58. številka. Ljubljana, v soboto 10. marca. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po 5 ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vee leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Cetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom vafiuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kakor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rok opisi ee ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Rudolfa Kirbiša hi&i, ,,Gledali&ka stolba". Dp ravniStvu naj se blagovolijo pofliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Cesar Viljem. Ne da se tajiti, da ima pokojni cesar velike zasluge za nemški narod. Pod njegovo vlado doseglo se je zjedinenje Nemčije in dosegel je nemški narod tako veljavo, kakor je oikdar ni imel poprej, ćelo v srednjem veku ne, ko se je večji del zgodovine sukal okrog nemškega cesarja in okrog papeža. Res da ni vse to zasluga pokojnega cesarja, mnogo sto-rili so drugi, poleg tega se pa mora reci, da je bila Nemcem baš v drugi polovici tega stoletja posebno sreća mila. Včeraj smo bili ob kratkem omenili glavne crtice iz življenja viaokega pokojnika in danes moramo še nekaj pristaviti, če tuđi se ne moremo s to zadevo tako obširno baviti, kakor se večji listi, zlasti nemški, ker nam primanjkuje prostora in pa ker stvar za nas nema tolike važnosti, kakor za nemški narod. Viljem I. (Friderik Ludovik) bil je rojen 22. marca 1797. v Đerolinu in je drugi sin piuakega kralja Viljema in kraljice Louse, princesinje Mecklen-burg- Streliške. Isti Čas bila je pruska država jako v slabem stanji, jako zadolžena, narod bil je neza-dovoljen. Otročja leta cesar ja Viljema so tesno združena s tedanjo žalostno zgodovino pruske države Kakor smo že včeraj omenili je jako mlad ustopil v vojsko ter je hitro napredoval. V boji je bil prvi pot 29. januvarja 1814. pri Bonnieru in istega leta 27. februvarja dobil je za svojo neustrašljivost ruski red sv. Jurija in pruski železni križ. 31. marca 1814. in 13. julija 1815. je i zrnagovitimi zaveznimi če-tami šel v Pariz. Njegovi vzgojitelji so seveda gledali, da se posebno izobraži v vojaških zadevah. Princ se je pa tuđi jako zanimal za vojski ne zadeve in je zgodaj začel udeleževati se raznih posvetovanj v vojnem ministerstvu. 11. junija 1829. poročil se je a Saksonsko-Weimersko princesinjo Avgusto, rojeno 30. septembra 1811- 1. Po smrti svojega oteta dobil je naslov „princ pruski*, ker njegov brat ni imel otrok, ter bi on imel prevzeti prusko krono, ko bi kralj umri. L. 1848 je kot prv: član državnoga minister-stva podpisal ustavni patent, a zabteval je, da se upor, ki je tedaj bil v Berolinu z vojaško silo za- tre. Zaradi tega ga je uarod imel za reakcijonarca in ministri so mu svetovali, da bi šel za nekaj me-secev na potovanje. Šel je v London, kjer se je seznanil a prvimi angleškirni državniki. L. 1849 je bil poveljnik vojBke v Badenu in Palaciji ter je zatrl v kratkem ustanek, na kar jih je bilo veliko uBmrtenih. Naslednja leta si je pa vedel pridobiti popularnost in so zlasti liberalci z veseljem pozdravili vest, da je prevzel regentstvo, ko je zbolel njegov brat. L. 185U se ni hotel kot regent odločiti niti za Avstrijo niti za Francijo. Sledoja mu je obetala razne ugodnosti, pa vender ni hotel zvezati se ž njo, Avstriji je pa bil objavil, da prevzame posre dovanje, če se mu da glavno poveljstvo nad vso nemško vojsko ter da bode smel neomejeuo razpo-lagati ž njo. Avstrija je pa na to ponudbo odgovorila s tem, da je sklonila s Francozi mir. Prihodnje leto je skušal doseći revizijo zvezne ustave v korist Prusije in je zlasti delal na to rta shodu raznih nemških knezov v Baden-Badenu. K temu shodu je prišel tuđi Napoleon, ki je razkri-val nove zavojevalne predloge. Iz pogovora z Na-poleonom, ae je princ preveril, da treba gledati na zboljsanje vojske. Reformo vojske je pa posebno oviral parlament, ki ni maral dovoljevati sredstev. Ta čas je umri kralj in Viljem je postal kralj pruski. Ministerstva so se ineujala, ker je vsako imelo ovire, s parlamentom. Ko so kralju označili Bismarcka, ki je tedaj bil poslanik v Peterburgu, kot moža, ki bode lahko mojstroval parlament, mu je kralj izročil vlado 3. septembra, s prva začasno potetn pa definitivno in sedaj se še le prav za prav zaćenjaju slavni dnevi za Nemce. Prišlo je do vojne z Dansko za Šlezvik-Holstein, kar je dalo povod vojni z Avstrijo. Za poBlednjo vojno se je kralj le nerad odločil, prav za prav ga je prisilil le Bismarck. Po zmagi proti Avstriji sklenila se je severno-nemška zveza in kmalu so se sklenile še zvezne pogodbe z južnonemškimi državami. A potem so postajale razmere s Francijo vedno bolj napete, sprva zaradi Luksenburškega vprašanja, pozneje pa zarad druzih zadev. V Juliji 1870. leta začela se je vojna. Po zmagi Nemcev, ki so dobili dve pokrajini in pet milijard, se je osnovalo nemško cesarstvo. Vsa skrb nemškega cesarja in države je od-slej merila je ie na to, kako bi si obvarovali to, kar so pridobili. Sklepali so razne zveze, pomno-ževali vojsko in delal i zakoni za ohranjenje no-tranjega reda. In res se je posrećilo Viljemu I., da do njegove smrti države ni zadel noben hud udarec; če tuđi v notranjem narod ni prav zadovoljen, kar dokazuje to, da treba vedno izjemnih zakonov. Za-znamovati pa imamo tuđi već napadov na pokoj* nikovo Življenje, katerim se je pa bolj ali manj srečno izognil. Tako 12. junija 1849, 14. julija 1861, 11. maja 1878 in 2. junija istega leta. Največje skrbi je pa staremu vladarju naprav-Ijala bolezen v njegovi rodbini. Cesarjevič je ne-varno bolan, pa tuđi več druzih rodbinskih članov. Sodi se, da so baš te nezgode pospešile katastrofo. Kake posledice bode pa imela smrt cesarja Viljema? Do sedaj se je splošno govorilo, da dokler živi stari nemški cesar, ne bode vojne, zmatrali so ga za nekako jamstvo evropskega mini. Zlasti na odnosa je z Rusijo je on močno uplival. Iluski car že baš zaradi njega ni maral spreti se z NeinĆijo. Sedaj Be pa utegnejo razmere mej Nemčijo iu Ru-sijo pooštriti, če tuđi se buje vojne ni bati, kakor trdijo nemški listi. Na Francoskem ni smrt cesarja Viljeroa vzbu-dila nikake radosti. Javno mnenje je jako ravnodušno proti temu dogodku. Većina listov misli, da se bode obranil mir, če bode kaj časa inogei vladati Friderik I., da je pa raogoče, da Bismarck pregovori Viljema II., da začne vojno s Francijo. Že iz pobitosti, ki je zavladala mej Nemci, pa smetno sklepati, da je smrt ce&arjeva /,anje hud udarec. in bode mnogo škodovala njih veljavv iu mogočnosti. Pod njegovo vlado je Nemčija zasegla vrhunec slave, a sedaj pa utegne začeti teraneti njena zvezda. V JJul»ljaiii 10. marca. Naposled je Turčija vender se odločila ustreži želji Rusije. Sploh se je mislilo, da bode Turčija izgovarjala se, da mora Čakati, kako se izreko Avstrija, Italija in Anglija o ruskih predlogih in sku-šala ćelo stvar zavleči^od caleudas greaecas. Mi ne vemo, kaj je TurĆijo nagnilo, da se je uakrat pre-mislila in odločila za ruski predlog. Ali je na njo uplivalo prigovarjanje Nemčije in Francije, ali se LISTEK. Nedeljsko pismo. Celje je samo ob sebi prav prijazno mesto, leža ob Savinji uprav krasna, okolica pa mnogo-vrstna, slikovita. Življenje v tem mesteci bi ini uga-jalo, kajti po letu hladil bi se labko v tople Sa-vinje prijetnih valovib, po zimi pa bi se krepfial „Pri levu", „Pri Matbesu", „Pri elefantu", „Pri belem volu" ali v drugih jednakih zavodih, obiska-val lokalni muzej in veleslavne porotne obravnave ter poslušal pritlikavih Celjskih mogotcev domišljale govore in visokodoneče radomontade. A pri vsej prijetnosti in naravni lepoti bi se naposled Celja vender naveličal, ker je tako malo in VBled svoje malosti tako — smešno. Kadarkoli sem Celje obiskal, spominjal sem se Napoleouovega izreka: „Od vzvišenega do snaešnega je le jeden korak", vsakikrat se pa tuđi za trdno prepričal, da so Celjski nemškutarji osodepolni ta korak že davno storili in da bode „Klein-Berlin" ob Savinji skoro tekraoval s slavnim Lembergora. Lemberžani, oziroma njih nekdanji predniki, razveseljevali so svet s svojim neprostovoljnim hu~ morjera, bili so v tem oziru jednako plodoviti, kakor sedanji nemškutarski Celjani, katerih vaakdo misli, da je vsaj za pol Bismarcka. Malomestna ta domišljavost spelje jih mnogokrat na led, kakor zadnjič zaradi druzega notarja v Celji. Vest, da utegne v Celje priti notar, ki bode slovenščine zmožen, razburila je mestne očete, kakor purana rudeč robec. Nastal je velik krik in vik in vsi gospodje s pragermanskimi imeni kakor Glan-tschnigg, Rakusch Sitna, Bobisut itd. staknili so preskrbne svoje glavice skupaj in ugibali, kako pre-prečiti grozno to nevarnost. Sklenili so, da to ni-kakor ne gre in dr. Foregger skrbno pazeč na to, da se obrani poslanški svoj „refugium" v Celji, sprožil je znano interpelacijo do justičnega ministra, interpelacijo, ki ima na sebi skrajne smešnosti pečat. V tej interpelaciji so Celjani s Foreggerjem na čelu pač podobni znani žabi, ki se je napihovala in napihovala, dokler je koža držala, naposled pa po-čila. Žaba hotela je biti tolika, kakor vol, Celjani pa toliki, kakor ves Celjski okraj. Upirajo se slovenščine zmožnemu notaiju, dusi bi vender morali znati, da notar ne bode imenovan samo za musto Celje, ampak za ves okraj, da bode torej s slovenskim prebivalstvom moral občevati slovenski in tuđi izdelavati slovenska pisma. Notar, omejen samo na nemškutarsko klijentelo Celjsko, moral bi biti vegetarijanec, v pisarui njegovi pa bi se delale pajčevine, kakor se delajo v pisarnah znanih neraškutarskih odvetnikov v mo-gočnem, a za svojo dozdevno mogočnost veliko pre-majhnem Celji. Celjskih očetov ukrep proti drugemu slovenščine zmožnemu notarju me nikakor ni prese-netil, čudil pa sem se, da ni žive duše, ki bi za-prečila tako kozolce iu smešne kaprijole, da ni ni-kogar, ki bi vćasih tuđi Celjane „z debelim prstom potipal." Drugod je božja in — druga previdnost vse boljše zastopana, drugod se uprav očetovski skrbi ćelo za to, da se kak zaslužen dostojanstvenik ne imenuje častnim občanom. Navajajo se in kličejo na pomoč razni potrpežljivi paragrafi, da ("loveka kar kurja polt obhuja iu si ne umeje poinac;ati clru-gače, kakor da se ravna po znanem „Die Republik mit dem GrosBherzog an der Spitze". Seveda po tem prihajajo imenovanja na dan, kakor smo bas pretekli teden jedno ćital, v katerern je nekdo prišel je bala, da bi Rusi, ne »kušali odAkodovati se v Aziji, za zgubljeni upliv v Bolgariji, ie bi jim še vedno v Evropi metala polena pod noge, ali je pa le hotela 8 tem odkrižati sa vednega uadlegovanja Rusije. Nemci seveda pri tem vidijo upliv nemške diplomacije in že sklepajo, da je Rusija Bismarcku dolžna hvaležna biti, da jo je tako lojalno podpiral ter je veleposlaniku v Carigradu zaukazal, da naj podpira vse želje Rusije. Radi bi zasluge Nemčije za Rusijo kolikor se da, svetu pokazali, da bi je videli tuđi ob Nevi, ter Be torej zopet sptijaznili z Nemčijo. Res je neprijetno, da je Francija ravno tako podpirala ruske predloge, kakor Nemčija, da je torej Rusija tuđi njej hvaležnost dolžna. Pa kaj to! NemĆija je v boljših odnošajih s Turčijo in je tuđi silnejša, torej se je sultan ravnal le po njenih željah, Franci ja sama bi pa gotovo ne bila nit opravila ! Pri tem je pa še neka druga stvar, na katero Be je treba ozirati. Vse je zavisno od tega, kak uspeh bode imel korak, kateri je storila Visoka Porta. Samo z izjavo Turčije, da je Koburžan nezakoniti vladar Bolgarske, še ni nič opravljeno, če ostane v Sofiji, kakor je bil dosedaj. Će hoče Nemčija, da jej bode Rusija hvaležnost dolžna, mora storiti še potrebne daljše korake, da usiljenec ostavi deželo, katere prestol si je nezakonitim potom prisvojil. Dvomljivo je pa, da bi Nemčija storila še ta korak, ker bi potetn lahko prišla kaj navzkriž s svojima zaveznicama, z Avstrijo in Italijo. Kak uspeh bode pa imel ta korak Porte? To se še ne da povedati. Iz Sofije dosedaj še ni no bene vesti. Najbrfc je korak Turčije vzbudil veliko presenečenje v Sofiji in tuđi nekak strah ter vl-jda sprva niti vedela ni, kaj hote odgovoriti Turčiji. Stambulov in njegovi tovariši bodo gotovo delali na vse pretege, da pregovore kneza, da še ostane v Bolgarskej. Tako vsaj sklepamo iz pogovora mi-nisterskega predsednika Stambulova z dopisnikom i'raneoskega lista „Figuro". Stambulov se je izjavil, da bo delal vsekako proti Husiji z vsemi sila mi. Ker so ruski agenti silili, so se Bolgari ločili od Battenberga, a nikd^r ne bode v Sofiji vladal kak Mingrelee ali pa kak ČJrnogorec. Agitacije proti Battenberžanu je posebno pospeševala carica, ki je želela, da bi njen brat princ Waldemar postal knez bolgarski. Ko so Holgari res izvolili princa VValde-marja, ga pa car ni hotel potrditi zaradi žaljenega samuljubja. Tako so izvoliJi Koburžana, katerega bodo vsekako obdržali v Bolgariji, ko bi tuđi sam želei oditi. Podobno se je izjavil tuđi minister Na-čevie. Ker tikrat v Sofiji neso še vedeli, kaj je sklenila Turčija, tuđi tem izjavam ne moremo pri-pisovati tolike važnosti. Preverj ni smo sicer, da bi Stumbulovci res skuhali obdržati Koburžana v Bolgariji, a veliko vprašanje je, bi li hotel ostati. Mi smo preverjeni, da bi bil ostavil deželo, da so vse velevlasti pod-pirale ruski predlog. Ta tuđi tako bi se bil teško odločil dl je ostati v deželi, ko bi le nekatere velevlasti ga k temu indirektno ne prigovarjale. A neko izvestje iz Sofije javlja, da so zastopuiki treh velevlasti) izjavili v Sofiji, še predno je došla turska izjava, da se nikakor ne piidružijo izjavi, da je knez nezakonito prevzel prestol in tla so bodo odločno izrekle proti vsakim prisilnim naredbam. Taka izjava pač utegne dati nemškemu princu i nov pogum, da še ostane v deželi. Nastane pa tuđi 1 vprašanje, kaj pa potem, te bi vzlic temu ostavil ) Koburžan Bolgarsko. Rusi seveda bi radi, da bi s metropolit Klement prevzel vladanje. To se je bilo I tuđi zgodilo, ko so bili odstranili Battenberžana, a tedaj se taka vlada ui mogla obdržati, kmalu jo je ' pomela protirevolucija. Sedaj tuđi še ni gotovo, da bi bile razraere dosti drugačne. Res se je šte-vilo tistih pomnožilo, ki ?.ele sprave 2 Ru.iijo in so ■ tedanji vladni pristaši razdeljeni v dva tabora Stam ' bulovce, to je sedanjo vladno stranko, in Radosla-vovce, ki so sedaj v opoziciji. V odloftilnem trenutku bi se pa utegnili oboji sporazumeti, zlasti če bi se sestavilo regentstvo in bi RadoBlavova pokli-cali v regentstvo. Radoslavova stranka res sedaj napada vlado in se kaže prijazna Rusiji, to je pa le hinavščina, ker je od vlade odrinjena. Saj je bil Radoslavov zategadel odstopil, ker je bil voljen knez in se mu neso izpolnile želje, da bil postal diktator, kar je preprečil tedaj pred vsem Mutkurov. Če bi se osnovalo regentstvo, bile bi stvari tumkaj, kakor so bile pred izvolitvijo Koburžanovo. Utegnili bi pa tuđi proglasiti republiko. Vsaj v VzhodniRumeliji, kjer je narod najbolj nezadovoljen, se mej vojsko širi republikanska propaganda. Na republiko v Bolgariji že dolgo nekateri mislijo. Govorilo se je o tem, še predno je bil voljen Koburžan. Tedaj se le zategadel ta ideja ni izvela, ker so se previdnejši bali izgubiti naklonjenost velevla-stij. Sedaj se pa ne ve, če bi zopet zmagala taka previdnost, ker ne še Bolgarom prijazne velevlasti neso drznile priznati kneza, katerega so volili. Nedavno so zaprli kacih 40 ćastnikov radi republikanske propagande. Kaj pa, če Koburžan ostane, ali pa Če Bolgari ćelo proglase Bolgarijo za kraljestvo, kar haje že dolgo nameravajo, če je vorjeti izvestjem ruskih Hstov. Turčija bi prav za prav morala poslati vo- Ijake v Bolgarijo, da tako Sofijske ra/)gotce prisili k pokorščini. Da bi pa to storila, pa jako dvomimo, 1 ker jo bodo od tega koraka odgovarjale Anglija, Italija in Avstrija in ker se Nemčija najbrž ne bode upala k temu prigovarjati Turčije. Potem taketn bi dosedanji ruski kovaki ne imeli drugega uspeha, kakor da je zvedela, da evropske velevlasti še neso voljue pri jenjati, da bi se bolgarsko vprašanje resilo popolnem v ruskem zmislu. V resnici pa stvar ni taka. Upliv ruskih di-plomatičnih korakov kaže se že v Bolgariji. Ruski pristaši, o katorih se je mislilo, da so že popolnem izginili, začenjajo se zopet gibati. Rusiji prijazni listi začenjajo izhajati in vse kaže, da se število ruskih pristašev množi. Mnogi odločtii nasprot-niki Rusije so že prestopili k ruski stranki. Tako major Panica že propoveduje po deželi, da je jedina rešitev za Bolgare sprava z Rusijo. Nezado-voljnost s sedanjo vlado vedno narašča in bode tem večja, čim dalje ostane Koburžan v Bolgariji. Posebno hitro bi se pa mišljenje v Bolgariji premenilo, ko bi Rusija kaj storila za makedonske Bolgare, katere zatira Turčija in jim preti nevarnost od Grške, Rusiji ni treba, da bi zahtevala, da se ta dežela pridruži Bolgariji, dosti je, če le zahteva, da se izvedejo reforme, katere zahteva Berolinska jogodba za to deželo. To pa Rusija tem loSje stori, cer se strogo drži Berolinske pogodbe. S tem si bode pridobila srca bolgarskega naroda, ki bode že potem «m presekal Gordijski vozel in stvari ob Balkanib tako uredil, kakor bode ugajalo Rusiji in slovanstru. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je v XVII. seji dne 7. marca t. 1. skleailo poslati državnemu zboiu na Dunaj sleJečo peticijo. Raz-poslalo je peticijo i podružničnim načelništvom. Visoki državni zbor! Družba sv. Cirila in Metoda, razširjena s svojimi podružnicami po vseh deželah, koder bivajo Slovenci, je pristni izraz želj in postavnih zahtev na šolskem polji, ki jih goji in za katere se pote-guje slovenski narod, odkar se veseli ustanovnega življenja. Ker ima to društvo vsled svojih pravil važni nalog: pospeševati slovensko šolstvo na ka-toliško narodni podlagi, obrača se njegovo vodstvo spoštlji vo do preslavnega državnega zbora s ponizno prošnjo: 1. Slavnoisti naj povodom obravnav 0 šolskih zakonih blagohotno uvažuje iskreno željo in pravično zahtevo našega naroda, da se postavno zopet upelje koutesijonalna šola, ker po našem pre-pričanji more le tako vz^ajati nežuo mladino v pravem duhu, da vzrastejo iz nje značajni katoličani, zvesti državljani in vrli domorodci. — Slovenci smo pa skozi in skozi katolišk narod, torej nam naravno pristuje katoliška šola. Ker se pa ta more uspešno razvijati le na jedino zdravi pedagogiški podlagi raaterinega jezika uljudno prosimo: 2. naj preslavna zbornica v dotični zakon privzame določbo sklicujočo se na člen XIX. osnovnih državnih zakouov o splošujih državljanskih pra-vieah, ki zajamči pravico inaterinščine — tu nuše slovenščine v vseh javnih ljudskih šolah, koder bivajo Slovenci, t. j. po Kranjskem, Štajerskom, Koroškem in Primorskem. V slučaji, da bivakje zad jstno število inorod-nih otrok, naj se poskrbi za doticao maijšino v po-sebnem šolskein oddelku z dotičnim materinim učtiim jezikom. Tako bode veleslavna zbornica pripomogla, da pri nas prenebajo narodnostni prepiri, ko bode imel vsak svoje, kar mu gre po božjib in naravnih pra-vicah. 3. In ker je za razvoj slovenske literature ter inteligencijo sploh prevelike važnosti to, da se na naših srednjih učiliščih v veCji ineri kot dozdaj goji slovenščina, in dokler ni pravična zahteva slo-venskega naroda po lastnih popolnoma slovenskih gimuazijah, realkah in učiteljskih pripravnicah iz-poljnena, naj visoka zbornica blagovoli uspešno upli-vati na preslavno c. kr. naučno ministerstvo, da se v istini izvedejo vse one resolucije ticoče se naše slovenščine v šolah, kišo bile v zadnjih letih po naših slovenskih poslancih naudušeno zago-varjane in po preslavni zbornici opetovano vsprejete ; da naš narod čim preje dospe k oživanju pravic, zajamčenih mu v državnih temeljnih zakonih. g^~ Dalje v prilogi. '^Hi v nepričakovano družbo, kakor Savel mej preroke, ali pa Poncij v „Cređo". Nepričakovana družba ne ugaja vsacemu, kajti Če se kdo tuđi piše Schwartz, se vender n. pr. mej Schwartzenbergi ne bode domaćega čutil, kakor se jaz zadnjič nesem, ko sem po naklučji zašel v Ljubljani V prečudno družbo. V znani pivnici shaja so nam-reč več gospodov, ki vsi pušijo iz ogromnih pip, ki jim kakor borabardoni vise iz ust. Oštri dim ne baš finesa tabaka pekel me je v oči in šegetal po (nosu, da sem kihajoč ostavil družbo, ki bode o kratkem omislila si še lojevih sveč in lesenih „tidibusov", pa bode podobneja pivniškim družbam iz davno preteklih časov. Tuđi takih Ijudij je treba na tem pisauem svetu! S. Otci in sinovi. 2R.©mst:n.. Ruski spitt&l J. S. Turgeužv, pruložil Ivan Gurui k. (Dalje.; XXII. Tiho, le h redka izpregovoreč nekaj neznatnih besedic, dospe)a sta naša prijatelja do Fedota. Ba-zarov ni bil popolutin zadovoljen s saboj. Arkadij bil je nezadovoljen ž njim. Poleg tega čutil je v srči ono neutemeljeno žalost, ki je znana le jako mladim ljudem. Kočijaž prepregel je konje in skočivši na kozel vprašal: „Na pravo, ali na levo?" Arkadij je zatrepetal. Cesta na pravo vodila je v mesto in od tam doinov; cesta na levo držala je k Odincovi. Ozrl se je na Bazarova. — Evgenij, — vprašal ie — ali na levo? Bazarov obrnil se je proč. — Kaka neumnost je toV dejal je. — Vem, da je neumnost, odgovorit je Arkadij ... A kaj to de! Ali je to prvikrat? Bazarov potegnil si je čepico na čelo. — Kakor hočeš! rekel je kone&no. — Vozi na levo! zaklical je Arkadij. Tarantas zadrdral je proti Nikolskemu. A iz- vedši „neumnost" molčala sta prijatelja še upor-neje nego prej in se ćelo jezno držala. Že po tem, kakor ja je hišnik na pragu vsprejel, mogla sta prijatelja izpozuati, da sta ravnala ne-spametno izročivši se nenadoma lotivši se ja fantaziji. Oi'ividno ja neso pričakovali. Presedela Bta dovolj dolgo in z dovolj neumniraa obrazoma v sobi za goste. Na zadnje prišla je Odincova k njima. Pozdravila ja je z lastno jej Ijubeznivostjo, a za-[ čudila se je, da sta se tako kmalu vrnila in kolikor se je dalo sod'tti po počasnosti njenega kretanja in govorjenja, ni se tega preveč razveselila. Rekla sta, da sta se oglasila le spotoma in da se peljeta čez štiri ure naprej v mesto. Odincova je le lahno vskliknila, poprosila Arkadija , da pozdravi otca v njenem imenu ter poslala po bvojo tetko. Knegmja prišla je v&a zaspana, kar je dajalo še zlobnejši izraz njemu zgubanemu staremu obličju. Katja je bolehala; ni se prikazala iz svoje sobe. Arkadij čutil je najedenkrat, da je najmanj ravno toliko želei videti Katjo, kakor Ano Sergčjevno samo. Štiri ure prešle so v navadnih pogovorih 0 tem in onera. Ana Sergejevna poslušala in govorila je brez smeh-Ijanja. Se-le 0 slovesu se jej je njena prijaznost nekako oživila v duši. — Gotovo sem se vama zdela jako slabe volje, rekla je, — a ne brigajta se za to in pridita oba zopet čez nekaj Časa. I Bazarov i Arkadij odgovorila sta jej s tihim poklonom, "sedlu v voz in nikjer več obstavši od-pravila se domov, v Marjino, kamor sta tuđi drugi Priloga „Slovenskemn Narodn" §t. 58 10. marca 1888. Politični razgled. ATotranjc Ue/ele. V Ljubljani 10. marca. Na Ogerulcem dosledno jako tnlo postopajo proti Slovakom, podtikajoč jim panslavistične agitacije. Te dni je obsodil odvetnika Vemlelina v Po-žunu, zeta pokojnega Hurbana, Vendelina Ku'lika, kazenski Benat odvetniške zbornice v zgubo advoka-ture zaradi panslavističnih agitacij in zapeljavanja mladine k veleizdaji. Kurija je potrdila izrek^ krivde, kazen je pa znižala toliko, da se mu le za jedno leto zabrani izvajanje odvetniške prakse, ker je njegovo prejšnje življenje neomadeževano. Vnaiije države. Nek ogerski list je nedavno priobčil dopis iz Berolina, da je Kum iju, bila dovolila Av*tri|l zasesti Bosno in Hercegovino kot od&kodovanje, krr se je utrdil ruski upliv v severnej Bnlgariji. Ko bi se pa sedaj obnovil ruski upliv v Bolgariji, segel bi tuđi čez Balkan, ko se je Vzhodna Rumelija zje-dinila z Bolgarijo in Avstriji bi se moralo dovoliti novo odškodovanje. Nrl>*ki kralj bode prihodnjo pomlati p^toval z ministerskim predsjednikom po deželi ter bode ub-iskal vsa večja mesta. Zopet ča&opisi razpravljajo misel, da bi se bolgurko vprašanje resilo na splošnej evropskej konferenci. 0 tem se je že večkrat govorilo, toda vaelej se je pokazalo, da so vse take vesti izmišljene. Kurs rualtim vrednostnim papir jem je po-Blednje tedne močno pal. Posebno huilo so pale akcije banke za inozemsko trgovino. Po Berolinskej borzi se je bila razširila govorica, da je banka imela mnogo zgub ter zatorej ne bode plaćala nobene dividende ter se bode moralo porabiti še nekuj osnovne glavnice, da se primankljaj pokrije. Kurs akcij omenjene banke se je v kratke ni z ni žal s 250 na 205 mark. Stanje omeujene banke je res slabo, a govorite so pa vender bile malo pretirane. Razmere v Skaderskem vilajetu so kaj ža-lostne. Varnoati ni nobene, ker zanjo tuđi dovolj ne skrbe turska oblastva. Kako slabo je pravosodje, 86 je pokazalo v pravdi proti morilcem jezujita Pastore. Predsednik apelnega sodišča Bi je jako pri-zadeval, da dokaže nedolžnost morilcev. Ker sta italijanski in avstrijski veleposlanik se zaradi tega pritožila v Carigradu, je pravosodno ministerstvo poBlalo v Skader višjega uradnika, da bode vodil preiskavo v tej pravdi. Odstavila bode baje^vlada vec Bodnikov, ki so kompromitovani v tej pravdi. Da se Vrancoxi vedno bolj zanimajo za ltiittljo, kaže tov da je začel izbajati v Parizu nov list, ki se peča s specijalno ruskimi razmerami. Na-alov listu je: „Vie franco-russe". Prve številke se je razprodalo 35000 iztisov. Sedanja irancoslta vlada ne stoji trduo, v kratkem bode morda morala odstopiti. Sprva je na meraval predsednik republike razpustiti zbornico, ko bi vlada ne mogla več dobiti vefiine, nadejajoč se, da bi nove volitve za zmerne republikance ugod-neje izpale. To so mu pa odsvetovali razni prijatelji, ter mu priporočili, da naj Floquetu izroči vlado, kajti predsednik zbornice je jedin sposoben zjeditiiti republikance. Tako je inogoče, da bode Floquet v kratkem za nekaj mesecev prisiljen pre-vzeti rainistersko predsedstvo. Pri volitvab na llolauđskcaii je voljenih 41 protiliberalcev in 30 liberalcev, 22 je ožjih volitev. Dopisi. N Itv<ega 8 marca. [Izv. dopis.] (Slovencu Stov. 55. — odgovor) Donioljubje vod večer srečno dospela. Po vsi poti ni nijeden iz njiji niti spomnil imena Odincove. Posebno Bazarov n niti odprl ust in samo gledal na stran, preko cest< e nekako jezno napetostjo. V Marjini so se ja vsi jake razveselili. Dolgs odsotnost sinova jela je Bkrbeti Nikolaja Petroviča Vskliknil je, zateptal z nogama in skočil z divana ko je, pnhitela Fenička k njemu ter z žarecim očesoma javila prihod „mladih gospodov". Ćelo Pave Petrovič čutil je nekak prijeten nemir in se milo štivo nasmehljal stisnivši roki povrnivšema se pot nikoina. Začela so se pogovarjanja, vprašanja. Gc voril je večinoma Arkadij *, posebno pri večerji, 1 je trajala daleč za polunoč. Nikolaj Petrovič ukazi je prinesti nekaj steklenic Porterja, kojega je ba dobil iz Moskve, in pil je toliko, da sta lici zari deli kakor maline in da se je smejal z nekim t otročjim ne nervoznim smehom. Občno veselje ra; Sirilo se je tuđi na družino. Dunjaša letala je kake nora sem ter tija in loputala z vratmi, Peter pa j ob treh zjutraj še poskušal na gitari kozuŠk valčel Struno zvenele bo žalobno in prijetim po miinei zraku, a ražen male uvodne kolorature ni zn olikani Btrežnik ničesar več; priroda ni mu dal godbene sposobnosti, kakor sploh nobone. (Dalju prtb.) gotovo vseskozi slovensko časopise, domoljubja tuđi i ne manjka naši častiti duhovšćini in gotovo tuđi ne Blovenskemu uciteljstvu. Pravi domoljubi pa se vselej v vseh važnih strvareh prijateljsko pomenijo , ako imajo tuđi nasprotne nagore. Taisto naj torej tuđi velja o „Liechtensteinovem pređlogu'. Razprava o tem predmetu nas Slovencev puč ne bode tako razdvojiš, k&kor si morebiti žele nisprotniki. Zbor „KrMcega pedagogiškega društva" je v svojem razgovoru spoznal, da „Liechtensteinov pred-logu prav nič ne ugaja našim razmeram in to je tuđi avetu objavil v omenjeni „izjavi51, s kutero se ćelo strinja odlični duhovnik, kakor nam je sporočal pismeno. „Slovenec" sam pritrjujo, da so vse slovenske sole — kolikor jih imamo — „versko-katolike" •, na narodne razmere pa, ki m v sosednib deželah glede šolstva jako žalostue, se pa „lex L'.echtenstein" prav nič ne ozira. I,«obraženemu Slovencu je torej jasno, da ima Neincc Liechtenstein le nemške odnošaje pred otmi, kjer je pač versko-katoliška šola pogostem v nevarnosti, kajti po mnogih nemških kronovinuh se usiljuje židovstvo in luteran-stvo v ljudsko solo, TamUaj potrebujejo verske sole, iui pa narodne, ker pivo že itak imamo. Brez-verstvo še ne tlači sloveuskih Sol, pać pa germini-zacija. Ako naše narodne težnje Nemec Lieehten-stein v svojem zakonu tako prezira, potem se tuđi ini Slovenci ne botiemo poganjali za njegovo jedno-straiisko ponudbo. To je tuđi stališče „KrSkega pedugogiškega društva". Ci pa duhovniki zahtevajo već ur iu prednosti verouku in veći upliv v kvaj-nem in okrajnem šolskem svetu, temu gotovo nob^n previdni učitelj ne bode nasprotoval , ali to tuđi lahko dosežejo brez „Liechtensteiuovega predloga1* . Ako pa se stara šola z narodnega stališča tako povzdiguje, potem omenimo le glasovitega šolskega germauizatorja in despota ranjcega „Schulenober-autseher"-ja Z—ka in še nečega drugega duhov-nega šolskega veljaka, ki je posebno v bratski Hrva-ski zaradi jednacih zaslug ostal v dobrem spominu. Da se pa učitelji potegujejo za svojo stanev-ske pravice, je gotovo njih hvalo vredna dolžnost, kakor vsakega druzega olikanega stanu. To očitanje se slabo ujema s prejAnjo „Slovenčevo" trditvijo, da bi z novim zakonom učiteljem place in pravice ostale nedotakljive. Sicer pa se tuđi nam vedno bolj dozdeva, da tu ne gre le za vero, ampak še bolj za šolsko gospodstvo. .Domaće stvari. — (Pisateljsko društvo) imenovalo je pri včerajšnjem občnem zboru vladiko Stross-maverja jednoglasno svojimčastium čla-ri*om. Po občnem zboru bil je zabavni večer, pri katerem je g. Anton Trstenjak čital svojo razpravo o slovenski stilistiki. — („Slovenski jez") je v izrednem občnem zboru soglasno izvolil svojega dobrotnika, vladike Strossmayerja, častnim članom. — (Strossmayerjev večer) bodo v so-boto dno 17. t. m. ob 1js8 uri zvečer v salonu pri „Miiliči"*. Povabljeni so vsi častilci Strossmavtirjevi ustopnice za vkupno večerjo in za godbo po 1 gld I 10 kr, dobivajo se v „Narodni Tiskanu", kjer naj -_ se gospodje, ki se hoto udeležiti, oglase najdalje dt x prihoduje srede. i — (Deputacija Ljubljanski5ga mesta' e k slavnosti zlate maše vladike Stro3smayerja odpe-lje se iz Ljubljane v četrtek due 15. t. in. popolu i dne ob treh do Siska. V petek zjutraj ob šestil L, popelje se z ladijo po Savi do Broda in v sobot< L) dne 17. po železnici iz Broda do Vrpolja, kje a bodo ćakali vozovi za njo in ostale udeležence slav si nosti Od Vrpolja do Djakova je uro vožnje. — Ti ,. naznanjamo vsem onim, ki bi želeli pridružiti se de putuciji, da skažejo čast učenemu ia roiloljubncni' ,_ vladiki ter si ogledajo prekrasno Djakovsko cerl'|^« ulicu St. 5, za ietiko. — Marija Sure, inizarja lici, 13 let, K >rlovBka cesta št. 24, za kokaini. — Franca li;uni)a, doklrt, 39 let, Tniovjki prista.i St. 10, z* kozaini. — M irja Dinter, Ko-tij«, 71 let, Uiice na Grad št. U, za oslabljeiijeiJi. 10. marca: Alojzij Caaerman, krojača sin, 8 lot, Go spodske ulicu št. 9, za kozainl — Fran Verhovc, zidarja sin, 4 mesece, Streliake ulico St. 8, za boijtiatjo. — Jancz Bajda, krojača nin, G moaocev, Flurijanake ulice št. 32, za gripo.___________________________________________ Meteorolog!eno poročilo. i g 7. zjutvaj 740-4 mm. — 080 C si. svz. obi. g 2. popol. 739 7 mm. 8-U° C a.jz. jao. 0-O0mm. . 9. zvećer 7381 ma. 6-0° C z.jz. obi. Srednja temperatura 4-0°, za 12" nad normalom. ID-_L__a,js___t loorza dne 10 marca t. 1. (Izvirno telcgrafiCno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 7730 — gld. 77'4O Srebrna renta.....„ 78'45 — n 7H70 Zlata renta...... „ 107-65 — „ 107-7:') & „ marena renta .... „ 92*25 — „ 92 35 Akcije narodne banke. . . „ 85B"— — „ 85Gp— Kreditno akcije..... „ 2Kti'6O — „ 2H730 London........ „ 12710 — „ 127 — Napol. ........ I 10-051/, — I 10-04'/, C kr. cekini...... „ f)(J9 — „ ft-»9 NemSke marke.....„ 62-40 — n 62 371/, 4 /„ državne Bi-eCke iz I. 1854 2f)0 gld. 130 gld. 25 kr. Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 163 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 95 „ 70 „ Ogerska papirna renta 5°/0 • ... 12 „ 75 , fb'/0 Štajerske zemljifie. odvea. oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . HK> gld. 117 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4V?°/0 zlati zast. listi . 127 „ 25 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, — ,. Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ — „ Kreditno srećke.....1U0 gld. 178 „ 2.r> „ Radolfove srefike.....10 „ 20 „ 50 „ Akcije anglo-avtitr. banke , . 120 „ ^1* ,, — ,, Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . 210 „ — „ _H —'— Hl H Uolesti potrti javljamo tužno vcit, da je na- ■ H ^ega mnogoljubljenega Bina ■ I ._-_.OJ-_T,T„>r I H danes ob 5. uri, v 8. letu pobrala neizprosna smrt. H H V Ljubljani, fine 10. marca 1888. H ■ (loo) Zalujoča rodbina Gasermann. I i-MWIBM_-__-__.^____l___________S ^M Vsem sorodnikora, prijateliem in 7,nancem ^M ■■ naznaujamo tužno vest, da ji: na* ljubljeni sin ček ^M ____ ____! HM Hinoči <)b deveti uri v nežni starosti v 7. letu po ^B WM kratki in mučni boluztii mirno v Uoapodu zaopnl. ^M ^H Prosimo, ga v blagem spominu obraniti. ^| H Crliuce, dne 10. marca 1888. ^| 8 ;-I8<;) Rodovina Tribu5. H Z jk*A slabo prcinivijenje., počasno me- ^2.UrQ njavo sncivij, navalo krvi, glavo-Pv^ftV« bolje, vrtofjliivjo O7.dr.ivi Llpp-■Sh______ mann-ov Karlsbadalcl Su :ieći prj.tak. — Dobiva h<5 v gkatljicali po 60 kr. in p;) 2 gld. v lekai-nah. " (637-7) *7lU orala dotro pognojenih njiv s kozolcem s 16 štanti v B«£lf{ra:ilU, trgovina z mešanim blagona v Niuurljl pri JelNah na Ml»Jert4keiu. (185—1) Trgovsk pomoćnik, izurjen v kupčiji meSanega blaga na deželi, Šelt svojo Hluibo preinenltt v kakem vučjem irmstu na Kranjukum ali tuđi na Štajerskom. Naj raje ustopi v prodajalnico ine-šaniis*1 a'i specerijskega bla^a. — Ponudbe vsprejetna ia prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". {187—1) _P_*»rv dobro (i8i»—i) dolenjsko vino, l»clo ali ru«le£e, od leta 1887, no najnižji ceni prodaja Cvenkelj v Sevnici. Prođajainica, že dolgo let obstoječa in na lepem kraji v IJulilJanl se takoj v najem odda. Kjc — pove iz piijaznosti upravništvo „Slovenske^a Nnroda". (170-3) Poslano. 3HB- Pijte -__MS Ubald pL Trnkoczy-jevo -£ hineljevo iik kivo. =8 wm~ (Zdravilna kava.) ^wi I. Dosegli in ohrantli al boote zdravje. II. Redili ali žlvlll boste telo, kukor njemu to naj- boli ugaja. III. Prihranite ai v denarji pri gospodinjstvu. yflF~" Va/no in neulilHutno potrebnu i\ bolcliajot-o na '^M) ytfr~~ želddci, prsili, j cl rili, oliistili in iivcih, za \ht- ^W y&~ jeiK-ko, otrokp, slabotno, za žensko pred iu po "W if^~ otrvrjej postelji, prebulele, ntulokrvne i. t. d. ~ap8 Zainotek s V* kilo vsebine velja sumo 30 kr. Dobiva se v (G12—17) LEKARNITRNKOOZT zraven rotovža v Ijjiit>ljinii. ■_ Rh/,pošilja ao vBak dan po posti. MH M'i-udttjaiei ma rtfohno rj«>v(ogn lxvlc«ktt" in Nvigelovila kro^ljt«! je A^. .J. "VViiit«', Limite«! IjtHitloii, Uf> ITjli~iiij»;cl»ii» lioaicl IT3. O. €>lt*viii» znlogo In vi'iitrulno riizpoHiljuliiico iin» Iran N«*p. Ilurna, lokarna „pri Zlatem lovu" v Kvome- riži (na Moravsketn) in so dobiva skoro v vseh lekarnah v Avatriji. Naznanilo. I'odnisanit knjigotr/niesi j« pred kratkim priredila drugo Izdajo Malavašič-eve povesti: Strijc Tomova koča. Knjigo — ki ohse^u 14 tiskovnih pol — krasi lepa naslovu:* slika in četvero lifiinh bakrorefcov. Cena ji jo trdo-vezant'j 70 kr., h pontnino f> kr. već. Tuđi se Se (tohivii pri n:is (191 — 1] slika pokojnega jezikoslovca FRANA LEVSTIKA, toda le v vlzltnej oblikl po 45 kr., b pošta no po 50 kr. Javljamo tuđi, /i flao. 50 kr., veliki flao. 1 gld. Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg. Za zavijanje in vozni liat jo plaćati pri poštnih pošiljatvah 15 kr. posebe. — Pristneg« iina v LJublJaui lekar J. Snobodu; v Rutlolfoveiu lekar Ferd. N talk a. Solidne oooho inćorao /,a prodajo zakonito do- ^H voljenih, premijskih sredk in damo visoko ^M provizijo, o/.ir..in:'. stalno plaćo. (778—19) ^1 Hauptstadtische Wechselstuben - Gesellschaft, ■ Adler &. Co., Budimpešta. J St. 740. (ltS—3) V Ljubljani ob Dunajski cesti ležeče tolniilLo pslojje z Trtom bode se za slučaj, da se bode zidala nova bolnica, prodalo. Vrt obsega 2 orali, 590 □ sežnjev (13.532 ma). Stavbi-tfe „ 1 oral, 619D8ežnjev (7.981 ma) Proda se tuđi poslopje samo in vrt po paree-lab. Kdor želi kupiti to posestvo, ali ćelo ali le dele, uloži naj svojo ponudbo do SI. marci)u, t. I. pri cležcliient o J. Fajdiga v Kamniku. I ^ Prodaja podjetja. ^ o^ Zaradi Bmrti se pod tvrdko ^^> i JOSIP BEBMffl I 1|3 ž;e aaa-d 35 let ©"tostoje&a. yW ^ po ugodnih pogojih. proda, kjt fgO) Kaj ve6 povedu los. Bernard-ovi \§v <&\ dedibi, v Ljubljani, na Marijinem trgu jfc§p <®^J St. 5, v Slonovih ulicah Št. 4. (i72-a> ^^ ^KIcIol^ in ČOKOLADA ScHMIDT & SOHNE ki jta pri prvej Dunajskej ra%stavi knliinjake"! unmtnosl bili odlikovani z najviftjo odliko, častnim diplomom, sU priatni Bamo, če iinata našo nradno regiatrovano varstven« znaniko in firnao. (800—8*5 ĐOblva se pri vseh lioljSih trgovcib in prodajalrih de likutcB, v fijiiblfaiil pri g. h. etru LaNKiiik-n Razpošilja se v provincije pr^.i pošttioniu povzetju. VICTOR SCHMIO. & SOHNE, c. kr. rtež. opr. tmarnarji. Tov^rna in contr. razpodiljalnici Dnnaj, IV., Alle^anse Nti. 48 (poleg juž. kolodvora) St. 52. d45^i>------ Razpis službe. Za namežfenje stalnega Kilrnvnika okrajnega zastopa v ^niariji pri JTel6ali na S pod nj em Štirskem s stalno plačo letnih 700 gld. in z dru-gimi dobodki naj mani 600 gld. in prosto prakso se razpisuje koneurs. Gospodje doktorji zdravilstva, ki to mesto žele" dobiti, naj poSljejo prošnje «to l*i. aprila tukaj-šnjemu odboru okrajnega zastopa, od koder se bode na pismena vprašanja rado odgovarjalo. Odbor okr. zastopa v Šmariji pri Jelšah dne 24. fVbruvarja 1888. Predsednik: Amlrluh. "antoneja prtjkner, posestnica hotela in vinogradov v Zagrebu, priporoča izvrstno nova hi stara vina lastnoga pridelka, z jamstvom, da so prirodno čista. Dobra mizna vina po 11 kr. litcr in viSje. Vino od kraljevine ruljeno . . . po 15 kr. Hter. Italljanska graievlna......„ 18 „ r Izbrano vino..........„ 20 ,, , Muikateljeo...........30 „ Rudeoe vino.......po 13 iu 15 „ „ Ceiic viljujii looo kolodvor v Zagreba, brez sodov. Vo&ilja Bt^ po najmenj 10O lltrov proti povzetju. Oe se aotlje vrnejo franko, se viaincjo /.a isto ceno, kot so se zariićunili. (1811—1) * Uniotuc (15'2—i) ♦ | vsob« %m «•!*•▼!• I ^ uatavtja bre.x vsukih bolnčiu tur opravlja plombo« ^ u vaiijn in vae zuhnr oj»«*r»«ili«> ^ i zobozdravnik A. Paicliel, % j VvU'K llr'iiiecku^a niiintu. v Kohlerjevi hiSi, I. uad- ^ ^ Htropjo. ♦ ^ T7" sa li d o ^^^^^B inoie si h protlnjo vnakovrstnih /.akonito tlovoljcnih 3C srečk na obroke ~qm VBiiko leto najmanj (lf>l—1) 1200 guldinarjev prislužiti. Vprsi^Hiijii nsij so poftiljajo na: *WeohselhatlS H. FUCHB, Budapeat, Đorotheeagaase Nr. 9. Vozne karte in vosni listi .» Amerika. Kraljevo l»elgijaki post ni |»arniki „lttMl Mar Une" iz Antwerpena naravnost v New York in Philadelphio. Koncesijoninvno od via. c. kr. nvstiijske vlade. Pojasnila daj« jako rutlo: koncesijonirano zastopstvo na »umiji-. IV" Weyrintter{jiiSBc \T s Ludovik VVielich, uli Ivun K«»ur, noatilniftar pri „UavarBUcm dvoru" v IJub- liaui, 1*. .Iifcklitseli v Ho£ev|i, JoHip NtraNNer v InouiONtu. (I7.r.—1) [Marijaceliske kapljice za želodec, izvretno uplivajoče pri vaeh "boleznib želodoa. .^■MIBto^ Noprekosljivo ]iri jmnianjkanji sinuti do jtulij, 'AB^SPflH^: "laliem iolodci, muTdpiii b:ii>i, napuiijntui, kislom 'MSSnHk'v^»k podiranii, koliki, ielotlčevem kiituru, 7.na«i, ako flMBMMjfck/9jgjft hu nuroja poack In p»euu ter su naliira iirove& [HS£JjEBk';>8\ iluza, pri zlateniol, gnj'"«« !» bljuvanji, K'avolioljl l|t^J^tti3™ji»3l u<' l/.virft boloćlna i/. ž.oluJuiO, krči v /.olodci, I^CSB8©*?3Pil v.ii|V v Krumcrlžl (Moravako) m^^^^V^flSm MarijucalJHkR ka]>Ui^c "<"a »ikako tajno aroil- HUBU^kS^^m Btvi) Niili Hontuvino iiivvciloiK' B11 na. navodu, kttko Kchut»m*rke. rabiti, ki ne. pridonc vankej ateklenici. m Pristne v skoro vseh. lekarnah. 1 H\ illll.O ! l'ristiu" Marij;iCL>Vjiiko kapljice ao innosokrat ponarojnio i'u i.'>«'"">'»J«- — ■»•» *° l»rlfttl»e, .n..ra v»aka atokle- iea linoti rudoč /.avitok > K«»rc»}<» v»r*itvvii» HiHniko in « liHVOdoin, KftK« rabili, ki sn pri.leno VH«k«.i 8lrklcii.fi, ojiom- uiti jo, da'mora Liti navoa tiskan v tiakarni 11. *«UHek-u v liro- '""''"'l-ristao imnjo: V IJiil»l|»ni: lokar Oabr. l'iccolt, lekar .To«. Hwoliod». - V I»OHto|inl: U-kur Kr. llacuaroioh. — 1 Nk*»HI l,okl:lokur Kurol Faliiuiii. — V Itiulovljicl : U-knr Alukaamlur ltublok. — V lliulollovni: l«k;»r Dominik Kiz/oli, l-'k:ir Uor«-niann. — V Klllillltkti: luk^r .1 Moćnik. — V Cnioinljli l«kar Jau. UlužoV. 1739—n) f Mlad mož (Ceh) j \ ieil neposredno đoplaovatl i mlati© 81©- 4 i venko. — Blag. neanonimni dopisi b fotografijo pod £ L „Crtale** na administracijo te^a lista. (167-3) Jj in-------------------------------■------------------------------------------ Nnjuovejši in ii»jelegantiiejiil HSa Aezniki in solntniki, NKje ravno tako tuđi blago za dežnilce in solnčnike prodaja (159—1) * BONIFACIO AGHINA, tovarna delnikov in solčnikov, •v Scl3.ellen."fc>-a.rgro-w-Ili. -a-UcaJa. 3a.. St. -4. gjF~ Tofno se izvrSujejo vse poprave. "W Delajo se tuđi kostumski solnčniki in dežniki. Prodaja mnogovrstnih požlahtnenih drevesc. Pri graščini visokorodnega gospoda grofa Lanthie ri-ja na Slapu pri Vipavi proda se več tisoč mnogovrsni zlahtuili đrevesc, kakor: jabelk, hrušk, češenj, marelc itd. Cena komadu je po starosti in visokosti dre-vesca od 30—45 kr. Za irvrstno blago se garantu je in p. n. kupci ee v zakup uljudno vabijo. OskrbniStvo graščine Slap pri Vipavi, dne 6. marca 1888. (1*2—2) RDeželno zdraviščo ^ž=====^~~. — ^rr~~. \\] • a i i« Tempeljski-, Stvria-ogatec Slatina. A-"g-J fttajersko. y Glauberje™ slana kisla ioda. Poitija jož. vt\: Poliftaue. upitno In kopalno zdravljenje, | I- z mrzlo Todo, mlokom i. t. d. j j Sesija Glavna indikacija: maj — oktober. Boiezen prebavlj. organov. Prilefcno bivanje. Prospektu pri ravnateljstvu zaBtonj. Zaradi I m ,. . . , * kisliue mnoge I TeiUpeljSkl VreleC. ■ izborna oglenčeve V|HH1HHBHBBBHBHIHbI dietetićna pijaca in pomešano z vinom ali ovočnimi sokovi m prijetna okrepčevalna pijaca. • | One Btiideiioniii prodajajo: goapod Mili. Kastnor, nadalje K°3P0(U6: Jos. Fabian, C. C. Holzer, Peter j Lnssnik, Ivan Luckmann, Ivan Perdan, S. SchlafTer, i Schussiu^ Sl Weber in Jos. Terdina v I^jubljuul, kakor tuđi ravnateljstvo v Slatini. (109—2) [iiiniiiinimimmiiminiig ^HarijaceljstolajljiceSI za želodec, ]; fij^nM^atHOTiM^tir. \ kuterim se ima na tisoče ljudij ] | lH^&BffffiFM^R zahvaliti za zdravje, imajo i'«- i i BBK^Nfe /V?SS vrsten uspeh pri vseli boleznih < ' BHBSi ^Vij J^&\ v želodcu •" 8O nepre'tosljivo ] [ i |gS fi^Cinij lL *^\ Bredatvo zoper: poniun.jkiin.iu \ i ' lff" kK^)& 1 T4 nlasti pri jedi, nlab želodee, i » i I^E SSVVid ;■. muk, votrttve, koliko, zlute- C i iBoiflf J\ -3£.?| "'f*** bljuvnuj«, f^Iavobol, krč Z ' 'i fBAMs9i\.JžisP v *(*'(M1*''» bitjo srca, zabasa- • ' ' I^BBBpf I lmBK^ "^**1 ^''s1*'' ^°l^z»> »il vranići, j J i i llll^SSkLsisSuniil 11U jeti'ih in zoper zlato žilo. < i | llpBMrT^HB—B l stt>klenica vulpi 20 kr., 1 tu- H i llj^^Zt ii -wi iii^r> CiVt - K'J'i f> tucatov aamo 8 gld. j ! i p||\R|J\=ZELLtK v8vuriio"Mi <► i ^-IRUrrCBO Opozarjnmo, da ae te isti- • I* NUR ECHT BEI niteMarijact'lJHke kanljieedo- 5 APOTHEKER TRNKOCZV bivft.'° 8aiuo)'^karni Trnkoczv Z LAIBACH i STliCK ». |f.T^Svfa '" ^ eh^u ^ I Prodaja • „LEKARNA TRNK0CZY" | rraveu rotovža v Ljubljani. • • ^ S^~ KazpoSilja se vsak dan po pošti. *^H 9 Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive PETER LASSNIK tt Xj3-a.t>ljatii.I. ■flT" Poitna naro611a se proti poitnemu povzetjn ____________hitro razpoilljajo. ~^Q (1H3—2) ^ Prodaja na debelo in drobno. ^ I Malinčen sok I ^K , (Blmbeerabgnas) >V§r ^^N liter po 6O kr., v steklenicah po 7O kr. <&/k> 1 Sadlin (Marelicen zalzen) f: ^^ kilo po 60—SO kr. SL& ^g" ..... (121- 4) $Us? "V»»lce vrste v^ § cvetlični šopki iz krasolede '§ ^K za vezilna darila. ^^ ^ Velika zaloga ^ ^ velikonočnih jajčkov, ^ ^K^ finih, kakor tuđi trgovakln W^ E eladdio. S M Angleške bontone (Rocks M # & Drops), metinke itd. || IJv' Naročila se takoj solidno in po na]- <&§> ^X nižjej ceni izvršujejo. j25j£ i JOS. ŠUMI, I H] v Flšerjevi hiši, Kongresni trg Jt. 13. xk Trgovsk pomoćnik, osiroma po«IOTO«l|*, z dobrim i spri4ev»li, T«pf«Jm« mm z dobrim plačilom v prodajalnico meftanega blapa pri (188-i) Cvenkelj-i v Sevnici. Kovčege in torbice (Koffer und Taschen) vsake vrBte in velikosti, jako lupe in solidnn izdelane, za clvlllste in vojake, p<> najnižjej ceni. — Za ti-Rovce nu. ilebelo na.|nlžje cene. -— Nuroćbe se točno izvrše. — Na pia-meiiH vpruSanja z liežele i. t. d. bb ti»jhitrije odgovarja. (13ti —3) - Za mnogobrojne nnroCbe se pri poroda ' Prodajalnica: V Kolodvorskih ulicah št. 21. 1 ~ I ] Pladnje po naiviši ceni f ilobro in čedno prcbranl p JHitniški krompir, \ % nadalje m i tižoK kislo zeljis česminovo \ j lubje, jeternik, Belladono £ i (norice) in vse druge rast- \ !line in domaće pridelke. \ Prodaja po najnižji ceni garantirano i pravo (142—3) P j seme Ritmisteua krompirja.} \ JOSIP LEVC? t Q trgovec pri mciarikem mostu. fe V ltil 11>I 1UIU I fte Grolioh-ova obrama oreme Creme Grolich) 1 . $ iie odpravi vseh ncčistoatij kože, kakor: peg, ogrc, f v elegantnej obliki priporoča po cem r OgOreloati itd ter naredi polti svetio bele in mladin- 1 I sko čiste. - Ni nikako barvilo (Sehminke). - Cena j „Narodna Tiskarna" fl «okr. -?*™k™^]w$S& ff^ v IJnblJani. I Ed. IKahr, parfuiner. ((41-11) B. TOMIES, tovarna za stroje y Ljiljani, zastopnik Gnnx-u At Co. v Budluipentl, preskrbljujo dobro-/ce (AufzUge), vse aparate, irauHuilslJe in prlprnv« za \Sffl\) mliiio. Naripi i» mičrti napravljnjo bi: p<» najnovejSih ukuftnjah. ^^P™6' Specijaliteta: V»aUo*rMtue ž»«e 1« »lro|l za obtltlova- *• __ t „jo lesa, PrcBkrbujo bitro ido6e paru« htroje in varu«»tuc \&$JL3St parue k«tltk. *$sjs££l Tuđi napraviš a pkinOvfe niotorje. Zastupstvo Laugeu-a *V '^r*f; Wolt'-a na »uunjl. '■■ Vw :-~';**ž*s IrLđ.Icira,iije parnili strojo^r, ujlli i»ri'delova«J« * J»iun1>oiii, da hv iirivuruji* |»ri Uurilu. (836—18) J. & S. KESSLER v BRNU, FerdiiianđoTe ulice »t. ¥ su., pošiljata proti poštnemu povzetju : (130—3) Izdajatelj in odgovonn ur«uuik. Dr. JoBip VoanjaK. Lastnina io tisk „Narodne Tiskarne."