282. številka. Ljubljana, v petek 7. decembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Isbaja vsak dan avetfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ea četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za osnan i la plačuje se od četiristopne p»tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifttvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah Št. 12. Upravnifttvu naj Be blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek 10. decembra 1888. Josip Gorup. V Slovencih ni bilo doslej neznano ime, katero smo zapisali na Čelo današnjemu članku. Narodna društva, posebno Tržaška, zatekala so se večkrat k nositelju tega imena in nikdar ne brezuspešno. Saj je iskreno rodoljubje njegovo bilo splošno znano. To pa je temveč vredno, ako po mislimo, da so se nam doslej odtujevali vsi, katerim je Bog dal obilo. „Beraškega ponosa" neso hoteli deliti z nami. Vse drugače Josip Gorup. Oni, ki ga poznajo od tedaj, ko je nekoliko let prebival v Mariboru, vedo, da je že takrat ljubezen do naroda in domovine napolnjevala njegovo srce. Bilo je to v naj-lepšej dobi narodnega našega preporoda, katero bodo domači naši zgodovinarji krstili morebiti kedaj — Mariborsko dobo. Najinteligentuejši in uarodno najgorečnejši rodoljubi zbirali so se takrat v prijaznem mestu ob deroči Dravi. Njim ni narodnost bila za parado, temveč hoteli so, da se razodeva vedno tudi javno. Drugo — in še celo v Ljubljani — neso se rodoljubje mogli otresti nemškega ob-Čevalnega jezika; v Mariboru napovedali so mu boj. Mej poslednjimi bil je tudi Josip Gorup. Mnogo jo sicer vedno imel uradnega posla; a če mu je čas le količkaj dopuščal, podal se je v narodno družbo. V njej je zunaj kroga rodbine svoje našel največ zadovoljnosti in sreče. V njej navzel se je pa tudi one narodne odločnosti, katera ga diči Še sedaj. PonoHen je bil slovenskega svojega porekla; ponosen zaradi lastne vrednosti svoje ; ponosen zaradi lepih lastnosti uaroda svojega. In ta ponos ohranil si je vedno; ohranil tudi potem, ko mu je sreča naklonila milijone bogatstva. V tem narodnem ponosu ima izvir tudi vzgledua narodna odgoja vae njegove dece. Dasi sta obe soprogi nje govi bili Nemki, odgojena je vender vsa deca strogo slovenski in gospod Gorup sam ne bi za nobeno ceno z otrokom svojim iz pregovori ld rug a če, ko v slovenskem jeziku. LISTEK. Nedeljsko pismo. Naslov se danes ne strinja z dnevom, toda ker sem jaz temu nas'ovu Že privajen, mi menda nihče ne bo tega anahronizma za zlo jemal, posebno potem ne, ako blagovoljno premisli, da so me pretekle dni na več strani vabili. V Postojiui bil je zame pripravljen gospod Fekete, v Leskovec pri Krškem vabili so me zaradi gospoda doktorja Jurija, ob Pesnici imel bi se ukvarjati z blagoslovljenimi gospodi iz nemškega Gradca, ki znami isto tako počenjajo, kakor se je pred stoletji postopalo s po-labskimi Slovani , ki so potem osvežili nemško kri in stvarili bojevite Pruse, mej katerimi |e prvi kolovodja trolasi Bismurek, po uemških učenjakov razlagi pravi pravcati slovenski „Bij-smarck", kar v nemščini pomenja „Fiehtenschliiger". Za vsa potovanja pa, kakor navadno nesem imel dovolj časa. Ostal sem torej v beli Ljubljani ter vlekel na uho razne govorice. Stoterojezična „Fama" raznesla je bila po Ljubljani senzačno vest, da se je nova vojašnica podila. Jaz za svojo osobo nesem baš zaljubljen v kranjsko „stavbeno družbo" zlasti od tega časa ne, odkar sem poizvedel, kako ona postopa z malimi obrtniki, da namreč o prošnjah Že po vsem tem, kar smo povedali, more se Josip Gorup prištevati prvim rodoljubom slovenskim. Včeraj postal je pa tudi največji dobrotnik slovenskega naroda in gotovo mu bijejo hvaležnosti nasproti srca vseh zavednih Slovencev od Drave do Kolpe ter od Mure do Adrije. Veliko pozornost vzbudilo je že njegovo mecenatsko podpiranje slavnega pesnika našega Simona Gregorčiča; z zagotavljenjem podpore za ustanovitev višje slovenske dekliške Šole in napravo tako bogatih Štipendij pa je gospod Gorup poslal sledbenik slavnega hrvatskega mecenata vladike Strosmajerja. Kar nas pri velikodušnih darovih Gorupovih posebno veseli, pa je, da je tudi o tej priliki pokazal svoje rodoljubno prepričanje. On namreč štipendij svojih ni namenil le jednej deželi ali jed-nemu kraju, kakor so to doslej delali pri nas vsi ki so ustanovljali štipendije; ampak namenil jih je prebivalstvu Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske, a določil je izrecno, da imajo do njih pravico le hčere in sinovi Blovenskih roditeljev. In to je ravno najimenitnejša določba njegovih ustanovnih pisem, kajti vsled nje bode se narodnost naša jako utrdila po vseh imenovanih deželah. Pa tudi pravico podeljevanja uredil je gospod Gorup tako, da ni mogoče izkrivljati njegove intencije; uredil tako, da bodo te štipendije v resnici uživuli vedno le sinovi in hčere slovenskega naroda, kajti za slučaj, da bi izumrli njegovi moški potomci, določil je, da bode štipendije podeljeval deželni zbor kranjski, dokler bo imel narodno slovensko večino, sicer pa odbor „Matice Slovenske". V teh določbah zrcali se nam najlepše, ko zlato čisto rodoljubje Gorupovo; zrcali najlepše njegovo za razvoj in napredek našega naroda uueto srce. In kaj naj rečemo o kraljevskoj podpori, katero gospod Gorup zugotavlja mestu Ljubljanskemu za ustanovitev višje slovenske dekliške šole? Zares, nimamo besed, da bi ta čin blagega dobrot nika mogli oceniti dostojno! Ni ga gotovo Slovenca, ki bi ne čutil, kuko živo potrebna nam je višja dekliška šola, ako hočemo, da bodo naša na- za izplačilo razuili vsot z veliko virtuoznostjo pripoveduje, da jej treba denarja za poravnavo manjših podjetuikov, a da ti „manjši podjetniki" na nakazane in izplačane zneske še danes zamau čakajo. Vender pa se mi je veBt, da se je podrla nova vojašnica, ki stane pol milijonu, zdela nemogoča, ko me je torej pred par dnevi ua Dunajski cesti ustavil nepoznan človek z vprašanjem: „Ali ste že čuli, nova vojašnica se je podrla?" odgovoril sem mu, da ne, da kaj tacega tudi ne verujem. „0, da da, rekel je potem, vojašnica sicer ne, a stopnice so se zrušile, ko je oddelek vojakov stopal, po njih. Šestindvajset je bojda mrtvili. Jaz hitim gledat." — „Dobro, pa mi pridite pov-idat ! dejal sem mu jaz — A ni ga bilo. Stopnice so še celo, mrtvecev ni bilo nobenih, vsa govorica imela je samo jedno posledico, da se je v loteriji na številko 26 nekoliko več Btavilo nego sicer. Nova vojašnica se torej ni podrla, podrlo pa se je na starem gledališkem pogorišči zasnovano na, rodno poslopje. Narodna ozkosrčuost izpustila je iz rok prelepi prostor, isto tako, kakor je pred leti zanemarila nakup poslopij „pri Malici", pozueje nakup stavišča pri nekdanji „Zaponi", kjer stoji sedaj lepa hiša Schleimerova, in mirno dremala ko se je prodajala nekdanja Martinčičeva hiša na Dunajski cesti. rodna prizadevanja imela kaj trajnega uspeha. Saj vidimo, kako nenarodna ženska odgoja le premno-gokrat — posebno tam, kjer možje nimajo odločnosti in energije — v rodbinah znanih rodoljubov prouzročuje pri naraščaji mlačnost, ako ne naravnost nasprotstvo do narodne slovenske ideje. Da bi se temu našlo leka le v Btrogo narodnoj odgoji našega dozorevajočega ženstva, sprevideli so že davno vsi iskreni rodoljubje in sedanja večina mestnega zbora Ljubljanskega misli že šest let na ustanovitev velikega učilišča za hčere slovenske. Ako se ideja doslej ni še uresničila, iskati ju uzroka v izdatnih troških, katere bi mestu bila prizadejala ustanovitev tacega učilišča. Gospod Gorup odvezal je sedaj mestne odbornike velicih skrbij kajti obljuba njegova omogočuje takojšnjo ustanovitev tega za od-gojo vsega slovenskega naroda tako imenitnega zavoda. Gospod Gorup pa je z veledušnim svojim darom mestu Ljubljanskemu molče, a vender zgovorno izrekel tudi nekaj, kar moramo še posebno naglasiti. Ni dvojbe, da je na Slovenskem zdravih in lepih krajev, kjer bi bili glede na prelepe ustanove in veliko podporo gospoda Gorupa merodajni faktorji gotovo radi pripravljeni skrbeti za ustanovitev višjega dekliškega učilišča. Gospodu Gorupu znana je vsa naša domovina tako, ko malokomu drugemu, on je to torej vedel dobro. In vender so ni za tre-notek pomišljal, da mora tako imeniten zavod stati v glavnem mestu slovenskem, v naravnem uašem narodnem središči. Iz tega njegovega ravnanja mogli bi se prav mnogo učiti nekateri Slovenci, ki postavljajo vsako vas v neravno primero z glavnim mestom in ki tako radi očitajo, da hoče Ljubljana vse imeti zase in so slepi dovolj, da ne vidijo, koliko in kako velikih koristi] ima vedno vsak narod od napredujočega njegovega glavnega mesta in koliko koristi bo imel narod slovenski, ako bo Ljubljana napredovala in procvetala. Gospod Gorup pa bi tudi ne bil mogel svojej podaniškej vernosti dati boljega izraza, ko da je omenjene štipendije ustanovil v spomin vladarske štiridesetletnic«' cesarjeve. Ker prejasni vladar Izgovorov je bilo vaakikrat kar polne koše. Pri gledališki podrtiji ugovarjalo se je, da meri Hamo 100 štirj. sežnjev, kar pa ni istiua, ker meri 200 štirj. sežnjev. Prostor tudi ne more biti tako strušoo nesrečen, ker je lilharmonično društvo zanj ponudilo dvajset tisočakov. Nemško društvo spoznalo je prostora vreduost in važnost, mi pa ne. Mi iščemo in izbiramo na vse strani, naposled pa ostanemo ua cedilu. Mi smo tako naivni, da raču-uimo celo na medvedovo kožo. Pred par dnevi vsaj se je nekje pripovedovalo, kako lep bi bil vrt Ko-slerjev za „Narodni dom" ter zatrjevalo se je, da bi se za primeren denar tudi dobil. Drugi dan pa so se dotični gospodje prepričali, da je to vse bila le lepa ali nelepa iluzija, kujti Koslerjev vrt sploh ni ua prodaj. Rečeni gospodje zdeli so se mi v tem vprašanji ravno taki, kakor moj prijatelj, Tirolec Leon-hard Spannring, ki se je pred leti nakupil na Štajerskom v Dravinjski dolini. Imel je lepo posestvo, imel pa tudi veliko otrok in veliko plačil. Bil je v vedui zadregi in zato je bilo vedno upauje njegovo, da se reši vse bede, kadar umre njegova teta, katera uživa obresti od štirih tisočakov, uknjiženih zanj ua graščini "\Vilteu. Kadar mi je torej Spann-riug tožil svoje zadrege, omenjal sem mu njegove dedščiue, on pa je dejal; „Das ischt a Vogel, was kakor je sam zagotavljal mnogokrat in Se te dni v pismu do ministerskega predsednika — ljubi vse svoje narode jednako, tedaj mu je gotovo tudi pri srci razvoj in napredek našega naroda. Gospod Gorup ravnal je tedaj le v zmislu najvišjih Njegovih intencij, ko je z ustanovitvijo štipendij in zagotovilom podpore za utemeljenje višje slovenske de-kliške šole storil tako nepreračunljivo mnogo za razvoj slovenskega naroda in utrjeuje naše narod nosti. Zares pozni rodovi bodo se spominjali hvaležno letošnjega jubilejnega leta cesarjevega; spominjal se ga bode pa posebno hvaležno narod naš, kateremu bode iz Gorupovih, v proslavo tega leta napravljenih ustanov, izviralo toliko dobrot. Mi pa iz veledušnih činov Gorupovih izvajamo tudi še veselo zagotovilo, da se nam ni bati narodnega propada. Kjer naudušenje za sveto narodno stvar poraja tako sijajno požrtvovalnost, kakeršne dokaz nam je ravnokar podal gospod Gorup, tam ni mogoč narodni pogin. To prepričanje pa nam bo dalo nov pogum in novo veselje do narodnega dela na vsej liniji. In tudi to bode zasluga — Josipa Gorupa. Narodnost — igrača. i. Slovenec je podlaga tujčevi peti, to pa ne toliko radi večje inteligencije nemškega mu soseda, pač pa zategadel, ker nas tlači grda bolezen, ki se je zajedla in zagrizla v narodni naš značaj, ter nas pretvorila v bitja, koja omahujejo, če le mala sapica zaveje. Da zaveje ta sapica „od zgorej", potem je gotovo vse na tleh; prve pa tiste modre glave, katere se tako rade usedajo na proroški stol, za btevajoč, da naj bi vse molčalo, ko govore vender oni — nezmotljivci! Naša revščina izvira ravno iz tega, da je mej nami takih značajev, katerim je narodnost prav za prav samo igrača, še toliko, kolikor ni kobilic na zelenem jesenskem travniku ! Zategadelj ni res, da nas tlači tujec, mi tlačimo sami sebe, ker še sedaj ne vemo, kaj je pravo narodno prepričanje, dasi se od leta 1848. sem že ponašamo s svojo narodno navdušenostjo. Neprestano kričimo, vlada nam ničesar ne da! in tolažimo se, da je narodnost slovenska rešena, samo da nam minister GautBch dodeli prvi slovenski gimnazij! AH pre-strojenje narodnega značaja ne more priti od vlade (ki je ▼ svojem jedru nemška !), to prestrojenje more priti le iz naroda samega! V tem oziru pa tičimo v kleščah, kakor riba, če se je vrgla na suho. Kamor človek poglede obrača, ne vidi ničesar, nego obupno temo in tako uboštvo, da bi solze točil, če bi mu duše ne tri srd, ki tudi vsako solzo zatre. Resnica je, preveč nas je, katerim je narodnost več ali manj samo igrača in zaradi tega, opazovati je tako malo narodnega napredka. Pregrešno bi bilo, o tem molčati, ter tujcem prikrivati rano, segajoče nam skoraj do srca. Premalo se kaže naša narodnost v dejanjih, in to je naša bolezen! Mož, ki je tako rad kričal svoj „živio" ali „slava" pri narodnih veselicah, omahne takoj, ko si je otvoril kje kako branjarijo. Če je le treba napisa, napravil pfeift aufm Baum!" In res, Spannring ni doživel, da bi tič v podobi dedščine zletel z drevesa njemu v žep, gospodje pa, ki so s 36 proti 35 glasom dosegli, da se ni kupilo gledališko pogorišče, tudi ne bodo dočakali, da bi na vrtu Koslerjevem stal „Narodni dom". „Minuta' zgubljena, ne pride nobena!" Na Miklavževem večeru govoril je torej do-vtipni Mefi8to veČini prav iz srca, ko je delil elegantne svoje vizitnice z napisi: „Mefisto pa le pravi tako: Da „Narodnoga doma" So 20 let ne bo." „Kdaj in kje bo „Narodni dom" Tega jaz učakal ne bom" i. t. d. No, tako črnogled pa jaz nesem. Preverjen sem sicer, da se je zakrivila velika narodna hiba, tega pa vender ne verujem, da bi se „Narodni dom" zidal o svetem „Nikoli". Deželno gledališče bode drugo leto pod streho, v njem pa zavetišče za naše dramatično, a nič več „drematično" društvo. „Sokol" vzgradil Bi bode po velikodušji sloveuskega Fiignerja, g. Gorupa, in po prostovoljnih doneskih svojo telovadnico. Pojde li še dalje tako, razpeli bodemo veliko „rantaho" čez vso Ljubljano, kajti %sa bode potem „Narodni dom". Da do tega pride kdaj, jutri seveda še ne, tega je deloma preverjen, deloma pa upa Vaš s. bo nemški napis na čelu svoji prodajalnici; slovenskega napisa se pa sramuje, ter ga potisne v kotiček, da ga skoro nikdo opaziti ne more. In koliko jih je — posebno tistih čeških Slovanov, živečih mej nami, — ki na svojih prodajalnicah niti slovenskega napisa nemajo, kakor hitro opazijo, da slovenski denar sam od Bebe v prodajalnico sili in da se klobuki in kože brez težave prodajajo. A Slovenci smo še zmiraj tako krotke ovce, da svojo kožo raje obriti dajemo po ljudeh, ki čepe za nt m škimi napisi, samo, da tiči blago za visokim brušenim steklom! Ponižne Slovence s ponižnimi slovenskimi napisi pa preziramo ! Prav nam je, ako nas brcajo in tepo od vseh stranij! Vsak ima osodo, kakor jo zasluži ! No, pa storimo korak naprej! Koliko jih je, ki narodnost na svojem jeziku nosijo, da se kar vse cedi. Imajo narodni zastopi, kako opeko, kako desko oddati, gotovo so ti gospodje takoj pri rokah in bahajo se s svojim čistim narodnjaštvom meneč, da ne opeka drugim oddati ne sme, kakor njim. Če pa te gospode poiščeš na domu, ne stakneš skoro njihove firme — če slučajno nisi učen — nemščine. In vender narodni zastopi z veliko rado volj nos tj o oddajajo svoja dela takim gospodom, kojih firma je bolj preprežena in previta z nemščino nego je pre prežena s svilnatimi nitkami buba sviloprejke! Prav je, da nas sujejo od vseh strani, ker smo vsega zaničevanja vredni, ko vender tako konsekventno zaničujemo samega sebe! Naše občinstvo je premalo strogo, premlačno! Bilo bi videti, ali bi se predrznil naš trgovec, naš obrtnik, — ki tako rad upije, da se mu kruh krati — teptati slovenščino pri svojem obrtu, pri svoji trgovini, če bi občinstvo postopalo tako, kakor predpisuje narodnost. Kdor se dela ali hlini narodnjaka ter ima pri svoji prodajalnici samo nemške napise, slovenskih pa ne, ali pa le na drugem mestu, tak naj živi, kakor ve in hoče! Če se sramuje slovenščine, dobro, naj živi od Nemcev, ali pa od zraka, kar mu bolje ugaja ! Pregrešno pa je, Če se naše občinstvo ne meni za take nespodobnosti, s kojimi se odlikuje premnogo slovenskih prodajalnic, tako, da smo v posmeh tujcem, koji obiskujejo našo deželo ter umeti ne morejo, kako se sme človek svojega materinega jezika sramovati, ko vender tako rekoč od njega živi. Še manj pa je umeti potrpežljivost našega površnega občinstva, koje dopušča, da mu hi jejo s pestjo v obraz tisti, pri katerih more puščati drage svoje denarje! Pa kaj se hoče zahtevati od obrtnikov in trgovcev, ko jim tista tako imenovana slovenska inteligencija daje tako slabe vzglede! Kaj čemo pričakovati od suhega vejevja, če nam zeleno ne rodi druzega, nego kislih lešnikov! Toda o tem prihodnjič ! Politični razgled. \olraiiJe dežele. V Ljubljani 7. decembia. V saboru hrvatskem interpeloval je poslanec Ainruš, kake korake je vlada storila, da se odstranijo rušenja nagoilbe iu s kakim uspehom, in če hoče vlada saboru predložiti dotične akte. Ban mu je odgovoril, da vlada razlaga določbe nagodbe po svojem najboljšem znanji in vesti. Da bi pa akte predložila, o tem ni govora, dokler vlada ni zgubila zaupanje sabora. — Poslanec Marković je pa interpeloval bana, zakaj je hotel preprečiti, da bi župan v Križi vladarja ne pozdravil iu Če bo res župana zaradi tega odstranili, ker je vzlic prepovedi pozdravil kralja. Ban je odgovoril, da župana neso odstavili, ker je pozdravil cesarja, ampak ker je bil nepokoren višjej vlasti. Vse drugo 8e je ravnalo po programu, ki ga je sestavil vrhovni dvor-niški urad, samo mesto Križ je ravnalo proti volji kraljevi. Ban pravi, da ga je bilo sram, ko je zvedel, da ga župan ne uboga. Tacih županov ne sme biti več na Hrvatskem, zategadel so ga pa odstavili. Saborska večina je živio klicala na ta banov odgovor. Nam se pa dozdeva, da baš ta odgovor nam najbolje kaže, kaki so odnošaji na Hrvatskem, odkar banuje Kuen Hedervary. Madjari neso bili zadovoljni, da bi le brara-beni odsek ogerNke zbornice pretresoval nov vojni zakon, ampak sklenili so, da ga pregleda tudi pravni odsek. Proti nekaterim določbam novega vojnega zakona imajo pravne pomisleke. Sicer pa pravni odsek tudi ne bode predloge bistveno preraenil, četudi se kaj živahno debatuje. Viii*uije države. Povodom »tirldesctletulce častitali so cesarju Franu Josipu tudi car ruski Aleksander III., angleška kraljica Viktorija in sultan Abdul Humi d. Seveda je na vse te častitke tudi cesar laskavo odgovoril. Kralj urbaki je imenoval generala Grujića, Markoviča in Franasovića za državne svetnike. Ker je imeuovau njih vodja državnim svetnikom, nadejajo se radikalci, da ga bode kralj poklical, da sestavi novo vlado, ko odstopi Kristič. — Volitve volilnih mož so za naprednjake neugodno izpale. Ko bi se prve volitve ne bile razveljavile, računali so radikalci, da bi bili imeli v veliki skupščini 139, sedaj pa mislijo, da bodo imeli najmanj 200 glasov večine. Opozicijski listi pišejo, da so se volitve vršile v najlepšem redu, „Videlo" pa piše, da je zjedinjena opozicija hudo pritiskala na volitve in da so celo kraljevi komisarji pristranski postopali. BolgurNko sebranje vsprejelo je načrt zakona o preosnovi stoječe vojske. Mesto sedanjih 12 polkov po 4 družine, bode se osnovalo 24 polkov po 3 družine. Družina bode štela v miru 300, v v vojni pa 800 kombatantov. Kakor se govori, hoče bolgarska vlada pomnožiti tudi konjico in topništvo, toda dotični načrt zakona se še ni predložil se branju Italijanska zbornica začela je posvetovanje o novem zakonu glede izseljevanja. Izseliti se bode tudi zanaprej smel vsak, ki ga ne veže več vojaška dolžnost. Agenti za izseljevanje bodo pa morali uložiti 1000 frankov za kako oškodovanje izseljencev, ko bi se pokazalo, da imajo do tega pravico. Po tem zakonu bode tudi prepovedano agitovati za izseljevanje. Poslednja leta se narod močno izseljuje. Leta 1876. se je izselilo 18.000 osob, lani pa že 150.000. Najbolj se izseljujejo iz Gorenje Italije. Glavni uzrok izseljevanju so nezdrave agrarne razmere v Italiji. Angleški zastopnik v Tunisu je naznanil francoskemu generalnemu rezidentu v Bevlikatu, da Anglija ne more priznati mešanih sodišč, ki bo se osnovala za razsojevanje prepornih vprašanj. Angleška vlada misli, da osnova tacih sodišč nasprotuje pogodbam sklenenim mej Anglijo in bejera. Dopisi. Iz Duzedčinc 4. decembra. (Sledovi i r r e d e n tsk i.) Že dve leti je na krmilu v tem okraji stranka hrvatska, a ni se ji še posrečilo, zatreti vseh irredentskih pojavov, marveč irredenta si prizadeva zasejati idejo zjedinjene Italije mej prosto ljudstvo. Ono je neuko, ne zna ločiti kamna od zlata, šol je malo in te večinoma italijanske, v kojih nema prilike se izobraziti Lahko je torej preslepiti tacega, koji ue misli zlega v svojem srci. Večkrat sem že pogledaval kmete, mnogokrat bodlo mi' je v oči njihovo pokrivalo. I kako bi tudi ne? Kmet, koji ne zna, da je na svetu irredenta, nosi na svoji glavi italijansko trobojnico — „bianco-rosBo-verde". Vprašal sem nekoč poštenega Hrvata kmeta, kako mu je prišla v last taka čepica. Začuden me je pogledal, a brzo se je osvedočil sam, da so one barve italijanske. Koliko tacih pokrival se vidi tu na Buzeščini. Na ta način hoiejo ujeti tudi kmeta v svoje mreže, ali pa ga ovaditi policiji, češ, irredentar je. Ako vprašaš, kje je kupil svojo kapo, odgovori ti: v Trstu, v Kopru ali kacem druzem primorskem mestu. A ne samo to. So tudi krošnjarji, ki ponujajo za malo novcev različno blago po sejmih in po hišah, mej druzimi tudi listnice (novčarke). Toda oglej si listnico od znotraj, tu imaš podobo kralja Umberta ali Garibaldija. In ko sem vprašal nekoč kmeta, kaj da mu predstavlja slika v listnici, rekel mi je, to je naš cesarjevič Rudolf a bil je Umberto. Preslepili so ga pri dajalci. Na moje prigovarjanje obečal mi je, da bode raztrgal podobo. Povedal je, da se je mnogo jednacih stvarij prodalo po Buzeščini. Ne zuam, ali nikdo nič ne pogleda po sejmih ali v koš krošnjarjev. Še na drug način javlja se irredentizem. Ko je bila preteklo nedeljo slavnost na čast Njega velečastva v Buzetu, poskrili so se Talijančiči ali pa le z daleč gledali cesarju verno udane Hrvate, ko so poslušali raz-oglavi cesarsko himno in se je njihova radost izlila v „živio cesar Fran Josip L". Gotovo ni bilo prijetno čuti ušesim italijanskim „živio" v samem mestu, zato dali so si duška v večer. Ko je šla njihova i;odba (ako sploh zasluži to ime) po mestu, ni bilo čuti cesarske himne. Čulo bo je zraven „evviva Sua Maesta Imperatore", tudi „evviva san Marco". Evo nam novih pojav irredente. A na vse to premalo pazi policija. V kali treba zatreti irre-dentski plevel, da ne zaduši zdravega semena. Tu je snovi za policijo, koja naj pogleda po sejmih, kaj se prodava, da se ne bode sleparilo kmete v, koji ne znajo, kaj je dobro, kaj Blabo. Iz Litije 5. decembra. [Izv. dopis.] Kakor znano, ustanovila se je pri nas po dolgem prizade gj^F Dalje v prilogi. *^pm Priloga ^Slovenskemu Narodn" it 282 7. decembra 1888. vanji tolikanj zaželjena požarna bramha v trajni •pomin 40letnega vladanja presvetlega cesarja. Ako-ravuo se je še le pred jednim mesecem društveni odbor izvolilj in še ni bilo prej ne duha ne sluha v potrebnih pripravah, je ta odbor tako marljivo deloval, da je moglo 2 dan decembra 47 mož popolnoma društveno opravljenih nastopiti. Kako lepo je bilo videti to mlado, sveže društvo skupno korakati po trgu k Blužbi božji, pri katerej se je tolikanj priljubljeni g. duhovnik v pripovedi kaj lepo spominjal slavnega dne, katerega smo praznovali, ter požarne hrambe, rekoč, da je to najpra-vilneji korak, katerega je prvega storila v hram božji, da moli za dobrega vladarja in za društveno srečo. Po sv. maši je bil skupni zajutrek v gostilni „k Fortuui", katerega je gospa gostilničarka kaj fino in v svoj kup pripravila, za kar ji gre čast in zahvala. Zvečer pa se je igrala za napravo potrebnega gasilnega orodja v gosp. Oblaka gostilni tombola, katera je prinesla čistega dohodka 168 gld. Da se je dosegel ta lepi uspeh, se je gotovo v prvi vrsti zahvaliti odboru za tombolo, kateri je s tako gorečuostjo deloval. Posebna zahvala še gre častit, damam tega odbora, ki so znale tako ljubeznivo trkati na duri dobrotuikov, da so darovali toliko in tako lepih dobitkov. Konečno bodi izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so k lepemu uspehu za ta blagi namen kaj pripomogli. Bog jim stoterokrat povrni! Domače stvari. — (Gospod Josip Gorup) prišel je včeraj v Ljubljano in deponoval je 110.000 gld. rente za ustanove, o katerih govorimo danes na prvem mestu. — (Veleučeni naš rojak g. dr. Gregor Krek) imenovan je dopisujočim članom jugoslovanske akademije znanostij in umetnostij. — (Mala kronika.) V Dunajskih krogih postali so jako oprezni, ker je francoski zastopnik na Cetinji, Patrimonio, premeščen v Beligrad. Misli se, da je to posledica približanja Francosko in Rusije. Patrimonio seznanil se je v Cetniji z balkanskimi razmerami in to a stališča kneza črno gorskega, Beznanil z razmerami, kakor so v istini. Zaradi tega goje bojazen, da njegovo delovanje v Beletngradu Avstriji ne bode ugodno. — Glede odnošajev mej Avstrijo in Nemčijo se trdi, da disonance še neso uglajene. Pričakovati je važnih osobnih prememb, govori se celo, da se bodeta obestranska veleposlanika v Berolinu in na Dunaji zamenila z drugima. Gotovo je, da prijateljstvo mej Berolinom iu Dunajem ni več „thurmhoch" ; nemški listi celo pišejo: „Die Situation ist fortdauernd sehr anfreundlich". Nemških listov breztaktni napad na cesarjeviča Rudolfa in grofa Taaffea je vsemu temu kriv. — (Na Koroškem vender poznajo Slovence!) Toda samo takrat, kedar je treba plačevati. Evo dokaza! Da se preskrbi „Marijanišču" novo poslopje, naročil je ordinariat, da doneso razne farne cerkve s podružnicami iz svojega premoženja vkup 194.170 gld. Izmej 234 nemških žup je le 40, ki bodo plačale 77.G80 gld.; izmej 118 slovenskih žup pa je 35 cerkvam ukazano, da plačajo 116.490 gld., tedaj 38 810 gld. več, kot vsi nemški katoličani Krške škofije. Da bode „Marija-nišče" potem, ko bode dozidano, „eine Ptianzstatte deutscher Bildung", kdo bi dvomil. Vsaj vladika Kahn izraža celo želje, naj se na pokopališči Celovškem ne moli slovenski očenaŠ. — (Iz odbora „Sokolovoga") V vče-rajšnjej odborovej seji vsprejelo se je z radostjo na znanje poročilo ureduištva v Pragi izhajajočega, izborno uredovanega in ilustrovanega lista „Sokola", da bode od novega leta postal tudi glasilo slovenskih telovadcev ter zato prinašal tudi članke v slovenskem jeziku. Za urednika slovenskemu oddelku lista imenovan je bil brat Srečko Magolič. — Telovadnemu učitelju dovolila se je posebna nagrada za poučevanje mimo navadnih ur.—Za „Sokolski dom" naročil se je načrt in proračun ter določila nagrada za oboje. — Konečno se je sklenilo, da bode občni zbor dne 6. januarja 1889 ob 10. uri dopoludne z navadnim dnevnim redom. — (Slov. del. pevsko društvo „Slave c") vabi na veliki koncert, kateri priredi na korist svojemu fondu v soboto dne 8. decembra 1 888. leta v redutni dvorani. Pri koncertu A Nebenfiihrer, Iv. Meden in vsa c. kr. vojaška godb* ptJpotka bar. Kahn št. n. Vspored: 1. Š-bor: Velika koračnica i/ opere „Templari na Moravč", sviru vojaška godba 2 F. S. Vilhar: „V sporni,. Miroslav* Vilharja", veliki zbor z bariton-samospevom, samospev poje g. Avg. NVhenliihrer. 3. P, Sarasate: a) „Romanza Andalouza" ; b) „Za pateailo"; na gosli svira g. V. Moser, na glasoviru spremlja g vitez Ohm-Janušovsky. 4. Ant. Nedved: „.Slovo", zbor s tenor samospevom, samospev poje g. Josip Pavšek. o Schmied: „Narod sobe", pot-pouri, svira vojaška godba. 6. F. 3* Vilhar: „Mrtva ljubav", tenor-samospev s spremljevanjem orkestra, poje g. I. Meden. 7. R. Schumann: .Gozdni čar", zbor s spremljevanjem štirih lesnih rogov. 8. A. Fbrster: Zbor in tenor-samospev iz opere „Gorenj-ski slavček", s spremljevanjem orkestra, samospev poje g. I. Meden. 9. Glinka : „Komarinskaja", fantazija, svira vojaška godba. Vodja zborom g. vit. Ohm-Janušovskv. Ustopnina: Sedež I. vrste 1 gld. 50 kr.; II. vrste 1 gld.; III. vrste 60 kr. Sedež na galeriji 40 kr. Ustopnina v parter 40 kr. Garnizonski in d.jaški biljet 30 kr. Kasa se odpre ob 7a6 uri. — Začetek ob šesti uri zvečer. Sedeži dobivajo se v prodajalnici g. H. Turka na Glavnem trgu in pri g. Zalazniku na Starem trgu do 8. decembra dopolnilne. K mnogobrojni udeležbi vabi vse prijatelje društva odbor. — (Župnikom pri sv. Petru) v Ljub Ijani imenovan je g. Martin Malenšek, dosedanji župni upravitelj. — („Obtnika") izšla je 11. štev. Na čelu ima Oonovalnega odbora poziv rokodelskim mojstrom na osnovalui shod, ki bode v nedeljo dne 9 t. m. dopoludne ob 10. uri v Schreinerjevi pivarni. Na dnevnem redu je čitanje pravil in upisovanje v „MoJ8tersko bolnišno blagajno za zadruge rokodelskih obrtnij v Ljubljani" in volitev odbora. — (Protispiritist gosp . Zupan) priredi jutri in v nedeljo v kazinskem steklenem salonu protispiritistični predstavi. G. Zupan je kot protispiritist na jako dobrem glasu. — (Čitalnica Mariborska) izvolila je v občnem zboru dne 2. t. m. g. trgovca M. Ber-dajsa predsednikom, gosp. trgovca Fr. Dolenca blagajnikom. — (Iz Materi jake občine) 2. decembra: Ker je presvetli cesar izrazil željo, da izostanejo vse oficijalne in druge slavnosti, ki hi prouzročevale stroške, je pa znani rodoljub in občinski glavar gosp. Kaspar K as te lic v Materiji za šolsko mladino na Brezovici 42, v tlerpelji 32, v Materiji 42 in v Vodicah 32 knjižic „Franc Jožef I." družbe sv. Cirila in Metoda darovati blagovolil, katere knjižice so se razdelile mej šolsko mladino v spomin imenitnega dne. — (Na Savi) 6. decembra. Ko sem danes iz pisarne prišedši baš otvoril vrata v drugo sobo svojega stanovanja — bilo je točno ob 1. uri 10 minut popoludne po Pražkem času, začelo se je nenadoma burno votlo gromenje ; mahom se je vsa postaja silno zazibala iu potresla. Pes, ki je brl ravno legel pod mizo, planil je tresoč se k meni. Pohištvo se je zagugalo in potreslo tako hudo, da je zvenela posoda v njem; ptički, ki stoje nagateni po šifonerjih, majali so se in skoro sta se jedna sova in jedna žolna, vklubu temu, da imata jako široka podstavka, zvrnili nizdolu. Sable, viseče po steni, soflzabrnele, jedna helebarda in jedno kopje ob vratih je skoro treščilo na pod. V tretji sobi spravilo je ob steni visoč, 2 kg težak revolver iz ravnotežja, a knjige v biblijoteki so se zelo nagnile in malo je manjkalo, da niso telebile na tla. Čuvajeva koliba pred postajo je kar pokala in majala se, da je prebivalec njej plašan skočil ua piano iz nje. Sunek, ki je po mojem mnenji prišel od severoizhoda bil je ogromen. Vsa prikazen trajala je tri sekunde. Telegralično obveščajo me sosedje iz Zagorja, Litije in Kresnic, da so o baš onem času čutili ta prirodni pojav. Skoda, da nisem bil v uradu, da bi bil na telegrafskih aparatih opazoval to znamenito uaturno prikazen. Izvestno ste tudi v Ljubljani kaj čutili o potresu. — Bog! — (Blizu Brežic) je Zagrebški detektiv, Fučkar, ujel notarskega namestnika Schlindtnerja, ki je zaradi poneverjenja v znesku 40.000 gold. ubežal iz Za^rebn. Odpeljal ga je v Zagreb nazaj, kjer so ga zaprli. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj S. decembra. Prvi podpornik iz domovino pristopil je danes podpornemu društvu /a slovenske velikošolre g. dr. Vošnjak končajo pismo: Bog d a j p r e v a ž n e in u d r u-štvu mnogo podpornikov I Bruselj 6. decembra. Dinaniitski atentati se ponavljajo. Dinamitardi poskušali so danes blizu postaje Longschampa osobni vlak z dinamitom razstreliti. Vlada bode proglasila izjemno stanje. Rim 6. decembra. Odgovarjajoč na interpelacijo izjavil Crispi, da se je Masava morala zasesti, ko se je bil zašel Assas. „Mi se nečemo tako močno koinpromitovati, da bi v slučaji evropske komplikacije naša sila bila oslabljena. Dasi je evropski položaj resnoben, vender ne verujem, da bi kmalu bila vojna. Razmere s Francosko so pravilne in normalne. Vojna s Francosko bila bi nesrečna. Italija je nikdar ne bode izzvala." Rim 7. decembra. „Osservatore" zanikava, da bi se nameravalo sklicati kongres vseh katoliških društev v Rim. — Papež vsprejel Izvolskega, ki je izročil pismo carjevo. — Komisija zavrgla finančne naredbe, ki jih je vlada predlagala. — Komisija za posvetovanje ob izrednem vojnem kreditu sklenila, vprašati vlado: bode li z zahtevanimi zneski dežela dovolj zavarovana, ne da bi bilo treba novih žrtev. Dalje se je sklenilo, da imajo vojnega ministra pojasnila ostati tajna. Ra/Jie vesti. * (Potres ) Iz Inomosta javlja se 5. t. m.: Po vseh krajih ob Dravi čutili so včeraj po noči ob 1. uri 40 m. potres, kateri je spremljal močan šum. * (Usodepoln poljub) V Londonu ustopil je nedavno bančni uradnik Viljem Tavlor v vagon konjske železnic^, kjer je že sedela prav brdka deklica. Uradnik čestokrat ogovarja mlado krasotico, a zaman, ne dobi nikakega odgovora. Slednjič jezno in drzno vsklikne: „ Akn Vaša prelepa usta v istini ne znajo govoriti, poljubljati gotovo za morejo." To izgovori vši objame bojazljivo popotnico ttr ji pritisne, dasiravno se na vse kriplje brani, na ustni gorak poljub. Sramežljivo stisnu se na to užaljena gospodi čina v kot. Ko dospe vlak do bližnje postaje, približa se vozu naših popotnikov, postareu gospod in krasotica mu žalostno zakliče: „Hvala Bogu, papa, da si prišel po me !" — Uradnik pa obledi iu tiho koraka dalje, kajti v došlem gospodu spoznal je bančnega ravnatelja imenom Richy, svojega najvišega načelnika. Tavlor ustrelil se je potem v svoji pisarni zaradi nesrečnega poljuba v prsi. Rana je teška, a vendar ne smrtnonosna. Poslano. Spi li vodstvo Šentpeterske podružnice sv. Cirila in Metoda ? Meni li iste odbor, da so sklepi občnega zbora le zaradi lepšega in kedaj se bodo izvršili? Radoveden član. ŠT% Poziv *) (I^^J^ slovenskim telovadnim društvom. \HS!^^ Vsled sklepa našega izrednega ob-^nekra zuo,ft z i I o gospodom rokodelskim mojstrom v Ljubljani! Ker je vin. c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 2. decembra t. I. po pooblastilo vis. c kr. tin-nisterstva notranjih ladev z dne 22. novembra t. I. po kranjskem obrtnem drnitvn uložena pravita za osnovo „Mojsterske bolnišne blagajne za zadruge rokodelskih obrtni] v Ljubljani" potrdila, ikličemo v nedeljo dne 9. decembra dopoludne ob 10. uri v Scbreiner j evo piv aro o, Št. Petera k o predmestje -prTri csnovalni zter. Dnevni red: 1- Nagovor predsednika. 2. O tanje pravil in upisovanje pristopa k društvu*), in even-tuvalno .;. Volitev predstojniitva. — Sodrugil Z osnovo „Mojsterske bolnišne blagajne" dobili smo blagotvorno društvo, ki je ustanovljeno in se bode vodilo po sodrugil), torej po naših lastnih nazoiih in potrebah. Prilika se pa daje tudi onim sodrug m, ki pri društvu pomoči ni- m slijo iskali, da s stojim pristopom piipomoreju v svrho razcvitja in napredke društvo, katero namenjeno v nojžalostnejem slučaji bolezni m ponesrečeni a postati zavetišče visrb rokodelsk h sodrngov. Davno so 7v. minuli časi, v katerih so Btari cehovi iu zadruge po bratovsko skrbele za svojo elane; ponovimo mi torej ta stari hvalevredni običaj s splošnim pristopom k društvu in pokažimo, da je obrtni stan, akoravno zbegan v svojem sne jalno-obrtm m postanku, vender pripravljen s podpi to svu) li pomoči potrebnih sodrngov osveđi čiti jedinstvo in vzajemnost celega stanu. — Kamen tegn društ a v svojem pričetku je le skr-o-men l'reskrl'ljenje tovurišev v bolezni in izplačanje vsote za pogiebščluo, i«* njegov prvotni cilj. Nhče pn ne more dvtmlti, da bodo to društvo polagoma, če se z vsestransko podporo okrepča, Btorilo lehko tudi korak naprej, da hode iz preostankov reserv-nega fonda, v /m slu § io društvenih pravi', podpiralo tudi nne ponoči potrebne društvemke in njihove družine, kateri bodo po onemoglosti in starosti brez pridobivanja in pris'užkn. Sodrugil Temelj novi zcriidhi e- položen. Buluno vsi od prvega do Zadnjegu marljivi Rodelarci, da >/. i širno iz pohlevnega pr.četka lepo mi vel'ko drlo v korist m tast v ega rokodelskega stanu! — V tem zmislu vadi k Bp 1 šni udeležbi k temu zboru vse rokodelske mojstre n■ijuljuiineje**; osnovalni odbor. * oglasila 7M pristop vsprejema tudi pismeno osnovalo! odbor. •*) Posebna vabila so no bodo razpošiljala. T rine cene v l,jui»lj«ii.. dne 7 d< cembra t I. l'o s I ii n n. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, sk'nVnn In od toamenltlb zdravnikov priporočano sredstvo pv ti KabaSHlda — 1 Rkittljica a lf> pil 1 r> kr, 1 zavoj — 120 pil 1 l.1 ;. ;i v. PriMl |ioiin>rojttujein ni* |m1co ni .M'i. — 1'Hstnu ho satno, ■'•«* luni vHnk i ikatliiua rodeče tiskano naio prot-iRoIovano vantveno sna m k o ..Svoii E«<*opoIU" in imso Brin > leknrna • ••» i nv. i.oo-l>ol<3ii". DutiMJ) nte»tWf Ecko Uer sJptcicel« n ni PlnnkeiianMMO. V l.j il bij ji ii i so dobivajo pri gosp. ]• l.aiji ii. 1'ji - oli-ji. (759 10 IPreslETJLŠei-^a, sl^^rsi 40 let I U•;. j i • ., i najslaviiejjili profes^rjov in /.d avnikov ]-i\ rotii' zapisujejo in pripomnijo za vsak« J^IJST" danjo rabo k i>ristu.» c. kr. lobozdravuika &*tT" dr. l*oi>|s-:a AnatherJn ustno votlo v dvojno pnvokianih stckloniouh. kot radikalno srid«tvo |ir*. t i vsakemu sotobolju, vsakoj bolesni ust in dlesna, 1; a« ter i, 6e s i i abi bkratn /. dr. Popp-ovini zobnim pras oni ali zobno pasto, vodno obrtmi zdi*.v.- iu lope sobe. Dr. Popp-a zobna plomba. 610—8) Dr. Popp-a zeljiačno milo »n vsakovrstne izpuScu o, slasti za kupelji. Pred ponarejanjem so v lastnem luierean *vnri. Zalogo imajo vso lekarne, parfumori|o In droguerlje, ■A l, -(MM murnu m MtoJI (3'Sl— 2821 za vse loto gSd. 4,60; za pol leta gld. 2.30; za četrt ieta gld. 1.15. rV t* j «• i : o. decembra. Pri si.mu Ladsditter /. Gradca. — Petroosk^ z Vel. Kaniže. — Uelir iz .M makovega. — Steglicbi II ible t JiuTiaja — Podboj i/. Kamnika. — Kustan i? Trsta. Pri 9la:lf»i: Planom ('. Radovljice. — Breda, Iio bitsehek, Svbenker, VVodnanakl z Dunaja. — (Jornp i Ueke. — Kusnivit/. z Dunaja. — (taisebog i/. Gradca. — T-ivčer, Verbuno Is Postojlne. — K blbeson i'. Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: Jelodnik iz Litije. -Haberfeld It Djinborara — 1'asrbkes z Dunaja. — Samido i/. Btatega loga. Al e1eo ro J og i en o poročilo. g ' Čas opa- . stiU,'f i zovanja baJ°^«tra Tem-per&tnra Vc-t rovi Mo-Ntbo krina v I mm. o ( 7. zjutraj 746*8 mm. —1 2" C si. sv/. ; old. -s I 8. popol. j 746 G tu. i —O2"C si. svz. obl. 000mu. j 3. zvečer j 746 9 ■«. j —0-4° C si. szb.j obl. ••• dnja 'e m p era tura — O'B*, za io° pni uonuaioiu. irl. Lr. rl. kr. PSenloa, l.ktl. . 684 Sp. h povojen, k^r. - 70 ReS, 1 raien, n . 4 22 SnrOVO tuasl«', „ — tio . 4 /2 .1 lici-, hfdSMI . - < hrss, r . 8 OH Mleko,' liter .... - v A (l:l, . 4 1* < '<< i\ •'je lile -mi, k>?r. n« 1*. 0*0, „ . 4 89 Teleeje , , — 47 Koruza. w . 4 :19 B vinjako „ „ — 47 K romptr, n . i 2 no Ku-ti iiimvo m „ — 30 n . ta !'. I inec...... — ;iO Orali, n . 18 Golob...... — 20 Pilol, n . ti - Seno, 1IK) kilo . 9 BO M. slo, kgr! . i - Slama, „ r . . . 2 32 Maat, is . - 61 ! »i \ ,i trda, 4 O'oetr. K -Il) >\y h tri Sen . — 48 mehka, 4 4 2 dne 7 decembra t i. (Izvirno telegr&flćno poročilo.) vćerai — Papinta renta .... iflii 82*65 — gld. Srebrna renta......H i 20 — „ /.lata renta.......io 1*65 — „ *» marčna renta . . , 97*80 — . ake.i';e naroavstr banke 190 ,, 118 ,, l'raminway-dru .1. i-elj. 17) gld. a v 222 ,, daoei 8P66 89 95 1 OD 80 9. '50 H74---3 9 30 12175 9-65 5-77 5U 7o 2 ki 25 „ > 76 ,, 75 .. 80 i n 50 10 - 47) GLAVNO SKLADIŠTE najofstlje lužne I poznale kas najbolje okrepljujuće ploe, 1 kas il:nf.an luik pruil trajnom ka?Iju r!-*"nv!ne 1 I Ifludon liolpsti ;ir!'Jana I proti RTih'irtthi tataru, IIINKE MVTTOMJA Karlovi vari i VVldn. Ve \.i c. m iv lepili. Irilili. NiiHili ČL JO T7" DO 1 met. r dolgih, proda so po ceni pri .I«»t-*i\>u I?n uliti it. K< mptuar, ^liirijiii Irg it« *i. v Ljubljani. Kočevsko okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski spis. Spisala Št. Tomšič in Fr. Ivane. Ta res hvalevredna knjiga dobiti jo pri gospoda Antonu 1 .apnjnolii. ueitelii v Bfbniei, Iu v Narodni l i.ii:i ini « 1. j u :»] j u ii i po 55 kr.. s poito S kr. reč. j Marijaceijske kapljice za želodec, izvrstno upllirajoće pri vseh boleznih želodca. NoprekoHljivo pri pomnnjkanji ilisti Y v liromorižl (Mnravako) Marijaceljskn kapljico uoan nikako tajnn sred-dtvo. Njih scHtavine iiuveilenn ho na navodil, kako rabiti, ki ae pridene vsakej steklenici. asa Piistne v skoro vseh lekarnah. — NVAItII.lt ! Pristno Marijacoljsko kapljice bo mnogokrat ponarejajo in poaaatnajo. — l»i» BO prisili«, mora vsaka Bteklo • niča imeti rudeč /.avitok 7. ::n viimf veno /ramko in s narodom, kaka rubin, ki se pridana vsakej itoklaniol, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. l.ns<-K-;» v liro- merlil. 1'rintno Imajo: t I "n Ii Ij-i n i : Inkar Oabr. Piccolf, lokar Joa. Sn-obodu. — T PoatoHlUi: lak«I Kr. Ilacc irciub. — \ Nlinljl I.liki: lokar Karol Kalii.itii. — V It ji < I o \ I j i vi : lokar Aleksander Koblok. — V ItiiO i>l Itn •■m : lokar Dominik Ki'zoli, I,.kar llcrjr-inann. — V Knntlllkn : Lckar J. Močnik. — V 4 iiioni l*i : lekar Jan. Blažek. (739—i8) Gospodo G. PICCOLI-ji. lekar ju „Pri angelju", — v Ljubljani, Nada ielodieva esenca, kojt) sem slučajno spo /nal, ozdravila mejo po polnem neprenebljive sla« botnosti crovoi in p 1*0-bavilika, kaUor tudi neznano mučeče trdo*tr)les-nosti. Dojgo iskal soui It'ka /.oper tO liolezcn, ki mi je gbtOVO malo /.ado-• oljnih urlo v prihodnjo-sti obećala: vse drugo zauživanje lecil bilo jo /.aman in jedino le Vašoj noprecen\jtveJ esenci ae imam /.ahvaliti aapopolno zdravje ter Vam ustanem, predragi gospod Piccoli, za vso dni življenja zanjo najsreneje ndan in bvalelen. Na Dunaj i, 1887. Mpirl) St. 27.-103. IV. 1539 1888. Na prošnjo c. Ur. finančno proknrature za Kranjsko, zastopajoče kranjski deželni zaklad, bodo se nastopne, v zapuščino dno 24. avgusta 1888 v Verji umrle Uršule Ravnikar «pa-dajoče realitete i/ prosto roke po dražbi prodah?: I. Realiteta ulož. št. 10 kat. obč, Gorenje Pirniče, obstoječa iz stavbene parcele št. 836, v obsegu 135 □ sežnjev, z na njej sezidano kajžo z 1 sobo, 2 kletima in vežo h. št. 5 v Verji Z malim vrtom v eenilni vrednosti 300 gld. II. Realiteta ulož, Št. 11 kat. obe. Gorenje Pirniče, obstoječa iz vrtne parcele št. 837/1, v obsegu 395 □sežnjev, i/, stavbne parcele št. 837/2, v obsegu .-$0 □sežnjev, z na njej se-zidaniin lesenim, s slamo kritim skednjem in vrtne parcele št. 838/2, v obsegu 531 □ sežnjev, v eenilni vrednosti 150 gld. Realiteta ulož. št. 12 kat. obč. Gorenje Pirniče, obstoječa iz gozdnih parcel št. 897 V skupnem obsegu 2 oral in 582 □ sežnjev, z mladim mešanim lesom, v ceniluej III. in 898, vrednosti IV. v obsegu vrednosti V. 250 gld. Itealiteta ulož. št. 13 kat. obč. Gorenje Pirniče, obstoječa iz njivne parcele št. 968, 1 orala in 1)26 □ sežnjev, s kozolcem v tri štante stoječim na njej vred, v cenilnej 400 gld , in S kupno pogodbo z dne 25. maja 1852 od realitete Josipa Souca iz Verja rekt. št. 11!) ad (ioričane in sedaj nahajajoča se pod ulož. št. 20 kat. obč. Gorenje Pirniče, po Josipu Ravnikarji, pravnemu predniku zapustnice Uršule Ravnikar, kupljena, pa zemljiščjioknjižno še ne ločena stavbna parcela št: 839, v obsegu 25 □ sežnjev, s poslopjem na njej sezidanim in z opeko kritim, obstoječim i/, hleva, kleti, magacina in zgoraj zidane strešne sobe, veže in hkratu kuhinje in kašče, z vrtno parcelo št. 840, v obsegu 639 □sežnjev, z na njej zidanim uljnakom vred, v skupnoj ceniluej vrednosti 250 gld., ter se določuje za dražbo jedini dan 17. i*a leta !>. uri dopoludne na lici mesta v Verji. Realitete prodale se bodo Le za toliko ali pa za več, kakor so cenjene, proti temu, da uloži 10°/o varščina in kupnina plača v dveh obrokih. Nadaljni dražbeni pogoji zvedo se lahko tukaj pri sodišči ob navadnih uradnih dneh ter bodo naznanili v dan dražbe. C. kr. mestno delegovano okrajno sodišče v Ljubljani, dne 28. novembra 18 8 8. (840) oh Se se 2931 ♦ 4 ♦ Na najnovejSi in iinjbol|5i t.ii'iu 111*14 ) t ii «* (82.1—3> zdbe in zabovja ustavlja brtH vs.ikili holeAfn tor opravlja ploinno-iniiin in vse *«»t»»»«» «»i»«ra<'i)«•, — odjtranuje /hImic l»oIc£liie z usmrtenjeni živca zobozdravnik A. Faichel, poleg Bradeekega Čevljarskega) umstu. 1- nadstropje. ---w !Vsi stroji za kmetijstvo!| zlasti za sedanjo sezono. Beeilnice za. krmo _ po najao\ejših sistemih. [tdelnje jib V 30 različnih A t e v i I k a 11 in garanta je, da so dobro nsrojene, prodaja po ceni in po najngodnejl h pogojih IG. HELLER, Wien, ll„ Praterstrasse Nr, 78. Obširni katalogi na željo zastonj ln franke. Vsako vpralanje so radovoljno odgovori. Jamstvo za dober materijal iu največji uspeli Posredovale! se žele in dobro nagrade, zanesljivi agenti S" iščejo. (746—*>) J# Kdor kako darilo za Božič Q dati tiiM-c orrokiMi), damam ali K»aepod»lS, zahtevaj ka-^ 111. > lM»#.i<-nili iiovo«ti|. Ki *«* trunko posije. S <4W 20 let ~^7~ jedrce j (^•05—3; l>omaee zdrav i o, ki so #a tako dolgu vedno iu.eli v rodbini, ne potrebofA več priporočila: dobro mora hiti. Tri pristnam sidrinem Fain-Espeller je tako. Nailaljni doka/., da to sredsto zaslužuje popolno zaupanje, je pat" to, da DSOOgn b lnikov, ki so po- ckuSaii že druga na vse nogoče načine pr'poro« Bana sredstva, je zopet poseglo po Pain-Expe11er, ki co je že večkrat dobrega pokazal, s primerjanje in so se preverili, W. Kttnig, lekar. 999999*0 Oznanilo. Prihodnji semenj v Višnji gori bode zaradi pra/nikov dne 24. grudna v ponedeljek dne 17. grudna. Mestno županstvo v Višnji irori, dne 4. Rtu Ina 1888. 83 —2) Dobil »em vašo cenjeno poiiljatev, t Raeon izvlečka olja za sluh katertra sem naročil aa 851vtnega inoZa, bolehajo6>ga za naglahostfo. Zares jirivi eml.-/. je, kak upiv je sredstvo tsnefo pri tej osobi. Koje Isle 1 nr Je rabil, siSal j i ino>, vefl in itrov s svojimi, p prej /ovsom gluhimi nleal i i k i a i. i« ti j «■ stenske ure Mo/, k.te reinu so svet sedaj popolnem nov adi, zahvaljuje Vas in Boga za Čudovito pomoe, (781 - 2i BipoStovaDJem Gustav« Mujt-r, Aleksanderfeld. Ta izvleček: olja sa=t s1tji£l 0. kr. sekund irskega idravtdka dr, S hipeka, dobiva se /. navodilom, kako rabit', po gld. 1*80 ta glavne aa-loga Vrnnn Ginoottiolit»Ju n» Dnimji. lun! lltlllH. S| ii liju n^;i-^«' i. J Pranja se ne bode bati več! Pralni in ovijalni stroj (sistema 8TRAK0SCH & BONER jo zopet tako praktično in dra^oeono izum ljenje, ila zaradi svojih vetloih koristij so povsod vodno bolj udotna-("ujo In ho Iq polagotmi neobhoden za vsako redno #o-spodinJstVOc Bakine težave so /.diužene, da se (»pero in nred! tttoaanno porih«, mano je dovo'J vaakej gospodi* •™m/ji//i\t- >fi h nji. Kako hitro in jako jedu »vito vrAi so pa Io s pre- ^Či^ZoifN iw»fpVssWV .'■ ' p:akti«'niin nt udom /. ■ pranje in ovijanje, iz katerega piide perilo že več nego na pol suho, popolnoma čisto in svetlo Skoro brez lama in brez truda dva človeka v malo urah na tem stroji vee obdelata, kakor pri navadnih težavnih in ziniudui!i ra/.merah 4 do f> drazlh žensk v ravno toliko dneh. Perilo se pri te n prav nic ne poškoduje, inje, k ikor že poved MO, Jaho cisto. Tudi pomodri se pri tem lahko. Stroj postavi se lahko na katerem kraji koli in ne onesnaži tal, ker del nje her-nietieno zaprt. Na tisoče priznal niti pisetn je pri tovarni BTRAKOSOH & HONEIt na ogled. Tudi tu so žo zaceli Upotrebljatl to velikansko in kori tno novost m naj slede tu nekatera sprlcala O tnoih strojih, katere sem j a/, preskrhel in so se dobro obnesd. Vabim torej gospodinje, posestnike hotelov itd. na juljtiducje, da pridejo mnogo« brojno kupovat to stroje. Z velespoltovanjem 1081— 8) tPISA!% KB^UTLUI, nasproti železnemu mostu v Ljubljani, ■ > (S Gospodu I^i'iviiia Dettor.jii Ni željo Vašo potrjujem Vam prav rada, da sem jako zadovoljna s pralnim in ovl« jalnein strnjeni (sistemu Strakoseh & Iloue.rj, ki si; ga kupila pri Vas, ga vsatcej gospodinji naj srčne je priporočam. Jaz ne hi mogla pri mojem gospodinjstva poč po.Tesati t>'ga, za vsako gospodinjstvo tako ko- ristnega stroja, s katerim se pribrani mnogo 'asa, dela in kuriva, ter so perilo jako varuje. V Ljubljani, dne 10 oktobra 1888. liitroliim Oi (Ni . li.tiirnurjtra žena. i,|ni»\|ii tii : Pralni In ovijahu Stroj, kateri sem kupila pri Vas (sistema S trak oseh & Boner), popolnoma ustreza njega zahtevani, kajti prihrani se pri ten mnogo dota, časa iu kuriva, perilo pri tem nić ne trpi in torej lahko ta stroj vsakej gospodinji iz lastne skušnjo n ijiskrt neje priporočam. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1888. Z velespoltovanjem Jeanette ScUlegel. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja J\ ulica It. (lt<>ln'r-jo\a IiIhh) I. nailst ropio. Sekana in cola drva na mero 1 i va£o. ILUSTROVAN za leto 1889. Uredil, izdal in Baložil ^)ra.grotirL ^irilostr. Dobiva so v levi .>ai urini Tisk»rni* I. j n 01 j ii o i. — ('ena * in v hiiliviirni .1. <■ ioni mi I o Ur.« po poari 45 l.uo. Chinchila. S liorm«'liiii»m pon. -i,i. ."..."»o. gld. ji.ao. Šakal. Mouflon. gld. 6.70. gld «.». — . gld. 280 3-:")0 1")«) 525 tj hO Astrakan in pliš. St. t_2 3 4 5 gld. 1-2» 1-50 1*90 250 Svitli eni i Castor Št. 1 2 8 4 gld. 5*20 8*90 5 7-H0 711—8) 6-(J0 Sealskin (temiiorujava nnliliji žlahtna najbolj in o) O Na Kongresnem trgu, v Fischer jevi hiši št. 13. >»j(*<-l i it. barvasta, Ia. gkT 1.80, tla! 3 delavske srajoe i/, teškoga oksforda 3 pat.- gač • rlianta. platna i.. 2.60, I Ia. U par,»\ zimskih kratkih nogovic, pletenih^ v vseh barvah o" ženskih srajc i/, močnega platna ali Sifona, Ia. gld. 5.—, Ha. gld. gld. gld. gld. gld. 8 nočni korseti i/ Sifona, vezani Ia. gld. 4.—, I Ia. 1 zastor iz Jute, turški noriš, la gld 3.50, [la. gld. gld, gld. 1 garnitura pregrinjal, 1 prt in 2 post, pregr . iz ripsa gld. 4 50, i/, jute gld. 29 vatlov domačega platna, teške baze, ' , gld. F.50, V. gld. gld. gld. gld. 2.-. « , 29 vatlov oksforda, najnovejši naris 39 vatlov kanafasa, najnovejši nnria najboljše i, 3 prti, vsi li barv, gld. 1.60 3.—~ 1 60 2.80 1.60 3.— L60 l 50 8.50 L20 -j_ 1.8(J 1.10 3.26 1.80 •*.:><> 8.64 • 4.20 15 »' <\— 1.— Uzorci zastonj in franko. (680—12) Naznanilo. Dnč i prodalo pet škoporeznic • Kdor želi kupiti, se vabi. (814—3) Predsednik c. kr. železniškega obratnega urada. •Tos. T><»ttol«.. J. Pserhofer-jeva lekarna na Dunaj i, Singerstrasse 15, „Sum goldenen Eeichsapfel". Kri 7'istilllt* l%PUNki p«erk .1. 1» n e r h o l'e r-J e v in K utore imajo na pokrom vsake Nkutljice inti iuieiiNkl počrk v rmlcei barvi. fJQ Nobrojno pisem je došlo, v katerih so zahvaljujejo konsumenti teh krogljie za njih ozdravljenje po najrazličnejših in teških boleznih. Kdor je le jeden-krat jih poskusil, priporoča jih dalje. =ZZ Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem: = Schlierbach, 17. febr. 1888. Vaifl blagorodje I Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitk« vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljie. S apoitovanjem Ig. Neureiter, praktični zdravnik. Hrale pri Bmeledniku, 12 sept. 1887. Blagorodni gospod ! Iiožja volja jo bila, da so mi prišlo Vage krogljice v roke In sedaj Vam pišem, kak uspeli da ho imele: Prehladila sem se bila v Otročjej postelji, tako da neseua mogla opravljati več dela svojega in hia bi gotovo že mrtva, da me neso ro lile Vaše čudovito krogljice. ISog Ida-goslovi Vas tisočkrat Zaupam, da me bodo krogljice Vaše popolnem ozdravile, kakor ho drugim k zdravju pomagale Terezija Kriifio. Dunajsko Novomesto, y. decembra ifc87. Vaše visokoblagorodje! Najtoplejšo zahvalo i/rt kam v imenu OOlettiu tete svoje. Trpela je >a kroniAnim katarom v želodci in vodtiidco. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že zgubljtni. Slučajno dobila je škatljico Vaših izvrstnih kri čistiindi krogljie, i u je ozdravila, ko jih je dlje časa rabila. S spoštovanjem Jožefa "VVeinzettl. Biitterinseradorf pri Ktrohdorrn na Zgor. Avstr., 10. jariuvarja 1886. Vašd blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek valtfa izvrstnih kri čistilnih krogljie. Ne morem, da ne bi Vam i/.razila pooolnega priznanja glede vrednosti teh krogljie in priporočala jih bodem, kjer bode i riložnost najtopleje vsem bolebajočim. Pooblaščam Vas, da to zahvalo mojo smete porabiti, kakor hočete. S spoštovanjem Terezija Kastner. Guttbhdorf pri Kohlbacliti, v Av. SUz., 8. oktobra 1880. Va6e blagorodje! Prosim Vas pri jamo pošljite m 6 škatljic Vaših uni-veižalnih kri čistilnih krogljie. Lo Va-š m čudovitim krogljicam so mi je zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me je mučila pet let. Jaz nikdar nečem biti brez teh krog Ijic in izrekam Vašemu blagorodju najtoplejšo zahvalo svo,o. 8 spoštovanjem Ana Zvncki. Rohrbaeh, 28. febr. 1886. Vase blagorodje ! V meseci novembru in. 1. naročil sem pri Vas zvitek teb pil. Jaz in lena moja opazila sva najboljši uspeh: oba naju Jo glava bolela ter sva bolehala za zanašanjem, tako da sva le skoro obupala, če tudi sva le 40 let stara. In glejte, pile Vae napravile so čudež in (mrestile naju bolesni, s apoitovanjem Anton List. Ozebljiiiski balzam pji*. kote r-jat, že več let priznan za najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti zasta-r..nim ranam. 1 lonček '10 kr., s lran-kovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, ?J#T0JH£ čeviteinu kašlju. 1 itd. stekl. 50 kr. Amer. mazilo za protin, najboljše sredstvo pri vseh protin-skih in revmatičnih boleznih, trgauji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju Cena škatljici 60 kr., h fran-kovano pošiljatvijo 75 kr. nog- Zdravilna esenca£pjjiie) proti sprijenemu želodcu, slabemu prebavljeni n, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr. Fiakarski prašek, u!;1,;;,1!,, hripavosti, kašlju i. t. d. 1 škatljica 85 kr., s frankov, pošiljatvijo 00 kr. Univerzalni obliž bSBS; ki seje že večkrat pokazal za d ibro zdravilo, če se kdo udari ali ubode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in unetih prsih, proriuskih (okdi in jednaeih boleznili. I lonček velja 50 kr., s lrunkovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Itiillrieli-a. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom težkega prebavljenja, kakor: glavobolju, omotici, krču v želodci, zgagi, alatej žili, zabasanju i. t- d. 1 paket velja l gld. Očesna esenca ,IU„*o...». 1 steklenica 2 gld 50 kr., V, steklenice 1 gld. 50 kr. Razen tU navedenih preparatov so V zalogi vse V avstrijskih listih objavljene domače In inozemske farmacevtlčne specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih inorda ne bilo V zalogi, na zabtevauje točno in ceno preskrbe. j/GST 1'ofllljatve po poNti se najhitreje zvrše proti predpošiljatvi sneska, vej.' narodbe tudi proti poštnemu povzetju. ysF~- iv hv denar naprej pošlje (najbolje po poštuej nakaznici). !»o turno mnogo itianj Mane, kot pri poNilfatvali N povzetjem. Največ zgoraj imenovanih specijalitet se tudi dobiva v Ljubljani pri gospodih lekarjih CJ. IMccoli in .1. Svtoboilu. (773~3; Balzam za gušo, SJSSS? proti napenjanju vratu. 1 llacou 40 kr., s 1'rankov. pošiljatvijo 65 kr. To n noehinin-poma da .1. l*HerliofVr-jii. najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gld. Angl. čudoviti balzam, 1 stekl 12 kr., 12 stekl. i gld. 20 kr v 9 v OZ1C priporoča RUDOLF KIRBISCH, sladčičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu, največjo in najcenejšo Ulier sladornega blaga in (823—6) obeskov za božično drevesce. Bftf Vnanje naroćbe se hitro izvrše in franko se pošiljajo na vsako pošto ^abojoiu z dobroiz-branim božičnim blagom po 2 gld. in već. grajšine Bisaa iz let 1883 dalje in sicer: grahovina, muskatelec, rulandec, bela skadarka, slankameuka, kraljevina, nadalje rdeče vrste burgundec in kosovina (Zinimt-traube) v količinah po 1 hektoliter in več. Cene nizke. Pri vseh vrstah se jamči, da je vino čisto, neponarejeno prirodno. Uzorci so na zahtevanje na razpolaganje. Več pove os h r I hi i si v o <» rajši ne uiola Iha^iovic llisag', pošta Novimarof, brzojavna postaja: Sv. Ivan-Zelina. (&,2 -li Po soglasiiej sodbi odličnih strokovnjakov koroški vrelec j h ko odlična zdravilna atmlen^niea pri vratnih, želodčnih, m*-h uro i li in ohiMtnih boleznih, pri kataru, hripnvoNtl, kaši Janji, posebno za otroke, pole.c tega pa tiuli (^736—6) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, bn-z vseli organičnih in želodec ote/.ujočih primesi. V LJubljani ga prodaja M. E. Supun: v Kranj! : F. Dolenc; v Cel ji: .1. Hati*. Brnsko sukno razpošiljam proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkej ceni in sicer lo dobre Tosiž©: 3'10 metra, zadosti za zimsko obleko . . gld. 3.75 3-10 metra, za boljšo zimsko obleko . . „ 520 310 metrsi, za boljšo zimsko obleko . . „ 0-— 310 metru, za fino zimsko obleko ... „ 8" — 3*10 metra, za fino zimsko obleko ... „ 10-— 3'10 metra, za jako lino zimsko obleko . „ 12-— 3*10 metra, za jako fino zimsko obleko . „ 14-— 3*10 metra, za najfinejšo zimsko obleko . „ 10- — Izvrstno Brnsko sukno za suknje: 2-10 metra, za celo zimsko suknjo 2'10 metra, za boljšo zimsko suknjo . 2*10 metra, za fino zimsko suknjo . 2*10 metra, za najfinejšo zimsko suknjo gld. 5.- n n-50 n n 10*™ (747—10) I Stirski loden za lovske suknje ln menčikove: 210 metra...........gld. 5.20 Jedina kristijanska razpošiljalnica KAROL PECHA.CZEK -v Er-mo., J25el:riy trla. 2.3. Uzorci zastonj in franko. "3tm Dva učenca vsprejiueta se takoj v neko večjo prodaja 1-nieo z mešanim blagom na Dolenjskem. Kje? pove upravnIStvo „Slov. Naroda" (835—2) Poezijo i SIMONA GREGORČIČA. U. zvezek. — Založil Josip tiorup. Dobivajo se samo pri meni. Hroširano po 1 gl«l-, * s pošto r> kr. v«-e ; elegantno vezane p<> 1 glil. UO kr., L s p.»Sto 5 kr. reč, (430—43) ^. Naročila ae najlažje izvršujejo po poštnih nakaznicah. FRAN DEŽMAN, L knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. gj Gg. šolskim predstojnikom g in učiteljem \ (223—42 priporoča I" >jj ni trgovina z železuiuo in orodjem «. ]>io>«*tiioiii vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [jj za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, gj* sleei•; drevesna strgulja, škarje za go- -senice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, copilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo p o p 1e s k a n i leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. c. kr. priv. tovarna za svetilnice R. DITMARie,a e. kr. priv. bliskovna svetilnica 30 444 (Patent us»jso**) ima krogljasto, blesteče belo plame in neznansko svetlobno silo 105 sveč, katero so določila fonometrična merjenja gospodov ilr. 1,4'onli. \\ *' Ikt- i a, kralj, profesorja na kralj, vseučilišči v Vratislavi in ^ «lr. ItnITMAJi-)eve bliskovne in meteorske svetilnice, namizne, viseče in stenske svetilnice v največji izberi in po izvirnih cenah ima FRAN KOLLMANN v LJUBLJANI. (551—18) XN nkZ-sK/ii Ban« Yabilo na naročbo. Pred leti imeli smo „Slovenci' hkratu troje humorističnih listov, sedaj pa, ko s koncem leta preneha šo ,,BO<«aČ'", ne imeli hi nobenega več. Ker hi to vsekakor bil neilostatek v našem javnem ?.i\ljenji, ker se v Šaljivi obliki more m.trsikaj povedati, kur »icer ni možno, ker je 5e vedno mnogo predmetov za Sale in dovtipe, mnogo pa tudi taeih, ki si novega tacega lista žele, skle-nili smo izdajati z novim letom TJ političen in šaljiv list, ki bode izhajal 1. in 15. a vsako vožnjo Zaprt. ^Vncli-oj Knez, (841—1) načelnik. (828—2) Uredništvo in upravništvo Za lovsko sezono! Največja izber oiožja z jamstvom, dajo dohro in da dohro strelja, kakor: Lovske in salonske puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo za lov potrebnih priprav ima po ceni if>3l—131 in prodajalec orožja, Ljubljana, Šeleubnrgove ulice. Tudi se popravila hitro in po ceni izvršujejo. RDeželno zdravišče ogatec Slatina. StajerHk«. Postaja, jii.iel: Polirane. Tempeljski-j Styria« vreleo. Že stoletja sloveča (JliiiiliiTJrvii ifana kisla voda. Pitno in kopalno zdravljenje, z mrzlo vodo, mlekom i. t. d. Sesija Glavna indikacija: maj —oktober. B0iezen prebav^j. organov. Priležno hivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj. Zaradi | — .... , K kisline mnoge | Tempeljski vrelec, i izbo™ oglenčeve ^iHBH^BBHHBHCBinBnil1 pijača in pomešano /. vinom ali dietetična ovočnimi sokovi I • prijetna okrepčevalna pijača. • j Obe studenom-i prodajajo: gospod Mih. Kastner, nadalje gospodje: Jo«. Fabian, C. C. Holzer, Peter Lassnik, han Luckmann. Ivan Perdan, S. Sclilatler, Schiissnig & Weber in Job. Terdlua v i.juhi jani, kakor tudi ravnateljstvo v .Slatini. (10H—14) je jedini slovenski, acsyodazsfoi list o podova 111 i. ,,3x\neKovatec" i&naja dva k tat na mesec na celi y>oi\. „ćKmctovaicc" vzinaša poijedctstie, sivina tske, vinat-stie in dtMCjc čtanlie, a aa. -učitelje in linjižnice tjudsfiin šot pa te 1 gtd. 0ta-x,očnihi, ki -vsto-pijo med tetom, do ve vse i&išie števitfie tisteaa letnika. (103-21) M ETO VALEČ. nutniu mu iz>naja dva--fttat na mesec. 1 tria tja" dove nazočnilii „dimclova tca" zastonj Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je slabo prebjivljenje. Naša modna kuhinja in modni način življenja sta uzroka te holezni, ki nas nenadoma napele. Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi v hrbtu; čutijo se zaspane in trudne, imajo slah okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh, slasti nemajo do jedij , v želodci lezi jim neka teža, v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge so mrzle in mastne ; čez nekaj časa začne še kašelj; I sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izvrški. j Kogar ta holezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje > ga ne upokoji; potem postane nervozen, razdražljiv in ne-I jevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se mu v glavi vrti, kakor bi se mu cela glava sukala; čreva se mu včasih zamaše, koža mu je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, helina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gofiča; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdiguje, pri čemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu peša pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čut teške onemoglosti in zaspanosti. Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednej ali drugej obliki. Shaker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje zopet povrne. Učinek tega zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč tega zdravila je izredno veliko. Na stotin e boleznij, ki imajo razna imena, je posledica slabega prebav-Ijenja; in če se poslednje zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsako dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah. Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo „Sei-gel-ove čistilne krogljice" v zvezi s Shiikerjovira izvlečkom. 99fteigeNove cistilue krogjljive*' odpravijo zabasanje, krotč mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatro žolčnico. Kdor jih jo jedenkrat poskusil, bode jih gotovo še daljo rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Shilkerjevega izvlečka gld. 1.25, 1 škatljici „Seigelovih čistilnih krogljie" 60 kr. (864-i9> Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo uplivajo, ae svari. V Miklosu, pošta Slatina v Slavoniji, dne 24. septembra 1887. Zahvaljujem se Vam, da ste tako hitro izvršili mojo naročbo ter poslali mi Shakerjovcga izvlečka in Seigel'ovih pil. Kaj vredno je imoti dobro zdravilo doma. Prosim pošljite mi šo 1 steklenico izvlečka. Z volespoštovanjem 0 P. llortafli. V Radstadtu, dne 3. junija 1887. Vaše blagorodje: UBOJam se Vam pisati za dve steklenici „Shaker-je-vega izvlečka in 6 škatljie Seigel-ovih čistilnih pil, katere mi blagovolite poslati po poštnem povzetji. Izvleček in Seigclovo pile so mi dobro delo. Se spoštovanjem 8 Janez Juti, hišni posestnik v Radstadtu, Bugan. I.ustnik ..Nlinkerjevegii isvlećUn." in Neigeloviti krogljjtc Je j\ . .I. w hite, I^linitetl London, : tri i "si t- i ii«x< i ji ■■ ltoiici o. CJInviao zhIoko- in centralno rnz|»o*llj»>Iiiit!o lin» Iran Nep. Ilarna. lekarna rpri Zlatem levu" v Krome riži (na Moravskom) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji. Imajo lekarne: na Krnn|ttkem9 Koroškem, Primorskem : v LJubljani, Velikovcl, WoU*Nl»erKU, Uh. pl. Trnkoczy, G. Picolli; v Celovci, Peter Pirnhacher, Alf. Egger f n W. Thunu\ald ; v Brezah, št, Moliorf i, I* rev a ili, Go-stentschnig; na Trblii, V Beljaku, dr. Kuinpf, Fr'edr. Schols; v Ajdovščini. Idriji, Kamniku, Polji, J, Oabnutoblo; na ileki, {i. Prodam; v <«orici9 J. Cristofo etti, Pontoni, A. Gironzolt; v Trstu« Bntttna A., al Ca melo, Prazmarer A. aj duo Mori, J Berravalo, al Roden tore 0. Zaneti, alla Šesta d'oro; Ptttlgratloiu, Nic. li -Gionovie; v spi rdi. Alijanovie, Tocigl; v Zatiru, An-drovie; v SiisaUn pri It Ui, v Novem pri Kelti, v Malem I.ošinji. 0. Viviani. in skoro v vseh lekarnah ostalih meNt tlržave. Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskusenej metodi napravljeni kavin zdro*b j' 'is r (f)08 -20) v okusnih, jako prukiii'iiili puši t-a in. kot najboljši, najkrepkejši in zaradi tega tudi najcenejši dodatek k bobastej kavi. | iOBOSlTS 3STa.jsta.rej«a, t-vrcilsra. za. kavine surog-ate cele države Izdajatelj io odgovorni urednik: Drngotin II riba r. La«tnin;i in tisk »Narodne Tiskarne".