58. številka.                             Ljubljana, v soboto 10. marca.                      XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po   po 5 ti prejeman za  avstro-ogerske  dežele za vee leto 15 gld.,  za pol leta 8 gld.,   za Cetrt leta 4 gld., sa jeden mesec  1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane   brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld.,   za Cetrt leta 3 gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld.  10 kr.    Za poSiljanje na dom vafiuna se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje   dežele toliko veC,   kakor po&tnina znaSa.
Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rok opisi ee ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Rudolfa Kirbiša hi&i, ,,Gledali&ka stolba".
Dp ravniStvu naj se blagovolijo pofliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Cesar Viljem.
Ne da se tajiti, da ima pokojni cesar velike zasluge za nemški narod. Pod njegovo vlado doseglo se je zjedinenje Nemčije in dosegel je nemški narod tako veljavo, kakor je oikdar ni imel poprej, ćelo v srednjem veku ne, ko se je večji del zgodovine sukal okrog nemškega cesarja in okrog papeža. Res da ni vse to zasluga pokojnega cesarja, mnogo sto-rili so drugi, poleg tega se pa mora reci, da je bila Nemcem baš v drugi polovici tega stoletja posebno sreća mila.
Včeraj smo bili ob kratkem omenili glavne crtice iz življenja viaokega pokojnika in danes moramo še nekaj pristaviti, če tuđi se ne moremo s to zadevo tako obširno baviti, kakor se večji listi, zlasti nemški, ker nam primanjkuje prostora in pa ker stvar za nas nema tolike važnosti, kakor za nemški narod.
Viljem I. (Friderik Ludovik) bil je rojen 22. marca 1797. v Đerolinu in je drugi sin piuakega kralja Viljema in kraljice Louse, princesinje Mecklen-burg- Streliške. Isti Čas bila je pruska država jako v slabem stanji, jako zadolžena, narod bil je neza-dovoljen. Otročja leta cesar ja Viljema so tesno združena s tedanjo žalostno zgodovino pruske države Kakor smo že včeraj omenili je jako mlad ustopil v vojsko ter je hitro napredoval. V boji je bil prvi pot 29. januvarja 1814. pri Bonnieru in istega leta 27. februvarja dobil je za svojo neustrašljivost ruski red sv. Jurija in pruski železni križ. 31. marca 1814. in 13. julija 1815. je i zrnagovitimi zaveznimi če-tami šel v Pariz.
Njegovi vzgojitelji so seveda gledali, da se posebno izobraži v vojaških zadevah. Princ se je pa tuđi jako zanimal za vojski ne zadeve in je zgodaj začel udeleževati se raznih posvetovanj v vojnem ministerstvu. 11. junija 1829. poročil se je a Saksonsko-Weimersko princesinjo Avgusto, rojeno 30. septembra 1811- 1. Po smrti svojega oteta dobil je naslov „princ pruski*, ker njegov brat ni imel otrok, ter bi on imel prevzeti prusko krono, ko bi kralj umri.
L. 1848 je kot prv: član državnoga minister-stva podpisal ustavni patent, a zabteval je, da se upor, ki je tedaj bil v Berolinu z vojaško silo   za-
tre. Zaradi tega ga je uarod imel za reakcijonarca in ministri so mu svetovali, da bi šel za nekaj me-secev na potovanje. Šel je v London, kjer se je seznanil a prvimi angleškirni državniki. L. 1849 je bil poveljnik vojBke v Badenu in Palaciji ter je zatrl v kratkem ustanek, na kar jih je bilo veliko uBmrtenih. Naslednja leta si je pa vedel pridobiti popularnost in so zlasti liberalci z veseljem pozdravili vest, da je prevzel regentstvo, ko je zbolel njegov brat.
L. 185U se ni hotel kot regent odločiti niti za Avstrijo niti za Francijo. Sledoja mu je obetala razne ugodnosti, pa vender ni hotel zvezati se ž njo, Avstriji je pa bil objavil, da prevzame posre dovanje, če se mu da glavno poveljstvo nad vso nemško vojsko ter da bode smel neomejeuo razpo-lagati ž njo. Avstrija je pa na to ponudbo odgovorila s tem, da je sklonila s Francozi  mir.
Prihodnje leto je skušal doseći revizijo zvezne ustave v korist Prusije in je zlasti delal na to rta shodu raznih nemških knezov v Baden-Badenu. K temu shodu je prišel tuđi Napoleon, ki je razkri-val nove zavojevalne predloge. Iz pogovora z Na-poleonom, ae je princ preveril, da treba gledati na zboljsanje vojske. Reformo vojske je pa posebno oviral parlament, ki ni maral dovoljevati sredstev. Ta čas je umri kralj in Viljem je postal kralj pruski. Ministerstva so se ineujala, ker je vsako imelo ovire, s parlamentom.
Ko so kralju označili Bismarcka, ki je tedaj bil poslanik v Peterburgu, kot moža, ki bode lahko mojstroval parlament, mu je kralj izročil vlado 3. septembra, s prva začasno potetn pa definitivno in sedaj se še le prav za prav zaćenjaju slavni dnevi za Nemce. Prišlo je do vojne z Dansko za Šlezvik-Holstein, kar je dalo povod vojni z Avstrijo. Za poBlednjo vojno se je kralj le nerad odločil, prav za prav ga je prisilil le Bismarck. Po zmagi proti Avstriji sklenila se je severno-nemška zveza in kmalu so se sklenile še zvezne pogodbe z južnonemškimi državami.
A potem so postajale razmere s Francijo vedno bolj napete, sprva zaradi Luksenburškega vprašanja, pozneje pa zarad druzih zadev. V Juliji 1870. leta začela se je vojna. Po zmagi Nemcev, ki so dobili dve pokrajini in pet milijard, se je osnovalo nemško cesarstvo.
Vsa skrb nemškega cesarja in države je od-slej merila je ie na to, kako bi si obvarovali to, kar so pridobili. Sklepali so razne zveze, pomno-ževali vojsko in delal i zakoni za ohranjenje no-tranjega reda. In res se je posrećilo Viljemu I., da do njegove smrti države ni zadel noben hud udarec; če tuđi v notranjem narod ni prav zadovoljen, kar dokazuje to, da treba vedno izjemnih zakonov. Za-znamovati pa imamo tuđi već napadov na pokoj* nikovo Življenje, katerim se je pa bolj ali manj srečno izognil. Tako 12. junija 1849, 14. julija 1861,  11. maja  1878 in 2. junija istega leta.
Največje skrbi je pa staremu vladarju naprav-Ijala bolezen v njegovi rodbini. Cesarjevič je ne-varno bolan, pa tuđi več druzih rodbinskih članov. Sodi se, da so baš te nezgode pospešile katastrofo. Kake posledice bode pa imela smrt cesarja Viljema? Do sedaj se je splošno govorilo, da dokler živi stari nemški cesar, ne bode vojne, zmatrali so ga za nekako jamstvo evropskega mini. Zlasti na odnosa je z Rusijo je on močno uplival. Iluski car že baš zaradi njega ni maral spreti se z NeinĆijo. Sedaj Be pa utegnejo razmere mej Nemčijo iu Ru-sijo pooštriti, če tuđi se buje vojne ni bati, kakor trdijo nemški listi.
Na Francoskem ni smrt cesarja Viljeroa vzbu-dila nikake radosti. Javno mnenje je jako ravnodušno proti temu dogodku. Većina listov misli, da se bode obranil mir, če bode kaj časa inogei vladati Friderik I., da je pa raogoče, da Bismarck pregovori Viljema II., da začne vojno s Francijo. Že iz pobitosti, ki je zavladala mej Nemci, pa smetno sklepati, da je smrt ce&arjeva /,anje hud udarec. in bode mnogo škodovala njih veljavv iu mogočnosti. Pod njegovo vlado je Nemčija zasegla vrhunec slave, a sedaj pa utegne začeti teraneti njena zvezda.
V JJul»ljaiii 10. marca. Naposled je Turčija vender se odločila ustreži želji Rusije. Sploh se je mislilo, da bode Turčija izgovarjala se, da mora Čakati, kako se izreko Avstrija, Italija in Anglija o ruskih predlogih in sku-šala ćelo stvar zavleči^od caleudas greaecas. Mi ne vemo, kaj je TurĆijo nagnilo, da se je uakrat pre-mislila in odločila za ruski predlog. Ali je na njo uplivalo   prigovarjanje Nemčije   in Francije,   ali   se
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Celje je samo ob sebi prav prijazno mesto, leža ob Savinji uprav krasna, okolica pa mnogo-vrstna, slikovita. Življenje v tem mesteci bi ini uga-jalo, kajti po letu hladil bi se labko v tople Sa-vinje prijetnih valovib, po zimi pa bi se krepfial „Pri levu", „Pri Matbesu", „Pri elefantu", „Pri belem volu" ali v drugih jednakih zavodih, obiska-val lokalni muzej in veleslavne porotne obravnave ter poslušal pritlikavih Celjskih mogotcev domišljale govore in visokodoneče radomontade.
A pri vsej prijetnosti in naravni lepoti bi se naposled Celja vender naveličal, ker je tako malo in VBled svoje malosti tako — smešno. Kadarkoli sem Celje obiskal, spominjal sem se Napoleouovega izreka: „Od vzvišenega do snaešnega je le jeden korak", vsakikrat se pa tuđi za trdno prepričal, da so Celjski nemškutarji osodepolni ta korak že davno storili in da bode „Klein-Berlin" ob Savinji skoro tekraoval s slavnim Lembergora.
Lemberžani,   oziroma   njih  nekdanji predniki,
razveseljevali so svet s svojim neprostovoljnim hu~ morjera, bili so v tem oziru jednako plodoviti, kakor sedanji nemškutarski Celjani, katerih vaakdo misli, da je vsaj za pol Bismarcka. Malomestna ta domišljavost spelje jih mnogokrat na led, kakor zadnjič zaradi druzega  notarja v Celji.
Vest, da utegne v Celje priti notar, ki bode slovenščine zmožen, razburila je mestne očete, kakor purana rudeč robec. Nastal je velik krik in vik in vsi gospodje s pragermanskimi imeni kakor Glan-tschnigg, Rakusch Sitna, Bobisut itd. staknili so preskrbne svoje glavice skupaj in ugibali, kako pre-prečiti grozno to nevarnost. Sklenili so, da to ni-kakor ne gre in dr. Foregger skrbno pazeč na to, da se obrani poslanški svoj „refugium" v Celji, sprožil je znano interpelacijo do justičnega ministra, interpelacijo, ki ima na sebi skrajne smešnosti pečat.
V tej interpelaciji so Celjani s Foreggerjem na čelu pač podobni znani žabi, ki se je napihovala in napihovala, dokler je koža držala, naposled pa po-čila. Žaba hotela je biti tolika, kakor vol, Celjani pa toliki, kakor ves Celjski okraj. Upirajo se slovenščine zmožnemu notaiju, dusi bi vender morali znati, da notar ne   bode imenovan  samo  za musto
Celje, ampak za ves okraj, da bode torej s slovenskim prebivalstvom moral občevati slovenski in tuđi izdelavati slovenska pisma.
Notar, omejen samo na nemškutarsko klijentelo Celjsko, moral bi biti vegetarijanec, v pisarui njegovi pa bi se delale pajčevine, kakor se delajo v pisarnah znanih neraškutarskih odvetnikov v mo-gočnem, a za svojo dozdevno mogočnost veliko pre-majhnem Celji. Celjskih očetov ukrep proti drugemu slovenščine zmožnemu notarju me nikakor ni prese-netil, čudil pa sem se, da ni žive duše, ki bi za-prečila tako kozolce iu smešne kaprijole, da ni ni-kogar, ki bi vćasih tuđi Celjane „z debelim prstom potipal."
Drugod je božja in — druga previdnost vse boljše zastopana, drugod se uprav očetovski skrbi ćelo za to, da se kak zaslužen dostojanstvenik ne imenuje častnim občanom. Navajajo se in kličejo na pomoč razni potrpežljivi paragrafi, da ("loveka kar kurja polt obhuja iu si ne umeje poinac;ati clru-gače, kakor da se ravna po znanem „Die Republik mit dem GrosBherzog an der Spitze". Seveda po tem prihajajo imenovanja na dan, kakor smo bas pretekli teden jedno ćital, v katerern je nekdo prišel
je bala, da bi Rusi, ne »kušali odAkodovati se v Aziji, za zgubljeni upliv v Bolgariji, ie bi jim še vedno v Evropi metala polena pod noge, ali je pa le hotela 8 tem odkrižati sa vednega  uadlegovanja Rusije.
Nemci seveda pri tem vidijo upliv nemške diplomacije in že sklepajo, da je Rusija Bismarcku dolžna hvaležna biti, da jo je tako lojalno podpiral ter je veleposlaniku v Carigradu zaukazal, da naj podpira vse želje Rusije. Radi bi zasluge Nemčije za Rusijo kolikor se da, svetu pokazali, da bi je videli tuđi ob Nevi, ter Be torej zopet sptijaznili z Nemčijo. Res je neprijetno, da je Francija ravno tako podpirala ruske predloge, kakor Nemčija, da je torej Rusija tuđi njej hvaležnost dolžna. Pa kaj to! NemĆija je v boljših odnošajih s Turčijo in je tuđi silnejša, torej se je sultan ravnal le po njenih željah, Franci ja sama bi pa gotovo ne bila nit opravila !
Pri tem je pa še neka druga stvar, na katero Be je treba ozirati. Vse je zavisno od tega, kak uspeh bode imel korak, kateri je storila Visoka Porta. Samo z izjavo Turčije, da je Koburžan nezakoniti vladar Bolgarske, še ni nič opravljeno, če ostane v Sofiji, kakor je bil dosedaj. Će hoče Nemčija, da jej bode Rusija hvaležnost dolžna, mora storiti še potrebne daljše korake, da usiljenec ostavi deželo, katere prestol si je nezakonitim potom prisvojil. Dvomljivo je pa, da bi Nemčija storila še ta korak, ker bi potetn lahko prišla kaj navzkriž s svojima zaveznicama, z Avstrijo  in Italijo.
Kak uspeh bode pa imel ta korak Porte? To se še ne da povedati.    Iz Sofije   dosedaj še ni no bene vesti.   Najbrfc je korak Turčije vzbudil veliko presenečenje v Sofiji in tuđi nekak strah ter vl-jda sprva  niti   vedela   ni,   kaj hote   odgovoriti Turčiji. Stambulov   in   njegovi   tovariši   bodo   gotovo   delali na vse   pretege, da pregovore  kneza, da še ostane v Bolgarskej.  Tako vsaj sklepamo  iz pogovora mi-nisterskega   predsednika  Stambulova   z dopisnikom i'raneoskega lista „Figuro". Stambulov se je izjavil, da   bo   delal  vsekako   proti Husiji  z vsemi   sila mi. Ker so ruski   agenti   silili,   so  se Bolgari   ločili od Battenberga, a nikd^r   ne bode v Sofiji  vladal kak Mingrelee   ali   pa kak ČJrnogorec.    Agitacije   proti Battenberžanu je posebno pospeševala carica, ki je želela, da bi njen brat princ Waldemar postal knez bolgarski.   Ko so Holgari res izvolili princa VValde-marja, ga pa car ni hotel potrditi zaradi žaljenega samuljubja.    Tako   so   izvoliJi Koburžana,   katerega bodo   vsekako obdržali  v Bolgariji,   ko bi tuđi  sam želei oditi.  Podobno se je izjavil tuđi minister Na-čevie.    Ker   tikrat v Sofiji   neso   še vedeli,   kaj je sklenila Turčija,   tuđi  tem izjavam ne moremo pri-pisovati tolike važnosti.
Preverj ni smo sicer, da bi Stumbulovci res skuhali obdržati Koburžana v Bolgariji, a veliko vprašanje je, bi li hotel ostati. Mi smo preverjeni, da bi bil ostavil deželo, da so vse velevlasti pod-pirale ruski predlog. Ta tuđi tako bi se bil teško odločil dl je ostati v deželi, ko bi le nekatere velevlasti ga k temu indirektno ne prigovarjale. A neko izvestje iz Sofije javlja, da so zastopuiki treh velevlasti) izjavili v Sofiji, še predno je došla turska izjava, da se nikakor ne piidružijo izjavi, da je knez nezakonito prevzel prestol in tla so bodo odločno izrekle proti vsakim prisilnim naredbam.
Taka izjava pač utegne dati nemškemu princu     i nov pogum, da še ostane v deželi. Nastane  pa tuđi     1 vprašanje, kaj pa potem,   te   bi vzlic   temu ostavil     ) Koburžan Bolgarsko.    Rusi   seveda   bi   radi, da bi     s metropolit Klement prevzel vladanje.   To se je  bilo     I tuđi zgodilo, ko so bili odstranili   Battenberžana, a tedaj  se taka vlada ui mogla obdržati, kmalu jo je     ' pomela protirevolucija.       Sedaj   tuđi   še ni gotovo, da bi bile razraere dosti drugačne.    Res se je šte-vilo tistih pomnožilo, ki ?.ele sprave 2 Ru.iijo in so     ■ tedanji vladni pristaši razdeljeni v dva tabora Stam       ' bulovce, to je sedanjo vladno   stranko,   in Radosla-vovce, ki so   sedaj v opoziciji.    V   odloftilnem   trenutku bi se pa utegnili oboji sporazumeti, zlasti če bi se sestavilo regentstvo in   bi RadoBlavova pokli-cali v regentstvo.
Radoslavova stranka res sedaj napada vlado in se kaže prijazna Rusiji, to je pa le hinavščina, ker je od vlade odrinjena. Saj je bil Radoslavov zategadel odstopil, ker je bil voljen knez in se mu neso izpolnile želje, da bil postal diktator, kar je preprečil tedaj pred vsem Mutkurov. Če bi se osnovalo regentstvo, bile bi stvari tumkaj, kakor so bile pred izvolitvijo Koburžanovo.
Utegnili bi pa tuđi proglasiti republiko. Vsaj v VzhodniRumeliji, kjer je narod najbolj nezadovoljen, se mej vojsko širi republikanska propaganda. Na republiko v Bolgariji že dolgo nekateri mislijo. Govorilo se je o tem, še predno je bil voljen Koburžan. Tedaj se le zategadel ta ideja ni izvela, ker so se previdnejši bali izgubiti naklonjenost velevla-stij. Sedaj se pa ne ve, če bi zopet zmagala taka previdnost, ker ne še Bolgarom prijazne velevlasti neso drznile priznati kneza, katerega so volili. Nedavno so zaprli kacih 40 ćastnikov radi republikanske propagande.
Kaj pa, če Koburžan ostane, ali pa Če Bolgari ćelo proglase Bolgarijo za kraljestvo, kar haje že dolgo nameravajo, če je vorjeti izvestjem ruskih Hstov.    Turčija bi prav za prav morala poslati vo-
Ijake v Bolgarijo, da tako Sofijske ra/)gotce  prisili k pokorščini.    Da bi pa to storila,  pa jako dvomimo, 1 ker jo bodo od   tega   koraka   odgovarjale   Anglija, Italija in Avstrija in ker se Nemčija najbrž ne bode upala k temu  prigovarjati  Turčije.    Potem   taketn bi dosedanji ruski kovaki ne imeli drugega uspeha, kakor da je zvedela, da evropske velevlasti še neso voljue pri jenjati, da bi se bolgarsko vprašanje resilo popolnem  v ruskem  zmislu.
V resnici pa stvar ni taka. Upliv ruskih di-plomatičnih korakov kaže se že v Bolgariji. Ruski pristaši, o katorih se je mislilo, da so že popolnem izginili, začenjajo se zopet gibati. Rusiji prijazni listi začenjajo izhajati in vse kaže, da se število ruskih pristašev množi. Mnogi odločtii nasprot-niki Rusije so že prestopili k ruski stranki. Tako major Panica že propoveduje po deželi, da je jedina rešitev za Bolgare sprava z Rusijo. Nezado-voljnost s sedanjo vlado vedno narašča in bode tem večja, čim dalje ostane Koburžan v Bolgariji.
Posebno hitro bi se pa mišljenje v Bolgariji premenilo, ko bi Rusija kaj storila za makedonske Bolgare, katere zatira Turčija in jim preti nevarnost od Grške, Rusiji ni treba, da bi zahtevala, da se ta dežela pridruži Bolgariji, dosti je, če le zahteva, da se izvedejo reforme,   katere   zahteva Berolinska
jogodba za to deželo. To pa Rusija tem loSje stori, cer se strogo drži Berolinske pogodbe. S tem si bode pridobila srca bolgarskega naroda, ki bode že potem «m presekal Gordijski vozel in stvari ob Balkanib tako uredil, kakor bode ugajalo Rusiji in slovanstru.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je v XVII. seji dne 7. marca t. 1. skleailo poslati državnemu zboiu na Dunaj sleJečo peticijo. Raz-poslalo je peticijo i podružničnim načelništvom.
Visoki državni zbor! Družba sv. Cirila in Metoda, razširjena s svojimi podružnicami po vseh deželah, koder bivajo Slovenci, je pristni izraz želj in postavnih zahtev na šolskem polji, ki jih goji in za katere se pote-guje slovenski narod, odkar se veseli ustanovnega življenja. Ker ima to društvo vsled svojih pravil važni nalog: pospeševati slovensko šolstvo na ka-toliško narodni podlagi, obrača se njegovo vodstvo spoštlji vo do preslavnega državnega zbora s ponizno prošnjo:
1.  Slavnoisti naj povodom obravnav 0 šolskih zakonih   blagohotno   uvažuje    iskreno   željo in pravično zahtevo našega naroda, da se postavno   zopet upelje koutesijonalna šola, ker po našem  pre-pričanji   more   le   tako   vz^ajati   nežuo   mladino   v pravem duhu, da vzrastejo iz nje značajni katoličani, zvesti   državljani    in  vrli   domorodci.   —   Slovenci smo  pa skozi  in skozi  katolišk   narod, torej   nam naravno pristuje katoliška šola.
Ker se pa ta more uspešno razvijati le na jedino zdravi pedagogiški podlagi raaterinega jezika uljudno prosimo:
2.   naj    preslavna   zbornica   v   dotični    zakon privzame   določbo sklicujočo se na člen XIX. osnovnih državnih zakouov o splošujih državljanskih pra-vieah, ki zajamči pravico inaterinščine — tu nuše     slovenščine    v   vseh    javnih     ljudskih šolah,   koder   bivajo  Slovenci,   t. j. po  Kranjskem, Štajerskom, Koroškem in Primorskem.
V slučaji, da bivakje zad jstno število inorod-nih otrok, naj se poskrbi za doticao maijšino v po-sebnem šolskein oddelku z dotičnim materinim učtiim jezikom.
Tako bode veleslavna zbornica pripomogla, da pri nas prenebajo narodnostni prepiri, ko bode imel vsak svoje, kar mu gre po božjib in naravnih pra-vicah.
3. In ker je za razvoj slovenske literature ter inteligencijo sploh prevelike važnosti to, da se na naših srednjih učiliščih v veCji ineri kot dozdaj goji slovenščina, in dokler ni pravična zahteva slo-venskega naroda po lastnih popolnoma slovenskih gimuazijah, realkah in učiteljskih pripravnicah iz-poljnena, naj visoka zbornica blagovoli uspešno upli-vati na preslavno c. kr. naučno ministerstvo, da se v istini izvedejo vse one resolucije ticoče se naše slovenščine v šolah, kišo bile v zadnjih letih po naših slovenskih poslancih naudušeno zago-varjane in po preslavni zbornici opetovano vsprejete ; da naš narod čim preje dospe k oživanju pravic, zajamčenih mu v državnih temeljnih zakonih.
g^~ Dalje v prilogi. '^Hi
v nepričakovano družbo, kakor Savel mej   preroke, ali pa Poncij  v „Cređo".
Nepričakovana družba ne ugaja vsacemu, kajti Če se kdo tuđi piše Schwartz, se vender n. pr. mej Schwartzenbergi ne bode domaćega čutil, kakor se jaz zadnjič nesem, ko sem po naklučji zašel v Ljubljani V prečudno družbo. V znani pivnici shaja so nam-reč več gospodov, ki vsi pušijo iz ogromnih pip, ki jim kakor borabardoni vise iz ust. Oštri dim ne baš finesa tabaka pekel me je v oči in šegetal po (nosu, da sem kihajoč ostavil družbo, ki bode o kratkem omislila si še lojevih sveč in lesenih „tidibusov", pa bode podobneja pivniškim družbam iz davno preteklih časov. Tuđi takih Ijudij je treba na   tem pisauem svetu!                                    S.
Otci in sinovi.
2R.©mst:n..
Ruski   spitt&l   J.   S. Turgeužv,   pruložil   Ivan   Gurui k. (Dalje.; XXII.
Tiho, le h redka izpregovoreč nekaj neznatnih besedic, dospe)a sta naša prijatelja do Fedota. Ba-zarov ni bil popolutin zadovoljen   s saboj.   Arkadij
bil je nezadovoljen ž njim. Poleg tega čutil je v srči ono neutemeljeno žalost, ki je znana le jako mladim ljudem. Kočijaž prepregel je konje in skočivši na kozel vprašal: „Na pravo, ali na levo?"
Arkadij je zatrepetal. Cesta na pravo vodila je v mesto in od tam doinov; cesta na levo držala je k Odincovi.
Ozrl se je na Bazarova.
—  Evgenij, — vprašal ie — ali na levo? Bazarov obrnil se je proč. — Kaka neumnost
je toV dejal je.
—  Vem,   da   je neumnost,   odgovorit  je Arkadij ... A kaj to de! Ali je to prvikrat?
Bazarov potegnil si je čepico na čelo. — Kakor hočeš! rekel je kone&no.
—  Vozi na levo! zaklical je Arkadij. Tarantas zadrdral  je proti Nikolskemu.  A iz-
vedši „neumnost"    molčala   sta   prijatelja   še upor-neje nego prej  in se ćelo jezno držala.
Že po tem, kakor ja je hišnik na pragu vsprejel, mogla sta prijatelja izpozuati, da sta ravnala ne-spametno izročivši se nenadoma lotivši se ja fantaziji. Oi'ividno ja neso pričakovali. Presedela Bta dovolj dolgo in z dovolj neumniraa obrazoma v sobi
za goste. Na zadnje prišla je Odincova k njima. Pozdravila ja je z lastno jej Ijubeznivostjo, a za-[ čudila se je, da sta se tako kmalu vrnila in kolikor se je dalo sod'tti po počasnosti njenega kretanja in govorjenja, ni se tega preveč razveselila. Rekla sta, da sta se oglasila le spotoma in da se peljeta čez štiri ure naprej v mesto. Odincova je le lahno vskliknila, poprosila Arkadija , da pozdravi otca v njenem imenu ter poslala po bvojo tetko. Knegmja prišla je v&a zaspana, kar je dajalo še zlobnejši izraz njemu zgubanemu staremu obličju. Katja je bolehala; ni se prikazala iz svoje sobe. Arkadij čutil je najedenkrat, da je najmanj ravno toliko želei videti Katjo, kakor Ano Sergčjevno samo. Štiri ure prešle so v navadnih pogovorih 0 tem in onera. Ana Sergejevna poslušala in govorila je brez smeh-Ijanja. Se-le 0 slovesu se jej je njena prijaznost nekako oživila v duši.
— Gotovo sem se vama zdela jako slabe volje, rekla je, — a ne brigajta se za to in pridita oba zopet čez nekaj Časa.
I Bazarov i Arkadij odgovorila sta jej s tihim poklonom, "sedlu v voz in nikjer več obstavši od-pravila se domov, v Marjino, kamor sta tuđi drugi
Priloga „Slovenskemn Narodn" §t. 58 10. marca 1888.
Politični razgled.
ATotranjc Ue/ele.
V Ljubljani 10. marca.
Na Ogerulcem dosledno jako tnlo postopajo proti Slovakom, podtikajoč jim panslavistične agitacije. Te dni je obsodil odvetnika Vemlelina v Po-žunu, zeta pokojnega Hurbana, Vendelina Ku'lika, kazenski Benat odvetniške zbornice v zgubo advoka-ture zaradi panslavističnih agitacij in zapeljavanja mladine k veleizdaji. Kurija je potrdila izrek^ krivde, kazen je pa znižala toliko, da se mu le za jedno leto zabrani izvajanje odvetniške prakse, ker je njegovo prejšnje življenje neomadeževano.
Vnaiije države.
Nek ogerski list je nedavno priobčil dopis iz Berolina, da je Kum iju, bila dovolila Av*tri|l zasesti Bosno in Hercegovino kot od&kodovanje, krr se je utrdil ruski upliv v severnej Bnlgariji. Ko bi se pa sedaj obnovil ruski upliv v Bolgariji, segel bi tuđi čez Balkan, ko se je Vzhodna Rumelija zje-dinila z Bolgarijo in Avstriji bi se moralo dovoliti novo odškodovanje.
Nrl>*ki kralj bode prihodnjo pomlati p^toval z ministerskim predsjednikom po deželi ter bode ub-iskal vsa večja mesta.
Zopet ča&opisi razpravljajo misel, da bi se bolgurko vprašanje resilo na splošnej evropskej konferenci. 0 tem se je že večkrat govorilo, toda vaelej se je pokazalo, da so vse take vesti izmišljene. Kurs rualtim vrednostnim papir jem je po-Blednje tedne močno pal. Posebno huilo so pale akcije banke za inozemsko trgovino. Po Berolinskej borzi se je bila razširila govorica, da je banka imela mnogo zgub ter zatorej ne bode plaćala nobene dividende ter se bode moralo porabiti še nekuj osnovne glavnice, da se primankljaj pokrije. Kurs akcij omenjene banke se je v kratke ni z ni žal s 250 na 205 mark. Stanje omeujene banke je res slabo, a govorite so pa vender bile malo pretirane.
Razmere v Skaderskem vilajetu so kaj ža-lostne. Varnoati ni nobene, ker zanjo tuđi dovolj ne skrbe turska oblastva. Kako slabo je pravosodje, 86 je pokazalo v pravdi proti morilcem jezujita Pastore. Predsednik apelnega sodišča Bi je jako pri-zadeval, da dokaže nedolžnost morilcev. Ker sta italijanski in avstrijski veleposlanik se zaradi tega pritožila v Carigradu, je pravosodno ministerstvo poBlalo v Skader višjega uradnika, da bode vodil preiskavo v tej pravdi. Odstavila bode baje^vlada vec Bodnikov, ki so kompromitovani v tej pravdi.
Da se Vrancoxi vedno bolj zanimajo za ltiittljo, kaže tov da je začel izbajati v Parizu nov list, ki se peča s specijalno ruskimi razmerami. Na-alov listu je: „Vie franco-russe". Prve številke se je razprodalo 35000 iztisov.
Sedanja irancoslta vlada ne stoji trduo, v kratkem bode morda morala odstopiti. Sprva je na meraval predsednik republike razpustiti zbornico, ko bi vlada ne mogla več dobiti vefiine, nadejajoč se, da bi nove volitve za zmerne republikance ugod-neje izpale. To so mu pa odsvetovali razni prijatelji, ter mu priporočili, da naj Floquetu izroči vlado, kajti predsednik zbornice je jedin sposoben zjeditiiti republikance. Tako je inogoče, da bode Floquet v kratkem za nekaj mesecev prisiljen pre-vzeti rainistersko predsedstvo.
Pri volitvab na llolauđskcaii je voljenih 41 protiliberalcev in 30 liberalcev, 22 je ožjih volitev.
Dopisi.
N Itv&ltega 8 marca. [Izv. dopis.] (Slovencu Stov. 55. — odgovor) Donioljubje vod
večer srečno dospela. Po vsi poti ni nijeden iz njiji niti spomnil imena Odincove. Posebno Bazarov n niti odprl ust in samo gledal na stran, preko cest< e nekako jezno napetostjo.
V Marjini so se ja vsi jake razveselili. Dolgs odsotnost sinova jela je Bkrbeti Nikolaja Petroviča Vskliknil je, zateptal z nogama in skočil z divana ko je, pnhitela Fenička k njemu ter z žarecim očesoma javila prihod „mladih gospodov". Ćelo Pave Petrovič čutil je nekak prijeten nemir in se milo štivo nasmehljal stisnivši roki povrnivšema se pot nikoina. Začela so se pogovarjanja, vprašanja. Gc voril je večinoma Arkadij *, posebno pri večerji, 1 je trajala daleč za polunoč. Nikolaj Petrovič ukazi je prinesti nekaj steklenic Porterja, kojega je ba dobil iz Moskve, in pil je toliko, da sta lici zari deli kakor maline in da se je smejal z nekim t otročjim ne nervoznim smehom. Občno veselje ra; Sirilo se je tuđi na družino. Dunjaša letala je kake nora sem ter tija in loputala z vratmi, Peter pa j ob treh zjutraj še poskušal na gitari kozuŠk valčel Struno zvenele bo žalobno in prijetim po miinei zraku, a ražen male uvodne kolorature ni zn olikani Btrežnik ničesar več; priroda ni mu dal godbene sposobnosti, kakor sploh nobone. (Dalju prtb.)
gotovo vseskozi slovensko časopise, domoljubja tuđi i ne manjka naši častiti duhovšćini in gotovo tuđi ne Blovenskemu uciteljstvu. Pravi domoljubi pa se vselej v vseh važnih strvareh prijateljsko pomenijo , ako imajo tuđi nasprotne nagore. Taisto naj torej tuđi velja o „Liechtensteinovem pređlogu'. Razprava o tem predmetu nas Slovencev puč ne bode tako razdvojiš, k&kor si morebiti žele nisprotniki.
Zbor „KrMcega  pedagogiškega  društva"   je v svojem razgovoru spoznal, da „Liechtensteinov pred-logu prav nič ne ugaja našim  razmeram   in   to  je tuđi avetu objavil v omenjeni „izjavi51, s kutero se ćelo strinja odlični duhovnik, kakor nam je sporočal pismeno.  „Slovenec"  sam pritrjujo,   da so vse slovenske sole —  kolikor jih imamo   —  „versko-katolike" •, na narodne razmere pa, ki m v sosednib deželah   glede   šolstva   jako   žalostue,   se   pa   „lex L'.echtenstein" prav nič ne ozira. I,«obraženemu Slovencu je torej jasno,   da ima Neincc Liechtenstein le nemške odnošaje pred otmi, kjer je pač versko-katoliška šola pogostem v nevarnosti, kajti po mnogih nemških kronovinuh se usiljuje židovstvo in luteran-stvo v ljudsko solo, TamUaj potrebujejo verske sole, iui pa narodne,  ker pivo že itak imamo.   Brez-verstvo še ne tlači sloveuskih Sol, pać pa germini-zacija.   Ako naše  narodne   težnje Nemec Lieehten-stein v svojem zakonu tako prezira,  potem se tuđi ini Slovenci ne botiemo poganjali za njegovo jedno-straiisko ponudbo.   To je tuđi stališče „KrSkega pedugogiškega društva". Ci pa duhovniki zahtevajo već ur iu prednosti verouku   in veći   upliv v kvaj-nem in okrajnem šolskem svetu, temu gotovo nob^n previdni učitelj   ne   bode   nasprotoval ,   ali   to tuđi lahko dosežejo brez „Liechtensteiuovega predloga1* . Ako pa se   stara šola   z   narodnega  stališča  tako povzdiguje, potem omenimo le glasovitega šolskega germauizatorja in despota  ranjcega „Schulenober-autseher"-ja Z—ka in   še   nečega drugega  duhov-nega šolskega veljaka, ki je posebno v bratski Hrva-ski zaradi jednacih zaslug ostal v dobrem spominu. Da se pa učitelji potegujejo   za svojo stanev-ske pravice, je gotovo  njih   hvalo vredna dolžnost, kakor vsakega druzega olikanega stanu. To očitanje se slabo  ujema  s prejAnjo   „Slovenčevo"   trditvijo, da bi z novim zakonom  učiteljem   place in pravice ostale nedotakljive. Sicer pa se tuđi nam vedno bolj dozdeva, da tu ne gre le za vero,   ampak   še bolj za šolsko gospodstvo.
.Domaće stvari.
—   (Pisateljsko društvo)   imenovalo je pri včerajšnjem   občnem   zboru   vladiko  Stross-maverja jednoglasno svojimčastium čla-ri*om.    Po občnem zboru bil je zabavni večer, pri katerem  je   g. Anton   Trstenjak  čital svojo razpravo o slovenski stilistiki.
— („Slovenski jez") je v izrednem občnem zboru soglasno   izvolil   svojega   dobrotnika, vladike Strossmayerja, častnim članom.
—  (Strossmayerjev  večer)  bodo v so-boto dno 17. t. m. ob 1js8 uri zvečer v salonu pri „Miiliči"*.   Povabljeni so vsi častilci Strossmavtirjevi ustopnice za vkupno večerjo in za godbo po 1 gld
I     10 kr, dobivajo se v  „Narodni   Tiskanu", kjer naj
-_     se gospodje, ki se hoto udeležiti, oglase najdalje dt
x     prihoduje srede.
i             — (Deputacija Ljubljanski5ga mesta'
e     k slavnosti zlate maše vladike Stro3smayerja odpe-lje se iz Ljubljane v četrtek due 15. t. in. popolu
i     dne ob treh  do Siska.    V petek  zjutraj  ob šestil
L,     popelje  se z ladijo po  Savi do Broda  in v sobot<
L)      dne   17. po   železnici   iz   Broda   do   Vrpolja,   kje
a      bodo ćakali vozovi za njo in ostale udeležence slav
si      nosti   Od Vrpolja do Djakova je uro vožnje. — Ti
,.      naznanjamo vsem onim, ki bi želeli pridružiti se de putuciji,  da skažejo čast učenemu ia roiloljubncni'
,_      vladiki ter si ogledajo prekrasno Djakovsko cerl<e\
{i      ta  velikanski   spomenik,   kateri  je postavil vladik
i\      sebi in narodu svojemu sredi ravne Slavonije.
,§              — (Strossmayer in naSe občiue.)  Kak
t.     globoko je v našem narodu ukoreninjeno »pošto vanj
ie     do vladike  Strosstnayerja, kaže se   te dui,  ko cei
5.     vrsta naših  občin  biti,   da bi velikega Jugoslovan
)V     in Ijubečega prijatelja Slovenciv imenovala za svo
je     jega častuega občinca. Čijemo pa, da se to gi banj
t.     občin   ne vidi   pravilno   nekuterim   c. kr. okrtvjnii
in     glavarstvom,   kajti   lti-ta v posebnih  dopisih župmi
al     stvom odsvetujejo, imenovati hrvatskeg.i  vladiko  i
Ia     ča8tnega občiuca. Predno se je še tak sklep stori opozarjajo c. kr. okrajna glavaratva na cveutuval teto,   da   bodo   zvršitev   sklepa   prepovedala,   kc
atorjen bode nepostaven, to pa zategadelj, k<r Strossmayer ne bi bil avstrijski državljan. Te pre-vidnosti seveda ne borno kritikovali, da-si jednake praksa dosedaj ni poznala. Izraziti pa moramo mne-njer d.i se nam imenovanje Strossmayerja častnim članom po naših občinah ne vidi nepostaven sklep, ker imamo hrvatskega vladiko za „avstrijskega" državljana v zmislu § 8. obćinskega reda z due 17. februvarja 18G6 iu ker se v tem oziru sklicu-jemo na dosedanjo prakso političnih oblastev. Leta 1884 podelila je Ljubljana Stros8mayerju Ćastno občinstvo, pred kratkim storila je takisto Praga in stori le so tuđi nekatere naše občine, — vender pa nesmo čuii, da bi višje politične istancije bile zvr-šitev teh imenovan) zabrauile ali prepovedale,
—  (Uradna   „Klagenf ur ter Zeituug") priredila je povodom smrti cesarja Viljeraa posebno izdajo s crnim robom. S tem sy pač organ koroške vlade odlikuje od vseh uraduih in neuraduih avstri j-ski h ča so p i so v!
—  (Notaijem  v   Celji)   ni   imenovan g. dr.  Firbas, kakor smo včeraj posneli po nemških listih, ampak notar Junj Detiček i/. Goinjegagrada. Na slednjega mesto pa priđe notar Mori/ Schvvar-zenberg z Vranskega.    Tako   vsaj   čitamo  v današnji „Tageapost".
—   (G o s p. d r. Ferdinand li o j i c)  preselit se je iz Ajelle nazaj  v Gorico.                      •
—  (Naša   rojaka   na   Dunaji)  gg. Po g a č n i k,operni pevec in Blaž V i % c li e r, znani virto voz na violon-cellu, priredita koncem tega meaeca velik koncert v dvorani tamošnjega godbtmega društva.
—  (Osepnice.) V zadnjih 24 ur-ih za osep-nicarai zbolele: 2 ženski. O^dravel nobeden.   Umrli 1 ženska, 2 otroka.
—  (Občin ake volitve v Post oj i ni) vrše se, kakor   čujemo   iz   verodostojnega vira,   povsem ugodno.
— (Češko igralno društvo „Pokrok" na Dunaji) praznovalo bode   prihodaji mesec 25 let-nico svojega obstanka.    K   slavnostnej   predstavi   v velikej dvorani godbenega društva došlo bode dokaj gostov iz Češke ia Moravske.
— (Vrsta obravnav), kiprično dne 12. t m. pri deželnem porotnem   sodišči   v Ljubljani, je sle-deča: 12. marca: I. obravnava: Fraace Stare, hu-dodelstvo umora;  II.  obravnava:  Janez   Šimnovec, hudodelstvo umora; III. obravnava: France Peteani, hudodelstvo poskušanega umora, hudodelstvo javoega. nasilstva in tatvine; 13. marca: I. obravnava: Janez Marković, hudodestvo poskušenega posiljenja; II. obravnava: Anton  Legat,   hudodelstvo   teške  telesne poškodbe-, 14. marca: I. obravnava:  Blaž  Jernejc, hudodelstvo uboja;   II. obravnava:   Janez   Medved, hudodelstvo   teške   telesne   poškodbe;    15.   marca: I. obravnava: France Stergar, hudodelstvo teške po-i     škodbe;  II. obravnava:   Jakob   Pecar,   hudodelstvo \     uboja.     1G. marca: I. obravnava: Matevž Mrak, hu-dodeistvo  uboja;   II. obravnava:   Št^faa  Avsenek, budodelstvo uboja;   III.   obravnava:   France   štete, i     hudodelstva uboja; 17. mare*: Janez Sachs, hudo-i     delstvo tioljutije ; 11. obravnava: Jakob Sever, hudodelstvo požiganja.    Kakili pet do šest  obravnav se i     bode mej zasedanjem razpisulo. )             —(Če/. Pre del) bila je cesta, kakor čitamo
v „Soči", tri tedue zaprta.  Sedaj so sneg prekidali, )     a ko nastane južno vreme, zasuli bodo cesto zopet pla/ovi.
— (Akad. društvo „Slovenija") odposlalo
i    je v preteklem tednu   deputacijo   k Članu   šolskega
j     odseka poslaniške zbornice g. kanoniku Kluuu v za-
r     devi Gaučevega predloga, kojega ost je sicer numer-
jena v prvej vrBti proti nemško-narodnim društvom
o     a koja bi i „Slovenijo" precej zadela.   G. poslanec
je s prijazuimi besedami zatrjeval, da je istih mislij
u     kakor odposlanika iu da   se   predlog   itak ne bode
?,     utelesil.
a              — (Notranjska   posoj ilnica,) regbtro
vuna   zadruga   z omejenim   poroštvom   v   Postojini,
0     imela je v letu 1887   45.817 gld. 3G kr.  dohodkov e     in  uštovši  gotovino v blagajnici   dno   31. decembra ia     1887 v zuesku 1.183 gld. 52 kr., jednako   troškov. ta     Stanje,  posojil  je   koucom   leta   27.54U gld.   11 kr.,
hranilnih uklad 8 kapitali/ovanimi obresti vred pa je 14.00 7 gld. 99 kr. Na obrestih posojil došlo je m     1.808 gld. 38 kr.  in   je  bilo  za leto 18S8 od teh
1       289 gld. 15 kr. predplačanih, raej tem, ko ziostale :a     obresti   330 gld.   27 kr.  zuašajo.    Naložunega   de-I,     uarja pri drugih zivodih  imela je posojilnica   kon-i-     cem leta 1.530 gld. 05 kr., izposojil px 2.000  gld. ;r     Za iisposojila plačalo be je 122 gld   Gl kr. ubresti^
in mej temi 21 gld. 06 kr, kot pređplačilo za I. 1888. Zadružni fond obotoji iz 97 glavnih deležev po 100 gld., ter 159 opravilnili po 10 gld., torej skupaj 11.290 gld. — Rezervni fond i/naša koncem leta 956 gld. 80 kr. — Bilanc konto izkaže na aktivih 30.900 gld. 19 kr. in na pasivih 20.233 gld. 94 kr., torej čistega dobitka 1.666 gld. 25 kr. — Pri občnem zboru dne 4. marca t. 1., sklenilo se je deležnikom plaćati po 4 Va gld. dividende, ravnateljstvu odločila se je nagrada po §. 14 društvenih pravil, to je 5°/, dobička, rezervnemu fondu se pri-piše 1.043 gld. 20 kr. tako, da zdaj zaaša 2.0OO gld. in ostanek dobička prenese se kot saldo za 1. 1888 Da nov račun. — V ravnateljstvo bili so voljeni gg.: Alojzij Kraigher, dež. poslanec, tr-govec in posestnik; Peter Kraigher, trgovec in posestnik ; Fran K u 11 i n, trgovec in posestnik ; Ferko Gas par i, c. kr. okr. živinozdravnik in pa France Kogej, trgovec, vsi i/. Postojine. — V nnd-zorstvo: Fran Križaj, veletržec in posestnik pri Sv. Petru na Notranjakem; Anton Lodes, nadlo-gar v Buknji; Josip Lavrencič, posestnik v Ljubljani; dr. Ivan Pitamic, odvetnik; Miroslav V i-čič, nadžupan in posestnik; Gregor Pikel, trgovec, oba v Postojini. — Posojilom računi se 7% obresti brez druzih troškov in hranilne uklade obre-atujejo se po 4Va%- ~ Uradni dan vsako soboto od 9 —12. ure dopoludne. Ako je na soboto praznik, uraduje se v ponedeljek  po  prazniku.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 9. marca. Bismarck je v držav-nem zboru naznanil smit cesarja: Po ustavi države preide cesarsko dostojanstvo na Fr i-derika III., kralja pruskega. Pred mano leži pođpis pok. cesarja, kateri mi daje oblast, zaključiti državni zbor. Prosil sem veleČastva, podpisati samo začetne črke, toda dejal je, da se lahko podpiše polno ime. Državni zbor naj vkupe ostane do prihoda cesarjevega. Potein je Bismarck omenjal, da te dve reci so cesarja tolažili, prvič sočuvstvo vsega sveta za trpljenje njegovega sina, potem pa ustanovitev nemškega naroda. Posebno ga je veselilo, da se je jednoglasno tisto sklenilo, kar je treba za gotovo bodočnost in vsako nevarnost Nem-Čije. Še včeraj da je o tem govoril. Junaški pogum, čut za narodno čast, spolnovanje dol-znosti in ljubezen do domovine, kar je vse bilo uteleseno v pokojnem cesarji, bode naj nerazrusena dedščina nemškega naroda.
Berolin 9. marca. Cesar je sinoči princu Viljemu narekoval nekak političen testament. Tuđi sicer je v zadnjih urah več političnega izustil, osobito, da je treba z ruskim carjem prav prijazno ravna''i.
San Remo 9. marca. Smrt nemškega cosarja se je cesarjeviču naznanila ob 10. uri 20 minut. Cesarjevio je jokal, potem pa začel ukrepati ob državnih poslih. Jutri zjutraj se odpelje od tukaj v spremstvu dra. Mackenzia in dojde pojutranjem zvečer v Charlottenburg. Dunaj 9. marca. Danes sta dvortii gle-dišči na povelje cesarjevo zaprti. Jutri iziđe povelje, da se ima 34. pešpolk za vse čaše imenovati po cesarji Viljemu. K pogrebu v Berlin ide v imenu cesarja cesarjevie Rudolf z vojaško deputacijo.
Bukarest 9. marca. Kralj ide v Berolin k pogrebu  nemškega cosarja.
Berolin 10. marca. „National Zeitung" pravi k zadnjim besedam cesarja: Do posled-njega trenutka je cesar mislil na svoje dolž-nosti, vesel naglašal dobre, odnosaje k Avstro-Ogerski, najbolje pa poudarjal besede, da na saraosvoji moči Nemčije sloni njena nezavisnost in  nenapadljivost.
Berolin 10. marca. Sinoči je bilo v smrtni sobi cesarja Viljema tiho žalostno opravilo, katerega se je udeležila tukajšnja knežja gospoda, tuđi Bismarck in Moltke.
San Remo 10. marca. Vefierno poro-čilo: Cesiir Friderik dobro preživel dan in je prvič po operaciji imel diner vkupe z rodbino. Rim 10. marca. Iz vseh krajev Italije prihajajo kondolenčne brzo vesti nemškemu poslaniku. V Turinu so mnogo prodajalnic zaprli v znamenje žalovanja. Kralj sinoči odpotoval v Genovo, spremljan od Crispija, generalnih adjutantov in generalnega sekretarja kraljeve hiše. Kralj se z nemškini cesarjem Friderikom
snide danes ob 12 uri in 38 minut v Sanpier-dareno, četrt ure dalječ od Genove. Tuđi mu-nicipski zastop Rimski je sklenil izjavo o ce-sarjevi smrti in sejo potem zakljuČil.
Peterburg 10. marca. Car in carica sta se s prestolonaslednikom včeraj popoludne podala k nemškemu poslaniku ter mu izrazila svoje osobno sožaljenje na smrti cesarja Viljema. Tuđi ostali člani carske obitelji, potem Giers, Voroncov, vsi poslaniki in zastopniki, mnogi dostojanstveniki napravili so svoje so-žalne  pohode pri poslaniku Schvveinitzu.
Carigrad 10. marca. (Reuterjevo iz-vestje.) Sultan je k sebi povabil nemškega poslanika, da mu izrazi sožaljenje ob cesarjevi smrti.
prinaša v 4. številki nasleclnjo vsebino: Narodnu avtonomija in šola. — Madjarska ideja in venska svoboda. — Katcrim narodom je nadarjenost nc-varna? — Ivan Gundulić. — Psoglavci. Z^odo-vinska slika. Čcski spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. — Ivstek. — Pogled po slovanskem svetu.   — Književnost.
„Sl.OVANSKl Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej IO. in 25. dne meseca, in se pla-Čuje ali pošilja naroenina upravništvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naroenina znaža: za ćelo leto 3 gld., za pol leta 1 gld 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijakc velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr.
2EsS_____________________________________________________'______------------*»-
1; „LOTJAHSKI IW 1
%                                   »toji                (i»a—249)     a
I    za vse leto gld. 4.60; za pol leta    [| l{    gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.     J
đ^T?""^^—rf^_*i   i iiy__/'K_         iLl]Klii    i__gi<Ti»s_i     __tt__
lAtter Ijne Nrečke 7. marca. V Brnu:      11,    82,      90,      88,       61.
Tujci:
9. marca:
Pri (Pilonu: Wunderlich, Honkol z Dunaja. — Kali wođa in Kamžc. — Gassaer ii Maribora. — Putaor z Roko-Šlibar iz Felsacha.
Pri Itlallčt 1 NaRlaa, dr. Schwoiger, KOlbl, Musser Schnster z Dunaja. — llarmann, Petermichl, Liurits ;h iz Trsta.
Umrli so v LjubljuiLi:
9.  marca: Stunislaja Gogola,   nutarja hči, 2 meaeca, Gradiftr.«   St.   1G.     —   Marija   Hrome, delavca žena 64 lot, D>'|^« ulicu St. 5, za ietiko.   —   Marija   Sure,   inizarja lici, 13 let, K >rlovBka cesta št. 24, za kokaini. — Franca li;uni)a, doklrt, 39 let, Tniovjki prista.i St. 10, z* kozaini. — M irja Dinter, Ko-tij«, 71  let, Uiice na Grad št. U, za oslabljeiijeiJi.
10.  marca: Alojzij Caaerman, krojača sin, 8 lot,   Go spodske ulicu št. 9, za kozainl    —  Fran   Verhovc,   zidarja sin, 4 mesece, Streliake ulico St. 8,   za boijtiatjo. — Jancz Bajda, krojača nin, G moaocev, Flurijanake ulice št. 32,   za gripo.___________________________________________
Meteorolog!eno  poročilo.
i
g   7. zjutvaj   740-4 mm.   — 080 C si. svz.     obi. g    2. popol.   739 7 mm.         8-U° C    a.jz.      jao.     0-O0mm. .   9. zvećer   7381 ma.         6-0° C    z.jz.      obi.
Srednja temperatura 4-0°,   za 12" nad normalom.
ID-_L__a,js___t loorza
dne  10  marca t. 1. (Izvirno telcgrafiCno poročilo.)
včeraj     —           danes
Papirna renta.....gld.   7730      —  gld.   77'4O
Srebrna renta.....„       78'45      —    n     7H70
Zlata renta......       „     107-65      —    „   107-7:')
&   „ marena renta  ....      „      92*25      —    „     92 35
Akcije narodne banke.    .    .      „    85B"—      —    „   85Gp—
Kreditno akcije.....       „    2Kti'6O      —    „   2H730
London........      „    12710      —    „   127 —
Napol.   ........      I      10-051/,  —     I       10-04'/,
C  kr. cekini......       „        f)(J9      —    „       ft-»9
NemSke marke.....„      62-40      —    n     62 371/,
4 /„ državne Bi-eCke iz I. 1854      2f)0 gld.    130  gld. 25    kr.
Državne srećke iz 1. 1864              100    „      163   „   50      „
Ogerska zlata renta   4°/0......      95   „   70      „
Ogerska papirna renta   5°/0    •         ...      12   „   75       ,
fb'/0 Štajerske zemljifie. odvea. oblig.    .    .    105   „   —      „
Dunava reg. srećke   5°/0    .    .      HK> gld.    117   „   —      „
Zemlj. obč. avstr. 4V?°/0 zlati zast. listi .    127    „   25      „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice       —   ,,    —      ,.
Prior,  oblig. Ferdinandove sev. železnice       99    „    —      „
Kreditno   srećke.....1U0 gld.    178   „   2.r>      „
Radolfove srefike.....10   „        20   „   50      „
Akcije  anglo-avtitr.   banke   ,    .    120   „        ^1*   ,,   —      ,,
Trammway-drust.  velj. 170   gld. a. v.    .    210    „   —      „
_H                                  —'—                                   Hl
H         Uolesti potrti javljamo tužno  vcit, da je na-   ■
H   ^ega mnogoljubljenega  Bina                                  ■
I       ._-_.OJ-_T,T„>r        I
H danes ob 5. uri, v 8. letu pobrala neizprosna smrt. H H         V  Ljubljani, fine 10. marca 1888.              H
■ (loo)               Zalujoča rodbina Gasermann.   I
i-MWIBM_-__-__.^____l___________S
^M          Vsem   sorodnikora,    prijateliem    in    7,nancem   ^M
■■   naznaujamo tužno  vest, da ji: na* ljubljeni  sin ček   ^M
____                                                                                                                              ____!
HM Hinoči <)b deveti uri v nežni starosti v 7. letu po ^B WM kratki in mučni boluztii mirno v Uoapodu zaopnl. ^M ^H          Prosimo, ga v blagem spominu  obraniti.          ^|
H          Crliuce, dne 10. marca   1888.                          ^|
8 ;-I8<;)                             Rodovina Tribu5.      H
Z                                                                                                                                                                                                                                                                        jk*A       slabo   prcinivijenje.,   počasno  me-
^2.UrQ      njavo sncivij, navalo krvi, glavo-Pv^ftV«   bolje,   vrtofjliivjo O7.dr.ivi  Llpp-■Sh______  mann-ov Karlsbadalcl Su :ieći prj.tak. — Dobiva h<5 v gkatljicali  po 60  kr. in p;) 2  gld.  v lekai-nah.           "                   (637-7)
*7lU orala
dotro pognojenih njiv
s kozolcem s 16 štanti
v B«£lf{ra<lu,   katere je   dosedaj   rabila firma Tachinkel,
odda se sedaj za več let v najem.
Kaj več  se  izve  na »unajski  centi «t. \H (Ga-riboldijevu h Sa) pri vrtnarici.                             (184—1)
dobre Solsko hobraženosti, no pod 14 let starega, vaprejme IvimO|>:ilU, trgovina z mešanim blagona v Niuurljl pri JelNah na Ml»Jert4keiu.                                  (185—1)
Trgovsk pomoćnik,
izurjen v kupčiji meSanega blaga na deželi, Šelt svojo Hluibo preinenltt v kakem vučjem irmstu na Kranjukum ali tuđi na Štajerskom. Naj raje ustopi v prodajalnico ine-šaniis*1 a'i specerijskega bla^a. — Ponudbe vsprejetna ia prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda".        {187—1)
_P_*»rv dobro         (i8i»—i)
dolenjsko vino,
l»clo ali ru«le£e, od leta 1887, no najnižji ceni prodaja
Cvenkelj v Sevnici.
Prođajainica,
že  dolgo let obstoječa   in   na  lepem   kraji   v IJulilJanl
se  takoj  v   najem   odda.
Kjc — pove iz piijaznosti upravništvo „Slovenske^a Nnroda".                                                                    (170-3)
Poslano. 3HB- Pijte -__MS
Ubald pL Trnkoczy-jevo
-£ hineljevo iik kivo. =8
wm~ (Zdravilna kava.) ^wi
I. Dosegli in ohrantli al boote zdravje. II. Redili ali žlvlll boste telo,  kukor njemu to naj-
boli ugaja.
III. Prihranite ai v denarji pri gospodinjstvu. yflF~" Va/no in neulilHutno potrebnu i\ bolcliajot-o na '^M) ytfr~~ želddci, prsili, j cl rili,   oliistili in  iivcih, za \ht- ^W y&~ jeiK-ko, otrokp, slabotno, za žensko pred iu po "W if^~ otrvrjej   postelji,  prebulele, ntulokrvne i. t. d.   ~ap8
Zainotek s V* kilo vsebine velja sumo 30 kr.
Dobiva se v                       (G12—17)
LEKARNITRNKOOZT
zraven rotovža v  Ijjiit>ljinii.
■_ Rh/,pošilja  ao  vBak dan po posti. MH M'i-udttjaiei  ma  rtfohno  <i«f»^ asttaten rat»at+
Seigel-ove  čistilne  krogljice.
Najboljše  sredstvo proti  zabasanju in  otrpnenju
jeter.                           (hos—5)
Te krogljice ne shnj&ajo — kakor mnoga druga zdra-vila — stanja bolnikovega, dokler se boljši ne čnti. Njihov upliv je, fe tuđi mil, vender popolen in brea neprijetnih nasleđkov, kakor slabosti, ščipanja po trebuhu itd. itd. — Seigel-ove čistilne krogljice so najboljše sredstvo, ki se je kedaj izumilo (Kiste Creva vsoh dražečih tvarin in puste drob v zdrav em stanji. Najboljše nahajajoče se sredstvo proti uničevalkama našega življenja — neprebavljivosti in otrpnosti jetcr. — Te krogljice obvarajejo pred mrzlico in vsakovrstnimi boleznimi, kev odstranijo iz Crev vae strupene tvarine. Krogljice nplivajo hitro in vender lahko, ne naprav-Ijajoč bolefiin. — Če imaš hud nahod ali ti preti nvrzlica, te boli glava, čutiS bolečine v hrbtu in članih, odpravile ti bodo Seigel-ove čistilne krogljice nahod in pregnale rnrzlico. — Obložen jezik a slanim okusom napravljajo Škodljive snovi v želodci. Nekaj doz Seigel-ovih krogljic bode oCistilo želodec, odstranilo slab okus in zopet povrnilo slast do jcdij, in s tem vrne se hkratu zdravje. — Večkrat prouzročijo polstrohljena živila bljuvanje, slabosti in drisko. Če se čreva s Seigel-ovimi čistilnimi krogljicami ofiistijo tacih nesnag, minejo noprijetni učinki in zdravje se povrne. — Seigel-ove čistilne krogljice vamjejo pred nasledki nezmernega uživanja jedij in pijač — će ae tiživajo, predno grerao spat — ne da bi kaj motile spanje. — Cena skatljici Seigel-ovih Cistilnih krogljic je 50 kr. — Dobivajo se le v podolgastih Skatljicali v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
V Radstadtu, dne 3. junija 1887. Va&e blagorodjc:
Usojam se Vam pisati za dve ateklenici „Shiiker-je-■vega izvleftka in 6 škatljic Seigel-ovih cistilnih pil, katere mi blagovolite poslati po po&tnem povzetji. Izvleček in Seigelove pile so mi dobro dele.    Se spofitovanjem
.lanez .Iu«l9 hiSni posestnik v Radstadtn, Bvigan
V Miklosu, posta Slatina v Slavoniji,   dne 24. septembra 1887.
Zahvaljujem se Vam, da ste tako hitro izvršili mojo naročbo tor poslali mi Sbakerjevoga izvlecka in Seigel'ovih pil, Kaj vredno je imeti dobio zdravilo doma. Prosim po-filjite mi Se 1  steklenico izvlecka.      Z velespoStovanjem
1».  lio rv At ti.
I^HNtnlk ,.Nlittk«>rj«>v(ogn lxvlc«ktt" in Nvigelovila kro^ljt«!   je    A^.   .J.    "VViiit«',    Limite«!    IjtHitloii,
Uf>   ITjli~iiij»;cl»ii»   lioaicl IT3.  O.
€>lt*viii» znlogo In  vi'iitrulno   riizpoHiljuliiico   iin»
Iran N«*p. Ilurna, lokarna „pri Zlatem   lovu" v Kvome-
riži (na Moravsketn) in so dobiva skoro v vseh  lekarnah   v
Avatriji.
Naznanilo.
I'odnisanit   knjigotr/niesi  j«   pred   kratkim   priredila drugo Izdajo Malavašič-eve povesti:
Strijc Tomova koča.
Knjigo — ki ohse^u 14 tiskovnih pol — krasi lepa naslovu:* slika in četvero lifiinh bakrorefcov. Cena ji jo trdo-vezant'j 70 kr.,  h pontnino f> kr. već.
Tuđi  se Se (tohivii pri n:is                               (191 — 1]
slika pokojnega jezikoslovca FRANA LEVSTIKA,
toda le v vlzltnej oblikl po 45 kr., b pošta no po 50 kr. Javljamo  tuđi, <lsi v 14 dneh izidejo
J©§. Oimpernian-ove pesmi,
ki se bodo pri podpisam-m %alo£niku dobivalo, in sicur bro&iraiu! po 1 gld 20 kr., s po&tiiino po 1 gld. 30 kr., elegantno vezane 2 gld., s poštnino vred pa 2 gld. 10 kr.
Janez Siontini v Ljubljani.
Natecaj
službe oltrajnega komiiiialii«ga ziliuu-uilcu v Mofcirji, sodnijskega okraja Gornjigrail, v Gol'enji Savinjski dolini, Spodnji Štajer, z lotno plato 400 gld. Zdravniški stroški za uboge se bodo posebej plaCevali. Znanje Blovenskega ali jednega druzega slovanskega jezika je potrebno. Prošnje, previđene s krstnim in domovinskim listom, naj se «lo \*h. aprila t. 1. semkaj upošljejo.
(Kl okrajnega odbora v Goriijemgradu,
dne 1. marca  1888.
Okraja načelnik: (179—2)                            Anton Uoričar m. p.
Najstarejše domaće zdravilo je
„konc. cvet za ude",
povaod ziiftn pod imenom             (830—17)
Klosterneuburški fluid za protin,
Preiukan v komičnih laborntorjih za zdravstvenotvolicijske preiskave in je prodaja zuvarovuna z varstveno  znamko.
Cena >/i flao. 50 kr., veliki flao. 1 gld. Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg.
Za zavijanje in vozni liat jo plaćati pri poštnih pošiljatvah
15 kr. posebe. — Pristneg«  iina v LJublJaui lekar J.
Snobodu; v Rutlolfoveiu lekar Ferd. N talk a.
Solidne oooho inćorao /,a prodajo zakonito do- ^H voljenih, premijskih sredk in damo visoko ^M provizijo, o/.ir..in:'. stalno plaćo.          (778—19) ^1
Hauptstadtische Wechselstuben - Gesellschaft,   ■ Adler &. Co., Budimpešta.        J
St. 740.                                                         (ltS—3)
V Ljubljani ob Dunajski cesti ležeče
tolniilLo pslojje z Trtom
bode se za slučaj,  da se bode zidala nova bolnica,
prodalo.
Vrt          obsega 2 orali,  590 □ sežnjev (13.532 ma).
Stavbi-tfe      „      1 oral,    619D8ežnjev   (7.981 ma) Proda se tuđi poslopje samo in vrt po paree-lab.    Kdor  želi   kupiti   to  posestvo,   ali ćelo ali le dele, uloži naj svojo ponudbo
do SI. marci)u, t. I. pri cležcliient o<ll»orti ki*aii|Nkem.
Od deželaega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 9. febmvarja 1888. St. 740.                                                        (124-3)
Hazglas.
Za zgradbo   nove bolnice v  I^Jubijani
se bode potrebovalo
stavbišče,
obaegajoče  8 do 9 oral  zemljišča   v   okrožji  Ijjub-ljanskega niesta, izvzemši barje.
Ponudniki naj ulože svoje ponudbe, katerim je priložiti posestni list,
«lo »1. marelja  I SSS pri cleželiiein odboru kranjske ni.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 10. februvarja 1H88.
l|              Vsakovrstne baze               Z
(U       i»l<»tt'  tino in po na.jiiižji  ceui        m
JI 0fia_-3>    J. Fajdiga v Kamniku.  I
^ Prodaja podjetja. ^
o^         Zaradi Bmrti se pod tvrdko             ^^>
i   JOSIP BEBMffl   I
1|3 ž;e aaa-d 35 let ©"tostoje&a. yW
^   po ugodnih pogojih. proda,   kjt
fgO)         Kaj   ve6  povedu   los. Bernard-ovi \§v <&\ dedibi, v Ljubljani,  na Marijinem trgu jfc§p <®^J St. 5, v Slonovih ulicah Št. 4.   (i72-a> ^^
^KIcIol^
in
ČOKOLADA
ScHMIDT & SOHNE
ki jta  pri  prvej   Dunajskej   ra%stavi   knliinjake"! unmtnosl
bili   odlikovani  z  najviftjo odliko,   častnim   diplomom,   sU
priatni Bamo, če iinata našo   nradno regiatrovano varstven«
znaniko in firnao.                    (800—8*5
ĐOblva   se  pri vseh lioljSih trgovcib in prodajalrih de
likutcB, v fijiiblfaiil pri g. h. etru LaNKiiik-n
Razpošilja se v provincije pr^.i  pošttioniu povzetju.
VICTOR SCHMIO. & SOHNE,
c. kr. rtež. opr. tmarnarji.   Tov^rna in contr. razpodiljalnici
Dnnaj, IV., Alle^anse Nti. 48 (poleg juž. kolodvora)
St. 52.                                                       d45^i>------
Razpis službe.
Za namežfenje stalnega Kilrnvnika okrajnega zastopa v ^niariji pri JTel6ali na S pod nj em
Štirskem s stalno plačo letnih 700 gld. in z dru-gimi dobodki naj mani 600 gld. in prosto prakso se razpisuje koneurs.
Gospodje doktorji zdravilstva, ki to mesto žele" dobiti, naj poSljejo prošnje «to l*i. aprila tukaj-šnjemu odboru okrajnega zastopa, od koder se bode na pismena vprašanja rado odgovarjalo.
Odbor okr. zastopa v Šmariji pri Jelšah
dne 24. fVbruvarja 1888.
Predsednik: Amlrluh.
"antoneja prtjkner,
posestnica  hotela in vinogradov v Zagrebu,
priporoča izvrstno
nova hi stara vina
lastnoga pridelka, z jamstvom, da so prirodno čista.
Dobra mizna vina po 11 kr. litcr in viSje.
Vino od kraljevine ruljeno     .    .   .    po 15 kr. Hter.
Italljanska graievlna......„   18   „      r
Izbrano vino..........„  20   ,,       ,
Muikateljeo...........30   „
Rudeoe vino.......po 13  iu 15   „       „
Ceiic viljujii looo kolodvor v Zagreba, brez sodov.
Vo&ilja Bt^ po najmenj   10O  lltrov   proti povzetju.
Oe se aotlje   vrnejo   franko,  se  viaincjo   /.a isto ceno,   kot
so se zariićunili.                    (1811—1)
*                         Uniotuc               (15'2—i)   ♦
| vsob« %m «•!*•▼!• I
^   uatavtja bre.x vsukih bolnčiu tur opravlja  plombo«   ^ u                  vaiijn in  vae zuhnr oj»«*r»«ili«>                  ^
i zobozdravnik A. Paicliel, %
j   VvU'K llr'iiiecku^a niiintu.   v Kohlerjevi  hiSi,   I. uad-   ^ ^                                        Htropjo.                                        ♦
^   T7" sa li d o    ^^^^^B
inoie si  h protlnjo vnakovrstnih   /.akonito tlovoljcnih
3C srečk na obroke ~qm
VBiiko leto najmanj               (lf>l—1)
1200 guldinarjev prislužiti.
Vprsi^Hiijii  nsij  so poftiljajo   na: *WeohselhatlS H. FUCHB, Budapeat, Đorotheeagaase Nr. 9.
Vozne karte in vosni listi
.» Amerika.
Kraljevo l»elgijaki post ni |»arniki „lttMl Mar Une" iz Antwerpena naravnost
v New York in Philadelphio.
Koncesijoninvno od via. c. kr. nvstiijske vlade. Pojasnila daj« jako rutlo:
koncesijonirano zastopstvo
na   »umiji-.   IV"    Weyrintter{jiiSBc   \T s
Ludovik VVielich,
uli
Ivun K«»ur, noatilniftar pri „UavarBUcm dvoru" v IJub-
liaui,   1*. .Iifcklitseli  v  Ho£ev|i,   JoHip   NtraNNer   v
InouiONtu.                          (I7.r.—1)
[Marijaceliske kapljice za želodec,
izvretno uplivajoče pri vaeh "boleznib želodoa.
.^■MIBto^                Noprekosljivo ]iri jmnianjkanji sinuti do jtulij,
'AB^SPflH^:      "laliem iolodci,   muTdpiii b:ii>i,   napuiijntui, kislom
'MSSnHk'v^»k    podiranii,  koliki,   ielotlčevem kiituru,   7.na«i, ako
flMBMMjfck/9jgjft    hu  nuroja   poack   In   p»euu   ter  su   naliira   iirove&
[HS£JjEBk';>8\   iluza, pri zlateniol, gnj'"«« !» bljuvanji, K'avolioljl
l|t^J^tti3™ji»3l   u<'   l/.virft   boloćlna   i/.   ž.oluJuiO,    krči   v   /.olodci,
I^CSB8©*?3Pil   v.ii|<iraujl   uli   /.almaiuiji,   prpobložonji   žoloilca   m
I BWttHHi!PjS  Jo<Uu ttli I'Unčo, Kliutuli,   bulozuili na  vranići,   ufc
RB^^^S^PilMmB  jutrili ali zlatoj /ili. — <'ena Hleklenici 7. unvodi-
E5kjjMilJ3eSH|  lom, kaku se rabi, »5 kr., vcl. stoklouici (IO kr.
BHtBtlvTMrHBl                  (ilaviio /ulngu ima lokar
M^HBjL^lMfMH  KAROIi MItAI>V v Krumcrlžl (Moravako)
m^^^^V^flSm       MarijucalJHkR ka]>Ui^c "<"a »ikako tajno aroil-
HUBU^kS^^m  Btvi)    Niili Hontuvino iiivvciloiK' B11 na. navodu, kttko
Kchut»m*rke.        rabiti, ki ne. pridonc vankej ateklenici.
m Pristne v skoro vseh. lekarnah. 1
H\ illll.O !     l'ristiu"   Marij;iCL>Vjiiko   kapljice   ao   innosokrat
ponarojnio i'u  i.'>«'"">'»J«- — ■»•» *°   l»rlfttl»e,   .n..ra   v»aka   atokle-
iea linoti rudoč   /.avitok > K«»rc»}<»   v»r*itvvii»   HiHniko   in   «
liHVOdoin, KftK« rabili,   ki sn pri.leno VH«k«.i  8lrklcii.fi,   ojiom-
uiti jo, da'mora Liti navoa tiskan v tiakarni 11. *«UHek-u v liro-
'""''"'l-ristao imnjo: V IJiil»l|»ni: lokar Oabr. l'iccolt, lekar .To«. Hwoliod». - V I»OHto|inl: U-kur Kr. llacuaroioh. — 1 Nk*»HI l,okl:lokur Kurol Faliiuiii. — V Itiulovljicl : U-knr Alukaamlur ltublok. — V lliulollovni: l«k;»r Dominik Kiz/oli, l-'k:ir Uor«-niann. — V Klllillltkti: luk^r .1 Moćnik. — V Cnioinljli l«kar Jau.   UlužoV.                                                                           1739—n)
f   Mlad mož (Ceh)   j
\ ieil neposredno đoplaovatl i mlati© 81©- 4 i venko. — Blag. neanonimni dopisi b fotografijo pod £ L   „Crtale** na administracijo te^a lista.          (167-3)   Jj
in-------------------------------■------------------------------------------
Nnjuovejši in ii»jelegantiiejiil
HSa Aezniki in solntniki, NKje
ravno tako tuđi
blago za dežnilce in solnčnike
prodaja                             (159—1)
* BONIFACIO AGHINA,
tovarna delnikov in solčnikov,
•v   Scl3.ellen."fc>-a.rgro-w-Ili.    -a-UcaJa.   3a..   St.  -4.
gjF~ Tofno se izvrSujejo vse poprave. "W Delajo se tuđi kostumski solnčniki in dežniki.
Prodaja mnogovrstnih
požlahtnenih drevesc.
Pri graščini visokorodnega gospoda grofa Lanthie ri-ja na Slapu pri Vipavi
proda se več tisoč
mnogovrsni zlahtuili đrevesc,
kakor: jabelk, hrušk, češenj, marelc itd.
Cena komadu je po starosti in visokosti dre-vesca od 30—45 kr.
Za irvrstno blago se garantu je in p. n. kupci ee v zakup uljudno vabijo.
OskrbniStvo graščine Slap pri  Vipavi,
dne 6. marca 1888.                (1*2—2)
RDeželno zdraviščo ^ž=====^~~. — ^rr~~.    \\] •      a i i«         Tempeljski-,    Stvria-ogatec Slatina.    A-"g-J fttajersko.          y Glauberje™ slana kisla ioda.
Poitija jož. vt\: Poliftaue.    upitno In kopalno zdravljenje, |
I-                   z mrzlo Todo, mlokom i. t. d. j j
Sesija                        Glavna  indikacija:
maj — oktober. Boiezen prebavlj. organov. Prilefcno bivanje. Prospektu pri ravnateljstvu zaBtonj. Zaradi   I    m            ,.   . .           ,          *    kisliue
mnoge   I    TeiUpeljSkl   VreleC.    ■  izborna oglenčeve V|HH1HHBHBBBHBHIHbI dietetićna pijaca   in   pomešano   z   vinom   ali   ovočnimi   sokovi m prijetna okrepčevalna pijaca. • | One Btiideiioniii prodajajo: goapod Mili. Kastnor, nadalje   K°3P0(U6:   Jos.   Fabian,    C.  C.   Holzer,   Peter j Lnssnik,   Ivan Luckmann,   Ivan Perdan,   S. SchlafTer, i Schussiu^ Sl Weber   in Jos. Terdina   v I^jubljuul, kakor tuđi ravnateljstvo v Slatini.         (109—2)
[iiiniiiinimimmiiminiig ^HarijaceljstolajljiceSI za želodec,        ];
fij^nM^atHOTiM^tir.  \ kuterim se ima na tisoče ljudij   ] | lH^&BffffiFM^R    zahvaliti   za  zdravje,   imajo i'«-   i i BBK^Nfe  /V?SS    vrsten uspeh pri vseli boleznih   < ' BHBSi ^Vij J^&\    v  želodcu   •"   8O  nepre'tosljivo   ] [ i      |gS fi^Cinij  lL *^\   Bredatvo   zoper:   poniun.jkiin.iu   \ i '       lff" kK^)& 1 T4    nlasti   pri jedi,   nlab   želodee,   i » i       I^E SSVVid ;■.     muk, votrttve,  koliko,   zlute-   C i       iBoiflf J\    -3£.?|   "'f*** bljuvnuj«, f^Iavobol, krč   Z ' 'i    fBAMs9i\.JžisP   v *(*'(M1*''» bitjo srca,  zabasa-   • ' '    I^BBBpf I lmBK^   "^**1 ^''s1*'' ^°l^z»> »il vranići,   j J i i    llll^SSkLsisSuniil  11U jeti'ih in zoper zlato žilo.   < i |       llpBMrT^HB—B l stt>klenica vulpi 20 kr.,  1  tu-   H i       llj^^Zt ii   -wi iii^r>  CiVt - K'J'i f> tucatov aamo 8 gld.   j !
i     p||\R|J\=ZELLtK     v8vuriio"Mi     <►
i          ^-IRUrrCBO             Opozarjnmo, da ae te isti-  •
I*      NUR     ECHT   BEI    niteMarijact'lJHke kanljieedo-  5
APOTHEKER TRNKOCZV bivft.'° 8aiuo)'^karni Trnkoczv   Z
LAIBACH i STliCK ». |f.T^Svfa '" ^ eh^u ^  I
Prodaja                                      •
„LEKARNA TRNK0CZY"    |
rraveu rotovža v Ljubljani.               •
• ^      S^~ KazpoSilja se vsak  dan po pošti. *^H        9
Velikansko peso, nemško in
domačo deteljo, raznovrstne
trave in sočivja
prodaja po najnižji ceni in zanesljivo  kaljive
PETER  LASSNIK
tt Xj3-a.t>ljatii.I.
■flT" Poitna naro611a se proti poitnemu povzetjn ____________hitro razpoilljajo. ~^Q           (1H3—2)
^   Prodaja na debelo in drobno.   ^
I     Malinčen sok     I
^K                     , (Blmbeerabgnas)                      >V§r
^^N      liter po 6O kr., v steklenicah po 7O kr.      <&/k>
1 Sadlin (Marelicen zalzen) f:
^^                      kilo po 60—SO kr.                       SL&
^g"                           .....           (121- 4)      <JK>
$Us?                 "V»»lce vrste                  v^
§ cvetlični šopki iz krasolede '§
^K          za vezilna darila.          ^^
^                      Velika zaloga                       ^
^   velikonočnih jajčkov,   ^
^K^               finih, kakor tuđi trgovakln               W^
E       eladdio.       S
M  Angleške bontone (Rocks  M #    & Drops), metinke itd.    ||
IJv'    Naročila se takoj solidno in po na]-    <&§> ^X                  nižjej ceni izvršujejo.                  j25j£
i JOS. ŠUMI, I
H]    v Flšerjevi hiši, Kongresni trg Jt. 13.    xk
Trgovsk pomoćnik,
osiroma po«IOTO«l|*, z dobrim i spri4ev»li, T«pf«Jm« mm z dobrim plačilom v  prodajalnico meftanega blapa pri
(188-i)                  Cvenkelj-i v Sevnici.
Kovčege in torbice
(Koffer  und Taschen)
vsake vrBte in velikosti, jako lupe in solidnn izdelane, za clvlllste in vojake, p<> najnižjej ceni. — Za ti-Rovce   nu.  ilebelo na.|nlžje
cene. -— Nuroćbe se točno izvrše. — Na pia-meiiH vpruSanja z liežele i. t. d. bb ti»jhitrije odgovarja.                                              (13ti —3)   -
Za mnogobrojne nnroCbe se pri poroda         '
Prodajalnica: V Kolodvorskih ulicah št. 21. 1           ~                  I
]     Pladnje po naiviši ceni    f ilobro in čedno prcbranl                 p
JHitniški krompir, \
%                                    nadalje                                    m
i tižoK kislo zeljis česminovo \ j lubje, jeternik, Belladono £ i (norice) in vse druge rast- \
!line in domaće pridelke.   \ Prodaja  po   najnižji   ceni   garantirano i pravo                    (142—3) P
j seme Ritmisteua krompirja.}
\    JOSIP LEVC?    t
Q      trgovec  pri mciarikem  mostu.      fe
V ltil 11>I 1UIU                I           fte Grolioh-ova obrama oreme  Creme Grolich)
1                                                            .       $          iie odpravi vseh ncčistoatij kože,  kakor:  peg, ogrc,
f      v elegantnej obliki priporoča po cem       r          OgOreloati itd ter naredi polti svetio bele in mladin-
1                                                                    I          sko čiste. - Ni nikako barvilo (Sehminke). - Cena
j     „Narodna Tiskarna"     fl      «okr. -?*™k™^]w$S& ff^
v IJnblJani.                        I          Ed. IKahr, parfuiner.                               ((41-11)
B. TOMIES, tovarna za stroje y Ljiljani,
zastopnik Gnnx-u  At Co. v Budluipentl,   preskrbljujo dobro-/<T^k         znan«    trdoltte    valjarnlke    (Hartf?u»B Walzensttlblo),    cilliulre,
-^k_J         6krl>ce   (AufzUge),   vse  aparate,   irauHuilslJe   in  prlprnv«   za
\Sffl\)            mliiio.    Naripi  i»   mičrti   napravljnjo   bi:   p<»   najnovejSih   ukuftnjah.
^^P™6'                    Specijaliteta:   V»aUo*rMtue  ž»«e 1« »lro|l za obtltlova-
*• __       t        „jo   lesa,    PrcBkrbujo   bitro   ido6e   paru«   htroje  in   varu«»tuc
\&$JL3St        parue k«tltk.
*$sjs££l                  Tuđi napraviš a pkinOvfe niotorje.   Zastupstvo Laugeu-a *V
'^r*f;       Wolt'-a na »uunjl.
'■■     Vw :-~';**ž*s          IrLđ.Icira,iije parnili strojo^r,
ujlli   i»ri'delova«J« * J»iun1>oiii,   da  hv iirivuruji*  |»ri  Uurilu.           (836—18)
J. & S. KESSLER v BRNU,
FerdiiianđoTe ulice »t. ¥ su.,
pošiljata proti poštnemu povzetju :                             (130—3)
Izdajatelj in odgovonn ur«uuik.  Dr. JoBip VoanjaK.
Lastnina io tisk „Narodne Tiskarne."