom odkritja spominske plošče na rojstnem domu Stanko Vrazovem dne 8. septembra 1880. proslavljali smo v navdušenih zdravijcah pobratimstvo mej Hrvati in Slovenci ter sanjarili o — skupnem književnem jeziku jugoslovanskem. In res smo zaceli od tistihraal nekako dejanski izvajati vzajemnost mej nami: bratje Hrvatje ao zahajali na narodne slav-nosti v goste k nam, v belo Ljubljano, a mi, .planinski Hrvati* smo jim zopet vračali pohode o njihovih svečanostih v kra-Ijevakem Zagrebu, prirejajoči v ta namen a obeh atranij posebne slavnostne vlake. Poslednji takšni narodno-romarski izlet v Zagreb smo Slovenci napravili pred tremi leti s gledališkim vlakom ob otvoritvi hrvaškega deželnega .kazališta". V novejši dobi pa ae je gorečnost pobratimstva mej Hrvati in Slovenci zopet nekam ohladila... Ljubezen, prUsteHatvo, pobratimstvo, sklenjene- bodla* mej poeamKnlkt aH mej stavi zmožna, izpolniti svoje legislativne naloge, to je drugo vprašanje, o katerem bi sedaj ne govoril rad". Nadslnje vprašanje, je-1 i misliti, da se posrečijo začeti apravni poskusi mej Čehi in mej Nemci, in na kateri podlagi je sploh mogoča sprava mej narodi, zlasti z ozirom na zahtevo, da bodi nemščina državni jezik, je g dr. Ferjančič odgovoril: „Zastopniki češkega naroda so na podlagi ravnopravnosti vsak čas pripravljeni na spravo s svojimi nemškimi sodeželani, in nasprotja tega tudi ne dokazuje zadnji manifest, ki se mi zdi, da je namenjen bolj lastnemu narodu, nego Nemcem. Zastopniki češkega naroda si po svojih izkušnjah ne morejo želeti, da bi prišli v opozicijo, in so bržčas prepričani, da je njihova stvar v vsaki drugi formi bolje zavarovana, kakor z opozicijo in eventuvalno z obstrukcijo. Tudi v tem oziru je samo stvar Nemcev, da sežejo v roko Čehom. V kako capi ti s deminutio pa Čehi ne morejo nikdar privoliti, in nekaj tacega zahtevajo nemške pre tenzije, naj se prekličejo jezikovne naredbe in naj se uveljavi nemški državni jezik. Parola, naj se razveljavijo jezikovne naredbe, je bila izdana v izredno razburjenem času. Že to je bila napaka, in zdi se mi, da jo Nemci sami občutijo. Razveljavljenje jezikovnih naredb bi imelo posledico, ne da se obnovi status quo ante — kajti z izdajo zadnjih jezikovnih naredb so bile preklicane vse poprej izdane — nego da nastane v jezikovnem oziru popolni vacuum, in že to samo dokazuje, da zahtevanje, naj se prekličejo naredbe, ne more za dlje časa zadoščati. Popolnoma nevzprejemljiv pa je nemški državni jezik. Izkušnje, ki so bile v tem oziru narejene drugod, raztegljiv os t in nedoločnost tega pojma so vzrok, da Ne-nemci vprašanja o nemškem državnem jeziku krat komalo ne morejo uvaževati. Nemci to tudi sami uvidevajo (dr. Hochenburger) in bi radi to, kar nameravajo z nemškim državnim jezikom doseči, izrazili v drugi formi, na ta način, da za nemški narod postulirajo lastnosti .Herren volka" (dr. narodi, tako rekoč .in ter poeula", traje le toliko časa, dokler se ne razkade* „vinski duhovi". In kaj pa je bilo druzega tisto naše hrvaško-slovensko pobratimstvo, nego li .bratovščina", ki se pije v uri vinskega navdušenja, torej le nekakšen .Strohfeuer", brez vsakeršnje žrjavice, t. j. hipno vzhi-čenje duhov brez realnega temelja pravo-veljavne raejnarodne zaveze — ni Čudo, da je zopet ugasnilo brez trajnih nasledkov! Vezi mejsebojnega našega občevanja je zrahljal tudi kaj občutljivo pogubonosni — potres, ki je zadel dva meseca po oni veličastni Vrazovi slavnosti, dne 9. novembra 1880. Zagrebčane, štirinajst let pozneje, 15. aprila 1895., pa nas Ljubljančane: kolikor oni, toliko i mi smo se imeli dovolj boriti s podzemeljskimi silami za utrjenje svojih bivališč, kako naj bi bili pri tem še pač mislili na ideale mejnarodnega pobratimstva! In končno razdvoja nas, Hrvate in Slovence, še tisti mej nami vzgrajeni plot dualizma, vsled česar je prvim pogled obrnjen na iztok, v Budimpešto, nam pa na sever, t. j. na Dunaj; naravno je torej, da se ran tekajo pota naših narodno-kultur* nlh smotrov, kateri okolščini imamo pripisovati i dejstvo, da smo ae mi v poslednjem čaau zaceli zatekati k bratom — Cehom, In to jedino le ii političnih obzirov, in to menda po recepta nemškega izreka, Steinvvender) ali pravice »prvorojenstva" (dr. Pattai). Nasprotje gospodskega naroda je hlapčevski narod, in prvorojenec je navadno gospodar in ukazovalec na posestvu, ostali bratje se razločujejo od hlapcev samo po tem, da ne dobivajo nikake plače. To je samo geslo. Ali tirjajo Nemci na Češkem, na Moravskem, v Gališki, na Kranjskem, na Primorskem, v Dalmaciji pravico prvo rojenstva?! Nemec bo v avstrijski državi vedno priraus inter pares, z vsem, kar iz tega sledi, več pa ne more zahtevati, in več mu tudi nenemci ne bodo nikdar priznali." Končno je g. dr. Ferjančič odgovoril še na vprašanje, kaj se zgodi, če se sprava mej Nemci in Čehi ne posreči, da-li pride na krmilo uradniško ministerstvo. ki prekliče jezikovne naredbe in kako bi to vplivalo na konstelacijo strank v parlamentu, aH pa je verjetno, da se predrugači ustava v smislu zadnjih izvajanj dr. Kramafa. Odgovor se glasi: Po moji sodbi ne gre samo za spravo na češkem in morda še na Moravskem. Saj so Nemci to implicite sami priznali s tem, da hočejo svoje zahteve glede jezikovnega vprašanja določiti po deželah. Težave, katere provzroča jezikovno vpršanje, se morajo odstraniti povsod, koder se nahajajo. Zdi se mi nemogoče, ako teh težav ne odstrani sedanja vlada, da stori to kaka nova, morda kako uradniške ministerstvo. Preklic jezikovnih naredb ne odpravi krize, nego jo v najboljšem slučaju samo protra-hira, bržčas pa jo še poostri. S tem bi bilo jasno dokazano, da zmaga manjšina s svojo voljo nad večino, v parlamentu bi nekatere stranke samo vloge menjale, a kako lahko da je uprizoriti najizdatnejšo obstrukcijo, tega Mladočehi 1. 1893. še niso vedeli, to so se naučili šele v zadnjem času. Ponavljam, da treba samo dobre volje in samostojnosti nemških zastopnikov, da se pomaga drŽavi iz težkih razmer, v katerih se zdaj nahaja. Vlada pa mora pora da je bolje zahajati h kovaču, nego h ko-vačiču, dasi pravi naš pregovor, da nam je srajca bližje, kakor suknja . . . Da, tega mnenja smo, da so nam Hrvatje bliže bratje, kakor Čehi, kateri, ne samo, da so preoddaljeni, imajo povsem drugačno državnopravno stališče ter so v svoji omiki tudi Že predaleč pred nami, da bi jih mi, zaostali Slovenci mogli doteči, karao-li korakati ž njimi v istem tempu na potu narodnega napredka. Bilo bi torej vsekakor praktičneje in koristneje, da se Slovenci oklepamo „bratov" Hrvatov, h katerim nam kaže pot že priroda sama po glavnih naših rekah, po Savi, Dravi in Muri. Vsaj na kulturnem polju bi se mogli prav lahko združiti Hrvati in Slovenci, premda nas je sovražna roka politiški razdelila. In v tem pogledu bi mi Slovenci pridobili mnogo, kajti Hrvatje so v najnovejši dobi, zlasti izza potresa, storili precejšen korak naprej na potu narodno-kul-turnega razvoja. Razmeroma v prav kratkem času se je dvignil namreč Zagreb iz potresnih ruševin kakor bajni ptič Feniks ter stoji zdaj pred našimi strmečimi očmi v povečani in mnogo lepši obliki. Ne samo, da so neustrašeni Zagrebčani popravili in utrdili vsa svoja prejšnja bivališča, vzgra-dill eo nad polovico novega mesta, in to večinoma v veleokosnem sloga modernega stavbarstva. biti delopust, ki jej ga daje zlasti nam malim narodom jako nesimpatični § 14., ne v to, da se prizadevno in nepoklicana vsiljuje mej preporne stranke, nego v to, da pripravi rešitev jezikovnega vprašanja na celi liniji. Samo lokalna rešitev ne odpravi krize. Treba je pripraviti splošen narodnostni zakon. Nemci pridejo pri tem gotovo na svoj račun. Kje naj bi se o tem načrtu razpravljalo, je šele v drugi vrsti važno. Danes je lahko konstatovati, da tudi najodločnejši avtonomisti ne rekla-mujejo več jezikovnega vprašanja v celoti izključno za deželne zbore (glej dr. vitez Madevski). Kadar se strasti pomirijo, in bode pripravljen pravičen, v vseh ozirih ustrezajoč načrt zakona, potem ne bo možno trditi, da ni upanja na sprejetje tega načrta, kar bi parlament trajno razbremenilo od jezikovnih prepirov. Jaz sem tolik optimist, da smatram vse to za možno, a ker smatram to za možno, se mi zde nasveti dr. Kramara v „Revue de Pariš", katere sicer le po izvodih poznam, nepotrebni, saj bi Avstrija in njeni narodi tem potom prišli samo iz dežja pod kap. Pot, kateri nasvetuje dr. Kramaf, ne vodi k pomirjenju čutil. Da bi bil parlament popoln in sposoben za delo, da bi bile manjšine v njem primerno zastopane, tega dr. Kramaf sam ne more trditi, a težave, katere bi bilo odstraniti v deželnih zborih, bi bile proti sedanjim neprimerno večje. Dočim jih je sedaj eventuvalno z jedno operacijo odstraniti, bi bilo po omenjenih nasvetih treba 17 takih operacij." Tako g. dr. Ferjančič. S tem so z avtoritativne strani pojasnjena nekatera naj-aktuvalnejša vprašanja, za kar bodo naši čitatelji g. dr. Ferjančiču gotovo prav tako hvaležni, kakor smo mu hvaležni mi, zlasti ker ni nobenega dvoma, da se z nazori gospoda viceprezidenta dr. Ferjančiča strinja tudi velika večina slovenskih in hrvatskih državnih poslancev. Z razširjenjem mesta samega pa je rasel in se razvijal i — duševni napredek starodavne stolice hrvaške! Tu imamo pred seboj lepo vrsto monumentalnih zgradb v kulturno svrho: poleg vseučilišča in jugoslovanske akademije dično galerijo slik. glasbeni zavod, Sokolski dom itd. ter nedavno dovršeno prekrasno gledališče. Tem kulturnim zavodom se je koncem lanske jeseni pridružil umetniški paviljon, v katerem je „društvo hrvaških umetnikov" priredilo obširno razstavo slik in kipov, ki je otvorjena od 15. decembra 1898 do konca tekočega meseca . . . Ko smo čitali poziv na omenjeno umetniško „izložbo", polotila se nas je zopet želja, kreniti ob Savi doli v prerojeni Zagreb, da si ogledamo na svoje oči ta vrhovni cvet narodne blaginje in kulture vrlih bratov Hrvatov. Predno pa promotrimo ondu razstavljene umetnine, moramo se ozreti za nekaj let nazaj na postanek in razvoj mladega društva umetnikov hrvaških. Leta 1894. se je vrnila iz tujine v Zagreb ter ondu odprla svoje atelierje četvorica naslednjih hrvaških umetnikov: Vlaho Bukovac, Bela Csikoš in Oton Ivekovid, slikarji ter Robert Frangeš, kipar. Tem so nasledovali v domovino še nastopni trije slikarji: Robert Auer, Kl e me nt Crn d Feliks Faure Poglavar jedne najsl.i vn-jših in najznamenitejših držav, prvi francoski državljan in nositelj suverenitete francoskega ljudstva je umrl in to povsem nepričakovano ter v trenotku. ko so nahaja Francija v najkritičnejšem trenotku Jedino škodo, katero je Feliks Faure storil svoji domovini, storil ji je s tem. da je umrl prav sedaj, ko je Francija I iko nujno potrebovala stabilnosti v prodead« ništvu, nepristranskega, vestnega in nesebičnega prezidenta. In tak prezident je bil Feliks Faure Državnik ni bil. a vesten, natančen in strogo objektiven izvrševalec prevzetih dolžnostij. o katerem se more s porabo znane doktrine „republika Z nadvojvodo na čeluu reči. da je bil na dobo sedmih let i/.voljeni ttadvoj voda francoske republike. Po tem načelu se je vodno ravnal Omejeval se je na reprezentacijo in tudi tedaj, kadar mu je bilo aktivno poseči v politično valovanje, držal se je strogo kon-stitucijonalnih mej, tako da za rasa njegovega predsedništva ni bilo ne jednega trenotka, v katerem bi Francije ne bil vladal parlament. Feliks Faure je bil otrok sreče, sicer pa pošten in simpatičen meščan z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi francoskega meščana. S svojo marljivostjo si je pridobil lepo premoženje, njegov odkriti značaj, njegova korektnost in osebna integriteta mu je tudi v političnem življenju pomagala naprej, in ko so po Carnotovi smrti te stranke pulile za prezldentatvo in se niso mogli odločiti mej znamenitima možema, ki sta bila kandidata, zjedinile so se na Faorea. Kar je od njega pričakoval francoski narod, to je Faure v polni meri storil, ne več, pa tudi ne manj. Bil je v republiki nadvojvoda do odpovedi in si pridobil tople simpatije francoskega naroda in spoštovanje vseh ljudij Faureova smrt je za Francijo hud udarec. Velikanski krizi v parlamentu, krizi v vojski, krizi v pravosodju, se je zdaj pridružila še kriza v predsedništvu. Francosko obnebje je sila oblačno. Narod je razdvojen, ob meji države se potikajo razni preten-dentje, vojska je nezanesljiva, a monarhisti in njih zavezniki, kler kalci. se Čedalje moč neje trudijo, da pokopljejo republiko in obnove monarhijo, v katere kalnih vodah je tako lahko ribariti. Vsled Faureove smrti je nevarnost za obstanek republike postala še veliko vetja, nego je bila doslej. Vsak čas se lahko primeri, a če bi se tudi sovražnikom ljudske suverenitete posrečilo, da oropajo ljudstvo njegovih pravic, in če bi zopet vsa oblast prešla iz rok ljudstva v roke aristokracije, vojaštva in duhovništva, narod francoski bo ohranil meščanu Feliksu Faureu prijaznejši spomin, nego raarsikakernu kralju ali cesarju. V IJiihljAtil. 18. februvarja. K položaju. Vlada čaka se laj, da izide program, kateri izdelajo zaupniki nemških strank, zlasti pa program čeških Nemcev. Potem >.e začno pogajanja v Pragi. Ako pa se Ni med ne udeleže deželnega zbora, se bodo vršila pogajanja na Dunaju. — Po Dunaju s j se širile vesti, da hoče Thun jezikovne naredbe preklicati ter izdati jezikoven zakon s J 14.. potem pa demisijonirati. „Reichs-vvehr izjavlja, da so vse te vesti puhle iz inišljotine. Kriza na Ogarskem. Že opetovano se je sporočalo, da je dosegla ogerska kriza svoj višek in da se reši vsak hip. Razne stranke drže Ranffv-jevenm ministerstvu že par mesecev mrtvaško svečico, a umreti Banffv vendar-le n Sinočni dunajski listi so prinesli celo že vest, da je pl. Szell imenovan Banffyje-vim naslednikom, kar se je pa zopet izka zalo kot prenagljeno. Banffv pride namreč danes na Dunaj k cesarju v avdijenco, in danes se baje sprejme demisija Banffvjevega ministerst va. Listi poročajo, da je ponujal Banffv demisijo že pred tremi tedni. Pogajanja mej ogersko vlado in mej opozicijo so se do cela pretrgala. Banffv je dissi-dentom naravnost izjavil, da smatra za svojo osebo vsa pogajanja za končana, opozicija pa je sporočila, da ne odneha v svojih zahtevah niti za las več ter da se hoče nadalje pogajati le z novim minister-skim predsednikom. t Feliks Faure. Štiri leta in mesec dnij je bil Faure predsednik francoske republike. S posebnimi talenti ga narava ni obdarila, in dela njegova niso nesmrtna. Ko je bil voljen, zahtevali so Francozi samo to od njega, da Francijo elegantno reprezentuje. To jedino svojo nalogo pa. je Faure v resnici izborno, baje nedosežno vršil, kajti eleganten je bil vsekdar vzorno in reprezentovati je znal, kakor še noben francoski predsednik. To je zlasti pokazal pri svojem sestanku z angleško kraljico, pri posetu carske dvojice v Parizu in pri svojem posetu v Peterburgu. Francozi so ga radi tega tudi po vsi zaslugi cenili ter krstili z njegovim imenom razne mode cilindrov, hlačnih gub in srajc . . . Faure je bil sin ta-petarja v Parizu ter se je rodil 30. prosinca 1841. Najprej je bil strojarski pomočnik, potem je postal v Mavru trgovec ter kmalu člen ondotne trgovske zbornice. L. 1870/71 je bil poveljnik 6. mobilgardnega bataljona in kmalu eskadronski šef v generalnem štabu pomočne armade. Mej ustankom komune je hitel s prostovoljci Parizu na pomoč. Za te dve zaslugi za domovino je bil imenovan vitezom častne legije. L. 1881. je bil izvoljen poslancem v Havru. Še iatega leta je postal državni podtajnik za trgovino in kolonije. To mesto je obdržal s kratkim presledkom pod ministeratvoma Gtambette in Ferrvja. V tem času je storil Faure marsikaj, kar je bilo francoskim trgovskim zvezam v Afriki na korist. Po- Ferdo Kovačević in kipar Rudo 1 f V a 1 d e c ter slikarica Slava R a š k a j. Imenovani umetniki so se potem zbrali ter po prizadevanju Vlaha Bukovca ustanovili „društvo hrvatskih umetni k o v", katerega pravila je vlada potrdila z odlokom od dne 7. septembra lttfJ7. Društvo se je na to koj konstitovalo in izvolilo dotični odbor, v katerem je predsednik že prej navedeni Vlahe Bukovac, podpredsednik Robert Frangeš, a tajnik Rudolt Valdec „Društvu hrvaških umetnikov" je namen, povzdigniti hrvaško umetnost v obče ter podpirati umetnika v njihovem delovanju Bilo je si'-er že prej v Zagreba neko društvo za umetnost in umetni obrt, ali ono po svojih pravilih in po svojem sestavu ni moglo izpolnjevati velikega nedostatka na tem polju. Umetniki niso imeli pravega svojega središča, kajti društvo za umetnost in umetni obrt namreč je bilo le društvo prijateljev umetnosti, a ne umetnikov, kateri bi v takšnem društvu morali imeti odločilno besedo. Kakor videti, se je novoustanovljeno „društvo hrvaških umetnikov" v Hrvatih sprejelo z izdatnim zanimanjem ter si je v kratkem času svojega obstanka pridobilo lepo število členov. Ob drugi svoji glavni skupščini dne 22. oktobra 1898 je imelo, ustanoviteljev 14, izvršujočih članov, to je' umetnikov, 11, podpirajočih članov 140, torej vkup 165 članov. Kot utemeljitelji so bili pristopili do otvoritve umetniške razstave: baron Vra-nyczany Ljudevit. Auer R. F., knjigar, Crnadak Juraj, ravnatelj „Croatio" , dr. Hdrman Kosta, dvorni svetnik, dr. Ive-ković Franjo, kanonik. Krešio Milan, tajnik trg. obrt. komore, Kukuljevio Milutin, c. kr. komornik in veliki župan. pl. Kiss Dra-gotin. vlastelin, Mucelic Josip, biskup du-brovaški, dr. Miletić* Stjepan, Norman Ru dolf grof Valpovo, baron Ožegovid Ljudevit, c kr komornik, Osek, kralj, slobodno mesto, Pejačević Pavel, grof, Podgorao in mesto Zagreb. Po odprtju razstave po so postali ustanovitelji umetniškega društva še: dr Ivo Malin, banski svetnik, baronica Lo\ven thalMarojča', pl. Adrovskv, podmaršal, Bo zidar Kukuljevio Sakcinski, c kr. komornik, baron Vladimir Vranyczany, mesto Karlovec in prva hrvaška hranilnica v Zagrebu. Navedel sem te ustanovitelje po imenih, da razvidite, kdo da se zanima na Hrvaškem za lepe umetnosti, ne da bi si domišljal, da s tem privabim iz zapečka na razstavo katerega naših takozvanih „rodoljubov" . . . Izvršujoče člane „društva hrvaških umetnikov" pa vam predstavim na „izložbi" njihovih umotvorov. tem je bil nekaj let zopet delaven poslanec, ki v zbornici ni skoraj nikdar govoril, pač pa deloval v odsekih. L. 1887. je postal zopet državni podtajnik pod minister-stvom Tirarda ter ostal to do aprila leta 1888. Pod Frevcinetom je bil člen proračunske komisije, 1. 1889. pa je postal zopet poslanec. Tedaj ni pripadal nobeni stranki, ampak je bil „divjak". Še isto leto je bil voljen podpredsednikom parlamenta, kar je ostal do 1. 1893. L. 1894. je postal raornarični minister pod Dupuvem. 17. prosinca 1895. je Casimir Perier odstopil, in Faure je bil izvoljen v narodni skupščini s 430 glasovi (proti 361 glasovom, katere je dobil Brisson) predsednikom republike. Feliks Faure je bil ves čas svojega življenja vladen mož ter je vedno skrbel za Bati in korist uradništva in vojaštva. Zapustil je kot imetelj več ladij mnogo milijonov, ženo in dve odrasli hčeri. Proti trozvezi. V Italiji se množe nasprotniki tro-zveze. Doslej so ji bili nasprotujoči le ra-dikalci in republikanci, toda sedaj so se tem pridružile še druge stranke, ki žele", naj se spremeni zunanja politika Italije. Na čelu trozvezinih nasprotnikov stoji glasilo nekdanjega kabinetnega šefa Rudinija, „Opinione". Ta list piše, da trozveza Italiji ni prav nič koristila, nego jo le mnogo veljala, in da vnuki in pravnuki ne bodo veseli take dedščine, ki zahteva same žrtve. „Secolo" in „Opinione" hodita sedaj roko v roki, kar napolnuje „Beri. Tagblatt" z grozo. Dopisi. Z Vrhnike, 15. februvarja. Ker že od povsod poročajo o konsumnih društvih, zato sem sklenil tudi jaz, Vam poročati o takem društvu. Pa nikar ne mislite, da imamo na Vrhniki tako društvo, kaj še, pri nas ni potrebno, ker bi to škodilo klerikalnemu gospodu Gabrijelu, kateri ima sam štacuno; konsumna društva so le tam potrebna, koder so liberalni trgovci. Ker g. Gabrijel nima gostilne, zato je milostno dovolil, da se pri nas pri „sv. Jožefu" pijančuje na katoliški podlagi, nikakor pa ne tržuje. Pač Vam pa hočem poročati o konsumnem društvu v Horjulu, to je (da ne dobite popravka) o kmetijskem društvu, z. z o. z. Da to konsumno društvo ni zadnje, to Vam že pove ime njega stvarnika, Petra Bohinjca. Ta horjulski gospod Peter, oziroma župnik Bohinjc, dela res čudeže v Horjulski fari. Če bi kdo verjel dopisom v „Slovencu" ali pa čvekanju njegovega tajnika, črevljarja Stanonika, misliti bi moral, da se v Horjulu kar med in mleko cedita, od kar je tam konsumno društvo. Pa je ravno narobe! Če je kdo poznal horjulsko faro pod prejšnjim Župnikom, sedanjim ribniškim dekanom, vzglednira gospodom Dolinarjern, se mora zjokati nad spremembo. Poprej mirno in stalno napredovanje, sedaj pa sovražtvo in razdiranje! Na prizadevanje Petra so tedaj ustanovili v Horjulu kmetijsko društvo, k der prodajajo „cuker, kofe, sol itd" ter popivajo na katoliški podlagi. Reklama za to društvo je bila velikanska ; največ je pripomogel večkratni gruntar Jan Rozman, ki je pridobil gotovo poldrugsto članov. Ko so skoraj vse farane pridobili razun trgovcev in gostilničarjev, so pa g. Peter na leci dejali:,Vsi so naši, le oni ne, ki niso nič vredni, ki so libe ralci, socijalisti in ki iz kozolcev žito kradejo". Gospod Peter sicer niso hoteli reči, da so horjulski trgovci in gostilničarji tatovi, pa ljudje so vendar tako razlagali njih besede Kako so ustanovili konsumno društvo v Horjulu, to je podrobno popisal g. Peter v koledarju družbe sv. Mohorja, le tega ni povedal, da večina zadružnikov ni vplačala deleža, temuč le malo vpisnino in da so pričeli vse trže vanjo „na puP. Naročili in prodajali so dobro, največ pa blago, zlasti drago turščico, kislo moko in tirolsko vino iz znane Bolcanske tovarne Zidali so tudi puf skladišče, in konci leta 1897. *o gospod Peter lahko ponosno poro čali o velikanskih vspehih društva, kajti glasno so dejali: „Lepo smo napredovali, kajti 600 gld. smo naredili dobička", a tiho so pristavili „res smo ponaredili 18 660 gld dolga". No, ljudem je pričela uhajati mrena raz očes, in gori omenjeni J. Rozman je danes najhujši nasprotnik zadrugi in pravi, da največ zato, ker so ga goapoc naučili lagati in ljudi slepiti. — Letošnji ra- čuni zadruge so se zakasneli, prav radovedni so Horjulčani nanje, kajti gospod Peter ao v zadnjem časa neksj tihi do stali in čuje se, da bi vodstvo zadrug*-radi odstopili liberalnim trgovcem in gostilničarjem, kateri še zadružniki niso. Zadnji pa menijo, da naj gospod župnik svojo neokusno godlo le sani pojedo Vprašali boste, kje pa jemlje sad ruga denar? Kje neki, saj imajo Horjulčani svojo poso-ilnico pod poveljstvom Petra in črevljarja Stanonika Tam je denarja dovolj in če ga ni, ga pa dajo najivno polteni Bohinjci iz svoje posojilnice v Srednji vasi, ali pa ga da ljudska posojilnica v Ljubljani. Poslovanje pri horjulski posojilnici je tudi zelo Čudno; posojilo dobijo le člani konaumnega društva in to pa na komando črevljarja Stanonika tudi celo tedaj, če niso vredni enega krajcarja kredita. Vsled takega po-topanja so se previdni in boljši odborniki že odtegnili sodelovanju pri posojilnici. — Konečno naj Vam So povem, kako so v Horjulu mežnarijo zidali. Gospod Peter so starega rnežnarja brez vzroka odšlo vili in isto tako odvzeli orgijanje ponižnemu učitelju, ki je opravljal to delo 28 let. Potrebno je bilo nastaviti organista-mežnarja. Dasi je v šoli izgovorjena soba za rnežnarja, zahtevali so gospod Peter od revne horjulske fare vender novo mežnarijo. Občinski odbor sicer ni priznal take potrebe, a dovolil je valed pritiska slednjič v te svrhe vender 500 gld., s katero vsoto pa g Peter niso bili zadovoljni. Zidali so kar na svojo roko mežnarijo, lepo jedno-nadstropno hišo, ki ima prostora za štiri mežnarje in ki do danes stoji 202O gld. V to svrho je pa bilo treba denarja in čujte, kje so dobili g. Peter lepo vsoto? Komandirali so krajni Šolski svet, da mora dati za odkupnino mežnarske sobe v šoli iz zaklada, ki je namenjen za povečanje i tako premajhne šole, 680 gld. Ponižni gospod učitelj se je udal in izročil denar, a potem ga je jelo skrbeti in je reč naznanil Šolski oblasti. Okrajni Šolski svet je zahteval denar nazaj, vsled priziva je deželni Šolski svet, izrekel da se za odkupnino sme dati 200 gld., in sedaj leži priziv pri ministerstvu, kateri bo gotovo ugodno rešen, kakor trdijo gospod Peter, kajti poslanec Venc;jjz in še en drugi gospod bosta reč na Dunaju osebno izposlovala. Bodi za danes dovolj ! Ko bodo gosp Peter poročali, koliko so v I. 1898 naredili pri zadrugi dobička in koliko dolga, oglasim se z novim dopisom. — Ker Vam, č. gospod urednik, utegne poslati gosp. Bohinjec popravek, katerega morate sprejeti in ker Vi navadno popravku pristavite: »Gospodu dopisniku prepustimo odgovoriti na popravek, ki prav za prav naše trditve le potrjuje," zato je boljSt, če se ože danes oba salvirava even-tuelnih posledic, in zato jaz izjavim: Ni res vse tako v Horjulu, kakor je v tem dopisu, r e s j e p a. da je v Horjulu vse narobe. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. februvarja. — Osebne vest. Gosp. Jos. pl. O b e r eigner v Šneperku je izstopil iz kmetijskega sveta, in je bil na njegovo mesto imenovan gospod baron Berg, grajSčak v Mokronogu. — Računski svetnik pri računskem oddelku graškega nadsodiSča, gosp. Anton Poženel, je imenovan višjim računskim svetnikom. — Povoljni jezik pri ljubljanskem gasilnem društvu. Jutri ima gasilno društvo svoj izredni občni zbor, na katerem mu bode sklepati o želji obč. sveta, naj se uvede slovensko poveljevanje. Ta želja je tako naravna, da v njeno obrambo ni treba dosti besed. Naša narodna čast zahteva, da zavzemaj slovenski jezik mej nami povsod tisto mesto, katero mu gre, in sramotili bi sami sebe. ako bi ga podrejevali nemškemu jeziku. M al on e vs a g as il na d r u S t va na Kranj skem imajo že slovensko poveljevanje, tudi „zaveza gasilnih društev kranjskih" posluje slovenski, samo pri ljubljanskem gasilnem društvu, čegar člani so z malimi izjemami sami Slovenci, se šopiri še vedno nemščina, nikomur v korist, le elovenskim gasilcem In slovenski Ljubljani v poni- Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 40, dn6 18. februvarja 1899. tanje. Različni gospodje, kateri se vedno I 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajni-kažejo nasprotnike naših narodnih priza- kovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev devanj, se ailno trudijo, da preprečijo a) predsednika, b) osem odbornikov. 5. Vo u vedenje slovenskega povelj s t v a. Ni jim zal troakov — nekateri za-sramujejo celo slovenske gasilce, češ, da jih je za sodček piva vse pridobiti na nemško stran — ne strašijo se agi- litev dveh računskih preglednikov. 6 Določitev dirk za sezono 1899. 7. Slučajnosti. (Odbor želi, da se mu predlogi k slučajnostim, katere mislijo gg. členi samostojno staviti, nekoliko dnij poprej naznanijo.) — tacij in poslužujejo se oelo groženj, da Ker se grč za to, da se na tem občnem bi slovenske gasilce pridobili za to, da javno in pred vsem svetom zataje svojo narodnost, da pljunejo v skledo, iz katere jih je pitala njihova slovenska mati. Upamo in pričakujemo, da bodo vsi ti poskusi brez uspeha, da se slovenski gasilci ne bodo jutri na občnem zboru postavili sami na sramotni oder, nego da se bodo držali narodn eg a načel a, in da bodo kakor pošteni slovenski možje glasovali za u vede nj e s lo ve ns kega povalja) t v a. — Dopolnilna deželnoiborska volitev. Kakor smo že naznanili, je laško politično društvo „Unione" opustilo nameravano kandidaturo dr. Luzzatta in je postavilo kot kandidata dr. Eggerja, netjaka premetenega viteza Pajerja. „Circolo Catto-lico" namerava kandidovati dr. Canettija. Izid volitve je odvisen največ od vladnih uradnikov. — Tržaški namestnik grof Goess je bil zadnje dni na Dunaju, kamor ga je bil poklical ministerski predsednik o zadevi izstopa tržaških Slovencev iz dež. zbora in obč. sveta. — Volitve v aavniaki okrajni zastop so se vršile te dni. Velika večina izvoljenih členov je narodna. — Hrvatska zmaga. V občini Veprinac pri Opatiji, ki je bila doslej v nasprotniških rokah, so sedaj pri novih občinskih volitvah I. razreda zmagali Hrvatje, kar je za narodno stvar v Istri velicega pomena. — Izredni občni zbor „Sokola", ki ga je sklical odbor na željo nekaterih členov, je bil včeraj zvečer prav obilno obiskan. Kakor vselej doslej, pokazalo se je tudi včeraj sijajno, da je mej členi „Sokola" živo zanimanje za dru&tvene zadeve. Poleg mlajših členov bila je prav lepo zastopana tudi „Stara garda", mej njo dva častna člena. Starosta dr. Tavčar je pozdravil člene, imenoval zapisnikarjem br. Andervalda, overovateljema br. D e č-mana in Mejača, skrutinatorjema pa br. Knifica in Bonaca. Pri dopolnilni volitvi odbora je bilo oddanih 115 glasovnic in sta izvoljena br. Boltavzer s 84 in br. Petrin z 82 glasovi; v manjšini ostala sta z 31 glasovi br. V. M urnik in Pretnar. Razgovor o drugi točki dnevnega reda „o telovadnem učitelju" je bil le kratek, ker je br. V. Murnik, zastopnik manjšine, na katere željo se je sklical izredni občni zbor, izjavil, da ne zahteva več razgovora o tem vprašanju ter to utemeljil. Po živahnih govorih in protigovorih staroste in br. Fra nc he tti-ja, Dečmana, Petfika, Prosenca in Murnika je bil sprejet z ogromno večino br. Dečmana predlog: 1. Zbor izreče popolno za- zboru stari delavni odbor po večini nado mesti z novimi neutrujenimi močmi, katerih čaka mnogo zelo važnih nalog, želi se mnogobrojne udeležbe. Izmej zadač odbora v prihodnjem času omenjamo le: Sklepanje najemske pogodbe z dirkališko zadrugo, določitev dirk in zabavnih večerov v letu 1899., uredba in okra.šenje novega vežba-lišča, sklicanje občnega zbora ženskih členov klubovih v svrho izvolitvo damskega odbora itd. itd. — Zborovanje se prične točno ob 8. uri zvečer. Vabila k občnemu zboru in računske zaključke dobe gg členi v teku nekaterih dnij v roke. — Pevsko društvo ,,Stavec". Redne pevske vaje v društvu „Slavec" se prično prihodnji teden, ter so vsaki ponedeljek in sredo ob 8. uri zvečer. Novi pevci dobro došli. P. n. členi se opozarjajo na jutrišni redni občni zbor, kateri je ob 2. uri popo-ludne v „Nar. domu". Pevski zbor ,,Glasbene Matiee" ima jutri v nedeljo, ob 11. uri skupno vajo za narodne in duhovne pesmi. BolniSka blagajna mojstrov v Ljubljani vabi svoje člene k občneran zboru, ki bode v nedeljo, dne 19. februvarja ob 2. uri popoludne v telovadnici I. mestne deške šole v Komenjskega ulici. Desetletnico svojega obstanka praznuje ta mesec „ Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani11. Društvo ima 2300 gld. premoženja ter je izplačalo v tem času že nad 1000 gld. podpore in bo -niških stroškov za zdravila, zdravnike, pogrebe in drugo. Važna razsodba za učiteljstvo. Nekemu učitelju na Dunaju se ni pripo-znala radi nekega pregreška pravočasno prva petletnica. Ker je pa prvo petletnico dobil šele nekaj časa pozneje, mu je šolska oblast pripoznala drugo petletnico šele po preteku pet let po prvi petletnici. Učitelj se je pa pritožil na upravno sodišče in taisto je razsodilo dne 3. decembra 1898. L, da zakasnitev prve petletnice nima nič upliva na drugo petletnico, temveč leta se morajo šteti za drugo petletnico od dne stalnega nameščenja, ne oziraje se na to, če je tudi od prve petletnice preteklo šele 4 ali pa 3 leta. Slovenski učitelji, zapišite si to za ušesa! — S Koroškega se nam piše: Slovenec nima sreče, Še manj pa pravice. Niti trohice mu je nočejo privoščiti. Evo novega dokaza! Pred menoj leži vabilo na shod, katerega nameravajo prirediti nemški fana tiki v Celovcu, češ, graška zavarovalna družba za požar je storila velikansko (!) napako, ker se je predrznila v uradnem listu Klagenfurter Zeitung" priobčiti svoj oglas v obeh deželnih jezikih. To upanje novemu odboru, 2. odbor naj. razburja nekatere duhove, da hočejo dati ukrene vse, kar se mu zdi potrebno, da bode društvo vsestranski dosezalo svoj namen, kakor doslej. Ker je bil s tem končan dnevni red, zaključil je starosta zborovanje, zahvalivši se členom za tako obilno udeležbo. Členi pa so ostali še nekoliko časa skupaj, razgovarjaje se o društvenih zadevah. Ker je odbor zdaj kompleten se bode Še te dni definitivno konstituiral ter naznani potem, kdaj se prične redna telovadba. — Pravnikov večer bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob osmi uri v „Narodnom domu" v pritličju na levo. Odbor društva .Pravnika" vabi k obilni udeležbi. — „Slovenskoga planinskega društva" redni občni zbor se bo vršil v ponedeljek, dne 21. t m. v gostilni „Narodnoga doma". Pričetek ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je: 1. Ogovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev odbora in računskih preglednikov. 6. Raznoterosti. Glede na važno točko: volitev odbora, (odbor ae voli na Sleta) želeti je mnogoštevilne udeležitve članov. — Klub elovenaklh bloiklletov „Ljub-Hana" ima v aredo, dna 8. maroa t.l. ▼ spodnjih prostorih „Nar. doma" svoj letošnji občni ebor • iledačim vaporedom: Đinkoštih zopet „napad na nemško Celje", ker da hočemo takrat obhajati blagoslovljene zastave „Slov. planinskega društva". Stvar je seveda iz najpodlejšega namena nesramno zlagana, ker si omenjeno društvo sploh niti zastave nabaviti ne misli, k^r bi bila to nezmisel In s kako pretilnirni in Slovence sramotilnimi besndarni se ta stvar narekuj«! Po našem mnenju bi ne škodilo državnemu pravilniku, da bi imel v .U-snici zadnji ministerski ukaz ^lede hujskanja, ko bere vahtarične laži. — Ponesrečena mestna klavnica v Celju je vendar končno zgotovljena. Tem povodom je imel te dni mestni svet izvanredno sejo, v kateri so razvijali ^strokovnjaki" usodno zgodovino tega mestnega napredka Premetenim mestnim očakom ter narobe-strokovnjakom je pripisati, da se je za to prevažno stavbo dolga leta prepiralo potem zidalo, podiralo, a zopet zidalo, tako, da so vrgli za to priprosto stavbo namesto proračunjenih 8&000 gld. nič manj nego 68.000 gld. Zarad tega pa baje pridejo v spominsko ploščo, katero vzidajo v klavnico, zraven obrtnega znamenja: bikova glava med dvema sekirama, še — glave prvih referentov in veščakov iz mestnega sveta. — Žrebanje za letošnji nabor. V ponedeljek dne 20. t. m. se bo vršilo v konferenčni sobi na magistratu žrebanje onih mladeničev, ki pridejo letos prvič k naboru. K temu žrebanju ima vsakdo pristop. Žrebani mladeniči smejo potegniti svojo številko sami, ali pa tudi njih pooblaščenci. — V Ameriko jo je hotel popihati 201etni Jurij Špilar, doma iz Detične v črnomaljskem okraju, ne da bi bil poprej zadostil svoji vojaški dolžnosti. Njegov na men se mu je ponesrečil, kajti prišel je samo do ljubljanskega kolodvora, kjer je vsled višje volje moral svoje potovanje pretrgati. — Najdeno okostje. Pri Klečah v dolski občini so 14. t. m. na njivi Janeza Vidmarja našli človeško okostje, katero so prenesli v dolsko mrtvašnico. Bržčas je na njivi pokopani človek umorjen. duška svoji peklenski mržnji do Slovencev Tedaj to so tisti ljubeznivi gospodje, ki bi radi imeli mir na Koroškem, in ki žive v lepi slogi s koroškimi Slovenci?! Ali jih vidite, te hinavce, ki v svojih listih vedno vpijejo o narodnem prepiru na Koroškem? Kdo ga torej kali? — Učiteljsko gmotno vprašanje na Koroškem sili čim dalje bolj v ospredje Večina občinskih zastopov je že poslala prošnje za izboljšanje učiteljskih plač na deželni zbor. Vsak čas pa je čitati v raznih listih, da se je zdaj ta, zdaj oni učitelj od povedal svoji službi in prestopil ali k že leznici, ali k pošti, ali pa, če je napravil izkušnjo, k vojaškemu stanu. Bati se je, da bi se taki slučaji še množili, zato se bode baviti deželnemu zboru koroškemu v pri hodnjem zasedanju s tem perečim vpraša njem ter je nujno ugodno rešiti. Ali kako? Zelo kratko je odgovoril na to neki koroški listič, češ, kar je zmogla uboga Kranjska to je mogoče tudi Koroški. — Umetno razburjenje. „Domovina" poroča: Vražje seme razpora in hujskanja ne ume kmalu kdo tako dobro sejati, kakor odpadniške pokveke okoli celjske vahtarce. Da ne bi proalula fakinaža pozabila svojega posla od sadnje slovenske elavnoetl, piše ta listič, da nameravajo Slovenci letos o * Influenca na Dunaju. „Reichswehru poroča, da je na Dunaju toliko influenčnih bolnikov, da so z njimi prenapolnjene vse bolnice ter da jih mnogo ne morejo sprejeti. * Na leci umrl. Preteklo nedeljo se je mej službo božjo mahoma zgrudil župnik Leopold Bltimel v Mislicu pri Brnu na leci mrtev na tla, baš ko je izgovoril besedo „Amen". Njegova nenadna smrt je provzročila mej zbranim ljudstvom veliko vznemirjenje. * Zanimiva statistika nemških gledaliških predstav. Režiser in igralec B. Held je sestavil statistiko nemških gledaliških predstav na nemških odrih v Nemčiji, Avstriji, Švici, v Rusiji in v Ameriki ter dognal, da se je od 15. sept. do 31. dec. 1898. 1. — torej v 3'/a mesecih — na 155 odrih vršilo 12.497 predstav (ne vštevši baletnih in otroških predstav). Mej temi 12.497 predstavami je bilo 2016 opernih in 1042 operetni h predstav; dramskih je bilo torej 9439. Največ operet sejevpri-zorilo v Avstriji in v Rusiji, in sicer so se igrale največkrat te-le operete: „Fleder-maus", „Bettelstudent", „Bocaccio", „Gei-sha", in „OpernbaU". Mej dramskimi deli se je igrala tekom 8l/i mesecev največkrat veseloigra „Im \veisem R o s sel", ki je dosegla 887 predstav, potem „Das Erbe" z 233, „Hofgunst" z 217, „Auf der Sonnenseite" s 190, „Grossmama" s 135, „Jugendfreunde" s 129, „Im Fegefeuer" s 124, „Logenbriider" in „Zaza\ vsako delo s 107 in „Fuhrmann Henschel" s 106 predstavami. Izmej klasikov so imeli največ Schiller 55G, Schakespeare 302, Grillparzer 106, Lessing 95, Goethe 88, Kleist 51, ter Hebel in Sophokles vsak po 8 predstav. Mej modernimi pisatelji pa je dosegel Hauptmann z 9 deli 319 in Sude rman n s 7 deli 240 predstav. * Slikar — čudak. Dunajski sikar Diefenbaoh zagovarja načelo, da se mora vrniti človeštvo „v prvotnoat nazaj" ter se prilagoditi čim najbolj naravi. Zato živi Diefenbachova mnogoglavna družina skoraj prav tako kakor žive* divjaki: otroci niao nič oblečeni, odrasli pa jedva sa silo. Jedd pa to rastline. Kadar gredo po ulicah, ho- dijo bosi in gologlavi, oblečeni pa so v nekako tuniko, kakoršno j« nosil n. pr. Kristus. Dunajska policija jt* imela mnogo sitnosti z Diefenbaehom tri njega učenci in učenkami, ki so živeli prav rajnko življenje mej seboj K»;r pa niso tuli skoraj nič delali, so prodali Du;fenbaehu vse, ter je moral končno obrniti Dunaju hrbet, ker ni dobil nikjer stanovanja. Listi poročajo, daje sedaj PJeftnabarll v Trstu, kjer hoče v osmih dneh (!: naslikati dve sliki, da se prepelje s svojci na Sicilijo, kjer meni nadaljevati svoje Čudaško življenje. * Togoten potnik. V Karlovi pri Szegedinu je hotel neki kmet skočiti na vlak, ki se je že premikal. Blagajnik Gyolay pa tega ni dovolil, kar je kmeta tako raz-togotilo, da je z nožem planil na uradnika ter ga srnrtnonevarno ranil. * Nevesta morilka. V Mohacsu na Ogerskem so zaprli 201etno Rozo Komlossy prav v tistem trenotku, ko je hotela iti — belo oblečena in z rairtnim vencem na glavi — k poroki s svojim večletnim ljubimcem. Komlossyje kmetiška hči; v Oseku je služila lani za deklo, a so jo zapodili, ker so sumili, da krade. Komlossy je iskala novo službo ter prišla v hišo neke Ane Olajos, ki jo je hotela zapeljati, da bi se udala sramoti. Komlossy tega ni hotela storiti, češ, da ima ljubimca, kateremu ostane zvesta, in ki jo vzame gotovo za soprogo. Nekega dne pa jo je Olajos upijanila ter jo izročila nekemu možkemu v onečaščenje. Naslednjega dne je sklenila Komlossy, da se maščuje. Ko je videla gospodinjo Olajos krmiti gosi, jo je udarila s sekiro po glavi in jo ubila. Potem jo je pokopala na dvorišču, prodala gosi ter si kupila poročni prstan. Vse pohištvo je naložila na voz ter je dala odpeljati v Mohacs k ljubimcu, ki za zločin svoje neveste ni ničesar vedel. Truplo pa je izkopal iz jame neki pes. in tako je prišel umor na dan. Kombossy se je najprej smejala, ko so ji dejali, da jo zapro. Ko pa so jo res v poročni obleki odvedli na sodišče, je priznala vsa skesana svojo grozno osveto. Komlossy je jako lepo dekle. Ljudstvo jo je hotelo, ko so jo peljali iz Mohacsa v Osek, kamenati Menelik in balerina. Princ Henrik Orleanski je vzel iz Pariza seboj na potovanje po Afriki balerino Blanche des Lys. Abesinski kralj Menelik pa se je v balerino zaljubil ter jo je — navzlic jezi prinčevi in navzlic velikanski ljubosumnosti soproge kraljice Teitu — obdržal pri sebi. Dal je balerini na razpolago palačo, več služabnikov in služabnic ter jo obsipal z darovi. Teitu je delala ljubimcema sicer velike sitnosti, a brigala se nista za njo. Kar nakrat pa se je nekaj zgodilo, kar je spremenilo mišljenje Menelikovo. Baje so mu iz Peter-burga namignili, da izgubi v Evropi ves svoj ugled mej vladarji, ako bo zanemarjal radi navadne balerine kraljico. Menelik se je tega tako ustrašil, da se je ločil od svoje ljubice. Dal jo je s častnim spremstvom odvesti v Dšibuti, od koder se je odpeljala v Evropo. Seboj pa ji je dal mnogo dragocenih daril in Ček, na kateri se ji v Parizu izplača 5000 Marije Terezije tolarjev. Balerina se bo torej lahko hitro potolažila, da je morala zapustiti abesinskega vladarja Baje se je gospica silno jezila na evropske vladarje, ki zahtevajo od Menelika to, česar sami ne store! Književnost. — Pedagogiško društvo je izdalo ravnokar „Stavbne Crteže s proračuni in kratek nauk o projekcijskem, s i t u v a c i j s k e m in perspektivnem risanju. Z71 podobami pojasnil J. Bezlaj, strok, učitelj na meščanski šoli v Krškem. Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Knjiga prinaša na 105 stranehto-levsebino: I. Nauk o projekcijah. II. Stavbni črteži: a) Po-samni hišni deli. b) Najvažnejša stavbna pravila, c) Črtež skladišča s proračunom. d) Črtež jednonadstropne hiše s proračunom. e) Razvrstitev dela pri stavbah, f) 0 obrabi trajnostij in ohranitvi poslopij, g) Nekatere posebnosti slovanskih stavb. III. 0 s i -tuvacijskih planih s črtežem Ljubljane in Krškega IV. Nekoliko naukov o senci. V. O perspektivi. Ta navod je v prvi vrati namenjen stavbnim obrtnikom in kot učni pripomoček obrtno • nadaljevalnim šolam, prav poraben je pa tudi sa urade (posebno občinske in zavarovalne). Cena 1 gld. Na- roči &e pri odboru v Krškem in v knjigarni g Sctnventnerja v Ljubljani. Udom, ki ao plačali letnino za 1 1899. se dopošlje v kratkem po pošti. Telefonična in brzojavna poročila. Nadvojvodinja Marija Imakulata f. Dunaj 18 februvarja Hči bivšega ne-apolskega kralja Ferdinanda II., nadvojvodinja Marija Imakulata je danes v starosti 54 let umrla. Sin pokojnice, nadvojvoda Fran Salvator, je BOprog Marije Valerije. Cesar se je ob 11. uri dopoludne peljal v pokojničino palačo, da kondolira sorodnikom Nemci mej seboj. Dunaj 18. februvarja. Sinoči je bil v mestni kleti zopet velik pretep mej borit in mej krščanskimi socijalisti. V kleti bo bili členi „Xorike\ ko je prišlo kacih 30 nemških buršev. Ker buršem strežaji vsled dobljenega naročila niso hoteli dati pijače, je prišlo do rabuke. Burši so vpili „Abzug Koiika* in na razne proteste napadli na-vzočne goste in krepko po njih mlatili. Pri pretepu so bile vse šipe razbite in tudi vrata poškodovana. Danes hočejo burši zopet iti v mestno klet. Ogerska kriza. Budimpešta 18. februvarja. V si-nočni seji kluba liberalne stranke je ministerski predsednik, baron Banffv naznanil, da je sklenilo ministerstvo podati demisijo. Budimpešta 18. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice se je starostni predsednik Madarasz z jako toplimi besedami spominjal umrlega prezidenta francoske republike, na kar je zbornica sklenila, izreči francoskemu parlamentu svoje sožalje in svoje simpatije. Na to je vstal ministerski predsednik, baron Banffv in je rekel: Visoka zbornica! Vlada je sklenila, podati Nj. Veličanstvu svojo demisijo. To se zgodi še danes. Dokler se Nj. Veličanstvo glede nove vlade ne odloči, naj se seje suspendirajo. Po-lonyi: Eljen ustava! Rakovszky: Z veseljem sprejmemo naznanilo. Liberalna stranka je koncem seje priredila Bantfyju veliko ovacijo, opozicija je proti njej remon-strirala, kličoč: Eljen ustava! Budimpešta 18. februvarja. Po seji so ministri podpisali demisijo. Popo-ludne so se B a n f f y , F e j e r \v a r y , Lukacs in Szell odpeljali na Dunaj. Feliks Faure. f 1' a r i z 18. februvarja. Umrli prezident Faure leži v Eliseeju na mrtvaškem odru. Danes ob 9. uri se je dovolil občinstvu vstop v Elisee. Na stotisoče ljudij hiti Faurea kropit. Pogreb bo v četrtek. Pariz 18. februvarja Velika večina suverenov je poslala kondolenčne brzojavke. Ruski car je dal v svojem in v imeni ca-rinje na krsto položiti velikanski venec z napisom „A notre ami et allie", cesar Viljem je poslal venec s trakovi v nemških barvah z inicijalo W. Pariz 18. februvarja. Faure bo pokopan na pokopališču Pere Lachaise v rakvi. ki irna napis „Familiji Lebauet et Faure". Pariz 18. februvarja. Senat in poslanska zbornica sta včeraj na jako slovesen način izrazila svoje sožalje na smrti prezidenta. B e r o 1 i n 18. februvarja. V parlamentu je kancelar knez naznanil smrt Faurea in se o njem jako laskavo izrazil. Kdo postane prezident? Pariz 18. februvarja. Sinoči je vse kazalo, da postane predsednik senata Loubet prezident republike. Število resnih kandidatur se je bilo skrčilo. Resni kandi-datje se bili samo Loubet, Me line in D n p u y. Radikalci, socijalisti vseh vrst in demokratje so se bili izrekli za Loubeta, Freycinet mu je bil obljubil svojo podporo in Dupuy je bil izjavil, da na noben način ne kandidira in da bo Loubeta podpiral. Šlo je samo mej Loubetom in Mčlinora, za katerega so se bili izrekli progresisti. Danes je položaj ves pre-menjen in je Loubetova kandidatura v veliki nevarnosti. Beaure-paire je namreč v „Echo de Pariš* objavil Članek, v katerem dolži Loubeta, da je bilvzvezi b panamskim ftkan dalom. Beaurepaire trdi, daje imel Loubet natančen zapisek vseh podkupljenih poslancev a da je porabil svoj upliv na justično ministerstvo in na Beaurepaira samega, ki je bil tedaj prokurator, da baron Reinach, glavni fezer v panamskem škandalu, ni prišel nikdar pred sodišče. Beaurepaire očita tudi Loubetu, da je bil v zvezi z Artonom. Vsled teh obdolžitev je postala poprej že zagotovljena zmaga Loubeta jako dvomljiva. Pariz 18. februvarja. Republikanci so sklenili postaviti Brissona kandidatom. Progresisti so sklenili glasovati za Melina, dasi je izjavil, da ne kandiduje. Nacijonalisti so sklenili glasovati za Melina, kateri ima tudi klerikalce in monarhiste na svoji strani. Pari z 18. februvarja. „Journal" javlja, da je Meline sprejel kandidaturo. V e r s a i 11 e s 18. februvarja. Členi kongresa so bili ob lt. uri že vsi zbrani. Agitacija je velikanska, da si kaj tacega ni možno predata V iti Prav lahko se zgodi, da ne zmaga nobeden o rici jalnih kandidatov, in da bo izvoljen kak popolnoma neznaten mož, kakor se je zgodilo pri izvolitvi Car-nota in Faurea Bonapartisti in Orleanisti. Bruselj 18. februvarja. Princ Viktor Napoleon je poklical nekaj svojih pristašev iz Pariza, da se posvetuje ž njimi. Danes je prišel sem tudi njegov brat, princ Louis Napoleon iz Petrograda. Tu je vse polno francoskih detektivov, ki pazijo na vsak korak princa Viktorja. Rim 18. februvarja. Vojvoda Filip d' Orleans, ki se mudi že nekaj časa v San Remu. je sprejel tu deputacijo 200 svojih pristašev iz Francije. V svojem ogovoru je povdarjal, da je sedanji trenotek ugoden obnovitvi monarhije na Francoskem. Rim 18. februvarja. Vlada je vojvodo d" Orleans iztirala izSanRema. Vojvoda je že odpotoval v Turin. Versailles, 18. februvarja. Loubet izvoljen s 483 glasovi, Meline dobil 271 glasov. Darila. Podpornemu društvu za slovenske visoko- šolce v Gradcu so izza zadnjega izkaza Uopo-poslali podpore ti-le gospodje: G. Frančišek Ro-l»ič, c. kr. profesor, drž. in dež. poslanec in dež. odbornik, je izročil vsoto 105 gld., katero so zložili gospodje: Frančišek Rnbič, c. kr. profesor itd., 10 gld. ; Viljem Pfeiler. posestnik, dež in državni poslanec, D gld.: Juaip Kušar, trgovec, posestnik in državni poslanec, o gld.; Jožef Žičkar, župnik, dež. in državni poslanec, "> gld.; dr. Lavoslav r •• . kan-.nik in Iržavni poslanec, B gld. ; Frančišek l'"vše. v ■ Tule. drž. poslanec in dež. odbornik. 5 gld.; VekoHlav Spinčie, c. kr. profesor v pok., deželni in državni poslanec 5 gld.; dr. Ignacij Žitnik, benericijat, del. in državni poslanec, 5 gld.; Jožef Pogačnik, c. kr. poStar, posestnik in drž. poslanec, 5 gld.; vitez pl. Berks, veleposestnik in državni poslanec, 5 gld.; Anton Vnković vitez Vnejodolski. namestni.štveni svdt-nik v pokoju, deželni in drž. poslanec, 5 gld.; grof Alfred Coronini, valeposestnik in državni poslanec. 5 gld.; dr. Andrej Ferjančič, c. kr. dež. sodnije svetnik, drž. poslanec in podpredsednik poslanske zbornice, 5 gld.; F.ambert Einspieler. stolni Skolast in drž. poslanec, B gld ; Tvan Ven-cajz.c.kr dež. sodni je svetnik in drž poslanec 5 gld. dr. Anton Gregorčič, prof. bogoslovja, dež. in državni poslanec, 5 gld.; dr. Anton Stojan, kurat in drž. poslanec, 5 gld.; Frančišek Suklje, c. kr. dvorni svetnik, drž. poslanec itd., 5 gld.; J. Ra-dinski, drž. poslanec 2 gld.; dr. Pavel Turner. vzgojevavec na Dunaju, h gld. in gospa Marija Pahernik. posestnica v Vuhredu 8 gld. — balje so darovali gospodje: dr. Anton Ćamer, zdravnik v Gradcu, 5 gld.; dr. TomaŽ Horvat, odvetnik v Ptuju, 10 gld.; neimenovan rodoljub v Gradcu, F> gld ; Simon Rutar, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani, 5 gld.; Štefan Klun, gostilničar in posestnik v Ljubljani, 3 gld.; dr. Jakob Sket, c. kr. gimnazijski profesor v Celovcu, 5 gld.; dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliski profesor v Gradcu, 220 gld in slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 10 gld.; vsega vkupe 150 gld. 20 kr., za katero vsoto izreka odbor podpornega društva vsem dobrotnikom najsrčnejšo zahvalo. Nadaljne podpore naj se blagovolijo pošiljati društvenemu blagajniku, (g. gimnazijskemu profesorju Frančišku Železingerju v Gradcu (Zinzendorf-strassa '62). Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Minka Tolazzi v Dol. Logatcu 27 K, in sicer 26 K nabranih v Hrusevju kot svatovski dar povodom poroke gdčno Mimico Del-Linz z g. Ivanom Bianzanetom, 1 K pa je daroval g. Rajko Leu-Htik. — G. Ana Bubufika Vi skočil iz Velikih La&ičah G K, nabrala na maskaradi v Novem mestu za prodane zobotrebnike. — Gdčna Mici Dr molj v BoStanji 10 K, kot 2. posiljatev iz nabiralnika v domači gostilni. — G. Ivan T ost i, gostilničar v Ljubljani 2 K 14. vin nabral od „juda" v avojl gostilni „Miramar". — G. B. Dimicstro-jevnik v Trebnjem 60 vin,, nabrala na pustni večer ciganka v Trebnjem. — Skupaj 46 K 74 vin. — živeli rodoljubni nabiralci in nabiralke In njih posnemovalci t Za Prešernov spomenik: G. Pr. Burger v Krškem 12 K 60 vin. kot prebitek od prodaje čokolade, kot „poljski ćifut" na maskaradi bralnega društva v KrSkem. —- G. Alojzij Terček, knjigovez v Celji 10 K 24 vin., nabrane v veseli družbi v gostilni Radaj na Bregu pri Celji. — — Skupaj 22 K 74 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo franruaku igaiij« in *ol", ki je takisto bolesti uteSujnče, ako ne namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. 3IOLL, C, in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6 (59-2) Naša kava, katero bi tako težko pogrešali, je v resnici lo nekaka „moda" in dolgoletna navada, katero je prav zanimivo zgodovinsko zasledovati. Kakor znano, so vpeljali po naSih deželah Turki „črno pijačo", katero so uživali namesto prepovedanega vina, in preko Pariza in Dunaja se je proti koncu sedemnajstega stoletja razširila počasi kot moda. Toda le počasi, kajti to varivo ni hotelo dolgo ugajati, spočetka so govorili, da „stresa". Toda kaj vse ne premore moda; in naposled bi ravno ne bilo obžalovati, da se jo svet privadil živce zburjajočemu pitju kave, ako bi se žalibog ne pokazale kmalu prav hude posledice. Že Bredi prejšnjega stoletja so dokazali znameniti zdravniki, da provzroča bobova kava oslabljenje, živčne in srčne bolezni; in odkar so leta 1820. znaSli „kofein", vedo za trdno, da provzroča te bolezni kavovi strup, ki se nahaja v 5e tako majhni množini bobove kave. Toda navzlic zdravniškim dostikrat prav nujnim opominom, se jo sirila navada vsekdanjega pitja kave vedno bolj, najbolj radi tega, ker se ni mogel že enkrat privajeni okus nadomestiti z nobeno drugo pijačo. To se je zgodilo Se-le, in lahko rečemo v sploSno blaginjo in v resnični blagoslov za člove&tvo, s Ka-threiner-Kneippovo sladno kavo, katera se je z največim uspehom upeljala. Ta kava ima duh in okus bobove kave, nima pa tistih zdravju Škodljivih lastnostij. kakor bobova. Večji del se rabi Se sedaj Kathreinerjeva sladna kava kot primes k bobovi kavi, kateri se je more pridejati več kot polovica. Toda tudi sama Kathreiner-Kreippova sladna kava, ako je dobro skuhana, ima izvrsten okus in je ne moremo dosti nujno in toplo priporočiti vsaki družinski mizi. Uporablja naj se pa samo ..pristni Kathreiner" v znanih pristnih zavitkih in čuva naj se pred slabim ponarejenim blagom, katerega prodajajo „na vago". Zahvala. Prebla^orodni gospod O. Friedrich, c. kr okrajni ylavar v Kamniku, pokazal je v preteklem letu po toči in nalivu poškodovanim prebivalcem podpisanih občin in to precej o času nesreče in zlasti pa pri razdelitvi podpore, katero je v občo zadovoljnost poškodovancev izvršil, toliko naklonjenosti, da si štejejo podpisanci v sveto dolžnost v hnenu svojih občanov tem potom izreči naj-iskrenejšo zahvalo Za občino Moravče dne 1 i. februvarja 1S99 Ignacij Klopič, I. r. Za občino Velika vas Janez LovŠe, I. r. Za občino Drtija (884) Janez Hušnikar, 1. r. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. februvarja: Marija Wruss. |uradni-kova žena. 60 let, Gledališke ulice st. 5,jetika. — Ljudmila Cunder, delavčeva hči, 5 'mes., Vodmat št. 104, želodčni katar. — Terezija Kleč, zaseb-nica, 76 let, Turjaški trg St. 4, ostarelost. — Marija Mole, pekova žena, :irt let, Karlovska cesta št. 22, vnetje možganske mrene. Dne J4. februvarja: Frančiška Zukiati, kuharica. U) let, Poljanska cesta St. 35, vodenica — Andrej Eržen, lampist, 70 let, ulico na grad St. 3, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 11. februvarja: Avguštin Hančič, hlapec, 21 let. jetika. Dne 12. februvarja: Anton Jane, posestnik, 35 let, angina. Dae 14. februvarja: Ivan Stanovnik, cerkovnik, 50 let, jetika. Meteorologično poročilo. Viilna nad morjem 300-2 m. Hrnrlnji rr*> tu tlak 736-0 mm. Čas opazovanja Stanje baro* ■patra v mm. a g 8 g Vetrovi Nebo 11 jasno megla 17. 9. zvečer i 739 1 6 3 brezvetr. 18. 7. zjutraj 740 5 0*0 si. jzahod . j 2. popol. 740 5 Srednja včerajšnja temperatura 7"1°, nor-male: 00°. ZDvLZia-jslssL "borza. dne" 18. februvarja 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . Ogerska zlata renta 4% . . . Ogerska kronska renta 4° 0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice...... London vista....... NemSki drž. bankovci za 100 mi 20 mark......... 80 frankov ........ Italijanski bankovci .... C. kr. cekini....... 101 gld. 45 kr. 101 . 15 n 120 , 35 n 101 . 76 n HO n 80 n 07 , 95 ■ 023 „ • 370 , 40 • 120 „ 35 n 68 , 05 ft 11 n 78 «t » 56 n 44 „ 40 „ B „ 87 Pri otročjih boleznih potrebujejo ae često kislin« preganjajoča sredstva in satorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na MATI 6^ Iti* Ikalična kislim katero radi zapisujejo pri ielodčevl kislini, skrofeljnlh, krvicl, oteksnjl stez i. t. d., ravno tako pri katerih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschner-ja monografija o Gicsshiihl Slatini ) (36-2) V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih spe cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. priporočena po zdravniških avtoritetah Naj boli ia otroika redilna moka Hajboljia primes k mleku. (424- 23) Naibolifte di|etetićno sredstvo sa aa Želodčnem drevesu bolne otroke. aaZr- OeHIv« a* tekarnak la 4ro**riJ«k v *k»H|»k p» 4S kr. tu 1 sia. Bergedorf- |^a^BSS|t Wien Hamburg Ri KUrLrVC Vl.^tum^ll n;. Zaloga ta LJubljano: Lekarna O. Piccoli. Lepe Štiriletne smrekove sadike oddaja 1000 komadov za 1 gld. 80 kr. franko postaja Kočevje <337—1> Frano CzV4icler**»i-. Pristni brinjevec ki ga sam žge, prodaja ali v steklenicah ali v malih sodčkih liter po 1 gld. 30 kr. Franc Fojkar <8«-i) v Stariloki h. Stev. 19, pošta Škofjaloka. Posredovalnica stanovanj in služeb i Gospodske ulice it. 6 t880) lice nujno dobro knharioo sa Celje, 12 gld. plaoe; fiuejso kuharloo sa LJubljano k 2 osobama zraven hlitne; natakarloo na radan sa kotel; navadno pestunjo za Kako; brhke kuharloo sa Oradeo polea: slutnika; boljšo hiilno sa Bndaposto to Komsrao. predstavi se tukaj In se dobi potmna klinika sa mestno hiso Itd. itd. Ve6 Istotam. Idr* Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKI VKRSKO, LJubljana, Selenburgove ulloe t. Največje skladišče raznega, semena in aicer velikanske pese potem nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-šilj, zeleno, sladki grah, fižol in vso drug«-vrste semena za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnoga posota (3U-1) Peter Lassnik. Naznanilo. CaMtillni iliiiiinm 11» |-uljudiieje iinziiuifcjttiii. ilit ae odpeljem v ponedeljek na IIuiiiiJ, kjer liodem v enem prvih modnih salonov »e prlncevaln \ iinjuovej-moduli klobukov za dame. Izbrala In nakupila bodem naj moder iiejne modele In lila ko. Svoj povrat dovolila si bodem zopet v tem listu naznaniti. 320 J. WANEE v ljubljeni, mestni tra> it. f. Trgovini h cvetlicami, Modistka. poštenih atarilev, kateri je dovršil vsaj Itirirazredno ljudsko šolo, sprejme se v trgovino s mešanim blagom. — Natančneje se poizve pri podpisanemu. (322—1) Durjava Peter trgovao v Skocjanu, okraj Mokronog. Cn. fcr igjjgfci fM tjgm atole* Izvod iz voznega reda se takoj po nizki ceni prodajo. Več se izve" pri lastnici (286—2) JVInrriji lJor^tiiik Prešernove ulice št. 52. Knjigovodja za srednje-veliko pivovarno se Išče. Hiti mora slovenskega in nemškega jezika v govorn in pismu popolnoma zmožen in vešč v bilanci. Retlektanti, kateri se morejo izkazati z najboljšimi referencami in cenijo trajno in prijetno službovanje, naj pošljejo svoje ponudbe (v nemškem jezika) z natančnim zivljenjepisem, prepisom spričeval in zahtevo plače pod ,,Q. L. Nr. 43" upravni&tvu .Slov. Naroda", (291—3) K sezoni priporočam svojo veliko isber navadnih do najfinejših otročjih vozičkov po Izdatno znižanih cenah. Ra oproda ja traja samo še do 6. sušča t. I. Zunanja naročila z naznanilom približne cene efektujejo se s povzetjem. (340) M. Palčič. Ljubljana. veUavea od 4*4 l. oktobra Oekad is I4aMJaae Jad, kol. Preo* des Trslft. Ob 12. un h m. po no*j oaobni vlak v Trbii, Beljtk, Celovec, Franseosfmt«, Ljubno; £m Selit hal A um*, Snlnograd; Aes Klein Keifhn? * Stejrr, * Line, na Dnnuj via Amstetten. — Ob 7. ori 5 m. ijntraj osobni vlak v Trbiž. Pon tabel, i Seljak, Celovec, Fran-■eiiafMte Ljubno, Dunaj; £«>* Selzthal t Solnograd ; fez Amatettču na Dunaj — Oh II. uri 50 m. dopoldne oaobni vlak v Trbil, Pontahel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Daaaj. — Oš 4. uri 2 m. popoladne oaobni vlak v Trbia, Heliak, Celovec. Ljubno; rez Selzthal v 8olnoyrad, Lei>d-G .»tein. Zeli oh jezera, Inomost, Hregenc, Cur h Oenev<>, Pariz, eez Kloin - Reifling v Steyr, Lino, Budi-jevice, PUenj. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v>tre, Prago, Lipsko, Dunaj via AniHtt-ttrn. — Proga v Move mesto ta v Kooevje. Mešani vlaki: Ob K uri 15 m. ijatraj, ob 12. nri r.r> m popoludne, ob fi uri 30 m zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga ls Trbil a. Ob 6. uri 46. m. njutraj i.v.bm vlak z Dunaja via A m -Btetten. iz Lipakega, Prane, Francovih varov, Karlovih varov, Ueb«, Marijinih varov, 1'1/nja, Uudejevic, Solno-grada, Linca, Stejra, Ausseea, L|uhua, Celovca, Be-IJMka, FranzeiiHfeute. — Ob 11. uri 17. m. dopoladne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heha, Marijinih varov, Plzrija, Iiudejevic, Solnograda I.itn a. bt*yra, Pariza. Geneve, (iiriha, Hregenca, Ino-njoNla. Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Poniabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoludne OBobni vlak z Dunaja, Ljubna, Sel/f hala, Del jaka, Celovca, FranzeoHfeste. Pontabla. — Oh '■>. uri 6 m. zve c*-r osobni vlak k Dunaja, Ljobna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga. Is Kovrega ssesta In Ko-Oavja Meiani vlaki: Ob M. ari 1* m. zjutraj, ob 2. ari 92 m. popoludne in ob M. nri 35 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane d. k v Kaaaalk. Ob 7. uri "2'd m. zjutraj, ob s. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. is Kasaalka. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. uri lo m. (1) Na prodal Je sa (319-1) s šestimi stanovanji, s kletjo in z vrtom ▼ Vodmatu it. 103, tik Martinove ceate. — Več se izve pri gospodarju. Za bolekne na pljučah, v vratu in goltancu in nadušljive ljudi. Kdor »e hoče sa vselej znebiti pljučnih in gol-tančnih se toliko trdovratnih holeznij, potem naduhe, Ce je 6e tako zastarela in navidezno neozdravljiva, naj pije A. Wo»tTsky-Jev čaj sopar kronične pljnons in vratna bolesni. Na tisoče zahvalnic zajHmCuje veliko zdravilno moc omenjenega čaja. Zavoi Btane 75 kr. Knj'zice zabtonj. Pristen samo pri A Wolffnky-Ja v Berollnu, N. 37. <196h-0j Bilanca mestne hranilnice v Radovljici zet -u.pxa.Tr2a.c leto 1898. Račun hipotečnih posojil: j : Račun vlog: Stanje hipotečnih Stanje vlog dne i posojil..... 415043:52 81. decembra 1808 578G44 7'» ,, hipotečnih obresti: Kapitalizovanc Zaostalo hipotecne obresti .... obresti 1. sem.. 7873 02 2041 48 Kapitalizovanc Zaostala zamudne obresti 11. sem. . 9945 68 obresti .... 95 32 ,, hipotečnih obresti: n zalog: | Predplačila za leto Stanje založnih po* 1890...... 061 DO „ meničnih obresti: i, založnih obresti: Predplačila za leto Zaostale obresti od 1899...... salog . ... 48 27 n prehodni: ,, menic: Vplačila .... Stanjo eskomp me- 4G8G4 40 Saldo kot prebitek nic ...... / n meničnih obresti: / Zaostalo menično / obresti .... 12 42 / „ tekočI: | / St anje tekočega ra- / fiuns..... 70437 74 / „ tekočih obresti: Visečo obresti . . 3740 34 i efektov: j 1 Stanjo efektov . . 47711 l<» I Razlika po kurzu I 81. dec. 1898 . . 136 90 47574 50 1 •i efektnih obresti: 1 Visečo obresti . 247 21 1 ,, Inventare: I Vrednost inventara 505 42 1 ., uradnih troškov: 1 Vrednost tiskovin 211 20 1 Zaostali stroški 81 To 242 95 I ,, blagajne Saldo o gotovini i 31. decembra 1898 10886 55', i ! 00404 1 42' j i 590404 — 2882 74 074 29 494 99 4125 40' , f>m041 42V, (338) Mestna hranilnica v Radovljici dno 13. lebruvarija 1899. leta. Ravnateljstvo. Nadaljne specijalitete: Pisalne in kopirne linte. Vodovsrno mazilo za usnje. Pet ohranjevalo sa podplate „Vemdol". Kovinska ansillns pasta In snsillno milo as srebro In ,i »lato. Laki se usnje. • Pasta sa konjsko opravo. . Mast aa orolja In — aa Kopita,...... i Najbolje crnilo sveta! Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo sa lahka obutala aamo (190—8) Fernolendt creme ze neravno usnje. Dobiva ae c. kr. priv. p o v s o d I. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, l„ Schaliritrim 21, Radi mnogih poaaomsnj brss vredno- ti Mgahail aJLpajinaj.aa natančna na moja Ima r^nsisssi. Lepa, hladna vinska klet T Spodnji ftiikl h. it 75 („pri Ančniku") a 160 hektolitri vsebine, dobrih, okušenih vinskih sodov, se odda v najem takoj ali za jesen. VeC se poizvć pri J. Knezu v Ljubljani, Marije Terezije cesta h. st. 3. 4: srednje starosti, nemškega in stOVS9stcagB jezika v govoru in pismu zmožen, z najboljšimi referencami, želi dobiti službo hišnega oskrbnika. <317) Več se poizve" v Prečnih ulicah it. 6. Poštna odpraviteljica katera samostojno dela, se takoj sprejme. Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda*. (Bit t) najbolji izvor za nakupovanje kart. 6a]a, rama la konjaka i Nepotrebno iskati1 (21 — 40) Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago neposredno iz prekmorskih ddtel ter prodajata 1 kilo fine kave {SantoB Pr>me po . 1 steklenica pristnega Jamaika rnma 1 deka pristnega Pecr.o Souchong Čaja 1 pafiica prave angleške carske melanže 1 Bteklenica pristnega finega konjaka jfeV~ Bres tekmeca: "sb gld. 1 — o .V J 0-05 0 50 140 Odlikovan na razstavah : Velike Meiirice, Holefiov, Profitejev, Prerovo, Tifinov, Hampolc. I Potrebna in koristna darila za _vsnao priliko!__ i Čeakl krlćanski specijalni ssvod ss platno! a*«|l k sv«|laa! Viljem V.Vejman izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga v Prostejevem na Moravi priporoča laatue tkalne leSflke na roku po smernih cenah in najboljši kakovosti : celftplatiieuo douia*«* In koleno platno vseh fiirokosti in finosti, platno um |»lakt« do 24 1 cm., riamant*- > gradle, namizne prte in blago, dbrisače, servijete, bele in barvane za H, u in 24 oseb, otirace, platnen in pavolnat kanefus, lobce, bele in barvane, platneue. pavolnate in svilnate, inlet m angin za sinke, oksford, krizet. olklfCni pralul aclir in M»Uko ttlaKo aav ilaiuMkr tililfke. platna: pavolnuta, ruska, v,u zimnice, slanimi.t: zastore itd , trilhe, feifon, floridas, kreton, pike, burlient, satin, brilautiu itd., itd. Ugodna darila TEfl (1968—86) CLđT* in potrebe 2a gospodinjstvo. Ktnl iyi;ld. so vedno v zalogi. St. 4247. Razglas. (339 Podpisani magistrat naznanja stavo-dolžnirn mladeničem: 1. Glavni nabor sa deželno stolno mesto Ljubljana vriil se bo letos 13. In 14. marca ▼ telovadnici ZZ. mesta« deske ljudske tole na Cojzevl ceatl in sicer 13. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 14. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. nri dopoludne. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na na birališne, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (ij 81 voj. zak); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedvanih kmetij (>j 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj zak.); e) enoletne prezentne službe 25—29 voj. zak.). 3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po 31 — 34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo ae zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prejo menjenih ugodnosti, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 0. februvarja 1890. P«orhof«*r- f ovu lekarna ..pri zlatem državnem jabolku4' Dunaj, I., Sing-erstraase štev. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice staro znano, lahko odvajalno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano domače zdravilo. Te krogljice so iste, ki so že več desetletij občinstvu znane pod imenom J Paerhofer-jeve kri ftietilne krogljioe in se pristne izdelujejo samo v lekarni „prl zlatem državnem jabolko", Dunaj, I, Sing-erstraase 16. Od teh krogljlc stane: 1 ikatljlca i 15 krogljicami 21 kr., 1 zvitek a 6 akatlji-oami 1 gld. s kr. Ce se poprej vpoSlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta posujatev kroglic 1 gld. 25 kr., S zvitka 2 gld. 3o kr. 3 zvitki 3 gld. :5f> kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 2n kr (Manj ko 1 zvitek, se ne more pošiljati.; Prosi ss Isrecno, ,J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake skatljiee na navodilu 1 zvitek [> zvitkov (320-1) api r.-il i] stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rndećlml orkanu Balzam zoper ozeblino J, Paerhofer-Jev, 1 lonček 4u kr., s poštnine prosto posiljatvijo 05 kr. J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca^SL^V J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo, iflaaPJBJft posiljatvijo 05 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno kropčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., V, litra 1 gld. 00 kr., V« litra 86 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura (pJleakav esenca imenovana.) — Lahko razu ].ljujoče zdravilo, dražilnepa in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prehavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajsturica steklenic 2 gid J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 t>kkrnka Tannochinin-pomada J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 puška 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Stendel-a l lonček 50 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A W. Bnlrlon-a, domače sredstvo proti «labi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi že vse v avstrijskih Časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljat ve pe posti tsvrinjejo as najhitreje proti tema, da ss p raj vpollje r, vetja naredbo tast »roti povsatjn aseaka. Ae ae preje vpotlja da a ar (»ajbeijae s postno nakasnloo), potem je selce oeaejla, ae«e prt poailjatvah preti pav satja. stalaa 1819-6 Ipl. Kobbeja podganji krnhl pripravljen za porabo. Brez nevarnosti za ljudi, domače živali in perutnino! Gotovo sredstvo za uničevanje podgan in miSi. — V zavojih po bo kr. in 90 kr. se dobiva v trgovini KUssel In Končan v Novem mestu. Jedini ki vsled zapiranja ne trpi nikake škode, je po patantovanem načinu izdelani Patent Satin de Cbine (naj se ne zamenja z navadnim Satin de Chine, Cachemir, Viktoria i. t. d.) Ta dežnik je popolnoma vodogost, prlstno-barven in po vnanjosti najfinejšemu svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mo-kroti ne skrči in ostane vedno lepo napeto. Kdor je kdaj nosil tak dežnik, ne kupi nikdar več druzega. Na pol tenki temnosvetli genre, najnovejši modi primeren. Vaak tak dežnik ima znotraj patentni pečat: O. M -< C £r K.K.Patent 10-2511 V Ljubljani prodaja taki dežnika samo Jožef Vidmar lzćLeloTTavlec dežnijsov. Ponarejanje ali posnemanje varstvene znamke ae sodno preganja. Pazi naj se natanko na patentno številko. Noben drug dežnik nima istih izbornih (324— 11 lastnostij. Za kadilce cigaret in iz pipe. Najbolju in najbolj zdravo bdenji j« brei dvoma ono a .loraflon"« Priatae le i otročjo glave ket varstveno znamke- Mali zavojček «adoatuje, da ae B do 6 zavojčkov tobaka naredi okusnih, prijatno dahtecih in zdravju ugodnih. Ji-lmi iidfl«»»tdj Th. Mfirath, Oradec drogerija ,prl bobru" Glavna zaloga: Fr. Petttiuei", drogerija v Ljabljani. (l«7.S 17 Majhen zavojček 10 kr., velik 30 kr., 12 malih ali 4 veliki »svoji franko a povzetjem l_gld_Jžft_kr1_ Že 50 let po c. kr. profesorjih in zdravnikih priporočana ustna voda za ohranjenje zob, proti vsem ustnim in zobnim boleznim, SOboboltt, za osveženje ustne votline in najbolje učinkujoča je ^ ^aiSaa^ai Zobni prašek ^^^^^aaawL//J e/ ftikr . zobna pasta v ste- ^^^^■a^a^^^So klenih posodah 70 kr., v zavoj ih^^^dP"-35 kr., zobna plomba 1 gld., aromatično zeliščno milo proti vsem kožnim nečistostim itd. 30 kr. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah, kakor tudi v glavni zalogi (241-2) Rudolf Tfichlep emerit. lekarnar Dunaj I., Kragerstrasse it. e. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda D-aaaj X. Hoher Markt 0. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Ciradee, TJalllia,«***^«**«« 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je ,,Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu ,,Aliartze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje Izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000*000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9961Y«Y93 kron. L. 1897 ae je na podlagi 1250 smrtnih »lučajev izplačalo 808.378*00 kron. Od 1. 1890 1897 ae Je izplačalo 1,054 37818 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške aa zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice aa premije plaća dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (74-6) Zavarovanja, do 8000 kron s tedenaklmi doplačili od 10 vinarjev rles po tstiflk. P- *' I'rii*j>*ktf in tarif* ra*l>o*tya agentura mi *aht«van)n hm »trotkov. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi. Reform sifon Zakonito aavarovan. Dr.VVagner&Comp. združene tovarne kot komanflitna dražba. Dunaj XVIII., Schoppenhauerstrasse št. 45. Večkrat odlikovana in največja specijalna tovarna na kontinentu izdeluje kot pSgT špecijaliteto: ~3SQ avtomatično delujoče atrojo za aodovo vodo, ki izdelujejo vsako uro 50 do 1200 aifonov s tekočo oglikovo kislino. Zavod za popolno upravo in oskrbovanje tovarn za sodovko in mineralne vode najnovejšega in najboljšega alatema. Z našimi patentovanlmi stroji za sodovko stane 8 alfovov ffSST jeden novčić. "££Q Isvaia se v ogromnih aaotlaak v vse dežele sveta. Aparati za mineralne vodo od 60 gld. sv. v. naprej. Izdelovanje pivnih pritiakalnlh aparatov a tekočo oglikovo kislino. Ho vi in proti zlorabi sa varaj odi so nafii Reform sifoni, zakonito zavarovani v vseh kulturnih državah. Cenike in prevdarke stroškov pošilja na zahtevanje gratis in franko nafia pisarna: Dunaj XYHL, Schopenhaneretrasse 45. Telefon It. 18875. Intcrurbsnnl promet, (280—4) stav. 12 v Kolezijskih ulicah tik Gradaaice in Trnovske cerkve, z vrtom, ki meri 798 □sednjev, ja takoj nam prodaj. Ta hiSa je v popolno dobrem stanji in pripravna za vsakterega gospodarja, alasti sa kak strojarski obrt. (262—3) Pojasnila daje posestnik gori omenjene h i Se. L. Luser-jev obli! za turiste. i Frlsaaae aajseljee [preti karjlns ■ 5 se sam, iaijesa Itd. 1 ttlatvaaet talatai (9—7) L.Schwink-oii likirni, IDunaj - ^ColAllner Zahtevajte LOSei^e? '/Hr! Dobiva ao v vseh lekarnah. V .Ljubljani: M. MardetacMlfir, J. Mayr. 6. Plce.lt. V Kranju: K. Savslk. Čokolade in Cacao Sncbard. Da se v bodoče preprečijo že dogodivaa se nesporazmnijenja, se č. občinstvo opozarja na to, da tovarna PH. SUCHARD takozvane (198—4) niti ne izdeluje, jniti ne spravlja v trgovino. dokolaie Sncbard *° «j«^«no čiste. Čokolaie Snciari»° v ***** drugim zavitkom opremljene. so s Čokolade Snciari Čokolade Sncoard l^tSW^3ffir Tihe kirti ii tovorni A rraerlko. Kralj, balfijtki po*t»i paraik Rti Star Liiic ii Aiiierpaa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vls. o. kr. avstrijska vlade. Pojasnila daje rad.»voljno (812—27) Roti Stav Lainie Dunaj IV., VViednergUrtel štev. 20 ali pa Julij Popper Bahnatraeae 8., Inomost. Naznanilo. Načelniitvo južne železnice v Ljubljani naznanja, da se bode dn6 21. sveiana 1.1. ob 10. uri dopoludne 10 javni dražili oddajalo sledeče, v skladišču carinskega urada na južnem kolodvoru nahajajoče se blago: 10 vreč kave, 4 vreče rozin« 1 vrečo mandeljnov in 1 zaboj čaja. Od tega blaga bode imel kupec pla cati pripadajočo carino in ga potem takoj j odvesti iz carinskega skladišča (305—3) Živinske 0@xrtlaacLa.lxi.© Balance- I-.©IraxsIe© ItdU (234-3) H.tMi»ar hr«->|>litćn<». C. In kr dforni založnik «To±of FL0RE2TS I., Rothenthurmstrasse 26. Popravila se hilro izvršujejo. Telefon GDG"». ZAHVALA Povodom požara z dne 2. t. m. v veliki dvorani c. kr. deželnega vladnega poslopja je generalni Zastopnik za Kranjsko c. kr. prlv. vzajemne zavarovalnice proti požaru v Ciradcu, gospod nadzornik Dragotin Hudabiunigg povzročeno škodo jako kulantno določil in nam odškodnino brez VSaCGga Ovira takoj izplačal, tako da smo vsled tega omenjeni družbi kakor tudi nje zastopniku hvalo dolžni. Zahvaljujemo se tem Činom javno in priporočamo iz lastnega prepričanja to zavarovalnico najtopleje vsacemu. Kranjska stavbena družba. roL slovi c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brizgjalnlo, parnih a troje v, cevij, čelad in pasov ter kmetijskih strojev in peronotpera-brlzgalnic itd. R. Ao Smekal Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato aalogo. — Osne brez konkurence. — Ugodnosti Izvanredne dovoljene. — Uzorci In oenlkl brazplseno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Poilljatvo franko ne vsak kolodvor. Podružnica Z volespoitovanjem (880-8) v Zagrebu. YW 0009 Paniki fMiJ« se Ikrel *e tkrat ■* to««« kaCfem* Ii Eotterdanu i Kew-7orlc. Punuj, L, aslasnaliias •>. Piima i* a*«««: DmmJ, IV., Wyrlftrg. 7A. I. kaj ata: 04 I. aprila do 31. oktobra . . aaa>ak SM !••*) 1. aoveaabrs do SI. Starca . 9 tM II. lajata: Od I. ataaata do 15. oktobra ..... . aaark a lt. oktobra do 31. julija........ •1 Pa lati in velikosti kajute in po hitrosti in ■gdBte-Tr&r, Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem, priporoča podpisane«; svojo izborno sodovlco, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda tor z ogljeno kislino (Kohlenaaure;, kuja je priznana kot najokusnejfia in najadravejaa (43-7) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vaikdar točn« in vestne postrežbe, prosim za ubila naroČila ter beležim najudanejSe s spoštovanjem I Gašper Bolte, izdelovalec l sodovice, Rimska csata št. 10. <»>s»e»ea»»»»*»e»e»»»*»e»e»e»*' Nobano srodstvo sopar kašalj n« presega. Kaiserjevih prsnih bonbonov. OQAO notarsko poverjenih spričeval d- -aCOUVS kaiuje a«t*v mnp+u mrt kaalja, airt|Miw*«tll, keaMtraj« BMlIaeaeJa. aSB Cena zavojčka 10 kr. in 20 kr. 8BB V/ l.|aSIJ«nl ae dobivajo « lekaral ,.»rl ilslti Mrlai*' pri telesnem mostu in pri I . pl. Trakoear-Ja). (1«50—17; Ljudevit Korovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem ae priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in Btrelce po najnovejših ainteinih pod popolnim jamatvom. Tudi predeluje atare aamokreanice, vaprojerna vssko-vratna popravila, ter jih točno in dobro izvrauje. Vso puške ao na c kr. preBkuse-valnici in od mene preakusene. — I.uit o-(114) vani csniki listanj. (6) ma ali Jos. Kolar Glavni trg trgovec z biciklji in strokovnjak v izdelovanju finih koles. Zaloga avetovno znanih, najboljših, tinih in lepih koleB Graziosa, Adler in drugih koles. Dokazano je, da ni konkurence imenovanim fabrikatom glede finosti, kvalitete in nenavadno znižane cene). Jamčim za vsako kolo 2 leti in več. Velika zaloga vseh vrst šivalnih strojev za vsako stroko. Za njih izbornost jamčim 6 let Izdelovatelj in prodajalec raznovrstnih linih žepnih in drugih nožsv, britev in aparatov zs samobrltja, raznovrstne škarja za krojače, Šivilje in domačo porabo, vrtno in kuhinjsko orodje. — Priporočam svojo dobro urejeno veliko mehanično delavnico, katero imam zraven prodajalnice in na Dunajski catsti it. 18, v hiši tvrdke Ksušek, za izdelovanje, popravljanje, poniklanje in emailiranje koles, šivalnih strojev in muzikalnih avtomatov. Vssko popravilo točno izvršim in jamčim I Isto. Brezplačno na razpolago so kolesa onim, ki ae žele izvežbati v vožnji in kupiti kolo. Velika senčnata šola za vsžbanja ns kolesu je ne Dunajski časti na vrtu stare deželne bolnice. S BpoStovanjem se priporoča r (46-4) tfoeu P. n. Odbor podpisane zadruge naznanja, da je v svoji seji dne 9. t. m. sklenil, da se bode vršil 1« letošnji občni zbor 23. svečana ob 4 uri popoldan pri goeip. »Tofldp'u «Kras&arj>x kavarnarju in restavraterju v »Kopitarjevem hramu" s sledečim vzporedom; 1 Čitanje zapisnika zadnjega izvanrednega občnega zbora z dne 14. julija 1808, II. Poroftilo o delovanju zadružnega starešinstva leta 1898. III. Oitanje računa za leto 1898. IV. Popravek novih zadružnih pravil. V. Volitev načelnika, podnačelnika, 8 odbornikov in 1 namestnika odbornika. VI. Kazni predlogi. Ker se bode pri zgoraj imenovanemu občnemu zboru sklepalo o jako važnih, zadrugo zadev.ijočih stvareh, naj nihče čast. članov ne zamudi priti k istemu. Z odličnim spoštovanjem Za zadrugo gostilničarjev« krčmarjev, kavarnarjev, žganjetoč-nikov, izkuharjev itd. v Ljubljani: Fran Orešek Fran Pock tajnik in odbornik. (325) načelnik. Janko Klopčič urar « Priiirnovs ulici it. 4. Nikelnasto, jekleno, srebrna, Tula, amerikanske plaque, zlato ure. Stenske ure. Ure z nihal«nn. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, smer. plaquo, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za mansete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari ii Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Vlkjer ss ne kupuj« esasjs. Popravila saneiljlvo, ioono In eenol 7 ,.«ir Alozij Erjavec j?£0I trnljirtkl mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tchnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče V8trezati vsem zahtevam Bvojih n, n. naročnikov. Priporočam ao prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanjo raznovrstnih obuval. Delo je cono, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vo&čila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 7 Mere it shranjujejo. — Vuanjia naročilom naj u pridu« norec. Patentirano žično steklo najboljši materijal za gornje svltlobe, tla, tovarniška okna, razne debelosti, plošče do 1*7» □ mptr Posebne prednosti: Največja varnost MDtl »drobljenju, proti prodrenju in prebitju, nadležna žične mreže so nepotrebne, varnost proti ognju ja jako velika, tudi če se zlomi, ostane gosto, ker žična vložka drži skupaj steklo, luč prodlrs jako lahko, še doslej nepoznan lučni učinek. Uporabljalo ho jo z najboljšim uspehom pri mnogih državnih In zasebnih zgradbah. Mnogobrojna spričevala, prospekti in vzorci so na razpolago. :>18 1) Vlite steklene ploiče sa hodilna tla pri gornjih svltlobah. Za razavetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolođVOrOL v (ik.snih masah, gladko ali z raznovrstno izdelanimi površinami, belo, na rud belo (okolo 00 ceneje nego navadno surovo lito stekloj in v barvah z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih Actien - Gesellschaft f lir Glasindustrie vorm. Frledr. Siemens, Neusattl bsi Elbogen (Bohmen). Hrupi Izdelki: Btektonic« vseh vr.st, stekle-nični zamafiki, steklo v ploicmn, belgijske in nemške vrate, vlito in preisno steklo, patentovane črke iz prešanoga stekla. V III. nadstropju ležeče stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, [KtdstreSne shrambe in jedne drvarnice, oclclsi *n» *-» 1. in ^a j c in 1N99 v hiši Krojaške ulice št. 1 pod jako ugodnimi pogoji. Natančneja pojasnila dajo" se ondi v gostilni ,,Pri luni". <2.r,2 o> Tomo Tollazzi v Logatcu priporoča svoja raznovrstna, pristna isterslca ^ixxQL črna in rumena, cena od 17 do 23 kr.; dalje pravi isterski tropinovec zadaoan po 80 kr. liter. (224—6) Na zahtevanje pošlje tudi vzorce. V prijazno znanje! Plzensko pivo katerega izborna kakovost je od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v Ljubljani Gosp. Fantini, restavrater, Gradišče št. 2; Bilina A Kasen, pri ,Jiožilt; Gosp. Karol Koiser, hotel pri „Maliču"; Frčhlich, hotel pri „Slonu" Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Fantini, Gradišče &t. 2. V ateklenicah imajo je v izvirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo in gospod Praunseiss. (98—lo) Friderik Reim generalni zastopnik, Gradec, Jangfarogasas it- 1. Zahvale. BfMlItOS anl KiiNpuil! Bit li v hI J u Je m Va«, «la Mte ml |».imIbII tako lzvr*luo zdravilu proti k hm IJ u in |»r»ol»4i IJh. |»«ri et-m J.-dao atel enlro tr|»ot^< \*gm ■ofcia, p» hI h ne I k»M«*IJ I u pre«»bol Nk«ir» preMtalai. l*o-Sljite ml tako| ae S atekle« Blee \ »«*• j;h ta«rettn«icn «r-pot«-e«*-Ka miku In 3 laitija <'«Jk proti knaljsi. Z «eleapoatovas»Jeni V Mvsil« 19. oktobra 1897. VaŠ r.ahvalal Jakob Nuppan. Trimti'MM' »mole (Spitz-w« gcrich-Saft , ki tako izvrstno deluje proti kašlja, pr&oboli, hri-pnvosti. tenkemu dihanju iu proti starim boleznim, dobiva «e \ edno sv. ž v lekarni k Zriniskemu. H. Brodjovin, Zagreb, Zhnjski trg 20. Naj vsakdo pazi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz moie lekarne, ki ima na ste-klenici sliko Nikole Subiča Zrinj s ke ga, bana hrvatskega, Cena Bteklemci trpotčevega soka s točnim navodilom T:"> novč. S trpotčevim sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kaftljn. Cena 1 zavoju gorskega čaja proti ka&lju s točnim navodilom 'Mi novč. Jedno in drug.*' poBilja se vsaki din po poštnem povzetju. Kdor denar naprej pošlje, naj za vozni list in kifitico priraćani '20 no\t. Lekarna k Zrinj skemu H. BRODJOVIN Zagreb Zrlnjakl trg- it. 20. <'««J«'iil goapoel IvUaruU'Mr ! I*rc4l kratkim chnoiu na< j r<.«-«I h«'iu pri Viim Jedno <*!«•-1.1«iii m krepiluib Aveelaklh ' ka|»l|lc t l«t«> ao meni lu , ■uojiin tnnnrein tako dobro »1'IoihI«'. tla »«• moruni Vaui ui triu «lol»r< ■■■ aelrattlu | •ihJio|>I»J< ■•»litalitl. Iivo-lile uii aa »noj« manef tr. Nliklciihr po KO iiii\r. a poatuiin pot it>lj«*ui po-Mlati. Modras, 26. maja 1898. M apoeto vanje ui Vid Z aule. Zahvale. Pruvr Avedealce i«r*«*- ;.iii»<- lcsapl)IOO delujejo izvrst; o proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrepčujejo želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca in Srev, a dobi se dober tek Paziti je treba na zaščitni ztmt. ker samo one švedske kre-pilne kaplji e so iz moje lekarne, ki imajo nn steklenici sliko Nikole bubica Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena 1 stekl. švedskih kre-p lnih kapljic s točnim navodilom 80 novo. Pošilja se vsaki dan s poštnim povzetjem. Kdor denar naprej pošlje, naj za \<žni list in kištico pnračuni '20 novč. Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjakl trg št. 90. I Naročbe, ki Iznašajo 5 gld. in več, se pošiljajo franko. I VvleapoMtovaul gospod ! MoJa sena leiala Je tri meaere valed trajanja la koatlnoli. t nu Je aaeeela upotr«*blJe«atl Vaae Minulo proti koatiboli**, vntasla Je tretji dan, daaea pa, hvala bodi Rosa. ftaodi. Za-hvnlfafoe ae Vam aa to la* redno niaallo. oatajesn V M run u pri Mtubiri. d:.e T2. aprila 1898. aluga pokoren Bartol LI a i e k i. nalilo proti koato. I»"li je j«ko ilobro zdravilo proti trpanju in kalanju v kosteh, revmatizmu bolečinam v kržicah, proti preblajenju pri prepibu i. t. d Mazilo ojači izmučene žile, ter krepi »tarče, kateri trpe na slabosti nog. Vsaka steklen ca mora biti previđena z zaščitnim znakom, tu je s sliko Nikole Ša-b i ćla Zr i n j s k e g a, hana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta zaščitni znak. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli s točnim uavodilom 7f> novč. Vsaki dan se razpošilja s poštnim povzetjem. Kdor denar naprej pošlje, naj za vozni list in kištico pnračuni 20 novfi. (1583-20) Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjakl trg it. ao. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvr&ujo vsakovrstno v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 18 cm debele 1 gld. 00 kr., noge za omare od 8 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnlko in zdravstvene pipe do najtinejae vrsto. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji coni. 7 MODERCE natančno po životni mori ia vsako starost, aa vsaki život in v vsaki faconi priporoča v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ® © ? Skladiioe za medno blago, pozamantrfja, trakove, čipke, avileno blago, parilo, e © a o e klobuka b« dama, tkan« In kratka roba na debelo In drobno. & e, & o. q HENRIK KENDA Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Olavna trgovina: Stari trg št. 21. Podružnica: Vegove ulice št, 12. Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepo-čenec (Vanillc-Zvviebak). V svojih slasčl-čarnicah poatrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanska krofa in zavitka a smetano napolnjene. 7 i 27 0lajnatiejše v razglednicah! gWuSy Ww» t Cm v /;;asru K$wMm)VC9tt* ^fJVrTrVt i*rYlTrTr*rff**, /fy\v. 4aWfca vsa/i Stmji jvi tfai t\>cf; ; VO&Ao€&niA fc- tocjtafijcifi (na fctcaiafnj*: tuci MtP0$J, uccft/fc po i;:ci?nc tiiztiifi cena/t, nagfo in naJcictcjSc $19—3) Srečko Ptfagolic utnctniSfii z-CkV^c nčtpo/bn'* v 80 kr pri kilogramu znižal. Rji/lomiti je treba t;iko garantirano pristno žimo od one nepristne s tibrizom nametane, ki je kvalitativno za 50% sla-beja in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja Istotako znižal sem ceno pri l(crin d1 Afrique" (morski travi) od 8 na 7 kr kilogram. Na debelo še ceneje! M. Pakič, Ljubljana. N B Kupujem vsako množino konjskih in govejih repov po najvišjih cenah, katere pustim potem sčistiti in v žimo spresti. (40—6) Stanovanje in prodajaln i ca. Na vogalu Rimska ceste in Gradi* ščnih ulic v hiši št. 16 pri tleh se odda za selilni rok meseca maja t. 1. v najem stanovanje s 9 parketiranimi sobami, čuin-nato za posla, s hrambo in kletjo ter jedno prostorno sobo za obrtno ali trgovsko podjetje. (193-7) oooooooooo Pijte od dobrega le najboljše to je originalno plzensko pivo iz zadružne pivovarne. Glavno zastopništvo: Ivan Gorup Šelenburgove ulice št. 1. OOOOOOOOOO ggfMaMaMaMaMaMaMBBBallii11 JJI" Ii " r^^J: Koncesijoniran po visokem c kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1891. i .-t a, st.-v. 5373. Severno-nemški v Bremenu. Br«o j »»i l-iiiaitU o vožu)» v N«;wYorl< : Iz Bremena ob torkih in sobotah. Iz aonthamptona svtL Cberbonrga ob sredah in nedeljah. Iz Osnova oziroma Keapolja Bremen -Sav. Amerika. V Hswyork. via Gibraltar Ikrat. me»e£n- Bremen- Avstralija. V Ad.ela.ldo M slbonrne. (1 12-10) 8ydney Bremen-Iztočna Azija v Kino. v Japan Bremen - Juž. Amerika. V Moatevldeo. V Baenoa Al ras. \ Baltlmore. I Prekomorska vožnja v Ne-wy<»rk 6—7 dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD TAVČAR. Naznanilo. Kdor trpi na kašlju, hripa-v o s t i , S Stal I itd., naj s i k u p i z a j 5 kraje, zavojček K ran se-|e v ih izboljšanih uničevalcev katara. — To so k o n f i t u r r prav prijet-negl okusa — Pomagajo hitro in U o t o v o 17*M—14 Ziiif.-c v l.|n'»i (»ntt N. tru.trk, lokama ,.r»ri Mariji Pomagaj"; IT. pl. Trn !*<•«■ jr, lekarna .,Prl zlatem enorogu"; M. Mar«t>t«rlilatra-«r, lekarna ,,Pri zlatem orlu". ff Zastonj". V-ak, ki pofilje svojo natančno adreso, dubi proti miti nm povračilu in d. nesku za carinska stroške 1 gld. SO kr. O p?a<&aaae>feo<*r in sicer: 1 rrgulovsno uro i verižico, sa katero se jsmfli, da dobro ide; 1 prekrasen nstnik za snaodke; 1 elegantno ksvalirsko kravato za gospode; 1 prstan s imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa % ltnitovauirn dragnljem; :! mebanilna gnmba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1 komadov finih angleških zavitkov; l etui za suiodke in 1 predmet za porabo; ker se cadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, d» jim blago takorekoč na pol poklanjam. Ti.d vsakomur takoj vrnem denar, te ne bi nra Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarltev. .)<*Mill |ft II j «• pniti postiu mu povzetju, eventuvelno tudi će se denar preje vposlje, pri (281—2) Wiener Uhren-Export Leon Blodek VVien, IV., Wiedner Hanptstrasse 22. Krepak učenec 14—15 let star, sprejme ae takoj za struga rs ko obrt pri Vincencu Slrnstsls-n Sv. Petra cesta it 40. (7H m Jutri v nedeljo, 19. svečana 1899 vojaški koncert. Zadetek ob v88. uri zvečer. Vstop prost. K obilni vdeležbi vabi a velespoatovanjcm (aa«)_Fran Krapež. Spreten iza. -rrmm\& pomočnik noriraberške stroke, tudi za potovanje sposoben, dobi stalno alužbo od 1. mejnika naprej. — Ponudbe s sliko in a zahtevo na: P. Kostič-a v Celje. (833—1) eeeoeo»eeeoeae»eeeee*e*»eee«e>ee*< « Vabilo k rednemu občnemu zboru kmetske posojilnice na Vrhniki rotfislrovane xnclria|g«3 ae omejenim porontvoni kateri se bode vršil v torek, 28. februvarja ob 3. popoldan v zadružni pisarni na Vrhniki s sledečim dnevnim redom: I oooooosoooooooesooeesoooooeoeeooo »a^^bd^feba^Mubd/Svb dJM&b dj£b d^e^b dJSub m£š£k ijy%dje^w > <3g> <3g> www <5£> «flf^«^£»4^£a dJHua d3£b dfrub d^Svb a^fcb i3avb^3a£w3fra^3a% J. Soklič. ae trs. s •»? <>?u>ji p°d JfH m>u f Avgust Repičf sodar % Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 ■v 1* r n. o "v e m. se priporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne soda Iz hrastovega in mehkaga lesa po najnižjih cenah. — Kupuje in prodaje staro vinsko 7 posodo. I Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval 7 l*at'u\f.. izdoika za damo, gospode in otroke je vodno na isbero. VSaiturši.a naročila izvr&ujujo so toehd in po ni'.ki coni. Vso mere so shranjnjfij'* In sa-zD&tueuujojo. Pri -niiKtijih cu'ocilib bUgovoli naj ce vzuruo vposlati. ig'jssssseeua* e- JOSIP REICH 4 likanje sukna, barvarija in \ kemična spiralnica ^ j 4 j Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4