Izhaja vsak četrtek. Cena mu je JI K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko iu drugo tuje države e K.) — Posamezne številke se prodaiaio ————— po 10 vinarjev. »■■ Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spiei in dopisi se poftil.jaio: Uredništvu „Domoljuba*. l.jublinna, Kopitarjeva nlioa. Naročnina, reklamacije in in« eerati pa ; Upravnifttvu „I »orr.oljuba*. — Ljubljana. Kopitariova ulioa — Štev. 44. V Ljubljani, dne 1. novembra 1917. Leto XXX. Bog z nami! Solnčna Gorica zopet naša. Na Sv. Gori plapola avstr. zastava. Čedad, Krmin zasedle naše čete. Z napetostjo, no brez bojazni, a z zaupanjem smo pričakovali od 24. oktobra dalje obvestil в soškega bojišča. Neprestauo so pisali, kako so se Italijani v zvezi s Francozi in Američani — z mrzlično hitrico pripravljali na 12. obsofiko bitko. Raj bo?... Кико b»?... Na taka bojazljiva vprašanja so izvedenci zatrjevali, d» je tudi od naše strani izborno zastavljeno. „Mora se posrečiti!" — so zagotavljali veščaki, a priporočali obenem to velikansko podjetje molitvi ln božjemu varstvu. Molili smo, prosili božje pomoči; prošnje niso bile zastonj. 24. oktobra so udarili naši. Dan deževen, viharen, snežen, a šlo Je z božjo pomočjo po načrtu. Glavni sunek in orjaški napad v tolminskem odseku se je sijajno obnesel. Naši ln nemški oddelki so predrli sovražnikove črte in že 25. oktobra so prihajala vesela sporočila o zajetih italijanskih četah iu topovih. Plen se je množil od ure do ure, italijanska fronta se je zmajala na vsi črti.... Danes pa Je ttorica zopet naša; zasedli so Jo avstrijski vojaki, ki so se v naskoku polastili tudi Sv. Gore, tega našega ljubljenega bolma, kamor so zadnji čas s toliko potrtostjo romale naše misli! Danes se nahajajo naši junaški borilel že tam doli ob Vidmu, v gorkl in rodovitni italijanski ravnini... Hvala Bogu! smo klicali ponovno, ko so se množile zmagoslavne In vesele novice: hvala Bogu, ker bo s temi zmagami - tako upamo — zagotovljen mir! , XI Naše nadvse pogumne In vse hvale vredne čete so na ta način kupilo z zavezniškimi oddelki najlepše častltale svojemu vrhovnemu Poveljniku cesarju Karlu L, ki praznuje v nedeljo, 4. novembra, Prvič kot avstrijski cesar svoj god. , .. ... . Pridružujemo se tudi mi ter kličemo: Dal Bog, da bi bila ta sijajna zmaga pečat na res iskrena mirovna prizadevanja presvetlega "»šega vladarja Karla L, ki naj ga ljubi Bog ohrani, varuje in krepi blagor močne lu nerazrušne Avstrije! Nase Sfiidsfvo in budget. Budget (izgovori »budže« .z naglasom na koncu in »u« malo po ribniško) je tuja beseda in je pomenila izpočetka mošnjo, Zdaj nam pa pomeni državni proračun. To se takole veže, Vsako leto, ko vladi poide denar, stopi minister pred zbornico, položi na mizo. mošnjo, seveda prazno, zraven pa račune ter pravi nekako tako: »Gospoda inojal Zopet stopam pred vas, ljudske zastopnike. Denar, kar ste mi ga lansko leto dovolili, je pošel. Za prihodnje leto sem preračunil, da bo treba toliko in toliko. To in to bi se dobilo z davki, nekaj bo pa treba vzeti na posodo. Strašne izdatke za vojsko mi bo sploh mogoče pokriti le s posojilom. Zato vas prosim, odobrite moj proračun in dovolite mi, kar država potrebuje.« To je budget ali državni proračun Najimenitnejša pravica ljudskih zastopnikov je, da dovoljujejo budget, Brez poslancev vlada ne sme porabiti nič ljudskega denarja. Samo cesar ima pravico podaljšati vladi pravico, da dalje gospodari. Seveda morajo poslanci državni proračun natančno pretresti; pogledati, ali se morda n» zapravlja, ali se ne bi dalo kaj prihranit^ potem, kako in zakaj se uporablja denar, ali vlada tudi da, kjer je potreba, ali nI morda pristranska, da nekaterim meče denar, drugim pa utrguje; kako ravna zlasti z narodi, ali ne daje morda enemu vsega, drugim pa toliko kot nič. Za vse to je pa treba časa. Poslanci nc morejo v par dneh' v^ega predelati. Ker se pa mnogokrat mudi, predloži vlada proračun bolj na splošno in prosi, da bi ga začasno potrdili (začasni proračun ali provizorični budget), češ pozneje bo priložnost, da boste vse nat^ko premislili in pretehtali. Če se pravi i- dovoliti proračun, vladi zaupanje izkazali, je pa še prav posebno zaupanje, če dovolijo 1' ljudski zastopr'ki vladi začasni proračun, to je, če jo pooblaste, da bolj ali manj svobodno po svoji pameti in volji gospodari. Po vsem svetu je navada, da poslanci pri proračunu pokažejo, kako so z vlado, ali so z njo zadovoljni ali ne, Če se jim zdi, da vlada ni prava, pa ji odreko budget. Drugod je tudi tako, da mora vlada takoj odstopiti, če ne dobi večine za proračun. To je namreč znamenje, da taka vlada nima zaupanja ljudstva. Vladar, ki hoče v lepem «»dinstvu z ljudstvom vladati, tako vlado odslovi in pokliče novo, ki o njej upa, da bo znala z ljudstvom prav ravnati. Zato tudi ni še dokaz, da je kdo proti državi, če glasuje zoper budget. Lahko je, lahko r.i. Ni, če glasuje zoper budget, ki po njegovem prepričanju ni v redu. In ni, če glasuje zoper budget, kor vladi ne zaupa. Naši poslanci na Dunaju so glasovali te dni zopp.r začasni proračun, ki ga je predložila vlada. Vlada je sedaj Seidler s svojim ministrstvom, Nemci so takoj za-vpili, da je naše ljudstvo sovražno državi, ko ji v teh strašnih časih noče dovoliti potrebnega denarja, češ vojska se lahko nesrečno konča, če država ne bo mogla preskrbeti armade, V proračunu je namreč tudi noVo posojilo, mislimo da 7 milijard, to je sedem tisoč milijonov kron. Ne vemo, kaj so naši poslanci povedali, ko so vladi odrekli budget. Listi niso smeli prinesti govora, ki ga je imel o tej oriložnosti poslanec Hladmk. Mi bi rekli to-hv i ■ „ . <- < . ' ' - v t . J H , I .1 •» ' j i / v t 1 , » l ... i J ( . . . J ; < ' • .. t naše ljudstvo ljubi cesarja in zaupa cesarju. Naše ljudstvo ve, da cesar hoče mir, in če ga še ni, da so tega krivi drugi, ne on. Če je še voj-ika, je zato, ker je cesar zabraniti ne more. Sovražniki še vedno silijo v Avstrijo, zato se mora Avstrija braniti. Ne more se pa braniti ne brez inož, ne brez denarja. Zato ljudstvo, četudi s krvavečim srcem, daje 'državi obojega: svoje sinove in svoje premoženje, s trdnim zaupanjem, da bo vse to za lepšo prihodnost Avstrije, Ampak ministrstvo Seidler ni cesar. Ministrstvo Seidler je sedanja vlada. Vlada pa prihaja in odhaja. Ministrstvo mora imeti zaupanje cesarjevo in zaupanje ljudstva, le tedaj je prava vlada, ki je vredna, da je. Tudi jc resnično, da jc budget državna potreba, a ministrstvo Seidler ni državna potreba. Zato pravimo; Smo za budget, toda tej vladi, ministrstvu Seidler, ga mi ne dovolimo. Tej vladi mi ne zaupamo, in ker ji ne zaupamo, zato ji tudi denarja ne damo. Zakaj ji ne zaupamo? Zato ne, ker je taka kakor kranjski grof Barbo, ki misli samo na to, kako bi se dalo vzdržati gospostvo nemštva nad vsemi drugimi narodi, Mi pa tega gospostva nočemo več! Dosti smo pretrpeli pod nemškim jarmom, seda; nas ni več volia trpeti dalje. Pravico in svobodo vsem! Naj stopi pred zbornico vlada, ki bo pošteno in odkrito rekla: Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, ljudstvu, kar je ljudskega, narodom pa svo-21 bodo in pravico I — pa bomo vsi zaklicali živiol in bomo šli ž njo vneti na delo! S to vlado pa nel Cesarju vse, ministrstvu Seidler pa nič! Tako bi mi rekli, in res ne vemo, kako bi nam mogel kdo kaj očrtati. Pa bo kdo dejal: Prav. Vi niste temu ministrstvu dovolili budgeta, ministrstvo je pa kljub temu dobilo večino, sedaj boste pa gledali, kako bo minister Seidler drugim dajal groše, vam .pa knofe. Na to pravimo samo to: Če smo vso reč dobro premislili in če je naša stvar pravična, nas ns sme to prav nič strašiti. Vsaka krivica le nekaj časa trpi. Budget je dovoljen, to je res, proti naši volji, a dovoljen, in tega ne moremo izpremeniti. Žal, da ro nas Poljaki, kakor že tolikokrat prej, tuJi sedaj na cedilu pustili. Ampak denar, ki ga bo dobil minister Seidler, bo tudi naš. Tudi mi plačujemo davke in tudi mi domo morali s svojimi žulji odplačevati državna vojna posojila. Zato pa zahteva bržja pravica in vest od vlade, da vsakemu da, kar mu gre, tudi nam! TJpamo pa, da se bodo vremena tudi nam zjasnila! Iz šefe državnega sveta za prehrano» Tri dni je zboroval posvet za prehrano na Dunaju, ki se je bavil z gospodarskim načrtom za. bodočo dobo glede preskrbe z žitom, krompirjem in z drugimi poljskimi pridelki za človeško hrano, dalje s krmili, z živino in živalskimi produkti. Nemogoče je našteti, kaj se je vse trdilo in nasvetovalo pri teh od jutra do noči trajajočih zborovanjih. Slednjič se je zbral ožji odbor desetih članov iz raznih interesnih skupin, v katerem je tudi deželni odbornik msgr. dr. Lampe. Kar sc naše dežele tiče, je dr. L a^j -p e stavil razne zahteve, izmed katerih omenim sledeče. Predvsem je dr. I.ampe v odseku za vojne dajatve popisal razmere, ki so nastale na Kranjskem, in odločno zahteval, da se vsa vojna bremena enakomerno porazdele na vse dežele brez izjeme. Izvoljen je bil za glavnega poročevalca o dobavah sena in slame za plenum zborovanja in je pri tej priliki zastopnike vseh dežela najostrejše poživljal, da naj svoji dolžnosti zadoste. V ožjem vojnem ozemlju vojaštvo samo rekvirira, medtem ko v zaledju deželna mesta za krmila seno nakupujejo po komisijonarjih. Vsled tega se v ožjem vojnem ozemlju rekvirira radi nujne potrebe armade daleč čez pravični kontingent, medtem ko nakup po komisijonarjih v drugih deželah zastaja. Zato se naj vpelje enak načrn dobavljanja po vseh deželah. Dr, Lampe je zaklical zastopnikom vseh avstrijskih kronovin: »Vaši sinovi in bratje krvave ob Soči. Vaši konji ginejo na bojišču, vi se pa branite poslati seno za njimi, Vsled tega ste odgovorni za vso velikansko škodo, ki se godi kranjski deželi in narodnemu premoženju cele države, odgovorni tudi za vojaške posledice!« Zahteval je, da se Kranjski povrne vsa množina, kar jo je dala čez kontingent. Cene za živino srednje kakovosti so sedaj po celi državi skoraj čisto izenačene in je s tem odpravljena krivica, ki jo je prej kranjska dežela trpela. Cene mesu so pa silno različne. Dognalo se je, da je najboljše v celi državi sedaj to vprašanje rešeno v Ljubljani jn v Brnu, ponekod ni še nobenega reda. Dr, Lampe je zahteval, da se razne neenakomernosti v preskrbi mestnega in kmetskega prebivalstva odpravijo, ker to ni res, da bi kmetje že sami od sebe bili dovolj preskrbljeni. Mnogo ljudi je povsod na kmetih, ki ničesar- ne pridelajo, in ker je ,ia deželi težje izvesti splošno aproviza-cijo, žive v največji bedi. Petroleja se naj kmetskemu prebivalstvu več dodeli, ker gre na milijone delavnih ur v izgubo, ako skozi zimske mesece kmetje ne bodo imeli luči. Vinogradniki so preslabo preskrbljeni 3 sladkorjem za izdelavo petijota, in razdelitev ni primerna. Rekvi-zicije krompirja se naj na Kranjskem ustavijo, ker ga ima dežela komaj za lastno potrebo. Kar se je dosedaj vzelo, se naj deželi nadomesti z dovozom s severa Zahtevalo se je zvišanje dnevne množine kruha na glavo, kar je pa urad za prehrano za sedaj odklonil. Tudi za sladkor se je poročalo, da se mora kvota znižati, ker sedanje kvote ni mogoče dalje vzdržati. Ječmena je dobivala pivo-varniška industrija sedaj le 4 odstotki: od porabe v mirnih časih. Tudi proti tej množini so rožni govorniki protestirali, češ, da se naj ve» ječmen porabi samo za hrano. Zahtevalo se je, da se sladkor ne daje več za napravo umetnega medu, pač pa da debe čebelarji večje množine. , Slaščičarnam se ga da samo toliko, da ravno vsi ne propadejo. Sprejeti so bili še sledeči predlogi: R e k v i r i r a j o se naj vsi konji, ki služijo le gosposkim zabavam i n d i r k a m , zato se naj pa vsi nepotrebni konji dajo kmetom za delo. 90 odstotkov vseh jelenov se naj rekvirira za vojaštvo v zakol ali pa postreli. Gozdna paša se naj da v najizdatnejši meri ljudstvu na razpolago in vse gozdno seno, namenjeno divjačini, se naj rekvirira za vojaštvo. Vsi nepotrebni psi, ki jih je na Dunaju 60.000, se naj pobijejo, meso porabi za krmo, kože pa za obutev. Ostro se je govorilo o razmerju z O grško in se je storil sklep: Vlad? se pozivlje, da pri obravnavah z nemško in ogrsko vlado na to sili, da se delež avstrijske državne polovice na uvozu žita iz Ru-numje in naš delež na ogrskem žitu primerno zvišata, da se naš primanjkljaj na krušnem žitu pokrije in popolnoma nezadostna kvota kruha in moke zviša. Vlnda se je pritoževala, da se je v naši državni polovici veliko manj živil dobilo, nego se je pričakovalo, tako da so že meseca oktobra nastale težave. Naslednje dni se bodo nadaljevala pogajanja z Ogrsko, pri katerih se bo določil definitivno naš delež na ogrskem pridelku. Zahteval se je jnnc-tim med našim petrolejem in ogrskimi živili, Glede masti je položaj skoro brezupen in bomo skoraj popolnoma navezam na Ogrsko. Tudi z mlekom gre vedno slabše, Vojna uprava se je udala v to, da se prevzamejo goveda tudi že pri živi tež' 180 kg, da se ohrani vsaj nekaj volov in krav. Seveda se bo vsled te znižane teže tolike več mlade živine pobilo, kar bo našo živinorejo občutno prizadelo, in bomo spomladi prišli v silno težaven položaj. Priporoča se, meso sušiti, da bomo.! v tistem času, ko zopet pridemo do krme, mogli porabiti te zaloge. Vsekako gremo nasproti jako resnim Časom. * • . Centrala za krmila je vsled pritožb kranjskega deželnega odbora, zlasti pa po osebmi intervenciji deželnega glavarja dr, Šusteršiča, izdala jako strogo naredbo za dobavo sena in slame. Ker je Kranjska svoj delež že davno oddala in ima pravico zahtevati odškodnino od drugod, zadene ta naredba druge dežele, ki so zastale z dajatvami. Voditelji oziroma ravnatelji deželnih mest za krmila so osebno odgovorni, da se dobavi določeni kontingent. Ti-iti komisijonarji, ki ne zadoste zahtevi, se odstavijo takoj in naznanijo vojaški oblasti, ako so oproščeni. Političnim oblastem je pod najstrožjo odgovornostjo zaukazano, da vse občine svoje kontingente dobavijo. V resnici je sedaj dovoz krmil iz zaledja na fronto prišel v tek vsled te naredbe. Pregled po svetu. Proračun. Dne 23, oktobra je bilo na Dunaju v državni zbornici glasovanje o državnem proračunu. Z 243 proti 175 glasovom je bil odklonjen 6mesečni provizo-rij, sprejet je bil pa s poljskimi glasovi 4mesečni provizorij. Proti je glasovalo 170 poslancev, za proračun pa 224, in sicer nemški krščanski socialci, nemški nacio-nalci, Poljaki, Italijani iz Primorja, buko-vinsk* Ukrajinci in Romuni. Iz govora poslanca Hladuika. Jugoslovani so glasovali proti dovolitvi proračuna. Poslanec Hladnik je utemeljeval v posebnem govoru to ravnanje. Dokazoval jc, da jugoslovanski poslanci ne glasujejo za proračun, ker se na primer Slovencem v političnem oziru ne dajo pravice, ki jim firedo. 95 odstotkov Slovencev je na Kranjskem in le 5 odstotkov Nemcev, in vendar so na vseh vplivnejših mestih Nemci; deželni predsednik Nemec, deželni sodni predsednik tudi; višji uradniki so povečini Nemci, — Slovencem so Nemci oči-tofi, da so izdajalci, ker so podpisali jugoslovansko deklaracijo. Toda uprav v tej vojski so se Slovenci najbolj odlikovali, Pa tudi razmerno morda najbolj krvaveli. Pešpolk št. 17 je poslal že 32 maršbataljo-fiov na vojsko. — G. poslanec je ob sklepu klical odločilnim krogom: Delujte res-{!<> za miri Naj se odpre duri toliko zaželenemu miru I Iz treh vzrokov Jugoslovani niso glasovali za državni proračun: Prvi vzrok je «i ker vlada ni za našo državnopravno ■zjavo. — Drugi vzrok je, da se vladni sistem ni prav nič izpremenil, — Tretji pa, j* se je vlada Jugoslovanov spomnila že !,e Po dolgih razgovorih s Poljaki in Ukra-№d, kar kaže, da vlada resno na nas ne misli. (Iz pogovora dr. Korošca z ministrskim predsednikom.) Nič novega pod solncem. Vprašanje .jugoslovanske države ni novo, marveč ie proniknilo na dan z novo silo uprav sedaj, ko se bodo v bližnji bodočnosti pletla mi rovna pogajanja. Pred javnost je stopilo to vprašanje prvič z objavo oktobrskega diploma, a je bilo potlačeno z avstro-ogr-sko nagodbo l.eta 1867. Ista misel »e bila zopet oživljena leta 1908 po aneksiji Bosne in Hercegovine. Takrat je predlagal princ Liechtenstein, naj se spremeni monarhija v trialistično državo. Predlagana jugoslovanska država naj bi obsegala Bc sno in Hercegovino, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo, Kranjsko, del Štajerske in Koroške, Goriško, Trst in Istro. Ogrska naj bi po takratnem načrtu dobila v nadomestilo za Hrvatsko in Slavonijo — Galicijo in Bukovino. Našteta ozemlja jugoslovanske države bi imela 6 do 7 milijonov prebivalcev. Povračilo vojskine škode. V avstrijski zbornici je bil predložen naslednji zakonski načrt; 1, Vse poškodbe, ki jih je povzročila vojska na premakljivem ali nepremakljivem imetju, mora država poplačati, v kolikor se to še ni zgodilo po predpisih postave z dne 26, dec. 1912 (drž. z. št. 236). ■ 2. Tu sem spadajo poškodbe, ki so bile povzročene vsled vojnih podjetij avstro-ogrskih, zaveznih ali sovražnih vojsk; vsled ognja ali drugačnega uničenja, vsled tatvine, ropa v ozemlju, ki ga sovražnik neposredno ogroža ali zasede, vsled bega, od-gona prebivalstva. 3. Ako je blago uničeno ali je izginilo, se mora plačati polna vrednost, ako je poškodovano, pa le delna. — Nadaljna določila predlagajo, kdaj se mora ceniti škoda in plačati odškodnina, Rusija. Petrograd sedaj resno izpraz» nujejo. Veleposlaniki entente nameravajo vztrajati v mestu do zadnjega. Premožni sloji se selijo v Moskvo in Kazanj. Ustavo-dajalna zborn;ca bo otvorjena v Moskvi. Po deželi se širi anarhija; število upornikov je vedno večje. — Carja bodo zopet preselili v nov samoten kraj, ker se v To-bolsku zbirajo trume njemu vdanih Rusov ter opravljajo molitve zanj. — V Petro-gradu se ponavljajo demonstracije pred poslopji ententinih poslanikov. Vojaki morajo miriti. Iveri. Stvar okusa: Umetnot, teri-o, zabava, moda in druge prijetnosti so — kakor pravimo"— stvari okusa. Ugajati nam morajo, drugače jih zovržemo, se jih iznebimo. V notraniem varstvenem življenju pa tega ni. Tu poznama samo voljo božjo. To moramo izpolniti, če nam je v8eč, ali ne, ee nam je lahko ali težko; božjo voljo moramo storiti. Sicer je pa v naitežji žrtvi, in prav v tej, veliko tolažilne zahvale božje, saj vsaka žrtev povzroča neko duhovno veselje. Pojdite in. poglejte, kakj »sladak« je Gospodi Vpraäanje- »Mati, kako U dopadem?* spada v vsakdanje iiprflic vanje vesli vsakega Marijinega otroka. ш y Mož« sprejmeS po obleki, odpustiš ga po razumu. ^ .v Svetovna vojska. Popoln uspeh naše ofenzive proti Italiji. 2. hi 3. Italijanska armada na begu. Italijani izgubili vse osvojeno ozemlje. Avstrijske ln nemške čete so zasedle Čedad in prodirajo ob Vidmu proti reki Tli m en t. Sv. Gora, Gorica naša. Na Krasu se sovražnik umika, njegov beg ogrožen. Nad. 100.000 ujetnikov že, bli/.ti 900 topov zaplenjenih. VOJSKA Z ITALIJO. Naša olenziva proti Italiji. Ob začet-ku vojske z Romunijo smo zapisali svetopisemske besede: »Gospod, razkropi na-rode, ki hočejo vojsko.« Nad zapeljanim romunskim narodom so se zelo hitro spol-nile te besede. Tudi italijanski narod je hotel vojsko zapeljan po podkupljenem časopisju. In danes? Tudi nad njim se uresničujejo zgorajšnje svetopisemske be-sede: Gospod jih je razkropil, razbil —. ker so hoteli vojsko! Romunija je šla z« Italijo po poti izdajstva in vojske, sedaj gre pa Italija za Romunijo po strmi poti v propast! Danes bi bila lahko Italija prva država v Evropi, ko bi se ne bila vrgla! tako brezmiselno v strašni vrtinec vojske« Zdaj pa beže njene čete razbite in povo-denj naše armade se je razlila po rodovitni beneški ravnini! Vso grozoto vojske bo sedaj občutila Italija v svoji lastni hišh pomandrana polja, beda beguncev, izžete pokrajine, bolest nad izgubljenim ozemljem — vse to je prišlo nad italijanski narod — ker je hotel brez potrebe vojsko! Naši so začeli ofenzivo! Ta vest se je kakor blisk raznesla po naši domovinil Vedeli smo vsi, kaj ima priti, ko smo gledali te mogočne priprave, ko smo zrli množice naših in nemških čet, ki so se po« lagoma, kakor tiha voda, pomikale na bojišče. Vsi smo vedeli, nekaj bo; toda neka' tesnoba ie ležala na vseh, marsikdo jtf vpraševal: ali se bo posrečilo ali ne?! 24. oktobra je zarjovelo; orkan kakršnega še ni poslušala Soča, je zadivjal ob njenem zgornjem teku in brzojav je po vsem svetu raznesel vest: Avstrijci so skupno z Nemci začeli ofenzivo med Avčami—Tolminom —Bovcem! Pred ofenzivo pri nas in v Italiji. V, Avstriji je bila javna tajnost, da se pripravlja ofenziva. Važno vprašanje pa je bilo, ali bo mogoče prikriti priprave, zmo-i titi sovražnika in ga presenetiti. Ponoči so se pomikale množice pehote, topništva in drugih čet na že naprej določena mesta,-Našo mejo ob Švici so popolnoma zaprli in tudi vojno ozemlje je bilo kakor mišni-ca, v katero sme vse, ven pa nič. Italijani so slutili, da se nekaj pripravlja, toda gotovega niso nič vedeli. Okrog 500 njih letalcev je vedno poizvedovalo, toda dognati niso mogli ničesar, zlasti ker je bilo, zelo slabo — deževno in megleno vreme. Tik pred začetkom ofenzive je italijanski vojni minister izjavil v laški zbornici, dit se sovražniki nekaj pripravljajo, da je go< tovo, da je nekaj Nemcev že na tirolskem 31 bojišču, ni pa gotovo, če jih jc kaj tudi ob 8oči; italijanska armada pa — je r.ekel — )e na vse dobro pripravljena! Med časom, ko so naša uradna poročila oznanjala cesarjev obisk na. Tirolskem, se je ta tiho pripeljal s Tirolskega ■— na Kranjsko in na soško bojišče, V večjem slovenskem mestu se je naenkrat raznesla skrivnostna novica; cesar je tu! Cesar prevzel vrhovno poveljstvo v bojih proti Italiji, Pod cesarjevim osebnim vodstvom se bore sedaj naše čete proti Italijanom skupaj z nemškimi divizijami. Morda se ravno sedaj izpo'njuje Don Bo-skovo prorokovanje, da bo mlad vladar iz severa ponižal Italijo in — rešil papeža!? Zmagoviti potek ofenzive, 24. oktober !e oni usodepolni dan, ko se je pričela za talijo uničujoča ofenziva na bojni črti od Rombona — čez Tolmin — do Avč, Zapovedano je bilo naj se prične topovski boj ob dveh zjutraj. Vsled goste megle in ker je vedno močnejše deževalo, priprava ni tako močno učinkovala, kakor so prvomo nameravali. Vendar je bil topovski ogenj nad vse strašen! Naši so prej ob lepem vremenu fotografirali italijanske postojan- ponekod trajal pehotni metež, vmes je pa besnelo nad deset tisoč topov. Bili so grozni trenutki, V tem boju je omagala italijanska pehota. Čez polje ranjencev in mrličev, čez razbite postojanke so prodrle naše in nemške čete italijansko bojno črto pri Bovcu in Tolminu, S tem je bila usoda italijanske armade zapečatena. Iz prostora pri Bovcu in pri Tolminu so se usule zavezniške čete v nastale predore, osvojile Bovec, italijanske utldbe na Rom-bonu, pri Žagi, mejno 2328 ш visoko goro Konfin, 1668 m visoki Stol, Kobarid, pri Tolminu višine zapadno od Volč in višine pri Avčah, Z nevzdržno silo je šel napad naprej. Ves del tega bojišča nadvladuje 1641 m visoki Matajur in pa od 800 do 1243 m visoki greben gorovja Kolovrat, ki se v velikem kolenu vleče ob Soči tja do Plav. Na ta greben se je sedaj vrgla naša in zavezniška pehota. Tu se je imelo odločiti, ali bo naša ofenziva popolnoma uspela ali ne. Kdor ima te višine, ta obvladuje Sočo in ima odprta vrata v italijansko ravnino. Toda moč in odporna sila italijanske armade je bila že zlomljena; na teh grebenih se ni mogla več uspešno postaviti Ruski ženski bataljon. ke in natanko določili, kje so glavne italijanske utrdbe in kje so postavljene njih — balerije. Prejšnji dan so naši natanko namerili topove 24. oktobra zjutraj pa je zarjovelo, da so se stresli mogočni gorski velikani, pokriti s snegom, da se je bobneči ogenj slišal tja na zgornje Štajersko. Kakor italijanska poročila priznavajo, so naši dalekosežni topovi streljali daleč za italijansko fronto na pehotne kolone, na skladišča smodnika in na dovozne ceste. Moral je biti strahoten pogled, ko so eksplodirala velikanska skladišča municije, ki so jo Italijani pripravili za svojo nameravano ofenzivo. Italijanska uradna poročila vedno poudarjajo, da naša artiljerija rabi neke nove strupene pline, ki so motali strahovito učinkovati med italijanskimi vrstami. Ob določni uri je v dežju, snegu in viharju napadla v množicah naša in nemška pebota na vsej črti od Rombona do Avč. V italijanskih postojankah se je vnela strahovita'borba na nož. Italijanski pehoti je bilo zapovedano, da mora do skrajnosti braniti postojanke. In res; italijanska pehota se je hrabro bila. 4 ure je 4i v bran; napad zaveznikov je bik pa tako silen in izveden s tako naglico, da italijansko vojno vodstvo ni moglo več poslati ob pravem času zadostnih rezerv na te višine — ki so jih po kratkem in srditem boju zasedli zavezniki, — Matajur in Kolovrat je bil naš. S tem je bila zapečatena usoda italijanskih armad ob Soči. Kakor lavina so udrli zavezniški kori čez italijansko mejo. proti beneški ravnini in pred njimi v divjem begu italijanska armada. Predor «e je popolnoma posrečil in omajal vso italijansko fronto. Z nevzdržno silo so potiskali zavezniki bežeče ostanke italijanske armade proti Čedadu in ^grozili, da odrežejo vse italijanske sile na Kolovratu ob Soči in na Banjški planoti, Banjšicr naša. Vzporedno z boji pri Tolminu so začele napadati tudi naše čete na Banjški planoti. Tu so bili Italijani že silno pripravljeni za svojo novo — odločilno ofenzivo —, ki naj bi jih končno privedla v Trst! Njih odpor je bil tu nadvse jak. — Ker so pa naši pritiskali pri Avčah, osvojili važne višine ob Soči in ker so prodirali že čez Kolovrat proti Čedadu, {e prišla ta italijanska skupina v nevarnost, da jo naši popolnoma odrežejo zato se je začela polagoma umikati z Banjške planote čez Sočo pri Plaveh, Na mostovili ob Soči je nastala silna gneča pehote, topništva, trena, umikajočih se Italijanov in V to gnečo je sedaj namerila svoj morilni ogenj naša težka artiljerija —1 Moralo je: biti nekaj groznega! Italijani so popuščali topove, strelivo, zaloge in vojni materijal in bežali iz prostora pri Soči. Gorica, Sveta Gora naša. Solnčna Gorica, Sveta Gora — dva najbolj žalostra spomina italijanske vojske in edini resni uspeh italijanskih napadov — zopet naši! Takoj v začetku ofenzive so začele zavez-: niške armade živahno napadati na gori Sv. Gabrijela. Italijani so se trdovratni» branili. Ker so pa morali izprazniti Banjši co, so naše čete takoj drugi dan ofenzive — 25, oktobra tudi tu potisnile Italijan» nazaj in z naskokom vzele Sveto Goro i* vrgle sovražnika čez Sočo. Položaj je postal s tem za Italijane v Gorici nevzdržljiv; začeli so izpraznjevati glavno mesto Goriške, Naši takoj pritisnejo za njimi, prekoračijo Sočo, osveje -"išine Podgore in hrvatski 97, pešpolk zopet razvije avstrijski prapor na goriškem gradu. Popoln italijanski poraz — prodiranja proti Tagliameniu. Vsi ostanki italijanski! armad ob Soči se umikajo v divjem begu.' Kar so v skoro triletnih navalih pridobili — so v treh dneli izgubili! Naše čete so žc osvojile Čedad (Cividale), s topovi strelja jo na Videm, Sedaj je najbrž to mesto žc naše. Zavezniške armade ne puste oddiha bežečim Italijanom in jih neprestano love in pode proti Tagliamentu. Naši letalci mečejo bombe na bežeče mase in streljajo vartje s strojnicami, obstreljujejo z bombami mostove čez Tagliamento in važna ; železniška križišča, da ovirajo umikanje italijanske 2. in 3. armade. Ogrožena italijanska armada na Krasu. Dočim se je bila ob severni Soči silna bitka, je bilo na Krasu precej mirno. Ko so se pripeljali prvi ranjenci s Krasa v Ljubljano, niso hoteli verjeti, da so Italijan poraženi ob Soči! Le na Fajtovem hribu so naši možnarji in metalci min razbili ila-lijansko postojanko, ki so jo potem Ogri zasedli, da so naši Iaglje napadali Sveto Goro in Gorico, na Krasu so pa naši mirno čakali, kdaj jo bodo Italijani popihali, ali pa če se bodo morda dali ujeti. Njih hrbet že ogrožajo naše čete, ki so prt_ Co-rici udrle čez Sočo, zasedle 115 m visoki grič Fortin ob Soči, s katerega sedaj lahko obstreljujejo vso ravnino Gradiške m vse ceste, po katerih' se mora umikati italijanska armada na Krasu. Obenem prodirajo naše čete tudi ob morju, zasedle 50 že Tržič in tamošnje razdejane ladjedelnice, Italijani so se zato morali umakniti M Doberdobsko planoto — in od tu morajo nastopiti trnjevo pot umikanja čez Sočo v ognju našili topov. Velika nevarno« preti sedaj onim italijanskim baterijam ob izlivu Soče. Tu so namreč Italijani vzidal' veliko množino najtežjih ladijskiK topo'" s katerimi so obstreljevali Trst in nas£ postojanke na Krasu ter prizadejali s teffl naši armadi mnogo preglavic. Da bi mog'j take topove odvesti, za to, bi morali imf. Italijani na razpolago več tednov, toda tega veselja jim naši ne marajo privoščiti. Nad 100.000 ujetnikov, nad 700 topov zaplenjenih — do nedelje 29. oktobral Naše čete gonijo skupaj vedno nove množice ujetnikov, do nedelje 29. oktobra jih je bilo stotooč,: topov nad 700 Cesar na bojišču. V noči na 24. okto-bsr sc je cesar podal na soško bojišče, ko so se zvezne čete pripravljale za napad. ,V vlaku je že sprejel prva poročila o uspešnem začetku ofenzive. Zjutraj 24. oktobra je cesar, spremljan od načelnika generalnega štaba, sledil svoji armadi, ki je napadala. 25. oktobra se je peljal k nekemu višjemu nemškemu poveljstvu pri iTolminu; rad b: bil prišel do čet, ki so se borile spredaj, toda cesta je bila tako za-goščena s treni in pehotnimi kolonami, da je bilo nemogoče priti naprej. Drugi dan je prišel cesar na bojišču v stik s četami, ki so odhajale na bojišče. Opazoval je z 'dveh razglednih točk potek bojev na Banj-ški planoti in na Fajtovem hribu. S cesarjem vred so opazovali Loje na Fajtovem hr'bu tudi Boroevič, načelnik generalnega štaba pl. Arz, zunanji minister Czernin in parmski princ Feliks. Proti večeru se je cesar s spremstvom v avtomobilih peljal v novi stan. Na poti so ga čete spoznale in viharno pozdravljale. Cesar je bil vidno ganjen, ko so v vseh mogočih jezikih doneli viharni pozdravi. Podrobnosti iz začetka ofenzive. Predor pri Bovcu so izvedle avstroogrske čete iz alpskih ookrajln, Bosne in Ogrske. Priprave in boji so bili v tem silno goratem ozemlju zelo težavni. Po artiljerijski pripravi se je v snežnem metežu vrgla naša pehota na Italijane, presenetila sovražnika in ga premagala v ročnem metežu. Nase čete so udrle v Bovec, spodile sovražnika z Rombona, zasedle Konfin in udrle ob Soči pri Žagi na Stol. Italijanska fronta je bila prebita na več krajih, v več odsekih so bile italijanske posadke obkoljene in ujete. haljam so popolnoma izgub'li glavo. Cele brigadne in divizijske štabe so naši zajeli. Nemške in avstrijske čete so že prvi dan prodrle v Kobarid za hrbet rtaiijanski skupini na Krnu, Na ledenih in zasneženih planotah Krna so se Italijani v začetku divje branili. Ko so pa videli, da so jim naši že za hrbtom so popust-li vse jn zbežali. Še večja zmešnjava je med Ita-Jnani nastala pri Tolminu in pri Kanalu, teli regimenti topništva in pehote so prišli v roke 'zaveznikom. Pri Kanalu in vzhodno od tam sta samo dve avstrijski diviziji ujeli 16.000 Italijanov in zaplenili 200 topov. Najvažnejši čin bojev v prosto-Iu pri Tolminu je osvojitev Kolovratske-ва pobočja. Pehotni boj je še divjal, ko ®o nekatere naše čete že obšle sovražne oostoianke; nato so Italijani popustili orambo in se spustili v divji beg. DRUGA BOJIŠČA. Francoska ofenziva pri Soissonsu j« Priborila sovražniku par kilometrov ozem-,|a- Nemci so morali popustiti oziroma razdeliti nekaj vzidanih topov, toda nadaljnje prodiranj« so potem kmalu ustavili« _ Eitka na Flanderskem Se vedno divja. Angleži in Francozi napenjajo vse moči, da bi vrgli Nemce pri Ypernu. Pretečeni teden niso dosegli nobenega uspeha. * Г , Tfedenske novice. Skrb za vojaške grobove. Dnevi 31. oktobra, 1. in 2. novembra so po celi monarhiji določeni v to, da se bo pobiralo za olepšavo in ureditev vojaških domov, ki so po vseh bojiščih. Za Kranjsko se je sestavil poseben odbor, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Častni predsedniki tega odbora so dež. predsednik grof A 11 e m s , knezo-škof dr. Anton B, Jeglič, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in župan dr, Ivan Tavčar. Za Ljubljano sta se ustanovila dva odbora in sicer pod pokroviteljstvom soproge dežel, predsednika grofice A t -t e m s ženski odsek, kateremu pripadajo gospa E 1 s n e r , gospa Š u s t e r š i č c v a, gospa dr. Tavčarjeva in gdč. W e s -s n e r ter moški odsek, kateremu predseduje župan dr, Tavčar. V Ljubljani bodo prodajali lične znake (kovinaste venčke z iglo in napisom »Vitam et uanrfuinem« — življenje in kri) ter razglednice vojaških pokopališč. Cena 20 v. za kos. Ustanova. V spomin } dr. Kreka bodo ustanovili goriški rojaki poseben zaklad za gospodarske in kulturne zadeve goriških beguncev, V ta namen se je izbral odbor petero članov: prof. Berbuč, dr. Franko, poslanec Gorjup, dr. Kobal, svečar Kopač. Spremembe. Podeljene so župnije: Ljubno na Gorenjskem g, Frančišku J u -v an, župniku pri Sv. Križu nad Jesenicami; Zlato polje g. Jožefu K r a n j c , kaplanu na Dobrovi. — Župnijo Št. Vid pri Vipavi upravlja g. svetnik G. K o 11 e r. ^ Smrt. Dne 23. oktobra jc umrl na uu-ričanih č. g. Valentin Klobus, župnik v p. L. 1911. je stopil kot župnik v Mavčičah v stalni pokoj. Rajni poljanski rojak se je odlikoval po izredni skromnosti in vnemi za delo v duhovskem poklicu. P. v m.! Bogoslovne nauke bodo nadaljevali: g. Ciril Potočnik, kaplan na Trati, v Avgu-štineju na Dunaju; g. Fr. Jaklič, kaplan v Sostrem — v Inomostu; g. Jožef Türk, sto-piški rojak, v rimskem zavodu Germaniku, ki je sedaj v Inomostu, Za pogorelce. Poslanec dr. L. Pogačnik je v državnem zboru nujno predlaga!, da se podeli pogoreitem v Gorenjem Jezeru, občina Stari trg pri Ložu, izdatna podpora. Kulturni boj. V državnem zboru na Dunaju ni majhno število poslancev, ki jim njih protikatoliško srce ne da miru, da bi pri vsaki priliki ne vrgli v zbornico kakega kulturnobojnega predloga. Svoj čas so bili zastavili orožje časopisja in svojih na-brušenih jezikov zoper katoliški zakon, potem zoper versko šolo; nedavno so si izmislili nestvor, ki so mu. dali ime »postranski zakon«, da bi si tako odprli vrata do navidez legitimnega svobodnega uživania. S takimi predlogi, ki se z njimi samo osmešijo in ogrde, pač «e ne bodo prodrli v avstrijski zbornici. — Pravkar so pa nekateri poslanci češkega agrarnega kluba z zna- nim poslancem Stanekom na čelu osinelili, da so stavili v zbornici par predlogov, ki tudi diše po kulturnem boju. Med drugim so predlagali odpravo duhovskega celibata. Že z ozirom na to, da so v »Češkem svazu« tudi poslanci katol. narodne stranke, ki so' vselej podpirali skupen nastop čeških sti-ank, je od načelnika »Sva» za« — poslanca Staneka omenjene ravnanje s'lno netaktno. Izjava. Občinski odbor v Boh. Srednji vasi, zbran v seji dne 18. oktobra t. 1. soglasno in navdušeno pozdravlja izjavo, podpisano dne 15. septembra t. 1. od presvetlega g. knezoškofa in od voditeljev slovenskih strank, v kateri se zahteva osvobo-jenje in združenje slovenskega in hrvatskega naroda v eno samostojno in neodvisno celoto pod habsburškim žezlom. Obenem pozivlje Slovensko Ljudsto Stranko, da kot najmočnejša in vodilna slovenska stranka zastavi vse svoje moči v dosego tega visokega cilja. — Ravno tako se iskreno pridružuje blagim prizadevanjem sv. očeta« da se čim preje konča strašna morija med narodi in sklene trajen, pravičen in časten mir. — Podobne izjave so sklenili občinski odbori v Št. Jerneju, Smledniku, Št. Vidu, Dragomljah, Podgorici in Vipavi. Tiskovni dom. »Katol. tiskovno društvo x za Štajersko namerava sezidati v Mariboru, na prostoru nasproti frančiškanski cerkvi Matere Milosti nov »Tiskovni dom«, ker so sedanji prostori Ciri-love tiskarne postali pretesni. Razposlalo je oklic, ki v njem prosi prostovoljnih darov za to važno kulturno središče na južnem Štajerskem. Želimo obilno blagoslove božjega. Nesreče z ročnimi granatami se neprestano množe. Dne 23. oktobra je raznesla in usmrtila ročna granata 13Ietnega fantiča Mihaela Peternelja v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Gospodar je je našel na podu, kjer so nastanjeni vojaki spali, deček se je pa z njo igral, a je to igranje plačal B smrtjo. Roparski napad. V nedeljo, 21. okt. je bil v temni noči blizu kamniške železniške postaje napaden akademični slikar g. Peter Žrnitek. Ropar ga je udaril z nekim orožjem po glavi, da se je onesvestil in prišel do zavesti šele drugi dan zjutraj; vzel mu je uro in 200 K denarja. Ukraden voz. Janezu Jenko, posestniku v Trbojah št. 75 pri Kranju, so «ne 20, oktobra »potniki« odpeljali še trden in močan kmetiški voz. Ima v sredi skrivlje-no soro in na ojesu dve verigi za prprego* Kdor kaj ve zanj, naj bo tako pošten in mu naznani, kje ga dobi. Najbrž so ga pustili kje v loški okolici. Tatvina. V Ihanu pri Kamniku je neka neznana, nemško govoreča, mlada deklica šibke postave izmaknila iz zaprtega stanovanja Katarine FiMpič 2000 K v bas kovcih po 100 in 50 K ter več" obleke. Vojaške novice. Sožalje ob smrti dr. Kreka, V imenu goriške podzveze in goriškega okrožja »Orlov« pošilja z bojne črte desetnik For» čič Angelj sledečo sožalno izjavo: . »Udarec granate strese, a mine. Bolj-kakor udarec granate me je pretreslo poročilo o dr, Krekovi smrti. Zabolelo me je v srcu, ko sem bral: Dr. Krek mrtev. Bil sem ravno v bojni črti; obrnil sem se proti Svet! Gori in zmolil očenaS za mir in pokoj njegovi duši. Pokojni nam je bil apo- i stol, učitelj, vzgojitelj; z njim smo izgubili najboljšega dobrotnika. Umrl je, a njegov duh in vnetost za slovensko ljudstvo naj ostane med nami. Večni spomin dragemu pokojniku!« (Pripis: Tu blato, dež. Danes polno italijanskih ujetnikov. Naše topništvo je strašno streljalo. Ujetniki so bili vsled tega tako preplašeni, da niso vedeli, kam bi utekli.) Cesar Karel je bil prejšnji teden na južnem Tirolskem. Obiskal je junake ob fronti in jim pripel odlikovanja, V Bocnu mu je mladina priredila presrčno ovacijo. Konje za vojaštvo ob Soči. Vrhovno armadno poveljstvo v Postojni mi je brzojavno sporočilo, da potrebujejo se 2000 (dva tisoč) čvrstih konj, ako hočejo še bolj uspešno in do konca sijajne zmage Lahe poganjati. V okrajh: Postojna, Logatec, okolica Ljubljana, Kamnik, Novo Me-»to, Kočevje, Litija in Krško bodo že te dni pri okrajnih glavarstvih posebne komisije konje nakupovale. Cene so do!očene: konji za jahanje, vprežni konji za topn'car-stvo in tren se bodo plačevali po 3000 (tri tisoč) kron, vprežni konji boljšega plemena po 4000 (štiri tisoč) kron, konji tovoi-ni in za jahanje po plan'nah po 2400 (dva tisoč štiri sto) kron in manjši vprežni konji po 2000 (dva tisoi) kron. — Da se pa ljudstvu odpomore, se bo prav kmalu v Imenovane kraje poslalo 3000 (tri tisoč) os'abelih konj za na prodaj. — Ker se^aj n~ši izredno sijajno zmagujejo in je nopol-na zmsila potrebna za skoraišnje r no podajanje in morete posestniki konj v me-novamh okrajih s prodajo konj tako zmago bolj zagotoviti. Vas tudi jaz prav nujno prosim s Ko v prihodniih dneh čujete od vojaštva razglas, da pripeljite k okrajnim glavarstvom sposobne konje na prodaj, poslušajte razg'as, premagajte se, proda;te kon;e! Čim poprej konečna, popolna zma-a, tem poprej mir in tem poprej konec težili vojaških dajatev. Vsem gospodom duhovnikom naročam, da drage volje in požrtvovalno poučite posestnike v zmislu br-zo'avke in jih nag'bate na prodajo sposobnih konj. Saj se jim bodo prav kmalu kot nadomestilo, seveda le kot slabo nadomestilo, ponudili za nakup v vojski opešani in oslabeli konji. V Ljubljani, 19. oktobra 1917, f Anton Bonaventura, škof. Dopusti. Posl. dr. Vrstovšek in Hlad-nik sta vložila interpelacijo na domobranskega ministra', naj uredi vprašanje glede dopustov črnovojnikov. Mnogo kmetov dobiva celo po ministrstvu dopust, toda komandanti jih ne odpuste. Odločno zahtevata, naj minister komandantom ukaže, naj črnovojnikov ne prikrajšujejo pri dovolienih dopustih. Vpoklic nesposobnih. V seji Lrambne-ga odseka 26. oktobra je minister za deželno brambo Iml. Сгарр izjavil: Razorava v zadnji seji brambnega odseka je poka-«i zala, da se je odredba glede vpoklica pri prebiranju nesposobnih za črnovojniško službo brez orožja često napačno umela. V izdanih navodilih je izrecno odrejeno, da se osebe, ki imajo takozvane B-napake, pa tudi tiste s C-napakami, ki za trajno preprečujejo delazmožnost, ne smejo upo-klicati. Poleg tega bodo vsi vpoklicani še enkrat komisi|'.'nelno preiskani. Popolnoma napačno je tudi mnenje, da se je mislilo na vpoklic vseh, ki so bili pri prebiranjih spoznani za nesposobne. Taka odredba je že zato nemogoča, ker so ti edini moški delavci, ki so v zaledju še na razpolago splošnemu gospodarstvu. Odpust 501etnih? Nedavno je odredil cesar, da se odpošlje letnik 1865—1866 na dopust. Vojni minister je izjavil, da bi odstavitev 70.000 mož v teh razmerah težko vplivala na armado, ker bi ne bilo nadomestila. Ogrski listi poročajo, da je dvomljivo, če se bo cesarjev milostni akt mogel trenutno izvršiti. Oprostitve črnovo'nikov bodo odslej — kakor pišejo — trojne vrste: 1. za nedoločen čas; 2. začasne; 3. s končnim rokom. a) Pri trajno oproščenih (za nedoločen čas) je besedilo ostalo, kakor doslej, b) Pri začasnih oproščencih se glasi: »Za sedaj oproščen do .... V tem slučaju se sme, preden poteče ta rok, prositi za podaljšanje. Politične oblasti smejo dovoljevati čakalno pravico 6 tednov, v izrednih slučajih pa še 4 tedne, c) Pri oprostitvah: »Oproščen s končnim rokom do.....« ni več nadaljnje oprostitve. Oproščenec mora koj prvi dan po preteku tega roka odriniti brez poziva k vojakom. Politična oblast v tem slučaju ne sme dovoljevati čakalne pravice, četudi bi se bila navzlic temu določilu vložila prošnja za izjemno podaljšanje. V vojno službo je poklican č. g. J. Gnidovec, kaplan v Ribnici. — Vojni kurat Franc Zagoršak je dobil v priznanje zaslug viteški križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo. Prošnja. Novi polkovni poveljn k 17. pp., podpolkovnik Metnitz, je odredil, da si mora vsaka stotnija naročiti nekaj časopisov in kupiti eno harmoniko ali kaj podobnega za razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Zato se obrača naš Vide Ambro-žič do dobrih src v domovini, če bi holel kdo proti primerni odškodnini odstopiti našemu oddelku čeprav že rabljeno har-mon'ko ali kakšno drugo godalo. Ponudbe: Poveljstvu »Sup. odd.« pp. 17, Judenburg. Ne plašitil tako kliče starejšim vojakom v pismu do »Domoljuba« mlad gorenjski korenjak, ki je prestal 11. soško bitko. »Ko smo se od kadra podali na bo-jšče, je bilo z nami tudi več starejših vojakov, ki med potjo niso drugega govorili, kakor o grozotah bitke. Nskemti tovarišu je slabo prišlo zaradi tega, jaz sem pa rekel: Več se mi ne more pripetiti kakor smrt. No, sedaj smo pa že vse preizkusili. Pokalo je, da so se nam srajce tresle v kaverni od zračnega pritiska, pa smo še čvrsti. Parkrat nam je Italijan kavo natrosil in na drobil, a ne s kruhom, marveč s prstjo. Mene je tudi ranil s kamnom, a le za par dni. Zdaj sem pa čisto zadovoljen tukaj. Najlepše pozdrave pošilja z južnega bojišča Gorenje — ki je rad v senc'! Padel je vzoren mladenič Janez Lo-trič iz Lipnice nad Podnartom dne 10. oktobra 1917 na Campogioleti-Asiago, zadet od laške »čim-bum«,krogle. — V Galiciji je umrl vojak Jošho Škrlj (Lože pri Ц, Bistrici), star 20 leti Njegov brat Janez je pa pokopan na Ogrskem. P. v m.! 1300 ujetih italijanskih častnikov so pripeljali v Ljubljano. Odlikovanje. Topničar Jožef Pečnilč je dobil bronasto kolajno in Karlov četni križec. Oslepeli vojaki bodo mogli dobiti zla-to hrabrostno svetinjo, Tako je odločilo vojno ministrstvo, Na romunskem boj'šču je padel junaške smrti (9. avgusta) 191etni Anton Gru-detj, doma iz Spod. Slivnice, župnije ko-panjske pri Grosupljem. Pokojni je bil dober mladenič, poštenega življenja, priljubljen tovarišem in vojakom. Par dni poprej je še pisal staršem na dom. Bodi mu lahka tuja, zemlja! PogreSa se Jožef Murn, strelec cesarskega lovskega polka št, 5. Poizveduje in stroške plača njegova žena A. Murn, Kal, n. Dobrnič na Dolenjskem. Nočna straža v zakopih, Butkovfč Joško (sedaj v boln šnici) je poslal uredništvu kot spomin na bivanje ob Soči ročno risano razgledn'co, ki predečuje vojaka z masko zoper pline — na straži. V zraku plavajo in napadajo letalci. — Razglednica ie dobila časten prostor med drugimi vojnimi spo">'ni v izložbenem oknu Katr,:ske Ms'-arne. Plen ob zn».a?aH pri Ri<>i. Ves plen povodom napredovanja v Riškem zalivu znaša 20.130 tre'nikov, nad 100 topov, med njimi 47 težkih ladjinih tooov, nekaj revol-verskih topov, 150 strojnih pušk in mctal-cev min nad 1200 vozil, do 2000 konj, 50 avtomob'lov, 10 letal, 3 državne blagajne s 365.000 rtiblji, velike zaloge prtljage in vojnega blaga, Razne novice. Srečen vojak:. Praporščak Karel Š>nid! (Schmidt), ki služi pri nekem artiljerijskem oddelku v Savinjski dolini, je kuoil pri celjski podružnici Ljubljanske kreditne banke srečko razredne loterije. Zadel je glavni dobitek 100.000 K. Nevarno! Italijani mečejo v zročnm bojih na naše letalce pločevinaste škatlice, ki so napolnjene s fosforjem. Ob bojnin črtah leže take priprave, ki niso ^ eksplodirale, zato jih ni varno odpirati. V Batuiah so našli dečki tako orožje ^ škatljico, jo hoteli odpreti, a je eksplodirala in poškropila s fosforjem dva dečka, ki-sta nato v bolnišnici umrla. Tudi v Vatikanu kruh na karte. v Vat'kanu so za 600 ondotnih stanoval«* ustanovili lastno pekarno ter vpeljali karte za živila. ,. Nesreča na morju. Blizu otoka Cejl°; na se je potopil velik angleški transportni parnik, ki je vozil kitajske delavce n» Francosko. Od 3500 mož je bilo rešenih >• malo. * Oblak se je utrgal nad Mesino v Siciliji. Voda je preplavila mesto in okolico. Porušenih je mnogo hiš, mrtvih 11 oseb, sadovnjaki in pomarančni vrtovi so uničeni in zaliti z blatom. Dopisi. Iz Šmibela pri Nadanjem selu se porota, da jc ondotno županstvo nabralo pri razdelitvi podpor za preživlianje 60 K za pogorelce na Koroški Beli. Bog plačaj darovalceml Dolen.e Retje. V Hlebčevem pri Laščah je umrl pri svoji hčeri Franc Tomšič, lastnik Levstikove rojstn» hiše v Dol. Retjah. Imel jo je deloma prazno. Pri svoji posebni hiši je pa redil velike voli in bil najboljši enoročni »bičpokar« na Kranjskem. — Levstikova rojstna hiša ima zdaj že četrtega gospodarja. Tomaj, Z drevesa je padel 601etni begunec Jožef Pahor, doma h. Cupnije Temnica, ko je klatil kostanj; reivež je bil v eni uri mrtev. Žalostna smrt slovenskega begunca. — Stanje prebivalstva je trpko. Paša, sadje, poljski pridelki so in morajo biti za vojake. Odškodnine si ne moremo vselej preskrbeti; le redkokdaj dobi kateri kaj. Za škodo, ki smo jo imeli po lanski zimi pri vinogradih, nismo dobili še nič. Kje pa so vendar naši kraški poslanci — deželni in državni? Kje goriški deželni odbor? Kai dein za ljudstvo? Od j njih se nič ne sliši tako kakor od kranjskih. — | Tudi mi se zavedamo velike izgube ki nas je za- I dela s smrtjo dr. Kreka. Naj bi sc njegov duh razplamenel v vsem slovcnskerr ljudstvu. (O eksploziji bi oblast črtala, zato smo izpustili. — Deželni odbor goriški posluje na Dunaju. Pišite deželnemu glavar.u dr. Faidutti-ju. Abgeordnetenhaus, Wien. — Op. ured.) Gospodarske stvari, Gospodarski in tržni pregled. Velikanska pitališča na Ogrskem. Naša vlada skuša dobiti kaj več debelih prešičev in masti iz Ogrske. Minister za prehrano gm. Höfer je povedal, da dajo Madžari na mesec 1200 prešičev, ki se razde-1 jo po avstrijskih deželah, ter 90 vagonov masti, špeha in klobas. Govedi dajo na mesec 4000 glav, ki so res prvovrstne živali in jih plačajo 5 do 6 K 1 kg žive teže. Avstrijska vlada pita zdaj 10.000 svojih prešičev v Nagyteteny. pri Budimpešti, pa jih pridene kmalu še lO.OCO. V Slavoniji bodo pa redili 10.000 prešičev z želodom, da jih po dozorelosti postavijo v pitališča. Kaj pa je to Nagyteteny, da more izpitati toliko prešičev? To je moderno pitališče blizu Budimpešte, kjer so razni podjetniki pod zaščito ogrske vlade napravili velik zavod; tu se more pitati na tisoče prešičev. Do leta 1895. je bilo največje ogrsko pitališče v Steinbrucku v Budimpešti. Ko jim je kuga končala skoro vse živali, so že takrat mislili pitališče na deželo prestaviti. Odlašali so in odlašali, dokler ni leta 1912. mesto sklenilo, da mora pitališče na vsak način ven, ker zmanjkuje prostora in se ne spodobi za tako mesto imeti v sredi ščetince, čeprav so njih meso in mast vedno radi imeli. Osnovala se je akcijska družba s kapitalom 4.5 milj. K, ki je kupila 16 km od mesta, 80 oralov sveta zraven Donave, Vlada jim je pomagala, da'so napravili zvezo z železnico na vse strani, Delali so vse drugače s podjetjem, kakor 8e pri nas navadno dela, ko vse take za- druge občutijo le polena. Napravili so velike oddelke, za 1000 prešičev enega, in ga obdali z visokim zidom. Pitali so skoro s samo turšico, za katero so napravili velikanske prostore za shrambo. To poslopje je visoko 37 m. Ker je pitališče tako uravnano, da vsak gospodar postavi noter svoje prešiče, preskrbi svojo krmo in plača le upravne sroške, imajo v tej shrambi za vsakega posebno kaščo, ki je visoka do 20 metrov in sprejme lahko 18 do 20 vagonov žita. Krmijo s koruzo in ječmenom. Žito drobijo mlini, ki smeljejo na dan 2000 q, 20 vagonov žita. Če se mokro žito pripelje, se ; silo lahko dobro posuši, ker imajo tudi za to posebne priprave. Letos so napravo tako razširili, da bo le na5a vla^a imela notri 30.000 živali. Ogri bodf> pa dali za to potrebno koruzo. Zdaj st jo tudi pojasnilo, zakaj lani ni bilo mogoč? skoro nobenega ječmena dobiti iz Ogrsk". Ogrski ječmen in turšico so porabili bolj na skrivaj za prešiče, ker so tako več zaslužili. Prodajali so zdaj razni špekulant", ne oni veliki gospodje, ki so imeli prešiče v tem zavodu, svinjsko mast po 26 do 32 K 1 kg. Če so prodali špeh, so večkrat veliko prenizko zaračunali težo, da jf bilo več masti za plačati. Pri nasoljenem špehu ie bilo večkrat skoro tretji del soli. Iz tega pital'šča so pa večinoma pošiljali prešiče raznim mestnim upravam. Ogri uvidijo, da je tako postopanje res oderuško. Izgovarjajo se, da ravno tako delajo z njimi naši tovarnarji. Na Ogrskem je malo tovarn. Več'noma dobijo od nas razne železne izdelke, blado za obleko, petrolej, premog, veliko sladkorja in drugih potrebščin. Naši poslanci so dejali, da ne bi Mažarom dali več petroleja, premoga in drugih izdelkov, če nam ne bodo dajali več živine in cenejše masti. Minister je na zelo pametno tako-le razsodil: »Mi pritisnemo na naše tovarne, da ne bodo predrago računale, Ogri pa na svnje oderuhe z živino in mastjo, pa bo obema prav«. To bi bilo res pametno, če se bo le zgodilo. Na Ogrskem so zaoazili, da se ;e pokvarilo prav veliko masti in špeha. V mnogih slučajih so dokazali, da so posodo nalašč polili s kako esenco in tako blago pokvarili. Tovarne za milo so tako pokvarjeno mast veliko boljše plačale, kakor trgovci najboliši špeh. Saj se 12 dkg nvla proda za 10 K. 1 kg masti vrže potem 50 kron. Vinski davek. Prav težko bo za naše ljudi, če se vpelje od vlade nameravani vinski davek. Od vsakega litra bo moral vsak, ki ga je prideial ali kupil, če davok še ni bil plačan, plačati 32 vin. davka. Ta davek bi morali plačati od vsega v'na, ki se doma porabi. Od sadjevca se bi zahtevalo 8 vin. od litra. Petijot, delavsko vino, hi bilo prosto. Minister upa od tega davka 98 mi'ijonov kron novih državn h dohodkov. Ker vino pridelujejo skoro le v južnih deželah, pridelek Nižje Avstrije in Češke ni posebno znaten, bi morale ta davek plačati naibolj revne dežele: Dalmacija, Istra, Goriška, Tirolska, Kranjska in štajerska. Davek si najbrž tudi pozneje ne bo opustil. Vinogradnikom preti velika nevarnost. Zganite se in pošlji t te svoje pomisleke in ugovore poslancem. Razno. Na Nemškem se zelo pritožujejo, kako jih centrale odirajo. Če je kdo pridelal lastni ječmen in dobil od centrale dovoljenje, da ga sme za pivo porabiti, mora dati centrali za vsakih 100 kg ječmena 12 mark zaslužka. Pomanjkanje mleka postaja vedno hujše. Na Dunaju skoro ni mogoče za zdrave, odraščene ljudi mleka dobiti. Poprej ga je prišlo na dom po 800.000 litrov, zdaj le 200.000 litrov. Kaj bo šele pozimi? — R e p a se je pri nas plačevala 60 do 85 kron za 100 kg. — Žito ima še vedno stare cene 40 K za 100 kg. — Čujemo, da se bo letos tudi proso štelo med tisto množino žita, kolikor ga sme porabiti ena oseba. Vinogradn'stvo. Načrt o davku na vino in sadjevec je naletel med kmečkimi poslanci na močen odpor. Splošno se po-vdarja, da bi bil zakon, ako bi ga zbornica sprejela v tej obliki, katastrofa za naše vinogradništvo, ki se je v zadnjem času nekoliko opomoglo od prejšnjih slabih let. Odsek za vinstvo se je bavil s temi pomisleki in je sprejel soglasno troje predlogov poslanca Jarca. V prvem zahteva, naj se povabi k prihodnji seji poljedelski minister, ker se čuje, da kmetijsko ministrstvo ničesar ne ve o tem zakonu. Od finančnega odseka se naj dalje zahteva, da zasliši mnenje odseka za vinstvo, pred-no sklepa o zakonu. Končno se na^ zaslišijo o vplivu zakona na vinogradništvo izvedenci. Finančni odsek je ugotovil tej želji in zadeva se je s tem začasno zavlekla. Med tem so se pa na povabilo nižjeav-strijskega dež. odbornika poslanca Ma-yerja zbrali poslanci vinorodskih krajev k posvetovanju, na katerem so se soglasno izrekli proti takemu vinskemu zakonu, ker bi pomenil naravnost uničenje vinogradništva. Na predlog poslanca Jarca se je izvolila deputacija, ki pojde k ministrskemu predsedniku, h kmtijskemu in finančnemu ministru, da posreduje v tej zadevi. Izmed naših poslancev so izvoljeni v depu-tacijo: Roškar, Jarc, dr. Pogačnik, Spin-čič in Dulibič. Oddaja plemenskih bikov, merjascev in brejih svinj. »Deželno mesto za vnovče-vanje živne v Ljubljani« bo razdeljevalo konec meseca novembra plemenske bike, merjasce in breje svinje. Prošnje naj se vlagajo do 15, novembra t. 1, Oddaja divjega kostanja za krmo. Kdor želi dobiti kaj divjega kostanja za pokladanje živini, naj ga takoj naroči pri »Deželnem mestu za krmila«. Divji kostanj daje tečno krmo ne samo divjačini, ampak tudi domači živini; porabiti se da kot močna krma za konje, prešiče in goved. Močna žival ga prenese po par kilogramov na dan, prešiči in ovce pa po pol kilograma. Dobava čevljev z lesenimi podplati. Županstva, župnijski uradi, šolska vodstva in zavodi, ki so naročili potom deželnega odbora čevlje z lesenmi podplati, se obveščajo, da je izdelovanje in razpošiljanje teh čevljev ustavljeno, ker je morala tovarna zaradi pomanjkanja premoga in izurjenih delavcev začasno prenehati s tem 6* delom; kdaj se bo delo zopet pričelo, bo objavljeno v časopisju. Čevljarskih pomočnikov iščejo za neko delavnico v Ljubljani, Priglasi, ki se naj v njih navede višina zahtevane plače Jn čas morebitnega nastopa, naj še oddajo v pisarni Zavoda za pospeševanje öbrti у : Ljubljani, Dunajska cesta št, 22. Slike • kaznica, ki se ji pridene mlečna nakaznica. lz" birčnl ljudje Se raztope notri sladkorno nakaziucft po jedi al pa umliejo roke z nakaznico za e>H°. Premalo previdno. Na Dunaiu se je neka ■krbna gospodinja, ki ji ne manjka denarja, hotela iireskrbeti za negotove čase pomanjkanja. Spravila e skupaj do 2000 jajc. Toda kako jih shraniti, da il se ne pokvarila. Na misel ji pride, da ima v kopalni sobi lepo kopelnico (bano); ta bi se dala porabiti. Sklenjeno, storjeno. Kupi si najprej »garantirano.«-varnu sredstvo za konserviranje jajc. Kopelnico napolni z vodo, raztopi v nji »garantirano« sredstvo ter naloži vanjo zbirko dragocenih jajc. Nato gre marljiva gospodinja zopet na de-ielo, da bi se založila Se z drugimi živili. Ko do-»pe domov, je bila radovedna, kako je kaj z jajčno zalogo. Toda, kaj vidi?--»Garantirano« sredstvo za konserviranje jajc je razjedlo pocinjeno kopelnico, pozabilo pa na svojo pravo nalogo; morda je pa tudi ta razkroj učinkoval, da se jc garancija izkazila. Kratkomalo: s tolikim trudom ln stroški nabavljena zaloga se je v tej nesrečni kopeli docela pokvarila. Res škoda! Koliko blaga je šlo že tekom sedanje draginje in lakote vsled neprevidnosti — pa tudi skoposti in samopašnosti v niči Tat — šaljivec. Na posestvu Wilten pri Inomostu je nekdo ponoči odgnal pitanega ščetinarja. Preden se je z mastno tatvino poslovil, je nabil na vrata pri svinjaku šest nakaznic za mast. da bi tako gospodarju dal priliko, dobiti nekoliko nadomestila za ukradeno žival. Nafnovefše. Obsoško bojišče, Jugozapadno od Trbiža so zasedeni grebeni z vrhom Veliki Pal, — V Tržič (Monfalcone), Krmin so vkorakale naše čete. •— Avstrijski in za-vezni vojaki pred Vidmom. — Kraj Gemo-na, severozahodno od Čedada, zaseden. — Vojnega plena ni moč presoditi in prešteti; samo v kobaridskem kotu so zmagovalci zaplenili nad 500 težkih avtomobilov z živili, — Vplenjenih topov doslej 900, ujetnikov 130.000. Cesar Karel se je pripeljal v Gorico, Italija, Italijanski ministrski predsednik Boselli je odstopil. Ministri, ki so odstopili, so se podali v Milan, kamor je prišel tudi italijanski kralj. — Poročila o porazu so strahovito učinkovala na italijansko ljudstvo, ki je potrto, deloma razburjeno, Bogatejši prebivalci iz mest severne Italije beže v Švico, Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejetim hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka. Gle$ Inserat! Za razvedrilo. Navihan berač. Pri bogatinu dobi berač po Wjšeni moledovanju ltos kruha in ga zavije v ča->0Pis, ki je na mizi ležal. Vprašan, zakaj to dela, »dgovori: » Jaz dobro vem, da radi vidite, če f>rl-■ejo vaša dobra dela v cajtenge.« ^S* л. « Zagovoril se je. Agent; »Oče, zavarovanje zoper točo je ravnotako potrebno, kakor zoper ogenj,« — Kmet; »Ni resi Gori lahko, kadar hočemo, toča pa no gre, kadar bi kdo hotel « Odlikovanje, A.: Naš gospod učitelj je tudi dobil križ. — B,: Tako? Ali je bil na fronti ril se je oženil? Vprašanja in odgovori. O, C, F.: Naslov »Ravnateljstvo tobačne tovarne v Ljubljani«. F, R, — Kočevje: Ovira zakonu pri tej starosti je mladoletnost in vojaščina. Kdor je opravil vse tri nabore in dopolnil 24. leto, sta ti dve oviri odpravljeni. Lahko pa da oče dovoljenje pred polnoletnostjo, ista pravica velja za samostojne gospodarje, ki so že izpolnili 20. leto. Dolenjka št, 6: Blaga je manj, ker se žveplo rabi pri izdelovanju municije. Zadnji čas so pa pošiljatve zaostale vsled nujnega prometa in za-prtije po železnicah. SKRIVALNICA. Krasni gradiček na skali stoluje, močno zidovje ga krepko varuje. i K zidu prišli so sovražni vojaki; bodo-li kos tej trdnjavi prejaki? Tiho se menijo, kaj bi počeli; sluša jih stražnik v lahni odeli. Kratka slovnica ruskega jezika. Sestavil M. Hostnik. V platno broširano 1 K 20 vin. Ročni rusko-slovenski slovar. Sestavil M. Hostnik, V platno broširano 5 K. Obe knjigi ima Katoliška bukvama na razpolago; marsikdo bo segel po njih, ker se med vojsko širi zanimanje za razne slovanske jezike. Sestavljeni sta zelo temeljito, praktično pa posebno zato, ker se ozirata le bolj na razliko med ruskim in slovenskim jezikom in so v slovarju izpuščene besede, ki so v obeh jezikih enake, tudi slovnica izpušča pravila in oblike, ki so lastne obema jezikoma. Knjigi sta vsled tega tem bolj temeljiti in za Slovcnca samouka zelo porabni. Perotninar, Mesečnik za umno perot-ninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali. Urejeval A. Lehr- man. ' Y Slovensko slovstvo občutno pogreša dobrih knjig /.a razne panoge kmetijstva in gospodarstva. Naše gospodinje čutijo prav posebno potrebo po temeljiti knjigi o kurjereji, katera je dandanes zelo dobička- nosna tudi za manjša gospodinjstva. Enotne knjige vsled vladajočih razmer med vojsko ni mogoče tiskati. Mesto take knjige pa bo prav izvrstno služil list »Perotninar«, ki je izhajal v letih 1906, do 1908,, prvotno v Tržiču, pozneje pa v Ljubljani; na razpolago sta v Katoliški bukvami prva dva letnika po 2 K 70 vin., od tretjega letnika pa sedem številk za 2 K. fg LOTERIJSKE ŠTEVILKE. -1 Line, 24. oktobra: 4, 65, 62, 9, 72. Trst, 27. oktobra: 17, 44, 48, 85, 7, Nasproti glavne pošte v Ljubljani 15 kupiš po ceni in dobro zlatnino, dobroidoče Švicarske ure, uhane, prstane, svetinjce i. t. d. Velika zaloga briljantov. Kupim, ali Lastnik tvrdke: vzamem v m . zameno РГ. Clldeit 58П staro zlato. jiamo v Šelenburgovi ulici Krmila manjka! Zato so uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živila, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj so primeža 2 krat na teden krmi, ona pest polna Montin-" to Je dl'. P1- Trnköczy-a redilnl prašek. „ffliMIII Paket velja 1 K, 5 paketov 6 K, poštnino prosto. 5 paketov zadostuje za 9 mesece za enega vola, kravo, aH prašiča, da se zredV. Glavna zaloga: lekarna Trnköczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin jo bil odlikovan z najviäjiml kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". SI ki imajo znanje v krogih vcle-tržcev, rokodclccv, tovarnarjev, špediterjev, rokodelskih društev sprejemajo ec proti proviziji. Ponudbe pod šifro „Značnjr Pr(jem" na inseratno pisarno« raga II., Havličkovo nam. 10., Agitirajte za .Domoljuba', Hi»i»it«4i»iiniiw Mmm (tfruh) iz papirja pisano ln gladko, papirnato Spago, cokle ln železne ln usnjate SCltnlke za podplate razpošilja na debelo in drobno po najnižji ceni veletrgovina R. STERMECKI, Celje. Vzorci in cenik se letos ne razpošiljajo. ..........................н,1П™1мнжн'|ТГшп|.........i I m ll< lili i иТГШ 4* 2770 t U 341/17/7 11 Imenu Njegovega Veličanstva Cesarje! C. kr. okrajno sodišče v Litiji je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva opravitelja Petra Jereba, obtoženca Valentina Mofijnikar, o obtožbi, katero je dvignil, javni obtožitelj zoper Valentina Močil nikar ja, roj. 13. Februarja 1H64, v Lebeku, prist, v Vače, posestnika in mlinarja v Lebeku št. 13. nekaznovan, zaradi prestopka po §20/1 in 32/2 ces. nar. in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje ob-(tolženi razs. tako:I. Obdolženi Valentin Močilnl-liar je kriv prestopka diaženja po g tO.1 ces. nar. z dne 24/3. 1917, št. 131 d. z. storjenega s tem, da leto pri raznih prilikah v Lebeku lziabliajoč izredno razmero povzročeno po vomem stanju, prodajal moko: Karolini Arčon 3 firkle za 4 K 80 h, Janezu 1'orenti 3)4. 17. 5 kg bole moke po 1 K 40 h, zmesne 4 kg po 1 K Jožefi Grilc, /21. moko za 4 K in s tem zahteval za potrebščine očitno čezmerno ceno in se obsodi po tj : 0/1 nav. naredbo z uporabo § 2(10 1) k. z. v 4 dni zapoia poostrenega z 2 temnicami, dalje na 80 K denarno kazni, za slučaj neizterljivosti v na-daijnih 8 dni zapora in po g 38У k p. r. v povračilo kazenskih stroškov. Ta obsodba se po pravomočnosti na streško obdolženca enkrat objavi v Domoljubu. Litija, dne 6. oktobra 1917. Vlaso Slagolič m. p. Dr. Močnik ni. p. Ker se jo nekdo dovolil raztrositi na deželi neresnično vest, da sem opu-istil svojo trgovino z vegetabilijami, naznanjam, da slej kakor prej — uže 37. leto nepretrgoma — kupujem in sem, ker so gospodje Leuz, Kordin in Perdan umrli, sedaj najstarejši trgovec z gobami na Kranjskem. Plačujem gobo vedno vsaj toliko, kakor vsakdo drugi. Obenem naznanjam, da imam že 14 let v najemu prejemanje sadeža vseh kostanjevih dreves, rastočih ob javnih potili, drevoredih, na sejmišču in drugih mestnih nasadih v okrožju mestne občine ljubljanske in sem vsled objavljenega razglasa mestnega magistrata ljubljanskega z dne 9. okiobra 1917, št. 14290 edinipooblaščenecza prevzemanje ta v okrožju mestne občine ljubljanske. Kupim vsako, tudi največjo, če tudi nad 100 vagonov znašajočo množino, in plačam za prvovrstno suho blago in sicer divji kostanj po K 30,— in želod po K 70.— za 100 kg, postavljeno v vagon na železnični postaji. Kdor bi se branil kostanj in želod oddali, zapade prisilni oddaji tega sadeža za znatno nižjo ceno. Vrliu tega se kaznujejo prestopki vsled ministrske odredbe z dne 12. sept. 1917, št. 378 drž. zak. z denarno globo do K 20.000. —, oziroma z zaporom do 0 mesecev. M. H. Roferttiäim, trgovec z gobami, kostanjem, žirom, želodom, raznimi medicinskimi zelišči, cvetjem, lubjem, koreninami itd. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 28. Zavarovanje na P C. kr. avstrijski Mied za vdove in sirote zavarovalni oddelek deželna poslovalnica v iluuijenl, Franca Jožefa nMjel. bodo sprejemal na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico AVSTR. FEMKS na Dunaju zavarovanja Ml na sedmo vojno posojilo, in sicer pod najugodnejšimi pogoji Vpeljejo sc novi načini zavarovanja. Talco zavarovanje olajša vsakomur zajetje vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Pojasnila dajejo tudi naše poslovalnice v vseb političnih okiajlb. 100 litrov zdravo čomaee pijačo osvežujočo, dobre in 2cjo gaseče si In h ko vsak sam priredi /. malimi stroški V zalogi so snovi ia: ananas, labolčnik, grenndine, maiinovec, poprovi^ meta, muškatelec. pomeruuönik, dišeča por-la višnjevec. Skaziti se no more. Ta domača pijača so lah kopijo poleti hladna I ozimi tudi vroča namesto rum« a!i žganja Snoviz natanč. navodilom stanejo K 12* Iran. po povzetju JAN СШ01ДСК drožerija pri angelu, BRNO 641 Morava. R0CNI MLINI za ZDROB in MOKO! Cena 155 kron Mlin se razpošilja opremljen z utežnim kolesom, lakiranim vsipalnikom in sestavljen kakor je razvidno na sJiki, Cena je danes mlinu v tovarni K 155'— proti plačilu v naprej brez odbitka; zavijanje in poštnina se računi separatno. Mlin melje troje vrst izdelka, debeli ^drob, fini zdrob in fino moko, in zmeljo v uri do 20 kg pridelka. Mlin se razpošilja po pošti in se nabavlja pri: D. STUfiBr/, Dunaj 16. Dez. Höhnegasse 4. У (Dopisuje se slovensko.) 600 kron v zlatu c-o iio odstrani hroma Grolich / zraven spadajoeim i ralnim pia&kom vso solnčuo pog-e, maroge, solnčne opekline, op,reo, obrazno rdoelco itd. in ne ohrani kožo mln'lostne hvožo m nežno. Ona E 0 66 н poštnino vred. .'i poreijo stanejo K 17'- , (J norčij K 32*50. Vse broz kakih asJcv za naročila JAN GROI.IGH, drožerija pri annelu, Črno 641, Morava. lišajij gar e, pege Dijamanti za rezanje stekla za steklarje in domafto rabo. Dijamanto za steklaijo morem dobaviti sedaj le št. 4 poK 11*70. in št. 5>/ј po K 16'-, koi jo dovoz prekinjen in so moro surovo blago dobiti lo težko in i>o visokih couati* l'ov/.otjo 85 vinar. več. Za reolno in solidno blago inmči JAN GROLICH, dro žerija pri angelu, BRNO 641 Morava. EVorrovJifftflfl 10 sredstvo zn pomiaienjo rrarayuoi ]ftfl, rdeče, svetlo in ivo Jase in brado za trajno temno pobarva. i stoki01.ica s poštnino vred K 2*70. Rydyol bleda lioa. Učinek jo čudovit. 1 steklenica s poštnino vred Iv 2 45. J'ovzetjo 85 vinar. več. Naslov иа naročila S JAN FRÖLICH, drožerija pri angelu, Brno G41, Morava. am® pn morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posušene Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite so zaupno name. Nikomur ne bodo žal. FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki. in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Parstol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50, dvojno-velik lonček K 6'—. Dalje Paralol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-60. Oboje so tlobivn po povzetja ali predplačilu pri tvril It i Lekarja M. Kleina Paratol-Wcrkc, Budapest VII-10. Rözsa ut, 21. ' Ertlnl slovenski zavod b:rez tujega kapitala jo: H10 fVZAJEM^ft ZAVAROVALNICA i «« s. proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov? s Ljubljana, Dunajska eesta 1.7, Lijubljana. Zavarovanja sprojema proti požarnim škodam s I. raznovrstne izdelane sta\be, lu.koi tudi stavbe mod časom zgradbo, 2, veo premično blago, mobilijc, pol'sk« orodje, strojo, živino, zvonovo in enako, 3. vse poljsko j ri-delke, žita in krmo, 4, zvonove proti prclcmtt, 6 sj rojema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetje, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno nižjoavstriisko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnlne, ki so znašalo 1. 1012 K C73.36C-17, so poskočilo konccm L 1ÖI3 na K 736.147*17. Tedaj, čimveejo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo raetol zaklad. Ponudbe In pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjerišlvo v Celju in na Froseku, kakor tudi po vseh tarok nastavljeni poverjeniki. Ceno priniorno. bitra cenitev in takojšnje izplaöilo. i • e ИШМШВНЈЛИИШ:* ii;:iH:w.."i'iii:ii:niB5Jtt|!a:,:mit:; M1 ° i 3 ! Vsi sveti Verne duše ' 31. ofctob. do 2. novembr. DAN GROBOV UMOV someSCknii S pominlajte se na bojiščih pokopanih Junakovi Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Glavna poslovalnica Dunaj IX. Con.siusgasse 10. Telet. 23.11b - 21.820. Konto pošt. hran. 157.270. oooo Edino dobri In solidni stroti so sann „Gritzner" in „Jlfrana" Prednosti krogljičeii tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiši. Edina tovar. zaloga šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu (ranč. mostu, 3. liiža za vodo. Wlctna earuncua. 'TKBffi Ustanovi jeno 1.1893. Vzajemno potfporno društvo v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke, i*-- Vračajo se posojila v 7 V2, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 >/<% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. orno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, praxno vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANIČ, Ljubljana, Wollova ulica 12. в^шинп^^шка i! ISfn ie mm te, pesi Hite naroEaiino 9! ШЈИЈВЈРДДИДМЈ Ш! S* ■. IÜ1 lODfO vsak občuduje in zaželi, kajti ona je Mflfl'Ä SM® lirSfSlSß Razpošilja 8eÄÖ'u zamenjam l/elika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril ild. v velikem katerega zahtevajle zastonj in poštnine prosto. St. 99410 kovinasta anker Roskopf ura...... . K 12-40 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 16'20 > 99865 kovinasta verižica K Г60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 3-40 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 Ustna znamka „IKO" svetovtioznana. Svetovna razpošiljalnica Nobene podružnice. Svetovr.oznana radi razpošiljanja dobrih ur. Lastna protolcolirana tovarna ur v Sv!c,"," ЧЕУ S m i £1 M9 Nobene podružnice. regfsircuana zadruga z neomelenta zaisszo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do I. ure in jih obrestuje po Raz er dni zaSsšasli zwaäajo okroglo e n вијНјви Езгин. — Stan fe hranlinih »log je №o kss!ir.^B?s l&ia tSlG okroglo 7Љ «ПЗВГШвО §ЈГ®И. mm ШШШШШх^ i>obn brivski in lasestrižni aparati l. e britev iz srebro-,clt!o K »V«., 'i, 5 varnostni brivski a, aratl, poniki. K 3, ">; zn ,Pcr-iekt* s o rezil' K 16; 30; dvorez. res rezila tucal K 5. b. l.nJ.-se-sftrižn.. K H I-Zamena dovo c a abdaiar naza-.P »-Silin oooovzetiuall predolaCliu c.inkr. dvom» založ. JRN KONR Äü, izvoz-n • tvrdka Brüx St. 17 l.ČeSko 42 8 vinarjev (za 1 dopis, j Vas urune glavni ceni U, ki so dopoft* no na isahtevo brezplačno. Prva iov?rna ur Jan Konrad ■»■ c. in nr.tivcr. zal. BrCx 1554 (Češke.) N'ikel nli jekl. uro na sidro K. t» 7•-. 8 - Vojno-bpomin. nikln. ali lofcl. aro K 11 1?-; аппаипо radii uro iz niklja nli loklaK 12. Masiv, srebrne Roskopt remont nro e sidr. K lw-, 20 - Mudil k o stenske ure v voiihi izberi po ni/.kib cenah. U letno pismeno jamstvo. - Posilpi po povzetju Znm. dovolj, nli donarnazap K 3-90 Nase Čudovito ročno Silo za Slvanie Siva trko naglo preSivnt* vbode kot Šivalni strni. - Nai-večia izimidbn. s katero more vsak sam krpati in Šivati usnie. raztrgane f evlje, k< nisko o remo, kožuhov:nlatilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintncr Dunaj Ш., Neuüngg. 26-L, izdaja konzorcij „Domoljuba". Ttekela Katoliäku tiskarna: Odgovorni urednik Jožel Gostiačar, državni poslanec. Kupi sa vsako, tudi najmanjša, množina dobro odhrušek posušenih LPl U OfkU V in jabolk, po 2 K lig in dobro posušene, stiužne, od lirušek in jabolk presenitie po SO K za 100 kg. Tvrilka Frar.c Kos, J.f.i Aiisns, Sočna u3. 7. Utoge u „I ztiska pesoištRšci" so ro-počnotRS uare o tsstoiene, ^ег tsosss-{ffntca ifaje cen&r na narna рвЕЕ5(са na deieli in u nresfii!?. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kiedit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353