Šle?. 231
ss Velja po pošti: s=
Za oelo leto naprej . K 28*— ■a pol leta „ . „ 13-— n četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2-20 za Hemčljo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35"—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „
T ipravl prejeman neieSno K l-SO
7 UnMIant, v ponedeljek. 9. oktobra 1911.
K 24*—
n 12—
" 2'— n »
Leto XXXIX.
Enostolpna petltrrsta(72 ■■): za enkrat . . . . po 15 v u dvakrat . . . . „ 13 „ na trikrat . . . , „ 18 „ ■a večkrat primer« popust.
Poslano inrekL notice:
enostolpna petltmta (TI mm) 30 rtntijev.
Izhaja: i
vsak dan, Uvsemil nedelje bi
praznika, ob 5. ari popoldne.
ua- Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uradniškega telefona štev. 74. =
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nllel štev. B. "Ka Avstr. poštne bran. račnn ŠL 24.767. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. — Upravnlškefia telelona it 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Državni pret«.
Dunaj, 7. oktobra.
V petek je finančni minister predložil zbornici državni proračun za leto 1912. Četudi se bodo posamezne postavke med dohodki in izdatki izpremeriile, vendar nam žc sedanje številke nudijo sliko državnega gospodarstva. In ta slika ni posebno vabljiva.
Izdatki za bodoče leto sc bodo zopet pomnožili za več nego 100 milijonov in bodo znašali skoraj žc 3 milijarde. Predloženi proračun sicer izkazuje 350.000 K prebitka, v istini pa je primanjkljaj prikrit in znaša najmanj 50 milijonov brez novih nujnih izdatkov, ki se pokažejo tekom le;a. Tako n. pr. niso v proračunu izredni stroški v poglavju, ki obsega izdatke za skupne državne potrebščine (armado itd.), ker jih še niste določili delegaciji. Za tekoče leto znašajo ti izredni stroški nad 50 milijonov. In vojaška uprava nima navade, da bi kedaj znižala svoje zahteve.
Troški ministrstva za notranje posle se zvišajo okroglo za 2 milijona, večinoma za policijo. Ministrstvo za deželno hrambo zahteva več 4-4 milijone. Naučno ministrstvo potrebuje več okroglo 8 milijonov, skoraj polovico tega prirastka za visoke šole; za italijansko pravno fakulteto, ki pa ni še dovoljena, je v proračunu 130.000 K. Finančno ministrstvo mora več izdati 11 milijonov, od teh 71 milijonov več za državne dolgove. Trgovinsko ministrstvo zahteva več 10 4 milijone, in sicer 5 milijonov za nove telefonske in brzojavne zveze, dobrih 5 milijonov pa za poštno osobje. Železniško ministrstvo potrebuje več nad 12 milijonov samo za upravo, pravosodno poldrugi milijon, ministrstvo za javna dela nad 12 milijonov. Pokojnine državnih uslužbencev se pomnože okroglo za 10 milijonov in znašajo že nad 120 milijonov.
Naravna posledica rastočih izdatkov so rastoči dohodki in novi davki ali pa novi dolgovi. Davčni vijak je vedno hujši. Največ dohodkov seveda izkazuje finančno ministrstvo, ki v pokritje skupnih izdatkov prispeva sedaj že 1759 milijonov ali. dobrih 60 odstotkov vseh državnih dohodkov. Dohodki finančnega ministrstva se po proračunu v letu 1912 pomnože za 57 6 milijonov, in sicer direktni davki za 112 milijonov, med temi osebna clohodarina za 5'8 milijonov. Užitnina se pomnoži skoraj za 12 milijonov, in sicer davek od sladkorja za 61, od žganja za 25, od piva za 1 in od petrolja za 16 milijonov. Od tobaka upa finančna uprava več dobiti 18 milijonov, od loterije več 14, pri kolkih in pristojbinah več 7 6 milijonov.
Za finančnim ministrstvom izkaže največ dohodkov železniško ministrstvo, in sicer 822 milijonov, torej 114 milijonov več od lani. Iz tega pa naj nihče ne sklepa, cla. so naše državne železnice aktivne. Lani je morala država iz drugih dohodkov dodati 95 milijonov za obrestovanje dolgov, s katerimi je država gradila in odkupovala železnice. Bodoče leto bode državni prispevek za železnice še mnogo večji vsled višjih plač železničarjem.
Višje plače.
Vlada pa je obenem z državnim proračunom predložila tudi načrt zakona, s katerim se vsled draginje zvišajo plače vsem državnim uradnikom od 11. do vštetega 6. plačilnega razreda, dalje poduradnikom in slugam. Zvišanje znaša za uradnike 6. razreda 10, sedmega 15, osmega in devetega 20, desetega 25 in enajstega 30 odstotkov, za poduradnike in sluge pa 15 odstotkov dosedanjih aktivitetnih doklad. Letna večja potrebščina za državne uslužbence se vsled tega zviša za 33 milijonov kron, in od teh dobe samo
uslužbenci državnih železnic 14 milijonov.
Novi in višji davki.
Ker je z rednimi dohodki nemogoče pokriti višje izdatke, predlaga vlada, naj se nekateri davki zvišajo, drugi nanovo uvedejo. Tako naj bi se zvišali železniški tarifi za 10 6 milijonov; ostalih 224 milijonov naj bi pokrili novi davki. V prvi vrsli naj bi se zvišala osebna dohodarina od dohodkov nad 10.000 K za okroglih 15 milijonov; nov davek od zavarovalnin bi znašal nad 3 milijone, pristojbine od stav pri dirkah okroglo 4 milijone.
To so vladni načrti. Vprašanje seveda je, kaj sklene državni zbor. Vlada zahteva celo »iunetim« med zvišanjem plač državnim uradnikom in slugam ter novimi davki. To se pravi: Državnim uslužbencem bodo zvišane plače le tedaj, ako državni zbor dovoli obenem 33 milijonov višjih in novih davkov. — »Neue Freie Presse« grozovito piha in sika na vlado. Očita jej, da poslanccm nastavlja kar revolverje na prsi, da, more poplačati pasivno rezistenco in pa uradniške glasove za državne poslance. Seveda, ako finančni minister le nekoliko stopi na kurja očesa židovskim kartelom in bogatim delničarjem, kriči ves židovski tabor, da ga hoče država do živega odreti. Kdo pa je poleg socialnih demokratov najne-sramnejše hujskal delavce in državne uslužbence in priporočal demonstracije vsled draginje? Ves židovski zbor je tulil in hrulil, da morajo med množicami izbruhniti nemiri in izgredi, popokati vse strune potrpežljivosti in ograje javnega rccla. Sedaj pa, ko vlacla izvaja posledice, Žid stiska svoje polne, žepe in vreče ter kriči, kakor cla bi ga žc pekli na ražnju. Sicer vsakdo ne more odobravati pasivne rezistence in drugih nasilnih sredstev, s katerimi hočejo državni uslužbenci strahovati državo in parlament. Ta način samopomoči meji žc na anarhijo. Toda vprašanje je, kdo je kriv tej prikazni? Kdo pospešuje in podpira javne upore in odpore? Vlada in poslanci! Vlada čaka vedno do zadnjega trenotka, da se utrga plaz, in potem se začne pogajati z voditelji nemirov. Dane,-s je na vrsti la, jutri drugi, in tako ni konca ne kraja javnih škandalov. Pa tudi mnogi poslanci niso brez krivde. Na raznih demonstracijskih shodih kar tekmujejo med seboj, kateri bode več obljubil in glasnejše ropotal proti vladi. Na javnih shodih vladi kažejo podkovane podplate, v zbornici pa molče, ko je treba rešiti vprašanje, kako naj se pokrivajo vedno večji izdatki za razne državne potrebščine. Trije finančni ministri po vrsti že predlagajo poslancem razne finančne programe. Doslej še nobeden ni obveljal. Ena stranka pobije te davke, druga zopet, druge, in tako mora finančni minister delati dolgove, ker samo Bog je mogel svet, ustvariti iz ničesa. Jaz gotovo nisem poklican ali najet od vlade, da bi jo branil. Toda odkrito izpovem, da odločno obsojam iste stremuhe, ki ob volitvah množicam obljubujejo višnjevo nebo, vladi pa prepuščajo skrb za pokritje. To je navadno sleparstvo in fa-rizejstvo. Vsak delavec je vreden svojega plačila, torej tudi državni uradnik doli do zadnjega cestarja, ako zvesto in pošteno služi državi in ljudstvu. Opravičenim zahtevam sc tudi naš slovensko-hrvatski klub ne bode proti-vil. Zato je popolnoma 1 a ž -njivo »Narodovo« poročilo z Dunaja, da je naš klub že sklenil s p 1 o h glasovati proti vsake m u zboljšanju plač državnim u s 1 u ž b c n c e m. Naš klub sploh ni ničesa še sklepal v tem oziru, marveč samo pričel razpravo o sedanjem političnem položaju in delovnem programu, ki ga želi vlada rešiti. Tako zavijanje resnice jc naravnost podlo in sc mora studiti poštenemu človeku.
Pač pa žalostne državno finance zahtevajo od vlade iu državnega zbora,
tla pričneta boljše gospodariti. Slab je gospodar in zapravljiv, ki dela vedno nove dolgove na račun svojih potomcev. Treba je po pameti varčevati. In vlada naj najprvo začne v državni upravi. Marsikje človek naleti na Av-gijev hlev. Poglejte samo v ministrstva! Ali najdete kje v uradih dvorne svetnike pred 10. uro? Pa tožijo vedno, da so z delom preobloženi. Manj uradnikov, pa. boljše plače! To pesem godejo vlada in mnogi poslanci žc leta in leta, delajo pa ravno narobe. Mogoče pa, da. sc le prične reforma drž. uprave. Ta komisija je že izvoljena in v proračunu za leto 1912 najdemo 85.000 kron v pokritje stroškov, ki jih bode imela, la komisija. Tako z belcebu.bom izganjajo škrata . . .
vsi. rnmm rozslevo.
E par che sia una cosa venuta Di ciclo in terra por miracol mostrare.
Dante.
Gospod Jakopič jc presenetil ljubljansko občinstvo z novo razstavo. Le malo izvoljenih je vedlo za njegove namere. In bodi povedano: prosili smo ga, naj bi se nc prenaglil; naj bi ne ponujal nasprotnikom svojim novega orožja.
Ali gospod Jakopič je ponosen na svojo dobrotljivost. Hotel jc dokazati občinstvu, da ravno on podpira mladino in da žrtvuje za mlajše tovariše trud, denar in včasih celo svoj umetniški ronome.
Odprla, so so vrata umetniškega paviljona tam ob tiru železne ceste, ki se vije čez ljubljansko Barje na južno stran. Prodno vstopiš se ozri za treno-tek na levo. kamor je potisnila zlobna, roka portretno študijo Dolinarjcvo, ki bi pač zaslužila, častnejše mesto. Z veseljem smo pozdravili ta mladi talent. Gospodu Dolinarju želimo, da vstraja v težavnem boju, da napreduje tako uspešno, kakor je začel.
Razstavica sama jo uprizorjena dokaj spretno, žal tudi z obilim humorjem. Zelo dovtipen je oni snažni mladenič, ki za, vratmi pričakuje obiskovalca. Poganska deklica pa, ki je v zadnjih dneh prišla do imena »Zmagovalke«, ne sodi v razstavo.
Tak eksperiment jo nepreviden. Žc radi toga, ker je ta akt banalna in dokaj pomanjkljiva študija, ki ji ne more nihče pripisovati umetniško vrednosti. Čudili pa smo se tudi g. Štefica zanimivim »Alegorijam«. V obče bi bil g. Jakopič bol je storil, da se jc omejil pri tej priliki samo na povabljeno goste. Če jo hotel meroclajne gospodo opozoriti na svojo nove tovariše, naj bi bil ono gospodo naprosil v paviljon ,da jih seznani se študijami svojih prijateljev. Občinstvu, ki ima že nekaj umetniškega okusa, nudi razstava premalo: boljšo in pravičnejše sodbe ne moremo izroči. Tako ima g. A. Štefic, ki se jo preselil iz Zagreba k nam v Ljubljano in ki je otvoril svoj atelje na Sv. Petra cesti št. 47, — znošenih toliko in tako različnih študij, da jih jc treba uvrstili po Ictnicah.
Kar je bilo izdelanega v šoli pod strogim nadzorstvom gospoda profesorja, naj se ne ponuja občinstvu v oceno in nakup. Vsekakor bi se moralo izrecno opozoriti obiskovalca.: to in to jo šolsko delo. V teh žalostnih časih, ko ob Ljubljanici šc stoji neznosno banalni »Prešeren«, treba gledati na to, da se Ljubljana zopet ne osmeši. Ženski akt (42) in moški (45) sin, poleg manjših pogreškov izborno modelovana, zlasti pa je polt po hrbtu briljant.no ro-producirana. Pri portretih zaman iščemo duše, naših simpatij do kranjskih deklet, pa no bo uničil uiti gospod Štefic. »Alegoriška« relijefiča. »Kolih trp-lenja« in »Sv. Trojica« sta pamfleta. ■
G. Sever pokazal io le pet plaket, med njimi dovršeno modelovan portret. Gosp. Pavel Gustinčič, v kogar talent trdno verujemo, nas jc nekoliko razočaral. Pod debelo nametano barvo skriva svojo nadarjenost. Prepričan
sem, da bo našel pravo pot. Na veselej-še svidenje!
Dubrovniški gospod Rašica je gost. Škoda da ni poslal več svojih boljših stvari. Bolje bi bilo, da se ne bi preveč zanašal na, našo najivnost.
M. Š.
Prvi avstrijski letalni leden v Dooajskem Novem meslo.
»Golobi« zmagovalci.
Tretji dan, 5. oktobra, vladalo je zopet viharno vreme. Prvi je odletcl na Etrichovem cnokrovniku lllner v smeri proti Neunkirchenu, moral se jc pa vrniti radi viharja. Četrt ure pozneje se je prijavil nadp. Bicr za polet v Neunkirchen in na Dunaj. Zasedel je z dvema pasažirjema — neko gospico in nekim častnikom — svoj Etrichov eno-krovnik z motorjem 120 konjskih sil in odletel, boreč se z vetrom, proti Neun-kirehnu. Vrnil se je čez 20 minut in odletel takoj brez da bi pristal v smeri proti Dunaju, od koder se jc vrnil ob tri četrt na 8. uro. Rabil jc za polet Du* najsko Novo Mesto-Ncunkirchen in na^ zaj 20 minut, za polet Dunajsko Novo Mesto-Dunaj in nazaj pa 58 minut. Letel jc v visočini kakih 400 metrov. Tudi nadporočnik Blaschkc je letel s pa* sažirjem na Dunaj in nazaj, rabil je pa dve uri. Ob 4. uri 43 minut sc je dvignil Miller in odletcl v Fischamend kot prvi tekmovalec za vojaško nagrado, ki jo je določil cesar za ta polet. Vrnil sc jo okoli pol 6. ure. Ob 5. uri 17 minut je odletel Bier zopet z dvema pasažirjema v Neunkirchen.
Ker veter ni ponehal, jc preložilo vodstvo letalne prireditve napovedano tekmo za hitrost na soboto ob 4. uri popoldne.
Vsi ti letalci, ki smo jih omenili, so krmarili Etrichove enokrovnike, ta-kozvane »Golobe«. Avstrijski letalni teden je pokazal, da ti avstrijski c n o k r o v n i k i, katere p o g a-n j a j o avstrijski m o t o r j i t o-v a r n c D a i m 1 e r, d a 1 o č nad-k r i 1 j u j c j o vso a c r o p 1 a n e drugih sistemov. Etrichovi »golobi« so leteli pri najhujšem vetru, ko so sc acroplani drugih sistemov skrivali v svojih kolibah. Odlikujejo se po hitrosti, po stabilnosti (stojnosti) in nepopisni nežnosti kretenj, ki opravičujejo ime »golob«. Kar se tiče zunanje lepote, ga ni letala, ki bi sc mogel primerjati avstrijskemu »Golobu«. »Golobi« imajo, kakor kaže, največ upanja, da si priborijo pri tekmah prvega avstrijskega letalnega tedna večino nagrad.
Dosedaj jo veljal Bleriolov aero-plan po celem svetu kot najboljši eno-krovnik. Toda avstrijski letalni teden kaže, da »Golob« nadkriljuje Blšriota. Tržačan VVidmcr, ki krmari v Dunajskem Novem Mestu edini onokrovnik Bleriotovega sistema, je napravil v sredo dokaj lepe polete nad mestom in kazal, kljubujoč vetru, izvrstnost svojega letala. Toda ko jc veter naraste!, je moral nazaj v svoj hangar in gledati krasne polete »Golobov«, ki so se zibali zmagoslavno v vetru.
Widmerja zopet zadela nezgoda.
Četrti dan, 7. oktobra, jc tekmovalo za polet. Dunajsko Novo Mesto—• Neunkirchen in nazaj pet tekmoval« cev. Le dva sta dospela, in sicer S tange r, ki jc rabil 23 minut 9 sekund in \V a r c h a I o \v s k i, ki jc rabil 24 mili ut 36 sekund. Tržačan Widiner je poskusil prekodeželni polet. Pri tem ga jo zanesel močan veter na Dunaj. V bližini okraja, na Laaerbergu jc pristal s tako silo, da se mu je letalo razbilo. AVidmer je ostal nepoškodovan. Znano jc. da jo krmaril isti B16-riotov onokrovnik, s katerim je priletel iz Gradeža v Trst in s katerim je dosegel na tržaškem letalnem tednu tako lope uspehe. Prvi dan tržaškega letalnega tedna, se mu je pa ta acroplan pri pristajanju prekopicnil in poškod«.
val, da ga jo moral poslati v Pariz v popravo. Sedaj ga pa menda lle bo mogoče več popraviti. To bi bila torej tretja nezgoda mladega letalca pri kateri je ostal nepoškodovan.
iiolijoDsko-na vojska.
Bitka pri sv. Ivanu di Medua. Lahi se lotili »Avstrijskega Lloyda«?
B r i n d i s i, 9. oktobra. O bitki, ki se je nedavno vršila med laškim torpe-dovcem »Artigliere« in turškimi forti pri Sv. Ivanu di Medua, se poročajo sledeče podrobnosti: Boj je trajal 40 minut. Lahi pravijo, da so prizadeli Turkom velikanske izgube, števila mrtvih pa ne vedo. Poveljnik ladje »Biscaretti« je bil od drobca granate ranjen na desni nogi, a nc nevarno. »Artigliere« je poškodovan samo na dimnikih.
Carigrad, 9. oktobra. O bitki pri Sv. Ivanu di Medua poroča skader-ski vali: Laški torpedolovec je poslal v pristanišče barkaso z enim častnikom in s sedmimi pomorščaki, da preiščejo parnik avstrijskega Lloyda in neke turške jadrnice. Turške čete so streljale na laško barkaso in jo z moštvom vred potopile. Nato jc »Artigliere« začel obstreljevati Sv. Ivan. Poslopje va-lija in pristaniškega kapitana je bilo poškodovano, en turški vojak ubit. Turki so poškodovali dimnik in jam-bornico laškega torpedolovca.
Dunaj, 9. oktobra. Poluradno glasilo avstrijskega zunanjega urada »Wr. Allg. Ztg.« izvaja: Neki avstrijski diplomat se je izrazil o dogodku pri Sv. Ivanu di Medua tako-le: Bilo bi napačno pripisovati laški vladi vsled tega dogodka kakšne nekorektne namene. »Artigliere« najbrže še ni bil dobil povelja, da se mora umakniti na laško obal ali pa je na svojo roko iz vojaške gorečnosti začel svoje operacije v pristanišču. Laške kanonade v Jadranskem in Jonskem morju se gotovo ne bodo več ponovile.
Pariz, 9. oktobra. »Liberte« pravi o tem dogodku, da bo gotovo zopet povečalo nesoglasje med Italijo in Av-stijo,
Lahi potopili baje še dve turški torpedovki?
Rim, 9. oktobra. Govori se, toda se še ni moglo ugotoviti, da je brodovje laških torpedovk utopilo še dve turški torpedovki.
Kje se nahaja avstrijsko brodovje?
Dunaj, 9. oktobra. »Zeit« poroča l ozirom na vest iz Carigrada, da se v Solunu pričakuje prihod av-tro-ogrske-ga brodovja, sledeče: Od oiicielne strani se trdi, da je ta vest absolutno netočna. Avstro-ogrska eskadra se nahaja v severnem Jadranskem morju in izvršuje tam svoje vaje po določenem programu.
Obslreljevanje Tripolisa.
Rim, 9. oktobra. »Agenzia Štefani« poroča: Iz Tripolisa došle ladje poročajo: Laško brodovje je obstreljevalo Tripolis v torek. V sredo sta bili utrdbi Hamidie in Sultanie porušeni. V sredo so Lahi preiskali baterijo Hamidie in zabili topove. V četrtek so Lahi •izkrcali zahodno od Tripolisa mornarje, ki so zasedli utrdbi Sultanie in Hamidie. Na utrdbi Sultanie so Lahi razvili laško zastavo in razstrelili utrdbo Hamidie, da bi jo Turki zopet nc zasedli. Lahi so preiskali tudi baterijo ob svetilniku in jo zasedli. Medtem so prišli na krov ladje »Benedetto Brin« trije arabski glavarji, ki so naznanili, da se udajo in pa kot zastopnik konzulov nemški konzul, ki je prosil, da naj zasedejo Lahi mesto. Lahi so zasedli mesto popoldne. Turški transportni parnik »Derna« se je potopil. Prebivalstvo izroča puške.
Kako se je vršilo obstreljevanje Tripolisa.
Carigrad, 9. oktobra. Poroča se, da so pri obstreljevanju Tripolisa izgubili Turki 12 mož, 23 pa je bilo ranjenih. Tudi nekaj laških ladij je baje bilo po turških strelih poškodovanih. Vojno ministrstvo je dobilo od povelj-ništva v Tripolisu sledečo brzojavko: Vsled obstreljevanja je bilo porušenih veliko hiš. Laška artiljerija je merila na trdnjave, a je zadela mesto njih veliko hiš. Ubitih je bilo vsled nerodnosti laških topničarjev veliko ljudi, med njimi tudi žene in otroci. Zveza Carigrada s Tripolisom gre baje zdaj preko Tunisa. Turška vlada zaupa svojemu poveljniku v Tripolitaniji, Noihad beju, ki je eden najsposobnejših turških častnikov.
Turčija gre do skrajnosti?
Berolin, 9. oktobra. Po brzojavkah iz Carigrada se sodi, da izda turška vlada v kratkem komunike, ki bo vse velevlasti presenetil. Turška vlada bo naznanila reuresaliie zooer laške
podanike v Turčiji, zoper laško blago in zoper laška posestva. Vlada hoče anulirati vse Lahom dovoljene koncesije, v prvi vrsti v rudokopih v Hera-kleji, katere Italija že osem let izvršuje.
Mobilizacija Turčije dementirana.
Carigrad, 9. oktobra. Turška vlada dementira poročila, po katerih mobilizira Turčija 600.000 mož.'Dozdaj je mobilizirala Turčija zgolj 7. divizijo v Janini in Monastiru. Za obrambo ma-loazijskih obrežnih mest zadoščajo aktivni vojaki.
Omajano stališče turške vlade.
Carigrad, 9. oktobra. Stališče turške vlade je omajano, ker je odstopil Rešid paša, ki se nc vrne več na Dunaj.
Nova turška nota.
Carigrad, 9. oktobra. Turški ministrski svet je sklenil poslati vele-vlastim novo noto, ki zahteva, da naj velevlasti takoj izposlujejo mir. »Ta-nin« zahteva, da naj Turčija brezobzirno nadaljuje vojsko.
En Italijan ubit.
Carigrad, 9. oktobra. Turki so se polastili pri Smirni dveh laških trgovskih ladij, 10 jadrnic in 4 ribiških bark. Ko je nek italijanski pomorščak insultiral turško zastavo, ki se je razpela, je bil na licu mesta ubit.
Izgon Italijanov.
Solun, 9. oktobra. Vlada jc 150 laškim ribičem konfiscirala ladje in raztrgala zastave, tako da so se morali ribiči vrniti v Italijo preko Ristovca na turško-srbski meji.
Carigrad, 9. oktobra. Turški ministrski svet je 8. t. m. ponoči sklenil, da morajo vsi Italijani osmansko cesarstvo v treh dneh zapustili. Vrh tega je sklenil turški ministrski svet začeti zoper laško blago carinsko vojsko s carino sto od sto.
Lahi beže iz Carigrada.
Atene, 9. oktobra. »Meologos« poroča iz Carigrada: Carigrad je zapustilo že 1400 Lahov. Turška vlada jc ustavila tri liste, med njimi oficielno glasilo pravoslavnega patriarha.
Italija in preganjanje Lahov v Turčiji.
Rim, 9. oktobra. Poročilo, da je sklenil turški ministrski svet izgnati iz Turčije tistih 50.000 Lahov, ki še bivajo v Turčiji, kakor tucli po turških pristaniščih pričetno bojkotno gibanje proti laškemu blagu, je povzročilo v Rimu veliko razburjenje in to tembolj, ker je sodila laška vlada, da Turki ne bodo nastopili z represalijami po podani laški izjavi, da omeji Italija vojsko na Tripolis in ker se je odpoklicalo laško brodovje od albaruskega obrežja. Ce Turčija izžene Lahe in prične napovedano carinsko vojsko, bo zahtevala Italija remeduro s posredovanjem velevlasti. Napovedan izgon Lahov in bojkot laškega blaga povzroči lahko za-pletljaje in ni izključeno, da pošljejo Lahizopet svoja brodovja v turška morja v obrambo Lahov in da se prepreči napovedani bojkot.
Turško brodovje išče italijansko.
Carigrad, 9. oktobra. V visokih vojaških krogih se trdi, da je turška flota zapustila Dardanele, da poišče italijansko, kar da se je zgodilo na pritisk mladoturškega odbora.
Laški ekspedicijski zbor še zdaj ni odpotoval.
N e a p e 1 j, 9. oktobra. Čete določene za ekspedicijski zbor se zbirajo večinoma v Neapolju, koder je general Caneva 7. t. m. dopoldne prevzcl povelj-ništvo zbora. Čete iz zbornega okrožja Neapelj in Sicilija ne bodo odšle v Tri-politanijo, ker so okužene od kolere. Laško poveljništvo ohranja svoje dispozicije popolnoma tajno, vsled česar nihče nc ve, kdaj da zbor odpotuje. V
notranjost' Tripolitanije odkoraka zbor šele 15 dni po izkrcanju zadnjih čet. Iz Rima pa poročajo, da bo 1. divizija tega zbora v najkrajšem času odpotovala v Tripolis.
Italija mpbilizuje tri armadne zbore?
Dunaj, 9. oktobra. »Reichspost« trdi, da mobillzuje Italija tri armadne zbore.
Črnogorci, Turki in Bulgari.
C a r i g r a d , 9. oktobra. Turčija je vprašala črnogorsko vlado, zakaj da se pripravlja črnogorsko vojaštvo. Črnogorska vlada jc odgovorila, da se Črna gora ne pripravlja na vojsko, marveč da gre za navadne krajne premestitve. Črna gora hoče ostati nevtralna. Bul-garski carigrajski poslanik je pa izja>< vil nasproti velikemu vezirju, da ostanejo Bulgari nevtralni in je demontiral poročila, po katerih Bulgari koncentrirajo armado ob turški meji.
Egiptovski Arabci zoper Lahe.
Carigrad, 9. oktobra. Baje ho&l 4000 egiptovskih Arabcev pod povelj, stvom bivšega valija iz Bassore korai kati skozi Saharo v Bengazi, da se bojuje zoper Lahe.
Avstrijski poslanik pri sultanu.
C a r i g ra d , 9. oktobra. Sultan js sprejel 7. t. m. dopoldne avstroogrskega poslanika Pallaviciiiija v daljši avdi-jenci.
Francozi proti vojski.
Pariz, 9. oktobra. V Parizu se jfl vršil impozanten shod, ki je obsodil laško vojsko v Tripolitaniji. Shod je vodil poslanec Francis dc Pressen. Ude. ležil se jc zborovanja tudi prejšnji tur-ški trgovinski minister Haladšwia efencli.
Baje bo laškoturška vojska kmalu končana.
Pariz, 9. oktobra. Tukajšnji dfc plomatični krogi trdovratno trde, da se kmalu konča laškoturška vojska kljub poostrenemu položaju vsled sklepa turškega ministrskega sveta, da se izženejo iz Turčije Lahi. Okupacija Tri-politanije in Cyrenaice je vsaj glede na obrežje izredna. Pri mirovnih pogajanjih bo šlo v prvi vrsti za to, da se prizna integriteta otomanske države in cla se plača Turčiji odškodnina v višini 50 do 60 milijonov.
Velevlasti ne intervenirajo.
Berolin, 9. oktobra. »Vossischs Zeitung« poroča z Dunaja: Velevlasti še ne bodo kmalu posredovale. Turčija želi tako posredovanje, da obdrži Tri-politanijo, Italija pa posredovanja ne želi, dokler ne okupira Tripolitanije, Sodi se, da se sklene premirje ko zasedejo Lahi prelaze Garunskega pogorja in visoki plateau Tarhuna, 30 km južno od Tripolisa, ker bo šele takrat uničen vojaški odpor Turčije v Tripolitaniji, Sodijo, da sc to izvede tekom dveh ted« nov.
Iz Milanske okolice.
— Vič. Nad vse zanimiv je boj, ki se bije tukaj za občinske volitve. Ko bi se bil Boltatu Pepe za te dni s Kudelu-ga priselil k nam, bi se bil preskrbel z raznim zanimivim gradivom za svoje podlistke. Z našo stranko bi sicer ne imel mnogo dela, kajti naši volilci so že na. jasnem, da bodo oddali svoje glasove kandidatom S. L. S. A pri napred-njakih in demokratih je še vse zmedeno, kakor v Babilonu. Interesantno je, kako krpajo svoje kandidate. Prvo kandidatno listo so zavrgli, ker je bilo v nji še preveč naših. Sklicali so novi sestanek, na katerem so kričali na vse kriplje: S klerikalci vun! Medklic: VI boste šli pa v četrtek vun! In naši stvari v prid so se srečno znebili še nekate-* rih »klerikalcev«. Štiri so pa le še pri-t držali. Prvo besedo je imel baje g. Tri-buč, kateremu so se politične rane iz zadnjih državnozborskih volitev nekoliko zacelile in se ga je lotilo zopet ve^ selje kandidirati. Po vročem in hudem prcklanju so končno vendar zlimali kandidatno listo in jo prekrstili v: kan* didati naprednih volilcev. V koliko so ti napredni dobro vemo. Med kandidati jc nekaj takih, ki so še znani iz znanega jajčnega bombardma o priliki otvoritve Društvenega doma. Nocoj imajo »združeni volilci« zopet shod. Mogočo je, da. d oživimo šc tretjo izdajo kandidatov pod novim imenom. Iz vsega tega sc vidi, kakšne moči imajo nasprotniki v svojih vrstah. Bog varuj, da bi taki elementi dobili v roke vajeti občinske uprave. Zato Vičani—Glinča-ni, volilci! Pozor! Niti trenutka poštene agitacije ne zamudimo! V naši moči je, da enkrat za vselej zapremo tem ljudem vhod do občinske uprave. Prihodnji četrtek vsi na volišče in oddajmo brez cepljenja glasov svoje glasovnice, na k a tori h bodo samo imena naših vrlih mož in somišljenikov S. L. S.. Naši
Slike iz Tripolisa.
1. V luki Bengasi. — 2. Pogled na Uerno. — 3. Trg della Beladia v Bengasi. —-4. Vojašnica in voiaško vežbališče v Bengasi.. — ">. Turška patrulja na obrežju pri Dornl.
kandidati sen
I.	razred: O d b o r n i k i : RobeŽnik Ivan; Lavrič Josip, Vič 44; Končan Ivan; Javornik Franc; Umek Ivan; MalavašiČ Anton; Novak Franc; Oblak Franc, Glince 4. — Namestniki: Pezdir Kranc; Leskovec Ivan; Podlesnik Ivan; Čatar Alojzij.
II.	razred: Mesesnel Edvard; Pav-!ič Franc; Gutnik Franc; Kušar Anton, Glince 9; Panco Franc, Vič 8; Molilo Anton; Gorjup Franc, Glince 89; P. Avguštin Čampa. -— Namestniki: Skopec Franc; Sušnik Ivan, Pliberšek Ivan; Oblak Anton, Vič 67.
III.	razred: Pirnat Ivan; Marn Alojzij; Belič Anton, Vič 5; Povše Ivan; Šegatin Franc; Prme Matevž; Knez Franc, Glince 196; Bučar Franc, Glince 226. — Namestniki: Tome Franc; Velkavrh Matevž; Kos Henrik; Popit Franc.
Tem, na zaupnem shodu soglasno Izvoljenim možem, volilci, zaupajte tudi vi svoje glasove prihodnji četrtek. iDržimo strogo disciplino in vzajemnost, ne da bi kršili glede imen pri volitvi. Agi tiraj te pri somišljenikih, da bodo glasovnice natančno izpolnjene in da pridejo gotovo vsi volit. Na dan volitve pa se držite reda, vse naj se vrši dostojno, pravično, da nam nihče ne bo mogel očitati kake nepostavnosti. Ako bomo to vse izpolnili, je zmaga na celi črti gotova in liberalizem in soc. demo-kratizem, ki se zdaj tako prijateljsko objemata bosta pri nas v četrtek strta Sn legla v skupni grob.
SotiMemoMa napad no ministra dogovorjena stvar?
»Ostdeutscbe Rundschau« poroča, 5da nadaljuje državna policija s poizvedovanji o socialnodemokraškem napadu na justičnega ministra, zlasti pa g poizvedovanjem za pravim povzročiteljem napada, ker kažejo vsa znamenja, da je bil napadalec Njeguš samo orodje v rokah drugih. Zlasti se pripisuje velika važnost vprašanju, na kak inačin je prišel napadalec v posest revolverja. Zelo čudno je, da kupi dalma-jtinski mizarski pomočnik za svoje na-Snene amerikanski revolver najnovejše konstrukcije, torej najmodernejše oro-feje, ki nudi pri streljanju največjo si-iguroost. Obenem je tudi dokazano, da ie vrste revolverjev sploh v Njeguševi 4ton8iayjuu ne prodajajo in da ga zaradi
Dr. Hochenburger.
tega tudi v Dalmaciji kupiti ni mogel. Tako vstaja sum, da je napadalec dobil orožje od kake druge strani za popolnoma določene namene. Posebno pozornost je vzbudilo pri oblasteh dejstvo, da je bil Njeguš še od svojih vojaških let jrnan kot dober strelec. Državna policija tudi zelo natančno poizveduje o jzadnjem bivanju socialnodemokraške-ga strankinega uradnika Pavlina v Dalmaciji, vendar se vzdržuje o tem še tetroga tajnost. Tudi okoliščina, da se jje Pavlin predstavil policiji šele pet ur jpo napadu in da je imel med tem časom dolge razgovore s socialnodemo-kratičnimi poslanci, je dala povod policijskim poizvedbam. Značilno je na-idalje tudi dejstvo, da Njeguš pri zaslišanju ni niti z eno besedico omenil svojega znanstva s Pavlinom.
Protlrevolncila no Portugalskem.
Iz Bajadoza se poroča: Stroga cenzura portugalskih oblasti nad brzojavkami, ki gredo v inozemstvo, zelo otežuje, ustvariti si jasno sliko o tem, kar se na Portugalskem godi. Došlo vesti, na podlagi informacij pri različnih virih, brezdvomno pričajo, da se je revolucija razširila preko vseh severnih .portugalskih provinc. Vlada je povsod mobilizirala čete. Ob španski meji so varnostne odredbe vlado najmočnejše. V Oportu je veliko število podčastnikov, zapletenih v zaroto ter sta med aretovanimi monarhisti tudi dva višja častnika. Veliko število kompromitira-nih oseb jo pobegnilo na morje. Zatrjuje se, da se cela vrsta, monarhistov, ki imajo preko meje zveze z kralju zvestimi emigranti, v zadnjem času močno peča z utihotapljeujcm orožja. Nek por-
tugalski obmejni komisar je izjavil, da jc bila monarhistična vstaja dogovorjena za soboto. Kompromitujoči papirji, ki jih je vlada dobila v roke, pa so onemogočili jo popolnoma izvesti. V španske obmejne kraje so dospeli številni emigranti, ki so bivali doslej v Parizu in Londonu.
Svobodomiselci hočejo obešati katoliške duhovnike.
Lizbonska republičanska vlada je izdala oklic, v katerem hujska proti katoliškim duhovnikom, češ da so najnevarnejši obstoju države. Po oklicu proti duhovnikom nabujskani ka.rbo-nariji v Oportu, kamor monarhisti še niso prodrli, so nato hoteli obešati katoliške duhovnike, a so najljubšo svobodomiselno zabavo preprečili vojaki, medtem ko policija ni ničesar storila proti nahujskani sodtgi. Sploh gospodarijo v Oportu svobodomiselci tako, kakor to znajo zgolj svobodomiselci. Zažgali so 6. t. m. osrednje semenišče, ki je z dragoceno, nenadomestljivo knjižnico zgorelo do tal.
Vpad monarhistov.
Iz Pariza se poroča.: Potrjuje se, da razpolagajo monarhisti s tremi topni-čarkami, ki že križarijo pred Oportom. Poveljnik monarhističnih vojakov poveljuje že 25.000 vojakom, ki so koncentrirani severnovzhodno Oporta. Po drugih poročilih imajo monarhisti 30 Kruppovih topov. Po drugih poročilih' so bili monarhisti v dveh manjših praskah poraženi in so izgubili skupno 50 mož.
Pri Santi Lisi
je prestopilo 1400 vojakov s častniki Conceirosovi armadi. V Viana del Ca-stelo sta odstranila dva kavalerijska eskadrona republikansko zastavo z vojašnice in jo namestila z modro - belo kraljevo zastavo. Nato so proglasili monarhijo.
Kako so prekoračili monarhisti portugalsko mejo.
»Intransigeant« objavlja iz Turyja ob španski meji, poročilo polkovnika Ouisto: Monarhistični vojaki so na petih krajih s 5000 oboroženimi kmeti prekoračili špansko mejo in prodirajo naprej. Monarhistom poveljujejo polkovniki Conceiro, Almeida in Questo. Kmetje so se pridružili monarhistom, ki so imeli kmalu zbranih 10.000 vojakov. Skozi Chavaz in Braganzo smo šli kakor v triumfu. Razpolagamo zdaj z 10.000 vojaki, z močno artiljerijo in s kavalerijo. Tudi v Bragi se je z velikanskim navdušenjem proglasila in razobesila kraljevska zastava. Posebni poročevalec »Daily Newisa« pa poroča, da je govoril v Tuyu z zarotnikom Women Christo, ki poveljuje skupno s kapitanom Conceirom rojalistični invazijski armadi. Women Christo je pripovedoval, da je prekoračil Conceiro v četrtek portugalsko mejo. Večina častnikov, a tudi vojakov se je prepeljalo v 20 avtomobilih. Pri armadi se nahaja tudi princ. Franc Jožef, sin pretendenta Don Miguela Braganza in princ Xuvier Parma, brat p rine osi n jeCite, neveste bodočega avstrijskega prestolonaslednika. Pri San-talinu se je baje bila huda bitka z vladno republikansko armado. Conceiro upa, da prodere s 30.000 vojaki, ki jih bo rekrutiral med kmeti, pred Oporto. V mesto se bo pripeljal novi kralj in se. bo iz Oporta nadaljevala vojska proti republikanski Portugalski.
Danes so došla o vpadu monarhistov sledeča brzojavna poročila:
Avstrijski ln francoski častniki pri
protlrepublikanski armadi.
Berolin, 9. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja: V armadi portugalskih rojalistov se nahaja poleg obeh prineov de Braganza in Parm-skega vojvode tudi več avstrijskih in francoskih častnikov, ki pripadajo visokemu plemstvu in ki so si nadeli druga imena. Denar so baje zbrali amerikanski milijarderji. Orožje, topovi in strojne puške so izdelane v Ameriki. Bivšega kralja Manucla so roja listi pozvali, da naj pride v vojaški tabor, a Manuel se še ni odzval.
Izjava ekskralja Manuela.
London, 9. septembra. Poročila Španskih listov, po katerih bi sc bil eks-kralj Manuel vrnil na Portugalsko in da že biva pri monarhistični armadi, sc ne potrjujejo. Ekskralj Manuel je marveč obvestil iz svojega gradu v Aber-conu, da so objavljena poročila izmišljena in pooblastil časopisje, da naj to izjavo vzame na znanje. — Londonsko časopisje tudi poroča, da poročila o zmagah monarhistov niso utemeljena in da so bili dosedanji spopadi med monarhisti in republikanci malopo-mombni. Republikanski vojaki so dozdaj gospodarji položaja.
Anarhisti in karbonarji za republiko.
Berolin, 9. oktobra. Karbonarji ! so nabili v Lizboni lenakc. v katerih
groze, da bodo razstrelili hiše vseh znanih reakcionarjev pri prvem napadu na republiko. Tudi anarhisti izjavljajo, da bodo branili republiko z vsemi sredstvi.
Monarhisti poraženi?
Pariz, 9. oktobra. »Agence Ha-vas« poroča iz Lizbone, da so republi-čani porazili monarhiste, ki so se umaknili nazaj na Špansko.
Republikanski vojaki zasledujejo monarhiste.
Oporto, 9. oktobra.. Proti Maran-telli so odkorakali republikanski mornarji. Oklopnica »Vasco da Gama« je zasidrana v pristanišču Leiksem. Republikanski vojaki so zasedli najvažnejše. točke in zasledujejo monarhiste.
Kje je Conceiro?
»Daily Telegraph« poroča iz Oporta., da je monarhistična ekspedicija. 700 mož pod poveljstvom stotnika Com-macho zasedla šest manjših mest v provinci Braganza. Pridružilo se jim je 3000 oboroženih oseb s severa. Conceiro je s četo monarhistov v Cinhaesu.
Brodovje proti monarhistom.
L i z bo n a, 9. oktobra. Bojna ladja »Vasco di Gama« je odplula proti severu. Sledili sta ji tudi dve drugi bojni ladji. Ta koncentracija brodovja je naperjena proti monarhističnemu gibanju na severu.
Neuspeh monarhistov?
Poročila republikanske vlade trdijo, da je v Chavesu, Braganzi in Ca-stelobranki nastal zopet mir in red in da je aretiranih mnogo monarhističnih agitatorjev.
Dnevne novice.
-f Vsepravaška sloga. Združenje hrvaških pravašev je gotova stvar. Za predsednika vrhovne uprave skupne stranke za Hrvatsko, Slavonijo, Bosno-Hercegovino, Dalmacijo in Istro je izvoljen soglasno dr. M i 1 e S t a r č e-vič, za podpredsednike: za Hrvatsko Slavonijo dr. Aleksander Horv Bi tj Zel Dalmacijo državni poslanec Ivo Prodan, za Istro dr. M. L a g i n j a, za Bosno in Hercegovino dr. Nikola M a n d i č, za tajnika: dr. VI. Prebeg in Ivan P e r š i č, za blagajnika dr. Josip P a z m a n. Na sestanku se je razpravljalo tudi o razmerju vsepravaške stranke do Slovencev ter je bilo sklenjeno:
»Oslanjajudi se o hrvatsku pra-gmatičku sankciju, podupirati če stranka prava svomsnagom nastopanje brače Slovenaca, da se i slovenske zemlje prikupe hrvatskom državnom tielu. Radi toga stranka prava utirati če pu-teve tom sjedinjenju jedinstvenom i složnom gospodarskom organizacijom hrvatskoga i slovenskoga naroda i medjusobnim podupiranjem na pri-vrednom polju.«
Uredništvo »Slovenca« je vsepra-vaško slogo pozdravilo z naslednjo brzojavko: »Navdušeno pozdravljamo slogo bratov. Združeni v delu in ljubezni do domovine ustvarjajmo Veliko Hrvatsko!«
Političen shod v Dolenjem Logatcu. V nedeljo, 8. t. m., se je vršil v »Društvenem domu« v Dolenjem Logatcu političen shod, na katerem je poročal z ozirom na. bližajoče se občinske volitve deželni odbornik dr. VI. IPegan. Dvorana, kakor tudi galerija sta bili polni. Na shod jc prišlo nekaj liberal-čkov, ki si pa. niso upali niti ugovarjati, niti zabavljati. Pri prihodnjih občinskih volitvah bo v Dolenjem Logatcu liberalizmu za vedno odklenkalo.
-f V Starem trgu pri Kočevju je bil včeraj shod Kmečke zveze za Belo Krajino, ki je dokazal, da se stališče S. L. S. v poljanski dolini utrjuje vedno bolj. Stotine ljudstva so sledile z vidnim zanimanjem govoru držav, poslanca E. Jarca in navdušeno odobrile delo naše stranke. Niti nasprotniki, ki so prišli na shod s svojim voditeljem, si niso upali ugovarjati.
'+ Dr. Rybaževa interpelacija o Albaniji. V sobotno brzojavno poročilo v tej zadevi se jc vrinila pomota. Tam stoji, da so interpelacijo vložili poslanci dr. Ry bar, dr. K r a m ar in d r. šusteršič. V resnici je pa interpelacijo vložil d t. R y b a f sam. Sicer je pa dr. RybaFeva interpelacija tako znamenita po vsebini in obliki, da jo objavimo v kratkem v celem besedilu. Iz interpelacije se razvidi, da je stališče tržaških Slovencev diametralno nasprotno onemu naših liberalcev in socijev.
-j- Na shodu avstrijske protialko-holne zveze »Krcuzbundnis«, ki se je vršil včeraj v Gradcu, jc med drugimi govoril tudi dr. Krek o »Grehu pijanosti po nauku sv. Tomaža Akvinske-ga«, kakor izvemo iz glasila, zvezo I »Ostcrreichs Kreuzfahrcr«. Upamo, da
nam slovenska ahstinenčna organizacija preskrbi o graškem shodu obširnejše poročilo.
-r Nenadna smrt. Vipava 8. okto. bra. Pretresljiva vest se je v soboto zvečer, 7. oktobra, bliskovito razširila po Št. Vidu in vipavski dolini: g. župnika Ivana G 1 o b e 1 n i k a so našli pri Zerovičevem mlinu mrtvega. Zadela ga jo srčna kap. Gospod župnik je tožil celo popoldne o silni vročini v prsih. To je bilo najbrže vzrok, da se je šel hladit v vodo, kar je ob enakih napadih večkrat, z uspehom storil. Smrt je brez dvoma nastopila nenadoma. S pokojnim župnikom je župnija izgubila gorečega dušnega pastirja. Dasi je bival v župniji nekaj nad eno leto, si je vendar pridobil v tem kratkem času srca vseh župljanov. Lahko rečemo, da v župniji ni imel sovražnika. Žalovanje za njim je naravnost v srce segajoče. Rajni gospod župnik je bil rojen 11. februarja leta 1865 v Škocijanu pri Dobravi, v mašnilca je bil posvečen dne 23. julija 1891 in jo, letošnje počitnice sredi sošolcev v Bohinju obhajal 201et-nico mašništva. Služboval je kot kaplan pri Sv. Trojici na Trebelnem, nato dve loti kot župni upravitelj v Polšni-ku, kjer je postal župnik in deloval še nadaljnih 13 let V Polšniku jc zidal novo cerkev, napravil nove zvonove, in popravil razen ene vse podružnice. Dne
14.	avgusta 1910. jo prišel v Št. Vid pri Vipavi, kjer ga je. kot vrlega delavca V vinogradu Gospodovem zadela nenadoma smrt, upajmo, da pripravljenega. Pogreb bo jutri v torek ob 10. uri dopoldne. R. I. P.! — Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« je danes na č. g. dekana Lavriča v Vipavo odposlalo naslednjo brzojavko: »Ko devljete v grob uzorne-ga sobrata žaluje z Vami glasbeno društvo »Ljubljana« za, enim svojih naj-zvestejših prijateljev. — Za društvo: Dr. Pegan, predsednik.
—	Telovadni odsek Orel v črnem vrhu nad Idrijo vabi k prireditvi dne
15.	oktobra 1911 v posojilnični hiši. — Igrala sc bo znana narodna igra »Tri sestre«. ,Vsi prijatelji društva dobrodošli.
—	Povoden jna Gorenjskem. Zad-nji nalivi so napravili na Gorenjskem veliko škode. Posebno prizadeta je dolina od Jesenic do Kranjske gore. Odet nameravanega novega betonskega mostu črez Savo pri Mojstrani, ki ga gradi deželni odbor, je narasla Sava odnesla. Železniška proga med postajama Dovje in Kranjska gora je v dolgosti 4 km ta-ko poškodovana, da so morali potniki to daljavo peš prehoditi.
—	Novice iz Gorij. (Občinske volitve. — Vintgar p o š k o d o -v a n.) Naša občina se je, zopet postavila. Pri občinskih volitvah so zmagali, kakor je bilo pričakovati, zopet samo vrli naši možje. Dne 10. septembra pa so izvolili prejšnjega župana, vrlega in vsem priljubljenega Jakoba Jana. Dobil je prav vse glasove. Čast mu! Volili smo demokratično, dali mesta pri občinski upravi vsem stanovom. V našem občinskem odboru sedi poleg kmeta tudi delavec in železničar. —• Vintgar je zadnja povodenj zelo poškodovala, prvi most je razdrt, skoraj docela uničena je galerija. Škode je vsaj 1000 kron. Že sedaj apeliramo na dobrohotnost deželne uprave. Radovna je narasla 2 m 30 cm nad normalom. Od leta 1882. ljudje ne pomnijo takega naliva in tolike povodnji. Tvrdki Zumer napravila je narasla voda mnogo škode. Največ pa trpi mlinar Brajc, koje-mu je odneslo jez. Škode ima 5000 K.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Trstu nekdanji trgovec Bovčan Rihard Fa-ninger po daljšem bolehanju. — Umrl je v Gorici solastnik znane tvrdke Peter Venuti, g. Alojzij Venuti, star 57 let.
Sneženi plaz odnesel dva moža. Iz Loga pod Mangartom se poroča, da sta šla v ponedeljek dva moža, in sicer Štefan Štrukelj iz Koritnice in Andrej Marka iz Loga iskat koštrune na planine. Ker pa je tiste dneve zapadel po planinah sneg, sta zašla na kraj ene strmine. Sneženi plaz se je odtrgal in pobral s seboj oba moža. Marka so dobili domačini še isti večer na kraju nesreče šc precej poškodovanega, Štruklja pa so dobili šele v torek popoldne zasutega in mrtvega. Pokojnik zapušča vdovo s tremi otroci.
—	Umor policijskega agenta. Danes se jo pričela na Reki porotna obravnava proti 29 let staremu Mihaelu Paulinu, rodom iz Novega mesta na Dolenjskem, ki jo obdolžen, da jo zabodel na Roki policijskega agenta Lju-biča. Paulin jc Ljubiču zasadil nož v trebuh s tako silo, da jc Ljubič v par dneh umrl.
—	Tvrdka Ladstfltter mora plačati globo 40.000 kron. Znana tvrdka Brata. Ladstatter Kristijan in Jožef Ladu statter jc bila radi večletnih davčnih prikrajšav obsojena na denarno globo 10.000 kron, Proti razsodbi finančnih
oblasti so je tvrdka pritožila na upravno sodišče, ki je pa odklonilo pritožbo.
—	Srbsko meso dovoljeno. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo prvi dunajski veliki klavnici uvoz 5000 glav goveje živine in 15.000 prašičev, tvrdki Schleifelder & Komp. 5000 glav govede in 10.000 prašičev ter belgrajski tvrdki A. Gascau & Komp. 7000 glav goveje živine in 10.000 prašičev iz Srbije izven kontingenta na Dunaj, v Budimpešto, Gradec in druga velika mesta.
—	Dvojni samoumor v Trstu. V Soboto ol> 5. uri in tri četrt popoldne se je pojavil v neki gostilni v ulici degli ArtiSti zaljubljen par. Ženska je naenkrat potegnila iz žepa stekleničko in izpila v samomorilnem namenu pheni-lovo kislino. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je ob 9. uri umrla. Kmalu potem se je usmrtil tudi njen ljubimec s phenilovo kislino, ki jo jc spil pri nekem prijatelju. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je ob pol 11. uri umrl. Nesrečni par sta. bila 261etna Lucija Dal Bello in 301etni zidar Ivan Spaggiani. Grmu se je priglasilo letos 78 učencev. To je najboljši dokaz, kako potrebna je bila reforma statuta in programa grm-ske šole, ki sc je izvršila v zadnjem letu. ,
Štajerske novice.
s Upravno sodišče o hrastniških šolah. 7. t. m. se je vršila pred upravnim sodišče razprava o pritožbi občin Trbovlje in Dol. kakor tudi okrajnega šolskega sveta v Hrastniku proti mitičnemu ministrstvu zaradi naprave javne šole v Hrastniku z izključno nemškim učnim jezikom. Nemški Scliul-verein jc vzdržaval od 1. 1907. v Hrastniku zasebno šolo, ki so jo pa 1. 1908. hoteli izpremeniti v javno ljudsko šolo ter jo naprtili občinam. Pri komisionel-nih poizvedbah so se zastopniki občin Trbovlje, št. Krištof, Dol in krajnega šolskega sveta v Hrastniku izrekli proti tej nameri, češ da morejo nemški otroci uživati dovolj pouka v že obstoječi javni dvojezični šoli. Medtem sc je pa že okrajni šolski svet v Laškem izrekel za eno-, oziroma dvorazredno javno nemško šolo v Hrastniku. Upravno !»odišče je omenjeno tozadevno pritožbo odklonilo, češ da po zakonu ni dovolj utemeljena.
š Opekarna pogorela. Brežice, 6. oktobra: Nocoj je zgorela H. Faleschini-jeva opekarna za »Ilrastinco«. Ko je došla mestna požarna hramba, jc plamen skoro že pojenjavaI. Na srečo ni bilo vetra.
š Radi izgube pri kegljanju se je obesil v občini št. Jurij ob južni železnici 18 let stari posestnikov sin Mihael Spolenak.
— ■ Llntoljanske novice, rV-
lj Predavanje S. K. S. Z. Jutri v lorek, 10. t. m., predava v mali dvorani »Ljudskega doma« (II. nadstropje) gospod Franc Ter segla v: Judovski narod in njegove posebnost i. Začetek točno ob osmi uri zvečer.
lj Telovadba starejših Orlov v
Ljubljani bo odslej v ponedeljkih v telovadnici »Ljudskega Doma«. Danes se prične telovadba točno ob 8. uri zvečer. Vsi starejši prijatelji Orla sc vabijo. da se udeležujejo te telovadbe.
lj V katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov sc prične zopet redni pouk v nekaterih tečajih in pevske vaje. Moški zbor ima redne pevske vaje vsak torek in petek ob 8. uri. Pouk v j nemščini bo vsako nedeljo ob 1 jll. uri. Kdor se hoče udeleževati pouka, naj zanesljivo pride v nedeljo, 15. t. m., ob i-ll. uri v društveno sobo. Na one, ki bi sc pozneje oglasili, se ni mogoče ozirati. Pri če te k rednih predavanj in drugih tečajev se bo kmalu naznanil. — Včeraj se je vršil vsprejem novih članov; vsprejetih je bilo v društvo sedem rokodelskih pomočnikov.
lj Za slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« sta darovala gg. Avgust Puš, deželni oficijal in Karol Majce, čevljarski mojster, ob priliki neke stave vsak 10 K. Hvala darovalcema, ki sta tako odlično v dejanju pokazala zanimanje za naš glasbeni napredek. Živeli nasledniki!
I j Turški romarji. Včeraj se je sko-ri Ljubljano peljalo 00 bosanskih in hercegovinskih Mohamedancev na božjo pot v Meko. Ko se je na južnem kolodvoru vlak ustavil, so šli Turčini naglo iz vozov na travo, sc tam sezuli, umili, potem pa pogrnili po travi papir, na katerega so pokleknili in s povzdig-njenimi rokami, zroč proti vzhodu, molili Alaha. Ko so končali, so zopet šli v vozove ter se odpeljali proti Trstu. Ta običaj je v Ljubljani le redkokedaj videti.
Ij Dv«t nesreči zaradi hrušek. Včeraj je tresel v Liubnem na Gorenjskem
PORTUGALSKA V OROŽJU.
Slika kaže zemljevid Portugalske in na njem zaznamovane kraje z naj-
posestnik Ivan Sneder hruško, na kateri mu je spodrsnilo, vsled česar je. padel na Ha in si zlomil križ. — Nek nam po imenu še neznan mladenič je pa pri Radovljici klatil z nabito puško hruške in sicer tako, da je držal za cev, s kopitom pa otepaval veje. Pri tem se je sprožila puška in jc strel zadel mladeniča v prsa, nakar je nezavesten obležal. Oba <h> prepeljali v deželno bolnišnico.
Jj Javno nasilstvo. V soboto zvečer je služboval policijski stražnik v neki gostilni na Žabjaku, kjer sta začela dva domobranca po gostilni rogoviliti ter nikakor nista hotela plačati svojih računov. Komaj ju je stražnik opozoril na dostojnost, ga že naskoči 261et. delavec Franc Eržen. Medtem ko je hotel stražnik tega pomiriti, se pa zapodi vanj en vojak z vso silo, nakar zbeži s svojim tovarišem po Hrenovi ulici proti Marijinim toplicam, kamor ju jc stražnik zasledoval. Ko je vojak uvidel, da ne bode mogoče uiti, se ustavi ter potegne bodalo, nakar ie bil stražnik prisiljen potegniti sabljo. V tem sc pa nabere okoli nju množica ljudi, ki je začela na ves glas klicati policijo na pomoč, kar je priya,bilo še več ljudstva. Stražniku sta naglo priskočila na pomoč dva peka in med tem ko so se borili in izvili vojaku bodalo iz rok. je drugi vojak ušel, a temu je priskočil na pomoč Eržen, kateri jc preje stražniku sledil. Na pomoč je priskočil potem še nek narednik in pomiril vojaka. Ko so prišli š.:1 drugi stražniki, so vojaka in Eržena odvedli na magistrat, kamor je prišla po vojaka vojaška patrulja, Eržena so pa deli pod ključ in ga izročijo deželnemu sodišču.
Ij Še ena rabuka z vojaki. Ko so sinoči okoli 11. ure prišli po Dunajski cesti hlapci Jakob Florjančič, Jožef Skubic in Peter Maurin, so začeli razgrajati, nakar pridejo iz mesta trije topničarji. Med prepirom so se spopadli in je pri tem potegnil topničav sabljo in z robom Skubica udaril po glavi ter ga znal no poškodoval. Skubica je to tako razsrdilo, da jc skočil v svojega nasprotnika, mu vzel sabljo ter ga z njo tako pretepel, da ga je težko poškodoval in ga končno vrgel v cestni jarek. K prizoru jc prišla vojaška patrulja in policija, katera je hlapce arc-tovala, vojake so odpeljali pa v vojašnico. Skubic je vojaka tako zdelal, da so ga morali oddati v bolnišnico. Katero stran zadene krivda, bo dognala preiskava.
lj Dotična ženska, ki je našla v nedeljo, 8. t. ni., ob pol 10. pred glavnim vhodom stolne cerkve sivo pelerino, se poživlja, da isto nemudoma odda v »Katoliški Bukvami«.
Razne stvari.
četrti ruski dreadnought so spti-stili v četrtek v morje.
Sherlock Holmes umrl. »Sherloejc Holmes«. znana figura genijalnega detektiva iz romanov angleškega pisatelja Conan Doyle-ja. je umrl \ osebi doktorja Josipa Holl-a. Poročajo Iz Edimburga, da jc tam umrl zdravnik
različnejšimi vojaškimi posadkami. V severnih krajih se vrše zgoraj opisani boji med republičani in monarhisti.
dr. Josip Bell, znan po celi Škotski in Angleški radi svojega preciznega in genialnega opazovanja bolnikov, ki mu je pridobilo mnogo navdušenih učencev. Čudovita induktivna zmožnost njegovega duha je napravila na pisatelja Conan Dojie-ja tako globok vtis, da jo je vtčlesil v svojem svetovno-znanem junaku Sherlock Holmes-u.
Vlak oropan. Ponoči, 6. t. m., je napadlo pri Plaszovu na progi Krakov— Lvov pet roparjev tovoren vlak. Z revolverji so prisilili strojevodjo, da jc ustavil vlak, nakar so oplenili več vagonov. Neki železničar jc roparjem ušel iu telefoniral v Krakov po policijo, ki je pa prepozno došla in ni več dohitela roparjev.
Prvi iotograf v letalnem stroju. V torek popoldne se je na dunajskem novomeškem letališču dvignil pilot inženir Sablatnig s svojim letalnim strojem v zrak in sicer prvikrat s poklicnim fotografom Karolom Zapletal. V višini 100 do 150 m sta obletela letališče. Zapletal jc fotografiral z letalnega stroja letališče s hangarji in okolico.
Volivci proti Podreccu. Iz Rima poročajo, da zahtevajo volivci poslanca Podrecca. urednika lista »Asino«, naj odloži svoj državnozborski mandat, ker se je izrekel za vpad Italije v Tripolis.
Kulturna slika iz Madjarske. Iz Velikega Varadina javljajo dne 19. t. m.: Sinoči so imeli odvesti od tu tri vlomilce, ki so okradli trgovca Samuela Griimvalda za 10.000 kron. Na kolodvoru se je zbrala silna množica ljudij, ki so se postavili pred lokomotivo, se obesili na kolesa, tako da vla.k ni mogel odpotovati. Brezuspešno se je trudilo redarstvo, da bi odgnalo napadal-ve. Ljudje so pograbili po palicah ter so začeli nabijati aretirance. Enemu njih so bili izbiti zobje. Hrup je bil strašen. Videti je bilo tudi ljudij, oboroženih z noži, bokseri iu drugim orožjem. S težko muko se je slednjič vendar posrečilo redarstvu, cla je rešilo aretirance.
Jean-Jacques Rousseau je svoj čas, v veliko ogorčen je celega kulturnega sveta in posebno francoske aristokratske inteligence, na tozadevno vprašanje francoske akademije odgovoril, cla civilizacija nikakor ne pospešuje nravstvenega razvoja in blagostanja človeštva. In zgodovina mu cla prav. Japonsko časopisje konstatira, da se je vzdignilo število obsodb na Japonskem leta 1905. na 53.000, leta 1910. pa na 73.000, torej v petih letih za 40% I Rapidni razvoj cesarstva je izkopal zmirom globo-čnejši jarek med kapitalom in proletar-stvom in prinesel z bogastvom tudi korupcijo. tatvino in umor.
Sodrugom se odpirajo oči. Iz šid-sko soc. demokratične organizacije je izstopil sodrug K. Vičanovič. Svoj izstop utemeljuje v javnem pismu s tem, da znani voditelj soc. demokratov Ivo-rač piščance, ima veliko, krasno stanovanje, da si drži dva psa za zabavo, da nosi njegova žena drage klobuke, on fino obleko itd., delavstvo pa strada. Mož bi bi! to razliko med delavcem in soc. demokraškim voditeljem že davno lahko opazil, nc lc pri Koraču, marveč
tudi pri raznih Demetrovičih, Adler jih itd.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZA DALMATINSKO ŽELEZNIŠKO ZVEZO.
Dunaj, 9. oktobra. Danes je dospela na predsedstvo zbornice brzojavka ob« činskega sveta v Splitu, v kateri oh, črnski svet konstatira, da je notorična dejstvo, da sc Ogrska z vsemi sredstvi bori zoper to, da bi se Avstrija zvezala z železnicami z Dalmacijo in Ogrsko, Avstrija pa ni imela nikoli zadosti eneržije, da bi se Ogrom odločno na> sproti postavila. V zadnjem času se je vendar doseglo, da se je Ogre s pogod« bo prisililo, da morajo zgraditi liško železnico, ako hočejo dobiti drugo pro-go na Kašov-Oderbcrški železnici. Zda] se pa čuje, da so se baje avstrijski po> sredovalcl temu odpovedali, Ako se ta vest uresniči, je s tem gospodarska usoda Dalmacije zapečatena. Občina Split roti zbornico, naj store vse, da se ogrske za Dalmacijo tako pogubne na-* mere preprečijo.
ATENTAT NA DR. HOCHENBUR-GERJA.
Dunaj, 9. oktobra. Cesar je danes sprejel v avdijenci justičnega ministra dr. Iloclienburgerja, kateri je šel k ce« sarju, da se mu zahvali za čestitke. —i Preiskava zoper Pavlina, ki je bil ob« dolžen sokrivde pri atentatu na ministra Ilochenburgerja, se bo ustavila.
GRAŠKI NADŠKOF TAJNI SVETNIK,
Dunaj, 9. oktobra. Cesar je sekov« škega nadškofa dr. Leopolda Schuster< jn imenoval za tajnega svetnika.
IZPREMEMBA V RAVNATELJSTVU ZALOGE ŠOLSKIH KNJIG.
Praga, 9. oktobra. »Samostatnost« poroča, da bo vpokojen dosedanji rav-. natelj zaloge šolskih knjig na Dunaju dr. vitez Le Monnier. Sledil mu bo dvorni svetnik Hainze.
IZ STRAHU PRED KAZNIJO SE OBESIL.'
Dunaj, 9. oktobra. 2t-letni pomožni delavce Krišenski se je i z strahu pred kaznijo, ki mu je pretila, ker sc je udeležil otakrinškiii ekscesov in jc stal pod obtožbo javnega nasilstva, obesil. (Tudi žrtev socialne demokracije!)
VOJSKA MED ITALIJO IN TURČIJO,
Dunaj, 9. oktobra. Vsled prošnjej laške vlade boclo avstrijski konzulati v tislili krajih, koder ni nemških kom
zulov, to io večinoma v Albaniji, prevzel i varstvo laških podanikov.
Rim, 9. oktobra. Tukaj se sodi, da bo Turčija zdaj stopila z Italijo v ml« rovna pogajanja.
Carigrad, 9. oktobra. Sklep ministrskega sveta, da sc vsi laški podaniki izženo, je samo prineipielnega značaja in so dozdaj še niso izdale nobene navedbo, da bi se izvršil. Sodi se, da se ta sklop sploh ne bode izvajal.
Rim, 9. oktobra. Arabci v Tripolisu so Lahom izročili svoje orožje. Lahi so zavzeli tudi trdnjavo Tobruk.
Sofija, 9. oktobra. Bulgarska vlada je pri turški vladi protestirala zoper turške vojaške -priprave v drinopolj skem vilajetu in jc o svojem protestu obvestila tudi velesile.
ZRAROPLOVCI IŠČEJO TURŠKE PO' ZICIJE.
Rim, 9. oktobra. Italijanska vlada je sprejela ponudbo ruskih zrakoplov^ cev .Tankovskija in Lercheja, da z aero-plani preiščeta turške pozicije v Tripolisu. Oba zrakoplovca sta že odpotovala iz Varšave v Milan ter se ukrcala v Genovi na ladjo.
BEG IZ LIZBONE.
Lizbona, 9. oktobra. Številne ugledne portugalske družine zapuščajo mesto Lizbono. Subskripcija za slavnost obletnice republike je imela srednje vrste uspeh. Slavnost sama je minila zelo trezno in v precej slabem razpon loženju.
MONARHISTIČNI VPAD PONESRE* ČEN.
London, 9. oktobra. Po semkaj do-Šlih vesteh se je vpad menarhistov v Portugalsko popolnoma ponesrečil.
ZRAKOPLOVEC PONESREČIL.
Pariz, 9. oktobra. Na letališču Be« thay je padel letalec Beaumont z višine 50 metrov ter si zlomil desno nogo.
V RUSIJI OBSOJENI ANARHISTI.
Peterburg, 9. oktobra. Vojno sodišče v Jokaterinoslavu je po daljši razpravi proti 56 vjetim anarhistom obsodilo 9 anarhistov na smrt, 39 na prisilno delo, 14 obtožencev pa oprostilo.
TATVINA V BRUSELJSKI KRALJEVI KNJIŽNICI.
Bruselj, 9., oktobra. V bruseljski
kraljevski knjižnici je nekaj časa sem zmanjkalo več dragocenih knjig. Oblasti so dognale, da je izmikal knjige neki visoki uradnik.
Razpis „CERES
99
agrad
KRON 30.000
I/a tudi tam vpeljemo jedilno mast „CERES", kjer sc ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Kaj je povzročilo, da ste pričeli uporabljati jedilno mast »CERES«? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva? 4. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih?
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se
bodo izžrebala:
1 darilo od K 1000 = K 1000 10 daril po K 200 = K 2000 Skupaj . ._
K 3000
20 daril po K 1000 daril po K
100 = 20 =
K 2000 I< 20000
K 22000
Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile:
1000 . K 1000 500 j=_K 1000 K 2000
1	nagrada od K
2	nagradi po K
5 nagrad po K 200 20 nagrad po K 100
K 1000 K 2000 K 3000
Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000.
K 30.000*-
Tega razpisa se lahke udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja i vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 in sc s tem izkažejo, da uporabljajo našo Jedilno mast »Ceres«, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po '/, kg ali od kock po 1/2 kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek.
Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. uri predpoldne v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. II. Kopetzn, v njegovi pisarni v Ustju ob Labi. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlje.
JURIJ SCH1CHT d. d., »Tekma za nagrade", Ustje ob Labi (Hussig), Češka.
Me novice.
ik Značilna dr. Tavčarjeva izjava.
Iz Celovca se nam piše: Svojim očem kot zvesti stražarji na meji nismo verjeli, ko smo brali v »Slovenskem Narodu« z dne 5. oktobra izjavo dr. Ivana Tavčarja, ki jo je izrekel na zaupnem shodu narodno - napredne stranke dne 4. oktobra: »Ciril - Metodova družba jc ena glavnih ustanovitev naše stranke«. Stvar je namreč ta. Potovalni učitelj g. Ante Beg po vseli shodih Ciril-Meto-dovih podružnic na Koroškem pridiga, da družba ni liberalna, pa tudi ne klerikalna, da ni črna ne bela, ampak edino le slovenska. Verjeli smo g. Ante Begu — a sedaj pa izvemo, da je družba strankarska organizacija. Dobro je, da to vemo in da bomo znali odgovoriti g. Begu, ko bo trdil take neresnice. Na podlagi zgorajšnje premise, ne so namreč liberalci trobili v slovenski svet nevtralnost šolske družbe v političnem oziru, se nam zdi izjava dr. Tavčarja proti poslancu RybaFu, odkrito rečeno, nelepu. Sapienti sat!
k Od deželne vlade. Deželni predsednik je dovolil Robertu pl. S k c n e -tu konceptno prakso pri deželni vladi. — Okrajni komisar v Beljaku, g. Blaž Lahounig, jc dobil zlati zaslužni križec s krono.
k Duhovniške vesti. Za župnijo Blatograd je imenovan za župnika g. Alojzij V a na, župnik v Sirnici. Pridigar v celovški stolni cerkvi gosp. Emil V o 1 b e r t S. J. pride za pridigarja v Ljubljano. Na njegovo mesto jc imenovan p. P f i s t e r m e i s t e r iz Prage.
k Nove naprave v Celovcu. Dolgo smo pogrešali v Celovcu klavnice, ki bi ustrezala modernim higijeničnim razmeram. Stara klavnica ob Glini je bila zekurfaba. Vsaka boljša vas je imela lepšo. Zato jc mesto sezidalo novo klavnico, ki odgovarja modernim zahtevam. — Župan Metnitz je v zadnji občinski seji poročal, cla mestna uprava ni nič izgubila vadi uvoza argentinskega mesa. Prej so namreč krožile vesti, da je donlačala 900 K. — Električna železnica, ki bo vozila k mestnemu pokopališču v Trdno vas nad Celovcem, se otvori 15. oktobra. Tako so izgotov-Ijene tri glavne električne proge, ki vodijo: 1. k Vrbskemu jezeru, 2. h Križni pori in 3. k novemu mestnemu pokopališču.
k Podraženje mleka v Celovcu.
Radi suše in radi živinske kuge na parki jih in na gobcu, je podražila celovška mlekarna liter mleka za 2 vin., tako da stane sedaj liter mleka 26 v.
k Velikovec. Dne 27. septembra so imeli nemško-nacionalni gostilničarji velikovškega okraja zborovanje, na katerem so razpravljali o ustanovitvi gostilničarskc zadruge v Vclikovcu. Kot govornik je nastopil tudi g. Keu-schnigg iz Celovca, ki je gromel oroti uivovarniakemn kartelu. »Bnu-
ernzeitung« poroča, da ni govoril k stvari. Nam e pa zdi, da je govoril k stvari, samo da njegova izvajanja niso bila všeč nemškonacionalni stranki in pivovarnarju ter poslancu Nagcletu. Izvolili so pripravljalni odbor, ki se re-krutira iz vseh občin velikovškega okraja. Tudi slovenski koroški gostilničarji morajo misliti na ustanovitev strokovne, samostojne slovenske organizacije !
k Pogorela je vas Kazaze. škoda jc velika.
k Poslanec Grafenauer — kontu-maciran. Beljaški okrajni glavar je kontumaciral poslanca Franc Grafen-auerja, ker ima njegova živina kugo na parkljih in gobcu. Tako se tudi ni mogel udeležiti občnega zbora »Slovenske Straže« v Celovcu.
k Čudni oblaki se zbirajo nad glavami nemško - nacionalne borovške gospode. Dne 6. septembra so odvedli v zapor k sodniji v Steyer, kjer jc velika orožna tovarna, lastnika tvrdke II e s s in C o m p. Istega dne sc jc vršila preiskava tudi pri g. O ti t s c h a r-j u - S c h a s c h e 1 n u , ki jc načelnik puškarske zadruge, občinski odbornik in član kraj nega šolskega sveta, dno 28. septembra pa se je vršila preiskava pri županu Jožefu O g r i s u , ki je pod načelnik »Untcrrosentalcr Spar- und Vor-schuOkasse«, svotnik koroške 1rg. in obrtne zbornice, ud upravnega sveta puškarske zadruge itd. Isti dan je bila preiskava pri Jožefu H a m b r u s c b u, odborniku puškarske zadruge in »Špar kaše«, članu krajnega šolskega sveta in občinskem svetovalcu. A še druge lake visoke glave je dosegla sodnijska roka. Omeniti nam je le, da so župan Ogris iu druge visoke glave dobivali od »Siidmarke« podpore za nemško-naci-onalno politiko in za konkurenco proli slovenski orožnotvorniški družbi P. Wcrnig. Tudi podpora »Siidmarke« torej ni nič pomagala. Zadevo bomo zasledovali in o njej jioročali.
k Pod naslovom »Ein erfreulicber deutscher Fortschritt«, priobčujejo nemško-nacionalni listi vest, da se jc letos prvič pelo in molilo na cesarjev god v nemškem jeziku v boroveljski cerkvi in da so (o dosegli ravnatelj meščanske šole W c g h o f e r, strokovni učitelj Se e bal d ter nemški katehet T h o m a n. Mcrodajni krogi pa si naj zapomnijo, da tudi nemška božja služba ne bo izpreobrnila boroveljskih soc. demokratov, ampak da se mora delo za katoliške interese v Borovljah zastaviti popolnoma drugje.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI.
Za zahvalno nedeljo (prva nedelja po Vseh Svetnikih).
F o c r s t e r A n ton: Te Deum za štiriglasni mešani zbor (tudi za en glas^ z orglatni op. 58 po motivih Itaydnovo zabviilnire. Part. 50 v.
S a 11 n c r P. 11 u g o lin: Te Deum za štiriglasni mesni zbor in orgle. Part. 1 K 00 v, glasovi po 10 v.
P i c k a. F r. : Te Deum za Oglasni mešani zbor in orgle op. 35. Part. 2 K 40 v, glasovi [»o 35 v.
o c r s t e r A n t o 11 : Te Deum za štiriglasni mešani zbor in orgle op. 18. Part. 1 K, glasovi po 15 v.
B e c h e r J o sip: Te Deum op. 63 za mešani zbor in orgle. Part. 2 K, glasovi po 25 v.
F o e r s t e r Anton: Te Deum za štiriglasni moški zbor op. 63. Part. 50 v.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
3027
se sprejme takoj 14 do 15 letni deček, kateri je mirnega značaja, prijaznega vedenja in sin poštenih starišev, kateri bi pomagal pri raznih gospodarskih in tudi trgovskih delili ki so za njega pripravna, oziroma se sprejme tudi kot učenec v trgovino s popolno preskrbo. Naslov pove iz prijaznosti upravn. lista.
se s tem razpisuje. Kot tajnik dobiva letnih H00 K in kot organist pa letnih 500 Iv. Postranski zaslužek ni vračun-jen. Prosilec mora biti dobro izurjen v tajništvu in v cerkveni glasbi. Nastop s 1. novembrom 1.1. Prošnje je uložiti do 24. t. m. na županstvo. Dogovorno se lahko odda tudi vsaka služba zase.
Županstvo Komen. 2unnl - dekanijski urad Komen.
■ vr* ■■ > « . • .-7-
Proda se iz proste roke srednje veliko
posestvo
na Prcvolji pri Lukovici z vsem gospodarskim orodjem, vse v najlepšem stanju. Več se poizve pri lastniku M. Ravnikar, Domžale.	2921
VAJENCU
za trgovino mešane stroke, iz dobre hiše, poštenih starišev sprejme takoj
JOSIP BRINŠEK 3036 2
trgovec v Trnovem na Notranjskem.
j
M ■
I
MrannimHflnniMiu
Pozor!	Pozor!
Trgovci, konzumna društva, gostilničarji in kavarnarjl!
Strokovnjak prve vrste, uauči vsakogar proti majhni odškodnini Izdelovati
brezalkoholne =
1
"	pijače, j
sadne soke in limonade S
S
S sadnim okusom, kakor malinovec, limonade, jaholčnik, lirušovec. nprikoso ild.
Ker je navodilo lahko prludlflvo ter odgovarja popolnoma zakonu iu izdelovanje (lohičkanosno, se to priporoča malim in velikim obrtom.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati pod ..Strokovnjak" poštno ležeče Ljubljana glavna pošta.	2970 0 g
: Haroiajte ..Slovenca".:
3048
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra in hčerka, gospa
Ana Petek, roj. Projndl
včeraj v nedeljo dne 8. oktobra 1911 ob 3/410. uri dopoldne po kratki in mučni bolezni, previtlena s sv. zakramenti za umirajoče, v 31. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v torek dne 10. oktobra ob >/24. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 9. okt. 1911.
Anton Petek, soprog. — Kristina, Miroslav, Sabina Marija, otroci.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306*2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Cu opazovanja
9. zveč.
Stanje barometra v mm
Temperatura
po Celzija
Vetrori
Nebo
■lig s* ■=
739-3 14-6 j sl. j jzah. | del", obl. j 7. zjutr. I 39 3 13 6 ! sl. jjvzh dež J 2. pop. '' 39 2 20 9 p. m.jzah. del. obl. j
37
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
38-3 16 5 sr. jzah.
37-5 36.9
175
187
sl. jzah. sr. jzah.
del. jasno
dež
00
Srednja predvčerajšnja temp. 14'63, norm. ll-9°. Srednja včerajšnja temp, 173J norm. li'7".
Hiša
g 5 sobami, hrambo, kuhinjo, pralnico, kletjo, s krasnim sočivnim in sadonosnim vrtom letečim blizu železniške postaje ln župne cerkve v mestu na Sp. Štajerskem .se takoj proda.
Pojasnila daje upravništvo.	3052
Naznanilo!
Ker dela moja soproga Jožefa"roj. Tomažič, bivajoča v Zavetnikih nad Vipavo, razne dolgove na moj račun, izjavljam, da ne prevzamem plačila istih. S051	Fr. Pribyl.
Por
do 8 kg. težki so od jutri do vštevši petka naprodaj na tukajšnjem Vodnikovem trgu.	3054
„NUISOL"
od Bergmann & Ko., Tešln (Tetschen) ob Labi
je in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. — Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2*50 pri: Antonu Kancu, drogerija; 0. Fettich-Frankhelm, brivec.
o 024
ie skoraj popolnoma nov, amerikan-skega sistema, se proda za 100 K pod prvotno ceno. Več se izve pri Luku Sevnik, Podutik, pošta Sp. šiška. 3024
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti sc dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
"........\ i;:......;;;	, r ,; V1>.V
-pulti od K 65 — naprej.
Ceniki zastonj. 2814 Zastopstvo ter vzorčna zaloga:
THE REX CO.. Liiljaoa
Hotel pri Maličn, nasproti glavne pošte.
rI_\S.£ ZJiK O JENE
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 9. oktobra.
Pšenica za oktober 1911 ... .	1214
Pšenica za april 1912.....12 26
Rž za oktober 1911......10 35
Rž za april 1912 . . • . . .	10*69
Oves za oktober 1911.....9 48
Koruza za maj 1912 .....8 62
Efektiv trdno.
slov. izumiteljev
i Kjuder-Renčel] izTrsta
je slavn. občinstvu razstavljen
v areni ^Narodnega rtema" v Mm
3044
do fl6. oktobra f. 8. osali da« od 10. ure dopll do fl. ure popoldne fiss od 5. do 9. ore zoeSer.
Predavanje in oHsperimentironjo
vsako uro. Vstopnina za oseiso f M.
Dijaki in vojaki do narednika in obrt.vajenci plačajo polovico
Vstopnice je dobiti pri blagajni in v pisarni „Universal" Sodna ulica štev. 4.
Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporacijam
razstavno ravnateljstvo
pisarna „Universai"
v Ljubljani, Sodna ulica št. 4.
Podpisani naznanjam sorodnikom, duhovnim sobratom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je velečastiti gospod
Ivan Globelnik
župnik v Št. Vidu pri Vipavi, načelnik hranilnice ln posojilnice Itd.
danes 7. oktobra okoli C. ure popoldne v 47. letu starosti nenadoma umrl.
Pogreb predragega pokojnika, se vrši dne 10. oktobra 1911 ob 10. uri dopoldne na pokopališče v Št. Vidu pri Vipavi.
Pokojni gospod župnik bodi priporočen v pobožno molitev in blag spomin.
Št. Vid pri Vipavi, dne 7. oktobra 1911.
Andrej Lavrlč,
Mesto vsacega obvestila.
Bolestnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo nepozabno mater
hišno posestnico
danes ob 1. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previ-deno s svetotajstvi za umirajoče v 42. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bode v torek, dne 10. oktobra 1911 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na litijsko pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v litijski cerkvi.
Gradec pri Litiji, 8. oktobra 1911.	3053
Toni Wurzbach pl. Tannenberg. — Emilja Wurzbach pl. Tannenberg. — Klotilda Wurzbach pl. Tannenberg. — Frančiška Wu;zbach pl. Tannenberg.
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana, Vodnikov trg 5lev. 5. 2822
revnih staršev, sprejme in ga preskrbi z obleko in hrano. Kdo, pove upravništvo ,,Slovenca."	3030
Ma!
Ma!
F. S>evčlka)w
Velecenjenim damam v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam da sem z današnjim dnem otvorila

Rfl O
i salon
95 1, dobro ohranjen, se ceno proda. Egidij Jegliča dediči, Selo, pošta Žirovnica, Gorenjsko.	3050
If glavnem
Gorenjske,
u Kršilo:
se odda v najem ali proda: I doanadstropna hisa s posebnim dvoriščnim traktom, stoječa v sredini tržišča. Ondi se nahajajo: 20 stanovanjskih in dvoje lepih štacunskih prostorov, dvoje prostornih dvorišč, dvoje kleti in dvoje hlevov.
2. stavbene parcele, njive, travniki ter lično kmetsko posestvo s zidano hišo- vse to pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Proda sc ceno. Vprašanja in ponudbe je nasloviti na Fr. Hrlspei', notarski
"" " o LinUHanl.
kjer bodem imela v zalogi priproste kakor tudi najelegantnejše damske in otroške klobuke najnovejših pariških in dunajskih modelov ter vse modne potrebščine po zmernih cenah.
Žalni klobuki so vedno v zalogi.
Vsakovrstna popravila se sprejemajo v vestno in točno izvršitev. Priporočam sc kar najvljudneje za blagohotna naročila in zagotavljam najsolidnejšo iu hitro postrežbo. Z velespoštovanjem
2987
mariei GBfzl.
Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko
PUCH 1911
n
uri Fr. Mm mm* ¥ LpMIani
Prešernova ulica, samo nasproti iranCiškanske cerkve.
Baznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, RingsGhilf. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913
Izdaja kouzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik- »lih« Moškerc.