Glasilo Občine Logatec
oktober 1996
št. 10  letnik XXVII
Vse je enkrat prvič
So stvari, ki pustijo vtis. Dan, dogodek, ki odpre pot v novo obdobje življenja.
Na predvečer prvega septembrskega ponedeljka marsikatere očke od vznemirjenja niso mogle zaspati. Pričakovanje je bilo preveliko.
Malo pred deveto uro dopoldne do začeli prihajati v šolo otroci s svojimi starši.
Velika jedilnica je bila kmalu zasedena. Še trenutek, in vse zbrane je prijazno pozdravila ravnateljica šole, gospa Metka Rupnik, s posebno pozornostjo pa se je obrnila k novim članom naše šolske družine, prvošol-cem. Povabila jih je tudi, naj si ogledajo priložnostni programček, ki so ga zanje pripravili lanski prvošolci.
Naši novi učenci so z zanimanjem prisluhnili predstavi, po njej pa so se posladkali s čokoladnim ježkom, sadnim sokom in čokolad-nosadno rezino. Med sladkanjem so si otroci že izmenjavali prve vtise.
Tudi starši so poklepetali med seboj ob kavici, izbranih piškotih in sadju. Vzdušje je bilo prijetno.
Čez čas je ravnateljica predstavila gostom štiri razredničarke, ki bodo v tem šolskem letu poučevale in skrbele za vsestranski razvoj šesti-nosemdeset zaupanih jim otrok.
Skupine učencev so odšle z razredničarkami v učilnice, starši pa so   prisluhnili   besedam gospe
ravnateljice in šolske psihologinje gospe Eve Hrovat Kuhar. Natrosili sta nekaj pojasnil ob všolanju otrok.
Otroci so se tedaj prvič ločili od svojih staršev. Tu pa tam je stekla tudi kakšna solzica, ki pa se je posušila ob pogledu na zanimivo učilnico.
Prvošolci so posedli po klopeh. Tam so jih čakale pripravljene rumene rutice, da so si jih zavezali krog vratu. Z njimi bodo bolj varni na svojih poteh. Na prsi so si pripeli maskoto šole - ježka modrijana. Na mizi jih je čakala tudi publikacija, ki jo je šola izdala ob začetku šolskega leta, z vsemi pomembnimi informacijami za starše, pa posebna izdaja Cicibana, Zlati Ciciban. Otroci so po krajšem razgovoru z učiteljico prisluhnili zgodbici, izbrani posebej za ta posebni dan.
Ko so se učenci po zgodbici lotili risanja, je vsaka razredničarka odhitela po "svoje" starše. V učilnici jim je sporočila še nekaj pomembnih podrobnosti, ki niso mogle počakati do prvega roditeljskega sestanka.
Otroci so tačas končali z ustvarjanjem.
Glavni del 2. septembra je minil. Poslovili smo se kot znanci. Želim, da junija kot prijatelji.
Milena Herblan Gostiša, razredničarka 1. b razreda OŠ "8 talcev" Logatec
Nova kapelica v rovtarskih Zibršah
Napis "F.T. MEDIA HICCLAVS via 1763", vklesan na kamnito ploščo, je znova na svojem mestu. Plošča je vgrajena pod oltarček na novo zgrajene kapelice v Rovtarskih Žibršah. Po izročilu je kapelica označevala
Vrhniko. Po poti, ki je potekala od Idrije, prek Kovačevega Rovta in Dolov po rovtarskem ozemlju pa prek Veharš, Trat, Vavknovega griča, Gradišča, Fištra in Godobola ter Zaplane na Vrhniko in naprej v svet,
Zbrani ob blagoslovu nove kapelice. (Foto: F.B.)
sredino nekdanje poti med Idrijo (verjetno med idrijskimi klavžami) in
so iz Idrije tovorili živo srebro. Kot navaja ustno izročilo, je to pot kmalu
V Zibrše po novih kilometrih afalta
Ne zgodi se vsak dan, da odpiranju asfaltirane ceste v Žibrše botruje prav najstarejši logaški občan 97-letni Filip Gantar. V svojem življenju je neštetokrat prepešačil nekdanje kolovoze, v petek, 4. oktobra, pa je imel čast odpreti nov del asfaltiranega cestišča v Zibršah.
nasipnega materiala. Na srečo je bil nasipni material nakopan v neposredni bližini ob trasi višinskega dela, kar je nekoliko pocenilo gradnjo. Gradnja celotnega cestišča z asfaltiranjem je stala 45 milijonov tolarjev. Od tega so domačini in vikendaši prispevali 2,7 milijona, 6,3 milijona
Zadovoljstvo ob odprtju preurejene in posodobljene ceste v Žibršah. (Foto: F.B.)
Zravnan in čil je prerezal trak in tako odprl 4,2 km dolg odsek novo asfaltirane ceste.
Slovesnosti so se udeležili krajani, občinski svetniki in drugi pomembni gosti iz Logatca in republike. Po uvodni pesmi kvinteta Pomladni odmev je zbranim spregovoril župan Občine Logatec g. Stanislav Brenčič in se v svojem nagovoru zahvalil tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k urejanju in asfaltiranju zlasti zahtevnega ravninskega cestišča, ki vodi preko močvirnega in hudourniškega zemljišča. Samo za nasip tega nižinskega dela je bilo uporabljeno 10.000 kubičnih metrov
pa je prispevalo tudi ministrstvo za ekonomske odnose kot pomoč demografsko ogroženemu območju. Izvajalca zemeljskih del sta bila Viktor Treven in Rajko Žakelj, asfaltiranje pa je izvedlo gradbeno podjetje Primorje Ajdovščina.
Cesto je blagoslovil gornjelogaški župnik g. jaksetič in krajanom zaželel tudi varno vožnjo.
Z dograditvijo tega dela cestišča krajani Zibrš odpirajo vrata v svoj svet. Logatčani pa se z novimi kilometri cestišč tudi lahko ponašajo, saj je bilo letos obnovljenih in asfaltiranih že nad 8 kilometrov cest.
A. Č.
po odkritju idrijskega rudnika izmeril neki kaplan iz Rovt. Verjetno je ta pot bila napravljena kmalu po letu 1508, ko je bila na dan sv. Ahacija, 22. junija, odkrita nova žila živosrebrne rude, ki je od tedaj pa do današnjega dne ni zmanjkalo. Do leta 1721 je bila to sploh edina pot, ki je iz Idrije peljala v svet. Med letom 1762 in 1763 so pot popravili. Dolga je bila 13.994 idrijskih klafter, vzdrževal pa jo je idrijski rudnik. Kapelico so postavili prav v času, ko so pričakovali obisk avstrijske cesarice Marije Terezije in njenega sina, ki naj bi v Idrijo pripotovala po tej cesti.
Poleg živega srebra so tod tovorili do državne ceste v Logatec tudi smreke (po celi dolžini) za ladijske jambore. V vpregi je bilo do 20 parov volov; okolišno prebivalstvo je takrat premoglo le malo konj. Prevoz "celih"
smrek je prenehal okrog leta 1880.
Leta 1976 je kapelico porušil na vojaški vaji nespretni tankist.
Na pobudo Pavla Rupnika, so se nekateri domačini odločili, da kapelico postavijo na novo. Vanjo so pod oltarček vzidali zgodovinsko napisno ploščo, ki jo je družina Logar shranila ob porušenju kapelice.
Ob blagoslovitvi na novo postavljene kapelice 15. septembra se je v lepem sončnem popoldnevu zbralo okrog 300 ljudi. Kapelico je blagoslovil župnik g. janež Petrič iz Rovt. Po končanem obredu se je zahvalil Pavlu Rupniku, Radotu in Jožetu Cigaletu, logaškemu županu g. Slavku Brenčiču in vsem domačinom, ki so na kakršenkoli način pomagali pri postavitvi kapelice. Posebej pa se je zahvalil zakoncema Kurent iz Ljubljane, ki sta za
Konfekcija Logatec se lastninsko
preoblikuje
Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je 26. avgusta letos odobrila program lastninskega preoblikovanja Konfekcije Logatec. Konfekcija se je s 1. januarjem že pripojila k Industriji usnja Vrhnika. Lastninjenje tako poteka vzporedno z IUV, kamor se prišteva tudi družbeni kapital Konfekcije Logatec.
Združitvi so po mnenju sedanje v.d. direktorice ge. Zmage Raljevičeve botrovali: težak položaj na trgu, kadrovske težave v vodstvu (od odhoda prvega direktorja Zvoneta Jernejčiča se je izmenjalo že pet direktorjev) ter tudi pomanjkljiva tehnološka opremljenost. Že dosedanje sodelovanje z IU V jih je obdržalo na površju. Z njihovo pomočjo so opravili nujna vzdrževalna dela na ostrešju, nabavili so nekaj novih strojev, tako da je delo lahko nemoteno potekalo. S spoštovanjem rokov in vestno opravljenim delom so si pridobili tudi večji ugled pri nemških kupcih. Zahtevnost njihovega dela je rasla, tako, da danes sploh nimajo možnosti, da bi podprli delo na domu, saj dela zahtevajo določeno tehnološko opremljenost. O večanju zunanjega ugleda priča tudi zaupanje nemškega kupca, ki je dosedanjim programom dodal še zahtevnejši program poročnih oblek. Tako imajo do sredine februarja dogovorjeno že celotno proizvodnjo; tako bo treba marsikaj postoriti v dopolnilnem delovnem času.
Poleg "lohn" poslov (do 80% proizvodnje) Konfekcija danes šiva že okoli 20% usnjene konfekcije. Kljub različnim težavam (nizke plače in podobno) v preteklem obdobju so uspeli ohraniti delovna mesta, tako da delavcev ni bilo treba odpuščati. Potrebujejo celo nove šivilje za delo v proizvodnji. Tovarna danes zaposluje 111 delavcev, ki s sprejetim programom lastninskega preoblikovanja pričakujejo več kot doslej.
Albin Čuk
kapelico podarila kip sv. Srca Jezusovega.
Franc Bogataj
Dolgoročno lahko živimo le
od
izvoza.
V želji, da bi našim bralcem posredovali dosedanja prizadevanja KLI za predvideno lastninsko preoblikovanje, smo se pogovarjali z direktorjem Alojzem Sajovcem, ki je v obširnem razgovoru pojasnil dosedanje delo. Skrajšani zapis objavljamo na 2. strani Novic.
Sprehod po občinskih deloviščih
Izredno hitro se je tudi letošnje leto nagnilo v svoj zadnji kvartal in prvo odpadlo listje že pokriva prenekatero zaključeno občinsko naložbo, na kar nekaj gradbiščih pa dela še potekajo, za preostala pa tečejo priprave.
Prav je, da vas drage občanke, spoštovani občani občine Logatec na kratko seznanim, kako se nagiba h kraju investicijski ciklus, ki ga financira proračun občine z vašo dodatno pomočjo.
Najpomembnejše gradbišče je bilo prav gotovo prenova osnovne šole 8 talcev Logatec, ki se je pričela že lansko poletje in nadaljevalo v
Obnova cest na Kakih. (Foto: F.B.)
letos. Z ureditvijo in prenovo dovozne poti do šole ter ureditvijo šolskega dvorišča je za letos ta investicija zaključena. Z ureditvijo vhodnega dvorišča in dovozne poti je ta šola dobila dokončno podobo, ki se primerno vključuje v celotno ureditveno območje v tem delu mestnega naselja in kar je še najbolj pomembno, je to, da se je varnost učencev ob prihodu in odhodu bistveno izboljšala. Za naslednje leto je ostala še ureditev zadnjega dela dvorišča in obnova zidne ograje.
Najobsežnejša in najbolj zahtevna investicija to leto pa je bila prenova stare sodnije v Gor. Logatcu in tudi ta investicija, ki je bila za občino kar velik zalogaj je za letos zaključena. S prenovo smo to leto v tem zelo velikem objektu pridobili 9 novih stanovanj, kar je letos skupaj s še ostalimi petimi stanovanji za stanovanjsko gospodarstvo občine Logatec izjemen dosežek, ki ga bo v bodoče le težko ponoviti. V ponos celotni občini je, seveda, tudi prenovljena zunanjost objekta, ki s tem dobiva vredno podobo stavbne dediščine. V objektu je bila zgrajena tudi celotna stavbna infrastruktura, kar omogoča ceneno in hitro dokončanje še preostalih 1200 m2 koristne poslovne površine. V zadovoljstvo uporabnikov poštnih uslug v krajevni skupnosti Tabor je Pošta Slovenije v prenovljenem objektu odprla zelo lep in prijeten urad krajevne pošte. Načrtovalci razvoja občine Logatec so, kar se tiče te zgradbe pred pomembno odločitvijo, v kakšen namen in komu nameniti preostalih 1200 m2 koristne površine. To odločitev bo moral Občinski svet sprejeti čim prej; osebno pa se nagibam k temu, da se te površine namenijo servisno - storitvenim dejavnostim.
V področje komunalne infrastrukture se to leto investira veliko. Zaključena je prva faza investicije v vodooskrbo Medvedjega Brda. Po
uspešno izvedeni kaptažni vrtini pri gasilnem domu že lansko jesen se je letos investicija vključno s črpališčem dokončala in porabnikom se je preskrbela pitna voda, v prvi vrsti, seveda, Domu Medved. V nadaljnjih letih bo treba vodovodno omrežje, ki se bo napajalo iz navedene vrtine, razpotegniti po okoliških zaselkih. Obnovljen je del vodovodnega omrežja na Stranski poti ter izvedena nova napeljava po Vrtnarski ulici. Izdelani so projekti za novo vodovodno napeljavo na Cesti 5. maja in tudi v novo naselje Marti nj hrib. Zdeli na Cesti 5. maja bomo pričeli takoj, ko bodo pridobljena vsa upravna do-
voljenja. Novo naselje Martinj hrib se bo z novo napeljavo preskrbelo prihodnje leto.
Po Vrtnarski ulici se razpeljujejo kanalizacijski vodi za tem so stekla še dela na Zeleni poti in Vodovodni cesti. Končana so dela v Gor. Logatcu, vključno z odvodom deževnih voda na Lipci.
Izvedena je postavitev javne razsvetljave v Hotedršici in Rovtah, medtem ko je na Stranski poti, Vrtnarski ulici in Režiški cesti že izvedena talna instalacija, svetlobna telesa pa bo treba še postaviti.
Predsednik Stanovanjskega sklada Dušan Cernigoj / logaškim županom Stanislavom Brenčičem med odpiranjem stanovanjskih prostorov na stari sodniji. (Foto: F.B.)
Pri posodabljanju in prenovi cest, ulic in poti je na celotnem območju občine kar nekaj gradbišč že zaključenih, na preostalih pa dela potekajo ali čakajo na prihod izbranega izvajalca. Končana je prenova ceste Hotedršica - Vitez, Hotedršica - Novi svet Flander. Skupaj s prenovo cerkve Sv. Trije Kralji se je prenovila tudi cesta do cerkve in celoten prostor pred cerkvijo. Z veliko truda je končana prenova cest v Žibršah in cest v
KS Tabor (Strmica, Režiška, Kalce). V teku so dela na Stranski poti, Vrtnarski ulici in Gozdni poti, oddana pa so dela izvajalcem za prenovo ceste v KS Log - Zaplana in KS Laze. Žal ta dela nekoliko zamujejo zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer to jesen, kar prav gotovo velja tudi za prenovo Zelene poti in lokalne ceste Rovte - Vrhnika. Neustrezno vreme tudi zadržuje pričetek del na mrliški vežici v Dol. Logatcu.
Na področju urejanja prostora so končno sprejete spremembe in dopolnila Sestavin dolgoročnega družbenega plana, kar omogoča pripravo in izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev ter izvedbenih aktov.
Nujnost nadaljevanja prizadevanj za sprejem novega koncepta ravnanja s komunalnimi odpadki nas vodi v odločitev, da že letos s sodelovanjem Komunalnega podjetja nabavimo novo sodobno smetarsko vozilo ter pričnemo zajemati in odvažati odpadke na bolj primeren način in na najbolj potrebni lokaciji.
Kar nekaj manjših investicij, ki se napajajo iz proračuna občine je v teku, pred nami pa so poleg izjemno velikih potreb po vlaganjih v cestno -komunalno infrastrukturo z nujno preskrbo Grčarevca z ustrezno pitno vodo kot prioriteto še trije srednjeročni, a veliki izivi, s katerimi si, če noben drug, potem prav gotovo župan in strokovni delavci občinske uprave belijo glavo; to so:
- prenova Narodnega doma Logatec,
- izgradnja nujno potrebnega večjega doma za ostarele občane,
- izgradnja večnamenske športne dvorane.
Izgradnja Doma ostarelih je že permanentna potreba iz minulih let. Nujna je tudi prenova Narodnega doma in postavitev večnamenske športne dvorane; nujnost - poleg že pretehtanih argumentov - povečuje še sprememba lastništva doma na Griču (vračilo nacionaliziranega premoženja v naravi), ki ji sledi sprememba namembnosti tega objekta. Vsi ti trije projekti so izjemno velik, a nujen zalogaj, zato bo za izvedbo vseh treh sodelovanje države nujno in obvezno.
Projekt prenove Narodnega doma že obstaja, vendar je potreben temeljite spremembe. Idejna projekta za dom ostarelih in večnamensko športno dvorano sta bila pridobljena te dni, v teku pa so tudi prizadevanja za pridobitev potrebnih zemljišč. Kljub izjemno neugodnemu času, saj se mandat Državnemu zboru in Vladi Republike Slovenije izteka poleg tega je bila med letom izvedena še zamenjava za ta področja pristojnih ministrov, je bilo letos v pripravo teh projektov vloženega že veliko truda. In prav zato je popolnoma neodgovorno in nepotrebno, da si pomembna in odgovorna oseba te naše skupnosti vzame pravico obdelovati župana glede vprašanj razreševanja nakopičenih težav z vzdevki, ki si jih kvečjemu lahko nadene sam sebi in svojim tesnim sodelavcem ter somišljenikom.
Prav mnogo premajhna pripravljenost in obveznost države do sofinanciranja infrastrukturnih objektov in naprav v občinah, ki so splošno javno dobro v največjem pomenu, vključno z obnovo cest, je eden od več vzrokov moje odločitve, da se na sedanjih Državno zborskih volitvah potegujem za vstop v Državni zbor Republike Slovenije. Trdno sem prepričan, da bom, v kolikor bo pač volja volilcev takšna, občini Logatec mnogo plodneje pomagal, da se navedeni projekti z močnejšo državno podporo kar najhitreje izvedejo, pa tudi, da se pri financiranju občin za razvojne komponente namenja več denarja,
saj je predvsem prebivalstvo v podeželskih občinah tudi zaradi dodatnega sofinanciranja javne infrastrukture že do dobra izčrpano.
Izzivom, ki vodijo k napredku se ljudje v ustvarjalnem delu življenja
S kakšnimi težavami se srečujete pri lastninskem preoblikovanju?
- Moram reči, da traja tranzicija predolgo. Ves ta čas se srečujemo s kupom nedorečenih pravil. V svetu velja, da se takšne zadeve predhodno dobro pripravijo. Tako je, npr., Anglija 10 let pripravljala privatizacijo železnic. Naše priprave so potekale v nenormalnih pogojih; tranzicijske tenzije uničujejo zlasti izvozno po-spodarstvo. Čeprav je del lesne industrije glede lastninjenja pred nami, pa lahko trdim, da nismo nič slabši od vseh, ki se danes že trkajo po prsih, češ da so končali lastninjenje. Sami naj bi v celotnem lastninjenju opravili 2/3 opravljenega dela, kar smo tudi izpolnili. O naših težavah sem že dovolj govoril, pa tudi opozarjal sem pristojne kroge že od Markovideve vladavine dalje. Toda to so bili zunanji sistemski dejavniki, na katere sam nisem mogel vplivati.
Kako so vas prizadeli denacionali-zacijski postopki?
- Največ težav smo imeli z reševanjem zahtev denacionalizaci-jskih upravičencev. Že na občinski ravni ni zmanjkalo teh težav. Zapletlo se je že pri nekdanjih poteh, ki so nekdaj vodile po zemljišču KLI in niso bile razknjižene. V zameno smo ponujali svoja zemljišča tudi v razmerju 3 : 1 za kvadratni meter. Nekatere nepremičnine, npr. mlin ali žago "Hrušica" smo hoteli vrniti v naravi, pa z upravičenci nismo našli skupne poti. Zato smo v ta namen v predvideni lastniški strukturi kapilala izračunali delež, namenjen dena-cionalizacijskim upravičencem. Kakšne pa so notranje težave ob lastninskem preoblikovanju?
- Naša temeljna usmeritev je namenjena organiziranju proizvodnje in obvladovanju trga. Konkurenčni boj je izredno trd že na domačem, kaj šele na zahodnem trgu. V domačem okolju malo gospodarstvo (seveda lesni segment) že vpliva na našo proizvodnjo, kjer kljub opremljenosti nismo konkurenčni. Zlasti ne sivi ekonomiji. V zadnjem obdobju smo takorekoč zamenjali večino programa. V stavbnem pohištvu smo prilagodili izdelavo oken znanemu kupcu. Od nas se torej zahteva hitrejše prilagajanje, kot se na splošno prilagaja slovenska družba. Skratka, naša prodaja mora biti akcijska; moramo prodirati na trg. Ob tem pa se zavedamo, da dolgoročno lahko živimo le od izvoza.
Kljub težkim pogojem pa je tovarna kapitalsko močna in če ne bi bila, bi nas lahko ob zadnji izgubi zlomilo. Tako pa smo tovarno obdržali, čeprav so nekateri že načrtovali, kako bodo poceni kupovali naše stroje. Zavedamo se, da je obdelava trga trdo delo, in najhuje bo, če ne bo vizij, ki so potrebne za osvojitev trga. Če ne bi imeli raziskanih elementov konkurenčnosti in prodaje ter močne kapitalske osnove, bi nas lahko odnesel vsak pihljaj. Kako pa vaše načrtovanje sprejemajo delavci?
- Še vedno smo, in še bomo, pred trdimi preizkušnjami svetovnega trga. Kako naj naš delavec razume nene-hno nove in nove zahteve za bolj
ne smemo odreči in prav tako se ne moremo odreči volji in prizadevanjem za izgradnjo bolj poštene in pravične družbe, zato stopimo naprej skupaj.
ŽUPAN Stanislav Brenčič
kakovostno in količinsko večjo proizvodnjo? Komaj je dosežena, že se postavljajo nove, večje zahteve, ki se mu zazde nedosegljive. Pri tem ne ve, pod kakšnimi pogoji in za kakšen denar dela delavec v kateri azijskih držav, izdelki iz teh držav pa našim na svetovnem trgu neposredno konkurirajo. Primerja se lahko le domačimi razmerami, ki (še) niso tako neizprosne kot so one v tujini. In ko se primerja z različnimi domačimi upravnimi in podobnimi službami, mu je nerazumljivo, da lahko tam zaposleni z manjšim trudom več zaslužijo. In čeprav lahko rečem, da naši delavci zvečine pridno delajo, menim da je proizvodna kultura naših delavcev večinoma neustrezna. Zahteva po povečanju plač, ki so jo delavci dosegli lani, je to tudi pokazala. Spremembo v miselnosti morajo doživeti delavci sami. Zavedati se morajo, da delovno mesto obvarujejo le sami. Vsak bi se moral vprašati, kaj lahko sam stori, da bo obdržal delovno mesto. Ali se vam ne zdi, da bi zahteve po spremembi miselnosti terjale tudi spremembe v sistemu izobraževanja?
- Seveda. Če gledamo izobraževalni proces v preteklosti, je ta povzročil zlasti z usmerjenim izobraževanjem nepopravljivo škodo. Podjetje je zaradi zahtev trga moralo spremeniti strukturo proizvodnje; začelo je izdelovati tudi oblazinjeno pohištvo, naši inženirji pa o tem na predavanjih niso o tem slišali niti besede. Da je širina znanja preozka, se kaže tudi v počasnem prilagajanju trgu. Tudi najuglednejša podjetja morajo običajno v sedmih letih spremeniti svoj program. In če ni dovolj znanja, so takoj težave, saj za obvladovanje dela potrebujemo več inženirjev, kot naši konkurenti v Aziji, Italiji ali Nemčiji. V takih okoliščinah je posledično težko izpolniti želje delavcev, čeprav so naše plače na četrtem mestu, produktivnost pa je za polovico manjša od evropske.
In kako si delavci vendarle lahko zagotovijo delovno mesto?
- Prvi dan oktobra je Agencija izdala 1. soglasje našemu programu lastninskega preoblikovanja. Po tem programu javne prodaje ne bo. Delavci in upokojenci bodo lahko sodelovali v notranjem odkupu v višini 60%, ostalo mora iti vzajemnim skladom. Pri tem bi poudaril, da ima notranje lastništvo svoja nasprotja in ga običajno ne vodijo kapitalski donosi. Večina pač pričakuje izplačilo dividend, ne zaveda pa se, kdaj v resnici raste vrednost delnic. Dejstvo je, da pri reinvestiranju dobička kapitalsko rastemo in s tem raste vrednost delnic. Če se zaposleni tega ne zavedajo, utegne ponudba delnic po dveh letih tako narasti, da bodo delnice podcenjene; lastništvo pa bi se, seveda, zožilo na ozek krog ljudi, ki imajo denar. Če pa se bodo naši delavci - delničarji zavedali, da morajo vlagati tudi v podjetje, si bodo zagotovili ne samo povečano vrednost delnic, ampak tudi varnost svojega delovnega mesta.
Dolgoročno lahko živimo le od izvoza
Pogovor inž. Albina Čuka z direktorjem KLI Alojzom Sajovcem
Z 20. redne seje Občinskega sveta Občine Logatec
Občinski svet Občine Logatec je imel na 20. redno sejo 10.9.1996.
Pred uradnim začetkom seje so si svetniki najprej ogledali stavbo na Tržaški 105 (stara sodnija), kjer so bila zaključena dela devetih mansardnih stanovanj in prostorov gornjelogaške pošte v pritličju. Za tem so se podali na ogled obnove ceste Tabor - Rečan (Reška dolina), kjer jim je g. Gabrijel Dolenc pripravil kratko pogostitev.
Na seji so svetniki najprej pregledali in brez pripomb potrdili zapisnik 19. seje. Pregled izvedenih sklepov je podal tajnik Občine Logatec g. Zdravko Klemen. Na poročilo ni bilo razprave. Svetniki so se nadalje odločili za razširitev predloženega dnevnega reda z obravnavo in sprejemom sklepa o imenovanju komisije za regionalni razvoj, z obravnavo javnega razpisa za izbiro idejnega projekta izgradnje večnamenske športne dvorane, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 5o/96 ter z informacijo o nakupu smetarskega vozila.
Pri vprašanjih in pobudah svetnikov je g. Kociper povprašal župana po razlogih za zaostajanje realizacije oz. za nerealizacijo nekaterih proračunskih postavk, kot so: priprava projektov za adaptacijo OŠ Tabor, asfaltiranje šolskih igrišč, priprava prostorsko ureditvenih planov, zazelenitev športnega kompleksa Sekirica, projekt za zidavo doma za ostarele v Dol.Logatcu z nakupom potrebnih zemljišč.
G. Nagode je predlagal, da se ob posodobitvi Keltike in predvidenem povečanem prometu uredi tudi priključek ceste Ravnik - Urbanove tako, da bo navedeni priključek omogočal varno vključevanje v promet, ter pešpot ob cesti skozi Hotedršico.
G. Smole je postavil vprašanje, ali je ga. Marija Gorjanc s Cankarjeve ceste v Logatcu v zvezi z gradnjo oz. rušenjem objekta v njeni soseščini sodelovala v lokacijskem postopku in ali je v navedenem primeru prišlo do izdaje lokacijskega dovoljenja.
Ga. Mihelčičeva je postavila vprašanje, če bo izpraznjeno hišniško stanovanje v Dolscheinovi hiši še naprej namenjeno za stanovanje. Menila je, da se naj navedeno stanovanje zaradi velike prostorske stiske nameni za potrebe glasbene šole.
V sklopu proračunskih vprašanj je Občinski svet na predlog župana najprej sprejel sklep, da se v proračun za leto 1996 vključi nova proračunska postavka - Prenova ceste Rovte -Mizendol v višini 6.900.000,00 SIT iz namenskih sredstev Ministrstva za promet in zveze.
Svetniki so se nadalje odločili, da za realizacijo obnove ceste Tabor -Zidovnik v letu 1996 namenijo dodatna sredstva v višini 4.500.000,00 SIT, ki se zagotovijo iz povečanega obsega zagotovljene porabe za leto 1996. Svetniki so pri navedeni investiciji opozarjali na problem mostu pod Kobalovim klancem, ki predstavlja ozko grlo na navedeni cesti. Svetniki so zaradi tega sprejeli sklep, da naj strokovne službe občine Logatec pred sprejemom proračuna za leto 1 997 pripravijo oceno stroškov za gradnjo novega mosta pod Kobalovim klancem. V izračunu naj se predvidijo tudi sredstva Ministrstva za okolje in prostor (Uprave RS za varstvo narave - Izpostava Ljubljana), ki skrbi za vzdrževanje vodotokov.
Nadalje so svetniki sprejeli sklep, da se pri proračunski postavki za leto
1996 - Izgradnja stanovanj Tržaška 105, povečajo sredstva za 3.000.000,00 SIT, ki se zagotovijo iz povečane zagotovljene porabe za leto 1996 za stanovanjsko gradnjo. Prav tako pa so svetniki sprejeli sklep, da se v proračunu za leto 1996 odpre nova postavka - Prenova Tržaške 105 v višini 4.500.000,00 SIT, za kar se sredstva zagotovijo iz povečane zagotovljene porabe za leto 1996.
Pri obravnavi javnega razpisa za idejni projekt večnamenske športne dvorane je g. Smole, predsednik izvršnega odbora Športne zveze Logatec, zahteval pojasnilo v zvezi z objavljenim razpisom. Menil je, da se pri tako pomembnem odločanju, zlasti pri določanju namembnosti in lokacije športne dvorane, ne bi smela zaobiti Športna zveza, ki združuje interese vseh športnikov v občini. Športna zveza je namreč imenovala iniciativni odbor, ki naj bi pomagal pri kreiranju idejne zasnove večnamenskega športnega projekta. Svetniki so po razpravi sprejeli sklep, da morajo strokovne službe občine Logatec pri odločanju o idejni zasnovi za večnamensko športno dvorano v Logatcu v razpisnem roku 30 dni obvezno vključiti tudi iniciativni odbor, ki ga je imenoval izvršni odbor Sprotne zveze Logatec. Strokovna stališča iniciativnega odbora se morajo upoštevati pri določanju funkcionalnosti navedenega objekta.
V nadaljevanju seje je Svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pooblastil župana za sklenitev ustrezne pogodbe z Markom Cigale-tom, vršilcem dolžnosti direktorja NTR, Logatec d.o.o..
Nadalje je Občinski svet obravnaval problematiko plakatiranja v občini in sprejel predhodno soglasje k podelitvi koncesije za izvajanje plakatiranja v logaški občini: koncesionar bo TUR SERVIS d.o.o. Cerknica. Nadalje je naložil županu Občine Logatec, da skupaj s strokovnimi službami občinske uprave do naslednje seje prouči in pripravi rešitve za plakatiranje političnih strank v času volilne kampanije na mestih, ki ne bodo na enostaven način dosegljiva za uničevanje plakatov. Hkrati so svetniki zadolžili župana, da za naslednjo sejo Občinskega sveta pripravi predloge potrebnih sprememb Odloka o plakatiranju, predvsem v členih, ki določajo višino kazni.
Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Svet določil sestavo devet članske Komisije za regionalni razvoj. To bodo sestavljali štirje predstavniki svetniških skupin in pet predstavnikov občanov, med temi bodo župan občine, član Državnega sveta RS, poslanec Državnega zbora RS in predstavnik Upravne enote Logatec člani komisije po funkciji.
Župan je nadalje informiral Sveto nakupu smetarskega vozila in tudi predlagal, da se proračunska sredstva, namenjena za ravnanje z odpadki, dodelijo Komunalnemu podjetju Logatec za nakup smetarskega vozila. Tako bi letos rešili vsaj problem odvoza smeti, v soseski na Pavšičevi ulici pa bi pripravili pozicije za odjemna mesta. Navedena sredstva bodo zadoščala za pokritje avansa za nakup vozila. Razprava je poudarila, da je treba Komunalno podjetje okrepiti s primerno opremo za opravljanje dejavnosti. Hkrati je
bil podan predlog, da se vsa ustrezna smetarska vozila, ki so že v občini Logatec, ustrezno vključijo v dejavnost Komunalnega podjetja. Svetniki so sprejeli sklep, da se proračunska sredstva s postavke -Ravnanje z odpadki - v višini 4.000.000,00 SIT nakažejo Komunalnemu podjetju Logatec za plačilo avansa pri nakupu ustreznega smetarskega vozila.
Ob koncu je župan odgovarjal na vprašanja z začetka seje. Na vprašanje g. Kocipra je pojasnil, da se dela na Sekirici izvajajo: na nogometno igrišče je navožena zemlja, urejena brezina za zatravitev, opravljena pa je tudi razširitev za atletsko stezo, ki jo je treba predhodno zapolniti s peskom. Nogometno igrišče je treba še ozeleniti, tako da bo do njegove uporabe predvidoma minilo še kakšno leto. - V zvezi z domom za ostarele je župan izrazil upanje, da bo g. Kociper resnično pripravil podlago za razgovor z ministrom Ropom. Ugotovilo se je, da je prvotno predvidena lokacija Za Arjem neustrezna, predvsem zaradi premajhne razpoložljive površine, zato je za najugodnejšo lokacijo izbrano območje Grapovčnika; tako so stekli že pogovori o odkupu zemljišč. Hkrati je župan izrazil dvom v to, da bi bilo možno na Ministrstvu za delo, družino in soc. zadeve v času do volitev doseči konkretnejše dogovore in rešitve.
G. Nagodetu je pojasnil, da se pri projektu Keltika trenutno prednostno rešuje problem povečanega prometa od Kale do vstopa na avtocesto s posodobitvijo magistralne ceste in ureditvijo pločnika, izvedbo križišča na Kalcah in delno rekonstrukcijo ceste " Pod Stranam " in " Ruske rajde ". Ureditev prometa skozi naselje Hotedršica bo vsekakor predmet nadaljnjih pogovorov, saj izvedba prvotno predvidene obvoznice, glede na pozidavo Hotedršice, ne bo možna, zaradi česar bo nedvomno tu nastal prometni zamašek. O navedeni problematiki bo župan za Občinski svet pripravil obširno pisno pojasnilo.
V odgovoru na vprašanje ge. Mi-helčičeve je župan občine poudaril, da je treba hkrati s prostorsko problematiko Glasbene šole rešiti tudi stanovanjsko zadrego hišnika v Narodnem domu. O navedeni problematiki tečejo razgovori z ravnateljem Glasbene šole. Prav tako se razmišlja o uporabi učilnic OŠ "8 talcev" v popoldanskem času za potrebe dejavnosti Glasbene šole.
Zdravko KLEMEN
Volitvam 96 na pot
Nekaj misli o politiki, odgovornosti, strpnosti, moraliziranju, volilni prevari, resnici, samozavesti in vladavini naključja
Preteklost, sedanjost in prihodnost terjajo od nas, da v času, ko živimo, kot najemniki in oskrbniki upravljamo in urejamo javne zadeve za občestvo, s katerim živimo. V javnih zadevah se srečujemo s politiko odločanja. Politika pa ni in ne sme biti krona našega življenja, je pa politika posledica globjih dogajanj v skrbi za javne zadeve. Če ni poglobljenih dogajanj, nastanejo mnoga nesmiselna pričakovanja in nemogoči upi.
Zato moramo politiko dojemati in živeti kot samozavedanje. Pomeni tedaj, da moramo misliti o stvareh povezano, da moramo videti tudi vezi, ki potekajo pod površino in šele tako moremo sprejeti obstoj celote. Od tod dalje gre občutek odgovornosti, ki je neločljivo povezan s svetom individualnega, spremenljivega, neizčrpanega in nepredvidljivega. Namreč, resnično življenje se dogaja na ravni celote. V človeku je, ali sprejme resnico ali ne. Kot denimo človek, ki stoji pred drevesom, pa sicer tega ni ustvaril tako, da ga opazi in prizna. Lahko pa se bo od drevesa obračal in zanikal njegov obstoj. S tem ravnanjem sicer ne bo izničil drevesa, oblikoval pa bo svoj svet mimo resničnega dejstva, in življenje tega človeka bo teklo "mimo" resnice. Če pa tak človek svoje ravnanje vsiljuje drugim, pomeni, da zlorablja dejstva; tu pa se odpira vprašanje moralne drže, moralnih vredno). In prav zanikanje ali podcenjevanje vrednot v politiki vselej spremlja moraliziranje.
le pa podcenjevanje skoraj vselej prikrito, lahko pa izhaja tudi iz (ozaveščenega nerazumevanja ali nevednosti. Da, prav tako. Pravzaprav gre preprosto za nedovoljšno poznavanje stvari in ker moralizatorji ne obvladajo časa in prostora, ne opazijo, kaj in kako se spreminja vse okrog njih. Ne vidijo, ker ne želijo videti prek plota svojih plašnic.
Prejkone je potreben samopremislek za nujna polemična soočenja z ljudmi in njihovimi dejanji; napadalni moralizem je namenjen povrhnjici pojavov. Povrhnjica pa ni vselej zanesljiva priča notranjščine. V notranjščini pa se dogajajo pomembne stvari, vezane na strpnost. Pomanjkanje strpnosti je, žal, pogosta in nekoristna dejavnost, vsaj za obči blagor. Kako radi koga kam zaturčamo, ga obsodimo brez sodbe. Vendar brez strpnosti ni osnovnega spoštovanja do drugega, kaj šele do drugačnega. Strpnost gre vštric s samozavestjo, pravim: s samozavestjo, ne z ošabnostjo ne z oholostjo ne z napuhom, tudi ne z bolestno privzdignjenostjo. Samozavesten je človek, ki natanko ve, kdo in kaj je. Zato samozavest in strpnost ne trpita laži, potvarjanj, podtikanj, nekontroliranih in nepreverjenih izjav in tudi ne prekoračevanja pooblastil. Pa tudi ne politične nestabilnosti.
Tudi ni dobro, če podlegamo filozofiji; "saj bo nekako šlo!" To bi pomenilo pristajati na usodne posledice poljubnosti, poprečnosti, na volilne prevare, ko izvoljeni kar med mandatom menjavajo stranke zaradi osebnih koristi. Tudi zoper vse to so volitve. Te naj bi odpirale pot naprej z ljudmi sposobnosti, doslednosti, inventivnosti, volje, znanja, upoštevajoč opravila, ki bodo prepoznavna v duhovnem in gmotnem napredku. Za to gre. Mar ne?
Marcel ŠTEFANČIČ
SKD
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI vabimo na srečanje S PREDSEDNIKOM SKD LOJZETOM PETERLETOM IN KANDIDATOM ZA POSLANCA V DRŽAVNEM ZBORU ŠTEFANOM KOCIPROM.
Ob zvokih NOTRANJSKIH MUZIKANTOV se bomo soočili z dosežki in namerami stranke s programom za Slovenijo,
stranke, ki ste ji tudi doslej zaupali največ glasov. Srečanje bo v Narodnem domu v Logatcu v nedeljo, 3. novembra 1996, ob 16. uri. VLJUDNO VABLJENI!
Kaj se dogaja na poti v forum?
Možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum.
1. Še kar dopustniško je steklo prvo podopustniško zasedanje logaškega Občinskega sveta. Začelo se je namreč z avtobusnim izletom, ki je svetnike popeljal na ogled različnih pasti. Za laje prepoznavanje pasti je poskrbelo županstvo (neposredno in prek strokovnih sogovornikov). Vse pasti pa so imele
enotni skupni imenovalec: premalo denarja v proračunu '96. Premalo denarja za obnovo "stare sodnije" v Gornjem Logatcu. Premalo denarja za prenovo ceste Rovte - Mizendol. Premalo denarja za posodobitev ceste Tabor - Židovnik, natančneje: za most pod Kobalovim klancem. Med vsemi pastmi se je pokazalo, da je ta najzagonetnejša - most. Zato je bil potreben pogled na most z vseh plati: od spodaj, od zgoraj, z desne, z leve, s sredine... Presoje so bile vses-
transko slikovite; na koncu - mostu -sta si dala prav celo sam gospod župan in gospod Puc. - Da te treni! Kaj vse zmore most. Kakopak. Saj mostovi povezujejo bregove, zlasti nasprotne bregove! In tako je izlet uspel, in burne debate so bile kar koristne (kot bi dejal g. župan): za vse bo več denarja. Hhhk! - Še posebej po martinovi nedelji.
(nadaljevanje na 4.strani)
Kaj se dogaja na poti v forum?
(nadaljevanje s 3. strani)
2. Mimo izleta je Svet odločal o deležu h komunalnemu smetarskemu vozilu, da se ne bo več razmetaval s črnimi vrečami ne po Logatcu in ne po Logatcu in ne po Črni poti na smetišče. Navdušenja nad Tamom je bilo neki toliko, da še razpis ni potreben, tudi če gre za naložbo, vrednih kakih 121 tisoč DEM, k čemur bo občina primaknila samo kake 4 m i I i -jončke!!! - Baje je tržnemu gospodarstvu ena od zemeljnih podlag možnost izbire med ponudbami. Nekaj o tem piše tudi v občinskem statutu. Ampak kaj bi tisto. Če gre za narodov blagor... so tudi preizkušene pasti.
3. V poizletnem razpoloženju je bilo slišati tudi zagotovila, da bo še letos ozelenel stadion na Sekirici, če bo le primerno vreme. Do silves-trovega je še daleč, tudi za zelene obljube; vreme pa je tako in tako vselej naš zaveznik. - Neglede na vreme pa nam bodo po Logaškem izobešali plakate Cerkničani, ker doma nimamo ne dovolj usposobljenih za tako famozno strokovno zahtevna dela, pa tudi dovolj brezposelnih ne. - Pasti ali limanice?
4. Se pred "parlamentarnim" izletom pa je županstvo objavilo v Uradnem listu Republike Slovenije razpis za idejni projekt za gradnjo večna-
menske športne dvorane 40 x 30 m, česar je bila neskončno vesela domača športna javnost, saj ni bilo treba ne njej ne občinski Športni zvezi in tudi ne Iniciativnemu odboru za izgradnjo večnamenske športne dvorane reči ne bev ne mev. Vse je opravil občinski urad. - Najpomembnejši je projekt, kaj bo v njem, pa pride na vrsto kasneje, če bo sploh treba. Če bo zazijala kaka past. Kdo bi sicer pel žalostne pesmi...
5.... pevski zbor DMG, na primer, ko mu kljub milosrčnim željam pevska vaja tega večera ni in ni stekla. Seja je trajala in trajala. - Pa drugič! Dotlej pa:
"Poj, poj, ptiček moj!
- Kaj bom pel,
k' sem se ujel...
na te preklete limance."
(Prosto po slovenski narodni)
Tako je, moji ljubi pevci, če se posluša in ne sliši.
6. Do martinove nedelje pa preizkušen predvolilni slogan: Čimveč pasti za uspešnejši razvoj!
Sicer pa na martinovo bo - kot vselej na martinovo: lepo in še lepše.
mAš
Začasna sanacija divjega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Zavratcu
Zavratec, majhna vas na skrajnem vzhodnem robu idrijske občine, (ki meji z logaško), je zaradi divjega odlagališča radioaktivnih odpadkov postala znana po vsej Sloveniji. Po več kot 35 letih se je v začetku semp-tembra le pričela sanacija odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki so bili vskladiščeni v stari italijanski kasarni ("kavernah"), kamor so jih na skrivaj pripeljali leta 1961 po nesreči na Onkološkem institutu v Ljubljani.
Po več kot dveh desetletjih prizadevanj, da se znebijo nevarnega
Novi sodi - večja varnost. (Foto: F.B.)
vsiljenca, je bil sredi septembra končan prvi del sanacijskega projekta, ki ga izvaja Agencija za radioaktivne odpadke. Ta je pregled skladišča, če ga lahko tako imenujemo, zaupala Ekološkemu laboratoriju Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane. Mobilna enota tega instituta je najprej opravila strokovni pregled objekta. Nato pa so z vodnim sesalnikom posesali radioaktivni prah, in predno so strokovnjaki stopili v prostor, so iz
njega še izpihali radon. Po vstopu v prostor so najprej opravili radiološke meritve, ki so pokazale, da so odpadki (zidni omet, talne obloge, pohištvo, obleke), kontaminirani z radijem 226, kar so tudi pričakovali. Nepričakovano pa so v nekaj sodih zaznali tudi radioaktivne odpadke, onesnažene z izotopoma kobalta 60 in cezija 137, za katera pa ni znano, kako sta prišla v Zavratec. Sledil je radiološki pregled in popis s fotografiranjem 72 kovinskih sodov. Vse to so preložili v 300-litrske sode in jih zazidali v istem skladišču, dokler ne bodo zgradili centralno odlagališče radioaktivnih odpadkov v Sloveniji.
Vodja Ekološkega laboratorija Instituta Jožef Štefan dr. Rafael Mar-tinčič mi je ob koncu sanacije zaupal, da je vpliv vskladiščenih odpadkov na okolje praktično nezaznaven. Če ne bi poznali natančne lokacije odpadkov, jih z meritvami ne bi mogli odkriti. Da gre za vir radioaktivnega sevanja so pokazale šele meritve s preciznimi instrumenti na steni skladišča, za katero so radioaktivni odpadki odloženi.
Prizadevanja prebivalcev Zavratca, ki 35 let niso vedeli, kaj se skriva za zidovi "kavern", so končno le obrodila sadove. Odškodnina 70 milijonov jim bo v pomoč pri gradnji vodovoda, za katerega je že napravljena vrtina.
Država je končno priznala, da so bili Zavratčani upravičeni do odškodnine.Saj je v tem primeru šlo za nevarnost, ki so ji bili prebivalci izpostavljeni 35 let.
Vsekakor pa si bodo domačini prizadevali, da se radioaktivni odpadki čimprej odstranijo iz Zavratca. Če se to ne bo zgodilo, se bodo pogajali za novo odškodnino.
Franc BOGATAJ
DOBROTA BREZ MEJA Zdravstveni dom Logatec kmalu bogatejši za medicinske aparature, vredne 6000 nemških mark
Dobrota res ne pozna meja; to dokazuje tudi prijateljstvo med dvema človekoma, logaškim rojakom
13.000 nemških mark čistega izkupička. In v čem se odraža njuna dobrota? Polovico omenjenega
Anton Masle in Joachim Storm v navzočnosti naše konzularne predstavnice izročata simbolični ček za 6.000 DEM direktorju ZD Logatec, doktorju Jožetu Skvarči.
Antonom Masletom, ki že dobro četrtletje živi in dela v Stuttgartu in domačinom Joachimom Stormom, ki sta v tem nemškem mestu 21. septembra pripravila veliko dobrodelno prireditev, s katero sta zbrala prek
zneska sta namenila za ureditev igrišča tamkajšnjega otroškega vrtca, v njem domujejo otroci, oboleli za cerebralno paralizo, drugo polovico pa za nakup prepotrebnih medicinskih aparatur, ki jih bo že prav kmalu
lahko uporabljalo osebje Zdravstvenega doma Logatec. Na dobrodelnem koncertu v imenitni, zelo akustični poslovni stavbi Zublin so nastopili komorni godalni in trobilni orkester, trije zbori in logaški vokalni kvartet, ki je s slovensko ljudsko pesmijo še posebej pritegnil pozornost prek šeststotih obiskovalcev. Koncerta so se poleg mestnih veljakov na čelu z županom Stuttgarta udeležili tudi predstavniki slovenskega konzulata v Munchnu in številni slovenski zdomci, ki živijo in delajo v Stuttgartu in njegovi okolici, v logaški delegaciji pa smo bili poleg direktorja Zdravstvenega doma Logatec, doktorja Jožeta Skvarče še medicinski tehnik Lado Korenč, Bogdan Modrijan, voznik kombija, ki nam ga je posodila občina Logatec, člani Logaškega vokalnega kvarteta in Miha Masle, ki nas je prijazno vodil na poti po Nemčiji in po predmestjih Stuttgarta, kjer bi se sami v gostem prometu težko znašli. Namen prireditve je bil dosežen, izkupiček celo večji od pričakovanj. Obširnejši pogovor z enim od obeh dobrotnikov, Antonom Masletom, pa boste lahko prebrali v prihodnji številki Logaških novic.
L.K.
Slapovi
v reški dolini
Počasno iztekanje vode iz hribovitega dela Zibrš povzroča številne izvire, iz katerih sta se izoblikovala Črni potok in Reka, ki se stekata v Logaščico. Še predno voda zapusti sotesko reške doline, se spusti prek slapov, pod katerimi nastaja lehnjak, kamnina, ki gradi pregrade tudi na reki Krki. Za te slapove, ki šumijo med skalami sredi gozda, ve le malokdo. Ni jih najti na izletniški karti občine Logatec ne na prospektu, ki ga je izdalo logaško Turistično društvo.
Ko se podaš po peš poti od Rečanove kmetije navzgor ob potočku, ki teče skoz temno zaraščeni gozd se ti zdi, da si stopil v drug svet, poln skrivnosti in tihote. V zraku začutiš naraščanje vlage, zlasti ko te objame temni gozd. Naprej si moraš utirati pot med velikimi listi repuha in bodečo robido, zapleteš se v pajkovo mrežo ali pa stopiš na moker mah, moker kamen, ki ti omaje korak. Kar nekajkrat moraš preskočiti potok, prehoditi nekaj ovinkov ali pa preplezati podrto drevo. Voda se zaganja v zelene kamne in si tako utira pot; kristalne kapljice pa pršijo na vse strani. Ujameš se lahko za debele veje grčavih dreves, ki visijo z vseh strani, ali pa za srebotove veje, ki ti dajejo občutek pragozda. Čaroben videz soteski dajejo še praproti, bršljanove korenine in podrta drevesa. Včasih moraš uporabiti celo nekaj alpinističnih spretnosti, da preplezaš skale, ki so od vztrajnega božanja vode gladke in spolzke.
Slapovi pa se pred teboj nenadoma pokažejo v vsej svoji lepoti in veličini; režejo reško dolino in ustvarjajo pravljično podobo. Voda pada v globino, se zbira v tolmun in zopet pada prek naslednjega slapa v nov tolmun, ki se nadaljuje v potok in potuje proti Logaščici. V skalnatih kotanjah, pokritih z mahom pa se oglaša žabji zbor. Okrog pa so pečine, voda
in spokojni šum vode, ki te do kraja prevzame. Nehote pomisliš, za kaj vse so prikrajšani ljudje, ki se ne prebijejo do teh lepot.
Kdo ve, koliko vznemirljivo
lepega se še skriva vse okoli nas.
Lepi jesenski dnevi, vabijo, da v ta pravljični svet stopite tudi vi, saj je jesenska narava najlepša.
Franjo Bogataj
Za prijetne trenutke
ob srečanju bolnih, ostarelih in invalidov v Rovtah
V nedeljo, 25. avgusta, ob treh popoldan je župnijska Karitas pripravila srečanje ostarelih, bolnih in invalidov.
Številni udeležbi povabljenih je pri sveti maši, med katero je bilo opravljeno tudi sveto maziljenje, spregovoril bolniški župnik g. Miro Šlibar, ki je dejal, da so prav bolni in invalidi ter osamljeni del žive župnije. Ob tem pa je navedel nekaj zgledov, kako nekateri bolniki sprejemajo obisk duhovnika ob bolniških posteljah.
Povabilu pa se je odzval tudi g. Stanko Kapš, ki je letos v Rovtah veliko pomagal, ko je bil domači g. župnik bolan. Prav tako sta se povabilu odzvala tudi srebrnomašnik g. Lojze Kavčič ter domači župnik Janez Petrič.
Bogoslužje je spremil domači cerkveni pevski zbor. Po končanem bogoslužju je bilo še prijetno srečanje v novih prostorih župnišča.
Srečanja se je udeležil tudi najstarejši občan, naš faran g. Filip Gantar, ki potuje v 98. leto.
Člani župnijske Karitas smo
Duhovnik Miro Šlibar z. Filipom Gantarjem na srečanju rovtarske župnijske Karitas.
pripravili ob podpori dobrih faranov in stranke SKD manjšo zakusko, ob kateri se je razvil živahen pogovor, ki ga je popestril prej omenjeni pevski zbor.
Župnijska Karitas Rovte
Razpis za kuharja - kuharico
Osnovna šola TABOR LOGATEC razpisuje prosto delovno mesto KUHARJA/KUHARICE (priprava, razdeljevanje malic in kosil) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela: 14. November 1996. Pogoj: IV. ali V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, eno leto izkušenj pri podobnih delih.
Vloge z dokazili pošljite na naš naslov s pripisom "RAZPIS" v 8 dneh po objavi. Na vloge bomo odgovorili v 15 dneh po razpisanem roku.
Logaške Novice - oktober 1996
stran: 5
TRADE
IMPOS NEPREMIČNINE,
Notranjska c.4, Logatec, tel 743-370, 743-607;
Prodaja in nakup, posredovanje, najem in oddaja nepremičnin, cenitve po naročilu, priprava pogodb
ogledi In svetovanje brezplačno
Glasbeno poletje 1996
Poleg julijskega gostovanja v Avstriji so se logaški godbeniki posvetili tudi dodatnemu izobraževanju. Seminarjev in poletnega tabora se je udeležilo deset godbenikov: flavtistka, dva klarinetista, trije saksofonisti, dva tolkalca in dva hornista.
Flavtistka Mateja Nagode in klarinetist Vid Pupis sta spomladi letos uspešno opravila sprejemni izpit na Srednji glasbeni in baletni šo.li v Ljubljani, junija pa sta se udeležila seminarja v Škofji Loki pri prof. Alojzu Zupanu za klarinet in prof. Dragi Ažman za flavto. Seminarja pa se je udeležil tudi mladi obetavni klarinetist Primož Peterlin.
V začetku avgusta sta se mladi saksofonist Luka Loštrek in dirigent Matjaž Albreht odpravila na Hvar v čudoviti Stari Grad. Oba sta obiskovala seminar za klasični saksofon pri prof. Matjažu Drevenšku. Poleg tega sta sodelovala v kvartetu in kvintetu saksofonov ter v jazz ansamblu. Mladi saksofonist Luka Loštrek je zelo uspešno nastopil na zaključnem kon-
certu v tamkajšnji cerkvi. Luka se bo drugo leto udeležil evropskega tekmovanja mladih saksofonistov v Franciji, kjer je lani uspešno nastopila znana slovenska saksofonistka Betka Kotnik. Želimo mu vso srečo.
Zadnji teden avgusta pa so krenili na pot Gašper Peršl, Tine Albreht, Andrej Žust in Petra Maček, ki so obiskali izobraževalni tabor pihalnih orkestrov iz Slovenije in zamejstva v Trebnjem. Tabor je obiskalo čez 90 godbenikov. Zaključni koncert tega mladega orkestra pa so obiskali tudi starši logaških godbenikov.
Lev Pupis za spremembo ni potoval /ia Dunaj, ampak kar v Velenje, kjer je seminar klasičnega saksofona vodil mag. Oto Vrhovnik, sicer profesor na Dunajski visoki glasbeni šoli. Lev je pravtako uspešno nastopil na zaključnem koncertu kot solist. Njegovo spričevalo o končanem 1. letniku Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pa priča, da bo Lev nekoč profesor na Visoki šoli na Dunaju.Vsi godbeniki so prišli domov s čudovitimi vtisi. Resnična zahvala gre Zvezi kulturnih organizacij in Glasbeni šoli Logatec, ki sta omogočili logaškim godbenikom posebno poletno glasbeno izobraževanje.
Matjaž Albreht
Izrael iz žabje perspektive
Kadar mi kdo omenja Izrael, najprej pomislim na izstopajoče " bogastvo " s katerim televizija pogosto prikazuje prebivalce te dežele. Mislim na orožje, ki se veselo bohoti na ramenih mladcev, ki so včasih še pravi otroci. Čeprav ne spremljam podrobneje zunanje politike, menim, da je Izrael pogosto omenjen v zvezi s takšnimi ali drugačnimi vojaškimi spopadi, terorističnimi akcijami, nasiljem, ki mu ni videti konca. Da pa zna biti Izrael tudi privlačna, zanimiva in hkrati skrivnostna dežela, polna presenečenj, me je s svojimi diapozitivi in komentarjem prepričal član jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane, popotnik Iztok Trček, ki se nam je v Logaški knjižnici predstavil kot član štirinajstdnevne odprave po Izraelu.
V maju se je s člani jamarskega kluba odpravil v deželo z izredno strogimi varnostnimi ukrepi raziskovat življenje, kulturo, podzemni svet
in še marsikaj, o čemer klasični turisti ponavadi niti ne razmišljamo. Z avionom so se z Dunaja odpeljali v Tel Aviv, kjer so že na začetku občutili strogost varnostne službe (številna
vprašanja o tem, kdo jim je pakiral pritijago, kaj nosijo s seboj, kdo jih je poslal...). Potovali so z najetim kom-
(nadaljevanje na 8.strani)
Logaška knjižnica je prek interneta povezana s svetom
V letu 1995 smo tudi v naši knjižnici pričeli z računalniško obdelavo knjižnega gradiva. Ker veljajo za to mednarodno sprejeta pravila, lahko knjige obdeluje le izšolani knjižničar.
Poleg novih knjig, smo začeli tudi z vnosom podatkov o starem fondu. Odločili smo se, da opravimo delo temeljito in knjige tudi popravimo in ponovno zavijemo. Kmalu pa se je
izkazalo, da program, ki nam ga je predlagalo in tudi plačalo Ministrstvo za kulturo, ni najprimernejši, še večji problemi pa so nasopili z vzdrževanjem opreme. Letos smo se odločili, da sprejmemo program COBISS, ki je zahteven, vendar nudi več možnosti iskanja (po avtorju, naslovu, knjižni zbirki, ilustratorju, temi knjige..). Najpomembnejša novost pa je vstop v bazo slovenskih knjižnic (COLIB -
podatki o knjižnicah in COBIB - podatki o fondu v knjižnicah). Preprosteje to pomeni, da dobimo prek računalnika podatke tudi o knjigi, ki je nimamo v naši knjižnici, hkrati pa lahko ugotovimo, katera knjižnica jo ima na zalogi. To je pomembno zlasti za študente, saj si je možno nekatere knjige medknjižnično izposoditi. In zadnja, privlačna novost! Za vse tiste, ki obvladajo osnove Interneta, pa je
možno brezplačno "skočiti" v Ameriko, Avstralijo, na Kitajsko ali kam drugam in brskati tudi po tujih bazah podatkov, pregledovati vsa področja znanosti, umetnosti, glasbe, športa ... oziroma "surfati po Internetu". Seveda, se pri tem izkaže, kako uporabno je obvladati angleški jezik.
Alenka Furlan
u
<
o
•J
u
S >u n o
I
5 o
u
sD O. Oi
in
	
	
o	
o_	
15	
o	
"d	
E	
>	
o	
o>	
TJ	
C	
-C	
	
E	
01	
'jiT	
o.	>
	o
01 "d
O ™ J I £ I
D. 01
'0 c
01 .
op oj < -p iS rt
0) tj
O "d
O
c_
"d O jo
O
TJ
o
t
o
C C
is oj
.Si, C1 TJ ro O .i=
O. N
o 2
o
JO
>U
_o
TJ O
"rt
O .. -O
rt -a =- o
oj 00
u ™ 8. 5- 00 O.
ro
O jO
TJ ~;
O oi O rt
ro
°"rt
— (TJ i- >
-g 15
- £
ro 01 O (fj c -s
'E E
C o
-S s.
.. u
■- o
o ž
« iS
N O.
o .t!
o -
C
£ > Q_ rt
Oi —1 C ._
rt "2
? o o a
E D aj o.
c
tj
01
■s is -E -2
-E      o >
JiTJ
o a
rt
rt -2
O >_ O. <u
S 'c
cl rt
=J >
■ o
C
rt
2 a
rt rt
— N
-° un
O DĆ
~° O
° O O C
i i
O rt a. c
o d
> i- (S u!
2 J
o 12
r= 01 tj
O) rt
■S I
o) .E
"> rt
O) rt
_rt _rt
trt >
01
§ ™
J o o .t!
tj o>
o -2!
tj >trt
l= 01
rt C
2 >N
E "i -2 O
a tj
tj rt
o\'I
rt O >u _rt^
™ >t/T
Q- >
trt .—
00
01
> o
00 01
JO
o
(jT)--,
.E 'S
11
o o.
« rt
oi a
m o
rt C
00 rt
rt O N >
Oi ._ > j*
rt rt i; >
rt u tj .i
O N
S o
rt
oi N a, >y O) :=?
IS
§ I
C 01
>N
OI C
01 o —' o.
2 ol
01 C
t.«       ^   rt ._ -r -
rt
TJ
o
> rt N
rt o
i ^
2P S.
o	PO	C
rt	0	
i/>	j^	
O		
J2		
	rt"	
•—i	tj	
	(D	
rt		
>	rt	
O	00	
C	0)	
rt	C	
	nost	
rt	tj	
	o)	
	v—	
rt	'ob	
00	re	
Qj	odi	
u	a	rt
0>	rt	(/i
C	C	'd
o	rt	N
v		rt
	c	
rt	•Si,	rt
>	"ai	00 Oi
	tj	
sel	op	agi
>	™	tj
rt	E	C
om	01	a.
	nc	rt
tj	01	
	>y	c
>	>	_rt
tj		tu
01		izdi
O.	D	
oj ra
M
O rt oo
rt^
l.E
jO >n d g —l tj
S C
t/i rt
'C >
a o
01 «
.zi. rt
C >
Oi rt
C N
O c
rt o
i 'c
a J
E o
o c
O j2
jb oi
E -2
C o;
4) O
O
S 'c N 5
O O C C
tj rt _rt tn
■a -s
•2. £ □ iS
2 g
*8 2
■H D.
=J
c
>!£, 'xj
Oi o
8|
•- Oi C m
E rt
rt rt
o.
oj C
>N
_o
o o.
>
01
>u
cl O
0 "° Q- rt
01 00 C ._
rt js£
■= c ro
2£ ._
Q- tfl O rt O O. O. C
S ■- -D
-° 5 °
Ol N
c     _• -n
tj rt
rt
I-S
00 tri
01 O >u c
. TJ 01 j=
M 2
N >^
i o
>n j2
tj tj
> "5
N ™
tj O
E > .2. c
^~ "K
CU S ■rr i/i
I §
il
N c>
o ro-
:zr <-o 00 •-_o C
o
tj >
o
rt : —
>
(J > rt o
N
rt >u i- rt N c
rt rt >
Q_ C
N rt
- C
_o >
t! 0)
O.
C ra
>N
O tj
Ol
O N m : rt O -O
O o
tj rt O j*
^9 -t-
(/1
r\| O ._ C c tj
> >
3 c
01 rt
t/i >N
.E o
v tj rt
TJ =
rt jO
O
cl
Ol
oo
3
O > rt C
> ra
O Cl
00
>
> OJ
>u o
> rt
j8j5
tj ._ O -X
op	ad,	bo	
	_^		
"-Ti 0	(/i	'rt	
a.	12	PP	
lati po	ovanjs	v za o	
sod	c	o>	
	ra		
._		0)	
"ra		>u	
O	ec	> ra	rt
c			
jO	Loga		Cl
oj		d	oj
so		E	skl
	ra	ra	d
>y	c	C N	E
0	>u	01	<u
>	JO	LT)	'oT
ra	C	u	o.
jO		o>	t/i
	>	rt	o
		oe	Cl
0)	t/l	c	
"~-	ra	_i	oj
E		Ln"	C tj
ra	ra		
00	c	rt	Ln
_0			T—
'imm	vO (-Ji	es	>
Cl	0^	u	C
t/i	.—	rt	
O		_z >t/l	">
00		ra	ra
o		>N	lo-
>	T—	h—	O
—	
rt	y
-j:	oj
t/i	ra
15	00 0
	_j
C rt	v
>	
0	>u
C	jo
ra	0
i/1	
\0
0) u
> O
z
o j^
>t/l ra oo o
rt _L JI
>u £
t— ra oi c
— 0) ra°^
tj co
° _i
D. P
ra oi
c oo-
rt i—
ž >tžl
rt
15" e>
o ^
u trt
S —
ra ■"
'F S
« ?
EP o Lo ° o?!
jo ^° t= ra rN
S ~ *j
^1     C Hrt
S7? «/?
O. rt
oi Jr «
c q- trt
_ rt — .2, c c
S - "S
« >u rt
trt ™
^j§
_l	rt	JO	
0)	5		ro
c		'o1	
>u	rt	00	
JO	c	o	
do	akc	Cl	-trt
rt	N		
J^	rt	E	i/i
trt	00		rji
._	01	01	
J*	_^	vi	
trt	trt	0	i/i
'c	'c		=
rt	re		
>	>	0	c
O	o		tj
C	c	ra	rt
rt	rt	j*	U
t55	i/j	c	
4j ra
- > o
g 5.
E u "« c
o- i
N g
c
— iS
o
Cl OJ C
z > <
' rt ■o -o
o
C
5 1
H
ra >
•K o
jo oe
'E >
tg <
2 0^ Cl co
c I
|l tj □
■0
^15
tj O
° E
oj o) — j^
O rt ra
trt  c oo
£ oi c
.1 &i ra
S "ra "
> •- .2, jo ra
N   D r
f J'5
> o ._
0 C j^
1 fl._-
"   " m
ra .O ,3
I E o
;S •- 'oo
O p
2 ra ™, c
■ jO 1 O
c
0)
>u JP o
tj ra oi n c •-
01
■n
01
rt
lij
rt O
00 o
01 _ -
oj tj d
Cl O O E
O " Cl
Ol
oo
oj
c
.Si - c
ra u.
lo
a n ra jo oo to o oj
00
01
• tj 2
ra .
t/i ro Cl rt
ra O
Ol trt
E 6
t! c
O) >
£ o
C 'c C
o. s-j .
> ž u
jO lo
cf
■c, rs -j a" „
S" >C
-C
o
n3 —,
i_ C j?* >t) jO D tj O
O tj
'G C
O
>u
.11
>u ra O N
E jo jO ■=
O > ra ra c —'
o
Cl
ro 2 °
Si'
• ro
LD Csl
O O
O cc o
o
n ra
O E trt C ' —
"2 :— rt ra ■—
o
S. m
00
oj s C rt
II
TJ >N
ra
o
tj
tj
ra .. c ra
oj ra
"8 j=
i-8
j^
j= c
rt 0)
Cl
rt >—
00 (N
01 ._
C —
OJ 'c '>
8. ti
O tj
"O >
O Ol
tj >u
ro
•B   « -4= rt
■8
tj
>
01 >u
O   Cl £   rt ^
ir       ti >trt »—
ro t;! ra -S
D- ra o
^5 g Oi Cl
Cl n
17 S
OJ
j^ o
o
J2 c —
. >u r\ a; lo
tj 5.
o o. o
Ol J^
o
o
trt v
> oj
co 2 o .E
Cl j«! O
oj _ >5 O
£ «
Cl N O . Cl tN
rsl LT) 01
rt t j^ C
t rt
00
a>
t/l
S) Cl
oj
rt _
trt rt
O > ClT3
t o5
lo o
o o
O ro"
o P
ro
o ,E
C >N
'»n o
E tj
tj o
o -*
lo
o o
CJ1 CO
o d
lD
o
C —
trt
rt
C _
ra >tj
>trt
ra ra
N N
rt oj N C
ra ™ N
ti
O o ra ra
f i
n ™ .. c ■z: ra ra
oj .-tj O
« 'E O ra
?Ž'S
0 c ^ E 3
01 ,_ c .v -C
= !*
I/) 4-J
Cl ra -2
N — TJ
ra .
ra oo a;
o
.21. o.
|9
O
c — —
m    r— 3
c 00
o c
tj tj jO 2
ra > O , c
rt rt
n
» trt >
o
c
rt > C C
rt
E
rt jO
>u
_c o
c
ra, oj
ol o
tj >N in
3 ^ '5
ra "O §
>u 2 o
> £ £
o 2
~ 01 5/1
jO tj ra
O >u
tj ^
E v 13
,E >n O
—, t/i
r,r oj
._ ra
> ro
i_ rt tj >
ra jć
n trt
rt s
TJ >
U oj
i) i
U -r-
e i
vi <—
0 oo
C rt
"S "2 ; a. o-
.   o rt
> c
iS c
t/l Ol
trt >
rt rt
N trt
*n _
01 o SJ jO
ž xj
* O)
TJ OJ
JZ	
E	
	
g	
D.	
oj	
C	
oj	
'5	
_™	
'roP	
tj	
~	. *_
0	lo
0	
j*	lO
	rs
|c	
•3	>t/i
ra	lo"
rx	Oi
re > jO
pj o
oj -§ ~" tj
E ._
0) u
I £
> o2 « o) .2, tj c o re > O
N rt Ji O
t/l
re o
00 u
oj n
c ra Sd;S5 o
jO
O
LO" oj
iS
m as
01 2
u Cl re oj '5
>tn _i-
ra tj
>N O)
O o i—
15 a o P
rt r£
O B
op >N
> ~>
rt
d C oj \B rt tj 00 £ O o
—1 a
.E jO
. >u 01
jo s O o
>u
01
00 O >
> >
PONOSNO NA VOLITVE S SLS
Drage državljanke, spoštovani državljani Republike Slovenije, pred nami so volitve v Državni zbor, kar pomeni, da bomo zaupali usodo naše mlade države ljudem, za katere bomo v prepričanju, da so dobri in najboljši, oddali svoj glas na volitvah 10. novembra letos. S svojim glasom boste podprli tudi program in delovanje ene od strank, za katero menite, da prinaša za prihodnost vseh nas najbolj optimalno in sprejemljivo rešitev. "' SLS stopa na te, za nadaljnji razvoj naše mlade in krhke demokracije izredno pomembne volitve, ponosno in samozavestno, saj smo kot odgovorna in umirjena stranka vse od prvih več strankarskih volitev dalje delovali na temelju poštenja in medsebojne pravičnosti. Ta dva temelja našega delovanja sta osnovni
državljanov. Pomembno je, kako se ti predstavniki ljudstva obnašajo do izvirnih dostojanstev človeka, ki jih opredeljuje tudi naša Ustava in iz kakšnih vrednot črpajo smisel in napotilo za svoje delo. Prav to so vrline, ki SLS dajejo ustvarjalno moč, ki jo s ponosom v sedanjosti in jo bo tudi v prihodnosti udejanjala. Spoštovanje različnosti med ljudmi, ki mislijo in delajo pošteno, je temeljna vrednota naše družbe pred nami samimi in pred svetom; na tem temelju gradi SLS svojo politiko na državnem in tudi na lokalnem nivoju. Prav iz te vsebine izhaja kritičnost naše stranke do vseh negativnih odklonov v naši družbi, kajti ti odkloni (prisvajanje sebi samemu bogastvo ali pravice, ki so last vseh nas) so temeljni vzrok za prenekatere zastoje v razvoju družbe, v razvoju
SLS
Slovenska ljudska stranka
porok, da bo narod in rod Slovencev skupaj z vsemi državljani Republike Slovenije ponosno in dostojno bival in se razvijal na tem občutljivem delu Evrope. Rast kvalitete življenja naših ljudi v materialnem in duhovnem pomenu je v marsičem odvisna od pripravljenosti in odgovornosti ljudi, ki sprejemajo usodne odločitve, da upoštevajo večinsko voljo
trdnosti in uspešnosti države kot celote. Breme odgovornosti za ljudi in pred njimi daje vodstvu SLS smernice, kako in s kom vstopiti v Državni zbor kot zakonodajno telo, katerega delo bo tkalo nadaljnjo usodo države Slovenije in njenih državljanov, pa naj si bo to usoda ljudi, ki tavajo v temi, ali pa tudi usoda tistih, ki ne vedo, kam bi z vsem, kar imajo.
Odločitev vseh območnih odborov SLS v volilnem okraju "1" (Logatec, Cerknica, Loška dolina) tretje volilne enote, da za svojega kandidata za volitve v Državni zbor 10. novembra letos predlaga našega župana g. Stanislava Brenčiča je prav gotovo spoznanje, da vrednost nekoga ni iskati le v njegovem zvenečem imenu, ampak predvsem v njegovem delu, odnosu do sočloveka, do vrednot, ki jih ne le išče v krščanskem etosu, ampak jih tudi sam živi in svojim vzgledom ponuja drugim. Naporno je župansko delo našega kandidata g. Stanislava Brenčiča, ker je njegov prihod v Logaško politiko za prenekoga, ki je imel to politiko rezervirano zase, moteč in nesprejemljiv, vendar pa je v sebi miren in bogat ker dela in se razdaja za dobro drugih ter vidi uspešno prihodnost občinein države le, če jo bomo gradili s poštenjem in medsebojno strpnostjo na temelju pravičnosti. Našega kandidata poznajo takšnega tudi tisti, ki jim je bil predstojnik v prejšnji službi tako v naši kakor tudi v občini Cerknica in ga takšnega sprejemajo tudi sedaj. Vsaka večja skupnost in tako tudi naša država nujno potrebuje ljudi, ki zanjo zgorevajo, če želimo doseči cilj, da bo država Slovenija vsem svojim državljankam in državljanom dobra in pravična mati.
Slavko, želimo ti le srečo, saj volje, poguma in poštenja ti ne manjka.
Predsednik OO SLS Logatec Franc RUDOLF
SKD - STRANKA S PROGRAMOM ZA SLOVENIJO IN NAŠ DOM
VAS KANDIDAT - KANDIDAT SKD - ŠTEFAN KOCIPER
Štefan Kociper, oče štirih otrok, starih od dveh do šestnajstih let, zapisan Logatcu in Notranjski z vsemi svojimi ravnanji in dosežki v parlamentu, vladi in občinskem svetu občine Logatec. Z bogatimi izkušnjami v vzgojnih zavodih pri vodenju vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja otrok z motnjami v razvoju. Poslanec v obeh mandatih od prvih demokratičnih volitev sem: prvič izvoljen v družbnopolitični zbor, potem ponovno izvoljen kot poslanec v državnem zboru. V iztekajočem se mandatu uspešen predsednik zahtevnega in
zakon o izgradnji prepotrebne nove pediatrične klinike v Ljubljani ter zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.
STRANKA DRUŽINSKIH VREDNOT
Pod njegovim vodenjem odbora in ob velikem osebnem prispevku je bila sprejeta pre-potrebna resolucija o družinski politiki, ki je veliko obetala, in na tej osnovi zakon o družinskih prejemkih. Uspel je s svojim predlogom za progresivne davčne olajšave za vzdrževane otroke, kar pomeni za prvega otroka 10%, za drugega 15%, za tretjega 20% povprečne plače znižana davčna osnova itn. Po novem lahko
obsežnega odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko.
Pod njegovim vodenjem odbora so bili sprejeti pomembni zakoni, ki popravljajo krivice za nazaj, kot je zakon o žrtvah vojnega nasilja ali pa zakon o vojnih invalidih. Sprejet je bil tudi zakon, ki popravlja krivice žrtvam komunističnega nasilja; In ob koncu mandata še
kupite novi družinski avto z znižanim prometnim davkom na najnižjo 5% osnovo vsaka tri leta. Tudi zaslužene pokojnine so ohranile svojo realno vrednost in se usklajujejo enako kot plače prav zaradi ves čas čvrstega stališča odbora in njegovega predsednika. Žal pa kljub vsem prizadevanjem in zbranim 40.000 podpisov podpore parlament ni hotel sprejeti niti
prvega predloga za podaljšanje porodniškega dopusta na tri leta, niti drugega, ki omogoča dve leti kontinuiranega porodniškega dopusta in še številne druge izbire izrabe in kombiniranja skrajšanega delovnega časa.
ZA SREČNO DRUŽINO
To in še marsikak prepotreben ukrep v podporo mladim družinam ostaja med prvimi nalogami v naslednjem, tokrat že tretjem mandatu v slovenskem parlamentu. Iz vseh pozitivnih in negativnih izkušenj v dveh mandatih je poslanstvo poslanca obetavnejše in lahko tudi bistveno bolj učinkovito kot kakšno učenje v prvem mandatu.
Močno dejavno sodelovanje v odboru DZ za kulturo, šolstvo in šport je rodilo kar nekaj lepih sadov tudi v naši občini. Ob kandidatovem vztrajnem prizadevanju je bil sprejet namenski šolski tolar za izgradnjo in prenovo šol in vrtcev po vsej Sloveniji. In prav zato smo lahko v Rovtah dobili na samem začetku izvajanja sprejetega zakona novo popolno osemletko, ki je postala pomembno izobraževalno središče in ponos ne le Rovtarjem, ampak tudi okoliškim krajem. Na Medvedjem Brdu smo dobili lep center za šolske in obšolske dejavnosti. Gojenci vzgojnega zavoda so se lahko preselili iz propadajočega gradu v nove, namensko zgrajene prostore. Glasbena šola v Dolnjem Logatcu je pridobila prepotrebne nove in funkcionalne prostore. V osnovi šoli pa je bila tako možna prepotrebna prenova, ki je lepo uspela. V prihodnjem letu se bo lahko začela tudi v osnovni šoli v Gornjem Logatcu. V Logatcu smo dobili tudi prvi nedržavni - Karita-sov vrtec. Odprl ga je sam predsednik vlade, Lojze Peterle, blagoslovil pa nadškof dr. Alojzij Šuštar. Veliko pridobitev ne samo za Logatec, ampak za celotno Slovenijo, pomenita prva dva
nedržavna domova za starejše občane, ki sta sledila vrtcu.
IZ STRANKE UPANJA - STRANKA, VREDNA ZAUPANJA
Zato na Martinovo nedeljo izvolimo našega kandidata Štefana Kocipra, iz SKD, stranke Slovenskih krčanskih demokratov. Stranke, ki so ji volilci na vseh demokratičnih volitvah doslej v našem volilnem okraju zaupali največ glasov in ki volilni rezultat iz volitev v volitve vztrajno povečuje: s 16% na prvih demokratičnih volitvah, na dobrih 23% odstotkov na volitvah v državni zbor in na dobrih 27% na zadnjih lokalnih volitvah. Iz stranke upanja postaja SKD čedalje bolj stranka vredna zaupanja, ki zna to zaupanje tudi vračati s svojimi rezultati v občinskem svetu, vladi republike Slovenije in v parlamentu.
(nadaljevanje na 8. strani)
VMESNI CAS SE JE IZTEKEL
Spoštovane volilke in spoštovani volilci! Dovolite mi, naj se Vam predstavim. Sem LADKA FURLAN in v naši volilni enoti predstavljam kandidatko Socialdemokratske stranke Slovenije za volitve poslancev v Državni zbor, hkrati vas vabim, da se nam pridružite na voliščih v čim večjem številu. Vaš glas mi bo v vzpodbudo za delo v parlamentu, kjer želim uveljaviti voljo Vas volilcev in opravičiti izkazano zaupanje, sicer se kaj lahko zgodi novo nadaljevanje "Zgodbe o uspehu".
Bojazen, da bi s sprejemom referendumske zahteve za večinske volitve, vladajoče stranke izgubile vso svojo prednost, je bila upravičena. Zato si z velikimi napori prizadevajo okrniti možnost, dolžnost in pravico do demokratičnega odločanja volivcev, ki bi tako lažje in
bolj učinkovit sistem razdeljevanja sredstev drobnemu gospodarstvu in ločitev sredstev namenjenih za kmetijstvo. Vse to samo z enim samim namenom, da omogočimo nadzor in jasen pregled porabljenih sredstev in bolj smotrno razporejanje denarja nas davkoplačevalcev. Razvoj občine vidimo s pospešenim in predvsem strokovnim razvojem drobnega gospodarstva, ki poleg zagonskih sredstev potrebuje tudi druge oblike pomoči (šola podjetništva in marketinga, pravna pomoč,...). S tem bi omogočili dodatna delovna mesta, povečali zanimanje za nove oz. dodatne investicije in še bi lahko naštevali... Nikakor pa pri omenjenem razvoju ne želimo zanemariti varovanja okolja. Enakovredno lahko govorimo tudi o kmetijstvu, za katerega lahko trdimo, da
bolj enostavno ločili seme od plevela.
Občinske volitve v letu 1994 predstavljajo za vse nas pomemben korak k poti do uspeha. Potrdile so, da se zaupanje lahko gradi edino na izpolnjevanju danih besed volilcem. Tako je možno razumeti tudi delovanje naše poslanske skupine v občinskem svetu. Danih predlogov je bilo veliko med drugimi sta bili tudi pobudi za
je ena izmed pomembnejših panog naše občine; toliko bolj, če se zavedamo, da bo z vstopom v Evropsko Skupnost najbolj prizadet ravno naš kmet. Naša prizadevanja so ustvariti takšne pogoje, da bi kmetu, z ustrezno dopolnilno dejavnostjo omogočili čim hitrejše prilagajanje novim zahtevam. Ustrezna strategija in pravilnik za dodeljevanje subvencij kmetijstvu
sta za to prehodno obdobje nujna.
Naša dejavnost pa ni omejena le na našo občino. Socialdemokrati smo zelo dejavni tudi izven nje. Povezani kot smo, smo združili sile notranjske regije (Logatec, Vrhnika, Cerknica, Loška Dolina, Borovnica), ker-si prizadevamo med drugim omogočiti Bločanom pravico do lastne občine, ki bi jim po Zakonu o razdelitvi občin iz leta 1994 pripadala. Tako bi mlade družine z večjo gotovostjo ostale doma.
Regija nam ponuja zanimive poglede na razumevanje in stiske bližnjih občin, ki bi lahko skupaj marsikaj storile ceneje in bolj učinkovito.
Bolj enoten pristop občin k reševanju perečih problemov bi zagotovo rešil tudi marsikatero stisko slovenskega delavca. Tranzicija mu je omogočila sramotno nizko plačo za svoje pošteno opravljeno delo. Nič bolje se ne godi upokojencem, ki niso daleč od tega, da se jim prihranki v obliki pokojnin razblinijo v nič. Državni aparat je predrag, predvsem pa brez zadržkov dopušča nepravilnosti in tako ne omogoča vsem državljanom enakih dolžnosti in enakih pravic. Sedanji parlament, s svetlimi izjemami, to samo dokazuje. Nič bolje se ni odrezala Gospodarska zbornica, ki je v imenu delodajalcev želela "zaščititi" interese delavcev.
Rojena sem v Logatcu, leta 1949. Končala sem gimnazijo in nadaljevala študij na Filozofski fakulteti. Med študijem sem izpopolnjevala znanje angleškega jezika dve leti v Londonu, kjer sem pridobila veliko izkušenj zahodne ureditve. Najbolj pomembno je bilo spoznanje, da zahodni tip kapitalizma ni tisto, v kar nas je prepričeval socializem. Po zaključenem študiju sem poučevala angleški jezik najprej na Osnovni šoli v Dolenjem Logatcu in nato še na Rakeku. Od leta 1978 sem zaposlena v podjetju Kompas-Turizem, kot komercialistka.
V politiko sem vstopila popolnoma neobremenjena s preteklostjo. Dogodki, ki so sledili letu 1992, so me vedno bolj prepričevali, da
kljub osamosvojitvi nismo dosegli vsega, kar smo si želeli. V Socialdemokratski stranki in njenem programu sem prepoznala smer, v katero bi se moral vključiti zavedeni Slovenec, ker se le tako rešimo zanke okoli vratu, ki nam jo spretno ovijajo sedanji oblastniki. Zavedati se moramo, da smo skupaj zmožni veliko, da smo bili in bomo v Evropi cenjeni zaradi pridnih in sposobnih ljudi, zato bom kandidirala na listi Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), katere predsednik je g. JANEZ JANŠA.
Cenjene volilke in spoštovani volilci, naj Vas za zaključek še enkrat povabim na volišča s ciljem, da si skupaj zagotovimo boljšo prihodnost.
Kandidatka na listi Socialdemokratske stranke Slovenije OO SDS Logatec Ladislava Furlan
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LOGATEC Oddelek za upravne notranje zadeve
Štev.:008-2/96 Datum: 1.10.96
Upravna enota Logatec, Oddelek za upravne notranje zadeve, izdaja na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur.I.RS 46/92), naslednji
RAZGLAS
Obvešča se državljane Republike Slovenije, da so v prostorih Oddelka za upravne notranje zadeve Logatec /Tržaška 13, razgrnjeni splošni volilni imeniki za izvedbo splošnih volitev poslancev v Državni zbor, dne: 10.11.1996.
Vsak državljan ima pravico pregledovati splošne volilne imenike in zahtevati popravek. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno pri pristojnem organu najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja.
Splošne volilne imenike je možno pregledovati in zahtevati popravek do 26.10.1996, v času uradnih ur na Oddelku za upravne notranje zadeve Logatec, Tržaška 13, v:
Ponedeljek: od 8 -10 in 11-14.30 ure Sreda: od 8 -12 in 13 -16.30 ure Petek: od 8 -10 in 11 -14.30 ure
Načelnica Upravne enote: Ljudmila Kune Po pooblastilu: Božidar Vatovec
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in 7. člena Statuta občine Logatec (Logaške novice št. 4/95 in 7/95-popr.) Občinska volilna komisija na podlagi sklepov svetov Krajevnih skupnosti Občine Logatec, ki so jih le ti sprejeli na podlagi določbe 6. odst. 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, in statutov Krajevnih skupnosti
RAZGLASA
volilne enote za volitve v svete Krajevnih skupnosti Občine Logatec
1. člen
S tem razglasom se za izvedbo volitev v svete Krajevnih skupnosti Občine Logatec določa:
- število volilnih enot,
- območja volilnih enot,
- število članov sveta Krajevne skupnosti, ki se volijo v posamezni volilni enoti.
2. člen
Območje posamezne Krajevne skupnosti Občine Logatec je določeno kot ena volilna enota.
Sedež volilne enote je enak sedežu posamezne Krajevne skupnosti.
3. člen
Sveti posameznih Krajevnih skupnosti Občine Logatec štejejo naslednje število članov:
- Svet KS Naklo : 7 članov
- Svet KS Tabor: 7 članov
- Svet KS Rovte: 7 članov
- Svet KS Hotedršica: 7 članov
- Svet KS Trate: 7 članov
- Svet KS Vrh Sv. Treh Kraljev: 7 članov
- Svet KS Laze: 7 članov
- Svet KS Log Zaplana: 5 članov
4. člen
V volilnih enotah za volitve svetov Krajevnih skupnosti Občine Logatec se s sklepom Občinske volilne komisije določi eno ali več volišč.
5. člen
Ta razglas se objavi v Logaških novicah.
Štev.: 008-1/95 Datum: 9.10.1996
Predsednik Občinske volilne komisije Tomaž Smrtnik, dipl. iur., I. r.
INFORMACIJA O VOLITVAH
V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Skladno z aktom župana Občine Logatec o razpisu volitev (Logaške novice št. 9/96), bodo volitve v svete krajevnih skupnosti Občine Logatec sočasno z volitvami v Državni zbor Republike Slovenije in sicer v nedeljo, 10.1 1.1996. Navedene volitve bodo prvič doslej izvedene na podlagi Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94
■■■■■■■HnnHHBHI
in 70/95) na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.
Volitve v svete krajevnih skupnosti bo izvajala Občinska volilna komisija ter volilne komisije krajevnih skupnosti. Na stalno določenih voliščih pa bodo vodili delo volilni odbori, ki bodo zaradi racionalizacije stroškov in poenostavitve postopkov hkrat no opravljali volitve v svete krajevnih skupnosti in volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Volitve v svete krajevnih skupnosti bodo potekale po večinskem sistemu, kar pomeni, da bodo izvoljeni kandidati, ki bodo prejeli največ glasov. Skladno s sklepi svetov krajevnih skupnosti Občine Logatec oz. določbami njihovih statutov je določeno, da je območje posamezne krajevne skupnosti določeno kot ena volilna enota v kateri se voli naslednje število članov svetov KS:
- KS Naklo, 7 članov
- KS Tabor, 7 članov
- KS Rovte, 7 članov
- KS Hotedršica, 7 članov
- KS Trate, 7 članov KS Laze, 7 članov
- KS Vrh Sv. treh kraljev, 7 članov
- KS Log - Zaplana, 5 članov
Vlaganje kandidatur oz. list kandidatov za člane svetov KS bo zaključeno 16.10.1996 ob 19. uri, ne glede na način kandidiranja (zbori volivcev, politične stranke in volivci s podpisovanjem). V Logaških novicah bodo 15 dni pred dnevom glasovanja objavljene vse kandidature za posamezne krajevne skupnosti.
Tajnik
Občinske volilne komisije Zdravko Klemen, dipl. iur. I. r.
SKD - STRANKA S PROGRAMOM ZA SLOVENIJO IN NAS DOM
(nadaljevanje s 7. strani)
MLADIM POGUM TER MOŽNOST ZA DELO IN DRUŽINO
Ko bi sedanja logaška oblast povezovalno družila moči in prizadevanja s prizadevanji dosedanjega poslanca, bi bili uspehi lahko še večji, kot je pokazala koristna izkušnja že od prej. Prav gotovo pa bi marsikak prepotrebni tolar pritekel iz državne blagajne prej in v večji količini. Ostaja upanje, da bodo pripravljenost dosedanjega poslanca za vsestransko sodelovanje morda izkoristili v prihodnjem mandatu. Žal, pa ostaja tudi grenak priokus o škodi za prebivalce naše občine, saj se mimo občinskih oblasti vendarle ni dalo uvrščati na kakršenkoli seznam številnih čakajočih na investicijski denar, na primer, izgradnje pre-potrebnega doma za starejše občane v Dolnjem Logatcu. S pomočjo predsednika odbora, ki odgovarja tudi za tovrstne investicije in jih nadzoruje in ostaja še naprej vaš kandidat za poslanca, bi bilo prav gotovo možno to za Logatec prepotrebno investicijo uvrstiti v proračun za prihodnje leto. Seveda, če bi občinske službe za to pripravile vsaj najnujnejše. Prav tako je velika škoda tudi v tem, da niso bila izkoriščena vsaj sredstva, ki smo jih zagotovili v občinskem proračunu za zazelenitev nogometnega stadiona na Sekirici. Tako bi ta prepotrebni športni objekt lahko predali mladini, ki bi tako koristno izrabljala svojo energijo.
Z mnogo truda in vložene energije je povezana velika pridobitev za Logatec in celotno Notranjsko, to je carinska izpostava. Ta je poleg pridobitve novih delovnih mest za Logatčane pomemben servis tako večjim podjetjem kot tudi vsem obrtnikom, katerim smo tako približali carino in s tem pomembno znižali stroške poslovanja. Te pridobitve prav gotovo ne bi bilo, če ne bi združili vseh sil in vztrajnosti pri vseh potrebnih in kdaj na videz povsem odvečnih in napornih dogovarjanjih: celotno takratno vodstvo občine, ki so ga
sestavljali člani SKD, dosedanji poslanec, Štefan Kociper, in takratni podpredsednik vlade, Lojze Peterle.
ZA POŠTEN GOSPODARSKI RED
Čeprav so poskusi izničevanja rezultatov naše stranke prisotni vsepovsod, so ti prav vsak-odnevo očitni. Na primer, v stotinah kilometrov novih varnejših cest po vseh občinah in v desetinah kilometrov novih odsekov avtocest; od tod tudi zmanjševanje števila mrtvih na cestah, v letu 1995 za 18%, kar je najboljši dosežek slovenske policije in njihovega ministra v zadnjih 30 letih. Letošnji rezultat pa kaže, hvala Bogu, še na nadaljnje upadanje mrtvih na cestah. Za doma najbolj kritizirano kmetijsko politiko je minister Osterc dobil najvišjo oceno v samem Bruslju od evropskega ministra. Ta je prav gotovo najbolj pristojna ob dejstvih: da je Slovenija edina država med bivšimi komunističnimi državami, v kateri obseg kmetijske proizvodnje narašča; da cene kmetijskih pridelkov naraščajo hitreje kot stroški in da so subvencije, namenjene direktno kmetom, v tem ministrovem mandatu porasle kar za 36%. In še marsičesa drugega ni mogoče spregledati. Na primer: pod predsednikovanjem Izidorja Rejca je parlamentarna komisija za lastninjenje zbrala kar prek 800 prijav divjega lastninjenja. In prav pred kratkim smo proslavili peto obletnico trdnega slovenskega tolarja, ki se je porodil pod Peterletovo vlado, in v guvernerju Arharju, ki ga je v Banko Slovenije pripeljal prav tako Peterle, dobil tako trdnega čuvarja, da Slovenci od vsega skoraj najbolj zaupamo prav v trdnost naše slovenske valute.
SKUPAJ ZA SOCIALNO PRAVIČNO DRŽAVO
Jasno, da bi naši rezultati ob tako dobrih vladnih ekipah bili še mnogo ugodnejši ob večjem številu glasov v parlamentu. Zato ni
dvoma, da bomo ob vaši podpori, drage naše volilke in volilci, vse zastavljene cilje še mnogo lažje dosegali. In ker si zastavljamo realne, uresničljive cilje, in ne trosimo praznih obljub, (kot to lahko slišimo od tistih, ki v vladi niso hoteli sodelovati, češ, da niso samomorilci), ne bo težko udejanjati naših realno zastavljenih ciljev.
Vaš kandidat si bo še naprej prizadeval:
- za skladnejši in tako pravičnejši razvoj vseh krajev v naši občini oz. celotni regiji,
- za še hitrejši razvoj kmetijstva,
- za pravičnejši razpon plač med najnižjo in najvišjo,
- za znižanje obremenitev plač zaposlenih in pravičnejšo porazdelitev davčnih bremen, ki bo zagotavljala pravičnejše plačilo, večjo zaposlenost in rast socialnotrežnega gospodarstva,
- za pravičen razpon pokojnin, ki morajo še naprej biti primerljive s plačami, nikakor pa ne smejo padati,
- za večje možnosti izbire zaposlenim staršem, da do tretjega leta starosti svojega otroka ostanejo doma,
- za obnovo in dozidavo kulturnih objektov za udejstvovanje vseh generacij na najrazličnejših področjih kulture (pihalni in simfonični orkestri, pevski zbori, dramske in plesne skupine, knjižnica itn.),
- za bogatejšo in smisla polno mladost s pridobitvijo vseh prepotrebnih športnih objektov na vseh koncih naše občine in
- za prijazno starost v novem domu za stare v Dolnjem Logatcu in tudi v Rovtah, če se boste tako sami odločili...
Vse to bo lahko doseči, če bomo združili sile in izvolili v novi parlament stranko, ki s svojimi dejanji ves čas svojega obstoja in delovanja potrjuje zaupanje svojih volilcev. To je stranko Slovenskih krščanskih demokratov, katere predsednik je še vedno ista moralno trdna osebnost, prvi predsednik slovenske vlade, ki je Slovenijo popeljala z Balkana v samostojno državo Slo-
venijo in po zadnjem evropskem kongresu v Ljubljani tudi prvi podpredsednik celotne evropske krščanske demokracije, g. Lojze Peterle. In prav to stranko predstavlja na Logaškem vaš kandidat, Štefan Kociper.
ZDRUŽENI POD SORODNIM PROGRAMOM ŠE USPEŠNEJŠI
Po volitvah bomo lahko še uspešnejši, če se nam končno pridruži v skupnih prizadevanjih po programu sorodna pomladna stranka, to je Slovenska ljudska stranka. Spočetka vsaj v enotni poslanski skupini, kasneje pa tudi, spričo večkrat javno dane ponudbe, v združitvi obeh naših strank v moralno čvrsto in močno evropsko krščansko ljudsko demokracijo, čeprav doslej vrh SLS do teh ponudb ni imel posluha. Krščanska demokracija ostaja odprta predvsem za sodelovanje s programsko sorodnimi strankami in sama ostaja stanovitna v članstvu in svoji usmeritvi. Zato pa je verjetno za marsikoga upravičeno vprašanje, kaj bo ostalo od ljudskosti in seveda poštenosti, pokončnosti in pravičnosti ali pa celo pomladnega pri strankah, ki odstopajo poslanska mesta na svojih listah raznim meščanskim strankam, npr. v Mariboru in v Ljubljani, in katere kandidati se iz osebnih interesov tudi med mandatom selijo iz stranke v stranko, kar se dogaja celo funkcionarjem, da ne govorimo o odstopanju kandidatnih mest nekdanjim članom ZK in celo CK ZKS, ki nam je do slovenske pomladi 1990 delil lekcije o pravični družbi.
Kljub vsemu, drage volilke in volilci, naša država bo gospodarsko, duhovno in moralno trdnejša, če bomo stopili skupaj, se udeležili volitev v čim večjem številu in izvolili stranke, ki so s svojimi dejanji že dokazale, da znajo in zmorejo ter tudi hočejo delati za skupno blaginjo vseh državljanov.
Martinova nedelja je ponovno odločilna za razvoj in utrditev naše mlade demokracije. Nazdravili ji bomo z mladim vinom. Saj ostajamo optimisti. Z optimizmom gre vse mnogo laže.
Izrael iz žabje perspektive
(nadaljevanje s 5.strani)_
bijem, pot pa jih je vodila skozi številna mesta: Jeruzalem, Nazaret, Natiberias, potovali so ob obali Sredozemskega morja, na libanonsko-izraelsko mejo. Kot gostje Izraelske jamarske organizacije so si ogledali tudi nekatere njihove jame, ki se od naših kraških precej razlikujejo ( v nekaterih jamah se v plasteh pojavlja kamena sol ). Včasih vodne jame so danes zelo suhe, droben prah pa poleg visoke temperature ovira predvsem tuje raziskovalce. Domačini pogoje dobro poznajo in zaradi neugodnih pogojev meritve jam prepuščajo kar tujim jamarjem. V Karmelu, tipičnem židovskem naselju, so občutili politični pritisk, ki ga predvsem v nočnih urah vojaške židovske patrulje izvajajo nad arabskim prebivalstvom. Naselje je obdano z bodečo žico, prebivalci številnih enodružinskih hiš, ki se s prebivalci polnijo šele v zadnjem času, pa živijo od živinoreje.
V Cezareji so se seznanili z različnimi arheološkimi primerki, ki so jih tam restavrirali ravno ob ni-jhovem prihodu, v Nazaretu pa so si med drugim ogledali znamenito cerkev Matere Božje. Kakih 800 metrov od libanonsko-izraelske meje so se ustavili v quibucu, ki je značilen po- tem, da se prebivalci pred vstopom vanj prostovoljno odrečejo svojemu premoženju. Zagotovljena jim je služba, socialna varnost, skratka poskrbljeno je za njihovo preživetje. Prebivalci imajo skupno jedilnico, kjer so se tudi naši popotniki dobro nazajtrkovali. Ker nimajo svoje lastnine, dobi vsak član žepnino v dobropisu, ki jo uveljavlja za svoje potrebe. Posebna zanimivost
je njihov vrtec, kjer je vse polno igrač, ki jih naši otroci ne poznajo. Le-te so sestavljene iz odpadnega materiala, vendar kljub temu izredno uporabne. Tudi po vrtovih lahko srečaš veliko tovrstnih z ljubeznijo sestavljenih
igrač, kot je dejal Iztok, tako da dobiš občutek, da je za otroške igre še posebej poskrbljeno. Predavanje nam je med drugim sporočalo tudi to, da so Izraelci nori na radijske in telefonske zveze, da o mobitelu, ki ga nosijo ves
čas s seboj, sploh ne govorim. Vsi prebivalci, ženske kot moški, služijo obvezni triletni vojaški rok, tako da med potovanjem po Izraelu ne bodite presenečeni nad prikupnimi vojakin-jami, ki jih boste srečali med moš-
kimi. Moje podobo o tej deželi je dopolnilo tudi šokantno dejstvo, da je puška obvezna spremljevalka vsakega dobrega in vzornega učitelja. Pa naj še kdo reče, da je moje mnenje o Izraelu napačno! LiO
Vse, kar sem napisala, je iz
življenja
Literarni večer s pisateljico Polono Škrinjar
Polona Škrinjar je pisateljica in dramatikarka, rojena leta 1946 v Ljubljani. Končala je osnovno šolo v Radovljici, živi na Zgornji Lipnici. Bila je delavka in tehnična risarka, zdaj je upokojena. Najprej je pisala igre z zgodovinskimi in sodobnimi motivi ( Pusti grad, Partizan Zagloba, Karlinca, oh Karlinca, Hiša na samoti ) za gorenjske ljudskoprosvetne odre, kjer je nastopala kot igralka. Vodila je tudi otroški pevski zborček. Piše povesti s kmečko in delavsko tematiko. Delo-povesti in romani: Pavla, 1982, Črni človek, 1984, Grenko brinje, 1985, Sence nad Razpokom, 1986, Beg, 1987, Plaz, 1988, Čas za roparice, 1989, Divji volčin, 1990, Prigode Gorčka Koka, 1994. To je nekaj skopih podatkov, ki sem jih o naši gostji našla v Leksikonu sloven-(nadaljevanje na naslednji strani)
KUPUJETE, PRODAJATE
MENJATE NAJEMATE, ODDAJATE
HIŠO, STANOVANJE, POSLOVNI PROSTOR ALI ZAZIDLJIVO PARCELO?
POKLIČITE
SVET NEPREMIČNINE
061/755-194
• BREZPLAČNE INFORMACIJE • IZDELAVA POGODB
• SODNE CENITVE
• VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Vse, kar sem napisala, je iz življenja
(nadaljevanje s prejšnje strani)__
ske književnosti. O tem, da povedo o Poloni Škrinjar res malo, smo se lahko prepričali vsi tisti, ki smo se zbrali na literarnem večeru v Knjižnici Logatec. Literarno srečanje in razstavo ročnih del je pripravila notranjska podružnica Društva multi-ple skleroze Slovenije. Moderator večera je bil gospod Pavel Kranjc, z glasbenimi vložki ob klavirju se je predstavil Primož Malavašič. Gospa Polona je začela pisati iz veselja. Sprva ji je pisateljevanje pomenilo nekakšno razvedrilo, danes ji postaja nuja. Ves tisti nemir, ki ga marsikdo od nas zadržuje v sebi, pa krivice, ki prizadanejo druge, se Polone dotaknejo, in ker se vanje tako zelo vživi, jih želi tudi izpovedati. Njene zgodbe so motivno vezane na kmečko življenje. Bralec se ob njenih delih seznani z usodo ljudi, ki se vdajajo zemlji, ker se čutijo z njo povezani in odvisni od nje, ali pa občuti usodo posameznikov, ki zapuščajo zemljo in odhajajo v tovarne, vendar spomin na zemljo in domačijo še naprej utripa v njih. Pravi, da so njene zgodbe resnične in da je v njih precej njenih doživetij. Njene zgodbe so v večini napisane v prvi osebi, tako da izpoved zveni še bolj resnično in neposredno in čustveno prizadeto. Največ njenih osebnih doživetij bo bralec srečal ob prebiranju knjige Črni človek.
Tako kot njena dela tudi njene besede na izredno privlačen način razodevajo drugačno ustvarjenost ženske. Ves čas se dotika dejstev, da potrebujemo ženske več topline in zaupljivosti, več čustvenosti in sodoživljanja.To pa ne pomeni, da smo ženske krhke in slabotne. V
njenem pisanju je razvidno, da v fizičnem pomenu besede vzdržimo več kot moški; njene junakinje ne propadejo zato, ker bi se ne znale spopadati z življenjem, temveč zato, ker so osamljene v svojih stiskah, ker ne najdejo razumevanja in opore pri svojih najbližjih. Bralcu je ponujeno spoznanje, da je ženska v podrejenem položaju, čas ji je sicer prinesel nekaj svobode, vendar se vedno znova srečuje z novimi bremeni: hodi v službo, obenem pa opravlja vse druge dolžnosti: od gospodinjstva in vzgoje otrok do dela na gruntu. Če se zapije moški, navadno ne propadeta ne družina ne grunt, če pa se ženska, je mnogo huje in še bolj jo obsojajo kot moškega.
Razvidno je, da Polona Škrinjar piše o ljudeh, ki jih je življenje odrinilo ob stran, ki so prikrajšani za lepoto življenja, ki si ne morejo ali ne znajo privoščiti nobenega čustvenega razkošja. Leta in leta svojega življenja garajo na zemlji, ne da bi opazili lepote življenja, ki je vse krog njih. Občutek imam, da pisateljica ves čas izhaja iz dejstva, da smo ljudje kot ogledalo, saj ne moremo skriti, kar je v nas, ne glede na to, kako zelo se trudimo, da bi, kajti kar je znotraj, ne more ostati zaprto.
)a, svet je res naporen in vznemirljiv, včasih neskončno privlačen in včasih tesnoben in nepregleden, kot pravi gospa Polona. Sama pa dodajam, da je izbira vedno naša. Ko pričakuješ, da boš videl lepe reči, jih boš videl; ko pričakuješ, da boš videl grde reči, jih boš tudi tako ugledal.
Lidija Oštir
Otroci
za boljši svet
Logaški otroci, ki zahajajo v knjižnico, so že 5. leto reševali mednarodni knjižni kviz z naslovom Otroci za boljši svet. Vsebina kviza je bila revščina v svetu, in otroci so prebirali priljubljene knjige na to temo. Letos so kviz tudi za druge otroke evropskih držav sestavili v Sloveniji. In kakšen je bil odziv? Prejeli smo 104 pravilne odgovore in nekaj napačnih. Prvo geslo je bilo namenjeno otrokom nižjih razredov, drugo pa višjih. Prebrane knjige so jim razkrile sporočilo: pravo bogastvo je v srcu; samo nevednost je zares revščina.
Na zaključno prireditev, ki je potekala 17. septembra, na dan zlatih knjig, smo povabili priljubljenega pevca Adija Smolarja. Upam si trditi, da je navdušil nabito polno dvorano Narodnega doma in otroci so mu večkrat pritegnili pri njegovih duhovitih pesmih. Otroke je presenetil tudi z darilom, saj je poklonil 3 izvode svoje najnovejše knjige z naslovom Pujsa in Andrej Migec. V knjigi opisuje dogodivščine morskega prašička in je namenjena najmlajšim.
Med reševalce kviza smo razdelili nekaj nagrad, ki jih je prispevalo podjetje Prolog d.o.o., Rezka Kavčič s Petkovca pa je bila izžrebana za udeležbo na zaključni prireditvi v Ljubljani, kjer se bodo srečali reševalci iz vseh slovenskih knjižnic. Vsi otroci, ki so pravilno rešili kviz, pa so si 27. septembra prvi v Sloveniji
GETES d.o.o.
Ferjančič Miha Nazorjeva 3 Logatec tel : 742-487 mobitel: 0609 647 740
gospodinskih aparatov in plinskih štedilnikov
GORENJE-CANDY-BOSCH -BAUKNECHT-IBERNA-...
SE PRIPOROČAMO!
Kulturna
živost
v pobratenem Repnu
V uredništvu smo že dlje časa snovali posebno rubriko, ki bi predstavila utrip pobratene občine Re-pentabor, mejne občine v Italiji s sežansko. Za poskus tokrat nekaj kulturnih vesti. Upajmo, da se bo za vsako številko Novic našlo kaj zanimivega.
Dramska skupina repentabrskega kulturnega društav Kraški dom se je konec septembra udeležila srečanja podeželskih gledališč, 8. Linhartovega srečanja v Mozirju. Predstavila se je s komedijo )eana Variota "Zgodba dr. Fausta", ki jo je prvič
ogledali nov mladinski film Moj prijatelj Flipper, ki govori o prijateljstvu med delfinom in dečkom, sicer darilo Karantanije filma. Ker pa se bliža teden otroka, smo jim dovolili, da s seboj v kino povabijo brezplačno tudi brata ali sestro in, seveda, starše.
Alenka Furlan
uprizorila ob svoji desetletnici. V igri, ki jo je režiral Drago Gorup, so nastopili Silvana Blazina, Uroš Grilanc, Vesna Guštin, Sonja Lazar, Valter Purič, Dean Rebecchi, Gianni Sobani in Nataša Škrk; scenarist Milan Bizjak, glasbena in tehnična oprema Emil Purič, priredba in mentorstvo Stana Milic. Poleg repentabrske je na srečanju sodelovala še gledališka skupina Kulturnega društva Rdeča zvezda Salež iz Zgonika.
otroški gledališki krožek, ki vadi novo igrico "Tačkova sreča" in bo premierno uprizorjena konec leta. Igrico je napisala domačinka Stana Milic, ki je prevzela tudi mentorstvo in režijo. Sodelujejo Sara Manola, Ivana Sobani, Aleš Grilanc, Martin Rebecchi, Andrej Marušič, Arin Žužek, Katja Krizman, Maruška Guštin, Alex Vitez, Terrv Žužek, Martina Sobani, Nik Škabar, |an Škabar in Tjaša Milkovič.
V sezoni 1996/97 načrtuje občina Repentabor v sodelovanju s KD Kraški dom organizirati tečaj za odrasle italijansko govoreče v občini. Tudi to sezono se bo nadaljeval tečaj nemščine za otroke in odrasle; tudi tega organizira KD Kraški dom.
O svetem Martinu bo srečanje z Rezijanci (pokrajina Videm). Občina ga pripravlja v znamenju miru in sožitja med narodi. Kulturni program
naj bi utrdil odnose slovenske manjšine iz Tržaške pokrajine in Doline Rezije (Videm). Zanimiva bo primerjava dveh kultur: posebnosti rezijanske glasbe, pesmi in recitacij z domačo, repensko.
Nives Guštin
trgovina
DOJENČEK
Janezova vas, Krimskega odreda 11, Vrhnika tel.: 756-001
Vam nudi: • veliko izbiro otroških vozičkov
- avto sedeže, posteljice, stajice, hojce, nahrbtnike...
- kozmetiko
- konfekcijo od o - 3 let
- otroško hrano in sokove HIPP
KOMPLETI ZA KRST Vljudno vabljeni!
Delovni čas: 9 • iz, 16 -19 sobota 9 - iz
VEKTOR JANEZ ALBREHT s.p.
Logatec, Poljska pot 6 tel. -fak. 471-135
-montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilnikov
-izvajanje meritev in nastavitev gorilnikov
-energetsko svetovanje
Bliža se nova kurilna sezona, zato pravočasno poskrbite za nemoteno delovanje kurilnih naprav in racionalno rabo energije.
Izkoristite priložnost in se pridružite akciji, ki je
subvencionirana s strani Ministrstva za gospodarske
dejavnosti in Agencije za
učinkovito rabo energije, nanaša pa se na kontrolo in nastavitev oljnih gorilnikov.
Akcija se je pričela 16.9.1996 in bo trajala vse do 30.11.1996.
Meritve in nastavitve se bodo
opravile strokovno in kakovostno, z najsodobnejšo opremo, v željenem terminu.
V kolikor vsem zaniteresiranim strankam ne bo uspelo pridobiti subvencije, jim v času trajanja akcije nudim dodaten popust pri tovrstnih storitvah in brezplačno svetovanje.
SLOVENCI VELJAMO ZA VARČNE LJUDI. NAJ TO VELJA TUDI ZA PORABO ENERGIJE!
FIBROS
FIBROS d.o.o., Slovenske Konjice, Stari trg 13
DELNICE
VALKARTONA
SERIJA - "G" ODKUPUJEMO:
SUPER CENE; GOTOVINA TAKOJ!
ODKUPNO MESTO:
Obrtna Zbornica Logatec, Tržaška 11 Tel.: 741-761
Dan otrok v Dolenjem Logatcu
Na dolnjelogaški šoli je bil 5.10. 996 vseotroški živžav. Namen prireditve je bil zabavno - izobraževalni. Otroci so oblikovali izdelke iz gline, iz papirja, so risali in plesali...
Na prireditev smo povabili priznane strokovnjake s posameznih področij izobraževanja. Na prireditvi, ki je trajala celo popoldne, pa so si otroci ogledali tudi uspešen nastop pesnice Svet lane Makarovič in lutkovno predstavo marionetnega gledališča Kinetikon iz Ljubljane. Organizatorji lahko z gotovostjo trdimo, da sta bila odziv in sodelovanje otrok zelo dobra in upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Tudi poročilo NTR je označilo dejavnosti za odmevne in uspešne. Otroške misli pa lahko strnemo v samo nekaj besed: zares dober žur.
Za podporo se zahvaljujemo logaški občini (g. Brenčiču in ge. Galetovi), tovarnama KLI in Valkar-
Na prvem plesu v Savudriji
V Savudriji smo se udeležili šole v naravi.
Ko smo se nekega popoldneva vračali s plaže v dom, smo na balkonu našega razreda opazili plakat, na katerem je z velikimi črkami pisalo: PLES S TOMBOLO! Te novice smo bili zelo veseli, saj smo na prvi ples vsi že nestrpno čakali. Potem smo se šli preobleč, saj so bile naše kopalke čisto mokre. Takoj ko smo povečer-jali, smo se šle punce uredit za na ples. V stranišču je bila strašna gneča, saj smo se vsi hodili preoblačit kar v stranišče. Dekleta smo se nadišavile s parfumi, fantje pa so si frizure oblikovali kar z želejem. Potem smo šli na
Novo obdobje košarke v Logatcu
Po petnjstih letih "rekreativne" košarke smo se (iniciativni odbor) zaradi velikega interesa s starši hitrorastočih otrok iz Logatca odločili za potrebno organiziranost. Zato smo vse zaiteresirane košarkarje, njihove starše, organizatorje, bodoče sponzorje in druge ljubitelje te atraktivne igre z žogo povabili naprej na OBNOVITVENI (24.4.96), nato pa še na prvi REDNI (I 8.9.96) občni zbor, kjer smo ocenili perspektivne možnosti košarke v Logatcu. Dogovorili smo se o nadaljnjem delu, izvolili potrebne organe in pritegnili ljudi za nemoteno delovanje kluba.
V sezoni 1994/1995 je začelo nekaj najbolj navdušenih staršev svoje otroke voziti na treninge na Vrhniko, teh pa se je nabralo toliko, da so se odločili sami plačevati trenerja, ki je v sezoni 1995-1996 začel trenirati otroke raznih starosti v Logatcu. Treningi se odvijajo v telovadnici OŠ 8 talcev ob razumevanju vodstva te šole.
Sušno obdobje se je začelo leta 1980. Po tem letu je bilo organiziranih še nekaj TRIM lig, v katerih so igrale ekipe z Logaškega: BROD, JAČKA, POPA), TABOR, Valkarton, KLI, Postaja milice, Vojna pošta, Vzgojni zavod, STARI MAČKI, itd. Potem pa je tudi ta dejavnost popolnoma zamrla in samo nekaj največjih navdušencev se je ob večerih zbiralo na rekreaciji po šolskih telovadnicah in zunanjih igriščih v Gorenjem in Dolenjem Logatcu. Od časa do časa se je skrpala ekipa za kakšen turnir ali
ton, Ceresu iz Ljubljane in Imposu iz Domžal ter Mizarstvu Petrovčič in čitilnici Erker.
Zahvala velja tudi vsem, ki so darovali nagrade. Naključne napake so šdle na račuin pomanjkanja časa in denarja. Matjaž Škrlj
Vabilo
k abonmaju
V pripravi je več kulturnih prireditev, omenili bi samo abonma za starejše in abonma za mladino.
Vse zainteresirane za gledališki abonma vabimo, da se informativno prijavijo na naslov: Gledališki abonma, p.p. 86, 1370 Logatec.
Abonma bo vseboval 5 gledaliških predstav. V primeru nezadostnega števila prijav se abonma ne bo izpeljal. Ropk za informativne prijave je do 30.10.1996. Cena abonmaja je 7.500 SIT (na dva čeka). V prijavi navedite ime in priimek, naslov in tel. številko.
Matjaž Škrlj
igrišče, kjer je bilo veliko gugalnic. Nekateri smo se pogovarjali, drugi pa so se lovili. Kmalu so nas učiteljice poklicale, da smo se posedli po stopnicah. Za naš razred je tombolske tablice izbrala Alja. V razredu je bilo pet skupin. Peta skupina iz našega razreda si je prislužila drugo nagrado. Za nagrado je vsak prejel kapo-polpokrivačo.
Po tomboli se je začel ples. Prvi se je ojunačil Miha Trojar in začel plesati z deklico. Potem smo se oko-rajžile še ostala dekleta in začele plesati s fanti. Bilo je imenitno. Zdaj, ko sem že en mesec doma, si včasih zaželim, da bi bila še vedno v šoli v naravi. Še danes se spominjam, kako je bilo, ko sem dobila diplomo za 10 - minutno plavanje brez počitka. Imeli smo se res fajn.
Branka Oštir, 5b
maraton. Ko pa je začelo zmanjkovati tudi teh igralcev, smo se rekreativci iz obeh Logatcev združili tako, da smo se rekreirali po dvakrat, poleti pa tudi trikrat na teden, "stari kadri" so se vrnili, in kar naenkrat nam je bila samo rekreacija premalo. Leta 1993 smo se povezali z veterani z Vrhnike, odigrali nekaj prijateljskih tekem in 25-urni maraton s selekcijo Žirov. Kmalu smo začeli dobivati vabila za razne turnirje in medobčinske rekreacijske lige, ki smo se jih tudi pridno udeleževali.
Ob pomoči ECONOCOMA, ki nam je oskrbel drese in žoge, TVI) Partizana TABOR in še nekaj manjših sponzorjev, smo decembra 1994 sodelovali na srečanju veteranskih ekip Slovenije. V sezoni 1994-1995 smo uspešno odigrali medobčinsko ligo v Žireh, maratona na Vrhniki (junij 94 in junij 95), turnirje v Brežicah, na Igu, v Novi vasi, na Vrhu Sv. Treh Kraljev, Blatni Brezovici, Logatcu in še kje, pa končno še pomladno medobčinsko ligo na Vrhniki. Sočasno smo se okrepili z mlajšimi tekmovalci; najboljši med njimi trenirajo in igrajo na Vrhniki.
Leta 1994 nam je s pomočjo g. Puca uspelo pregovoriti takratni Izvršni svet, da nam je omogočil obnoviti asfaltno igrišče pred Narodnim domom, ga zarisati, zamenjati table in obroče, leta 1995 pa smo igrišče ogradili pred objestnimi kolesarji in motoristi.
V jesenskem delu sezone 1995-1996 smo odigrali nekaj turnirjev, uspešno končali medobčinsko ligaško tekmovanje v Borovnici in podobno ligo v Žireh. V maju smo odigrali dva turnirja, junija organizirali revijo košarke Frenkov memorial za vse kategorije v Gor. Logatcu ter odigrali tradicionalni košarkarski maraton na Vrhniki.
"Tartinijeva zena
v OŠ Rovte
V petek, 27. sept., je bil na OŠ Rovte zanimiv kulturni dan, posvečen glasbi in filmu. Glavna tema je bil dokumentarec o istrskem skladatelju Tartiniju, osrednja osebnost pa mlada violinistka in igralka v tem filmu, Rudolfina Avšič.
Z njo smo se seznanili že prvo uro, ko nam je skupaj z učiteljico glasbe skušala približati značilnosti baroka in klasicizma. Njena predstavitev je bila zelo zanimiva, saj nam je med razlago tudi večkrat zaigrala na violino ter nam ob spremljavi kitare zapela več pesmi.
Kasneje smo si ogledali slovenski film Vražji Tartini, ki pripoveduje o življenju enega največjih violinistov vseh časov. Čeprav je bil precej drugačen, kot smo pričakovali, je bil vseeno večini kar všeč.
Nazadnje smo v dvorani Doma krajanov prisluhnili Rudolfini Avšič, ki nam je na violino še enkrat zaigrala nekaj znanih Bachovih in Mozartovih skladb. Odgovorila nam je tudi na vprašanja o svojem glasbenem življenju. Sicer pa smo lahko tudi sami dognali, da je odlična glasbenica; poleg violine igra še na violo in kitaro ter študira solopetje.
Za konec je sledilo še tekmovanje v risanju plakatov. Po tem je vsak razred dobil sladko nagrado, najboljši, seveda največjo.Ob slovesu pa smo skupaj zapeli še nakaj pesmi in "glasbeno" razpoloženi odšli domov.
Marijana Kune, 8. r. OŠ Rovte
Sočasno moramo omeniti še zamenjavo starih tabel in obročev pred Narodnim domom z novimi, najmodernejšimi, pri čemer so bili v občutno pomoč ZTKO Logatec, OŠ 8 talcev, VALKARTON, g. Marjan Lenarčič in nekateri zanesenjaki.
Velja zapisati tudi to, da je nekaj logaških košarkarjev s svojim znanjem in entuziazmom treniralo in
Ob petnajstletnici BALINARSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA LOGATEC
Balinanje spada med športe, ki nudijo veliko sprostitve, gibanja, in športnih užitkov samim tekmovalcem in tudi gledalcem, ki jih je na balinarskih prireditvah vedno več.
V soboto, 17.8.1996, je Balinarsko športno društvo Logatec praznovalo 15-letnico svojega obstoja. Na slavnostni prireditvi, ki jo je društvo pripravilo ob tej obletnici, je predsednik g. Nedelj ko Mrvoš v svojem slavnostnem govoru predstavil zgodovino balinarskega športa v svetu in v Logatcu.
Balinanje se je pojavilo že v antični Grčiji, v Šparti. Zgodovinarji pripisujejo izum krogle prav Spartancu Timokratesu, ki je živel 500 let p r. n. š.. Kasneje so jo Etruščani prenesli Rimljanom, od tam pa se je krogla oz. balinanje razširilo v sredozemske pa tudi alpske dežele.
Na Logaškem segajo balinarski začetki v obdobje med I. in II. svetovno vojno. Prva balinišča so bila povezana z gostišči, ki jih je bilo v tem obdobju 34; večina je bila opremljena z balinišči.
Začetek organiziranega tekmovalnega balinanja sega v leto 1960.
igralo za razne slovenske klube, zdaj se nam pridružujejo.
V letošnji sezoni že potekajo treningi in prijateljska srečanja za najmlajše kategorije, in sicer: od 4. do 6. razreda, 7. in 8. razreda ter za kadete. Prav te starostne kategorije je potrebno organizirati in jim omogočiti športni razvoj, bogato življenje, pod znanim geslom "MOJA DROGA JE
Prvi logaško športni klub se je imenoval "JAČKA". Med ustanovnimi člani sta bila g. Armando Kristančič in g. Anton Veber, ki sta tudi še danes aktivna člana društva. Po nekajletni aktivnosti je dejavnost prvega kluba zamrla, in šele leta 1981 je bilo v avgustu ustanovljeno sedanje Balinarsko športno društvo Logatec. Ustanovitveni in prvi predsednik je bil g. Nedeljko Mrvoš. Na njegovo pobudo je bila leta 1982 ustanovljena Območna balinarska zveza Notranjske -NOBL.
V okviru te zveze tekmujejo balinarska društva od Sodražice do Dragomera pa od Idrije in Cerkna.
Balinarsko športno društvo Logatec je v svoji kratki zgodovini doseglo vidne in bogate rezultate na tekmovanjih v slovenski ligi, na raznih balinarskih turnirjih po Sloveniji in tudi v sosednji Italiji. V svojih vitrinah hranijo preko 100 pokalov ter veliko število medalj in priznanj.
V društvu je sedaj 60 članov, od tega je dobra polovica aktivnih tekmovalcev. Mladi tekmovalec Tadej Pivk pa nastopa v državni pionirski reprezentanci ter tam dosega vidne športne rezultate.
Na slavnostni so bila podeljena
ŽOGA". Od teh lahko pričakujemo tudi uspešne tekmovalne nastope.
P.S. Največji problem so pomanjkljiva denarna sredstva, zato pozivamo vse, ki ste pripravljeni sodelovati, da nas poiščeta. Sponzorstvo se izplača, pa tudi zadovoljstvo nekaj velja.
In prav zadnja vest: Na prvi uradni tekmi kadetov v novi sezoni
posamezna priznanja članom Balinarskega športnega društva in sponzorjem.
Kipec BALINARJA so prejeli:
Armando Kristaničič, Anton Veber, jože Kramberger, Stane lereb, Nedeljko Mrvoš, Jože Vidmar, Marjan Tomažič, Jure Bele, Zdravko Klemen, Anton Koler, Tone Jerina, Janez Rudolf in Nuša Petrovčič, enako priznanje sta dobila častna člana Anton Kum in Jože Čepon, najstarejši balinar Ludvik Jančar in najmlajši član Tadej Pivk.
Za najboljše tekmovalne dosežke pa je dobil posebno priznanje Anton Veber in mednarodni sodnik ter ustanovitelj tekmovalnega balinanja v Sloveniji Avgust Petrovčič.
Ob tej priložnosti so prejeli priznanja Balinarskega športnega društva dolgoletni sponzorji: KLI Logatec, Valkarton Logatec, Slovenske železnice, Športna zveza Logatec, Občina Logatec, Alpimex Logatec, Trgocev Logatec in Elektro Menarcl Logatec.
Po končani slavnostni prireditvi so se balinarji in drugi udeleženci še poveselili na prijateljskem srečanju in si zaželeli še veliko športnih uspehov.
Anton Antičevič
Praznični balinček
NAS GLAS NA/ SEZE DO VAS
Piknik v domu
upokojencev
Vrhnika
Med deževnimi septembrskimi dnevi smo vendarle našli dan brez dežja za naš piknik, ki ga vsako leto pripravimo kar na vrtu pred domom, da se ga lahko udeleži čimveč stanovalcev. Tokrat so dišeče specialitete naših kuharic privabile okrog 150 udeležencev. Za glasbo in ples so skrbeli Stari povratniki, ki že več let igrajo na naših piknikih. Pravijo, da se pri nas dobro počutijo in da bodo drugo leto spet prišli. Pa nasvidenje!
PREJELI SMO
Več let nismo imeli urejene poti do doma, kljub temu, da smo gradili nov objekt z gradbenim dovoljenjem. Prejšnja občinska uprava nam ni zagotovila dovozne poti do doma.
Po zadnjih volitvah smo upali, da bomo imeli več uspeha. Občinski organi so nam prisluhnili in omogočili izgradnjo nove ceste.
Zahvaljujemo se gospodu županu in gospodu tajniku za razumevanje glede rešitve našega problema in čas, ki sta ga v pogovorih porabila za nas. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki mejijo na pot - posebno pa g. Božu Tršarju. IERINOVI, Blekova vas 26
VABILO
v kuharske tečaje
Društvo kmečkih žena Logatec bo v letošnji jesensko - zimski izobraževalni sezoni organiziralo kuharske tečaje:
- KUHANJE RIŽA IN RIŽEVE JEDI,
- SLANO PECIVO Z NADEVI KOT PRIGRIZKI,
- KROMPIRJEVE IEDI,
- RIBIE JEDI,
- GRATINIRANE JEDI V PEČICI (musake, lazanje, priloge).
Tečaji bodo potekali 3 do 4 ure, v skupinah 10 do 1 5 tečajnikov. Kraj in čas posameznih tečajev bo objavljen kasneje, upoštevajoč število prijav. Prijavite se Mojci Dolenc, Kmetijska svetovalna služba Logatec, tel.: 742-933.
VABLJENE GOSPODINJE, KI BI SE RADE NAUČILE ČESA NOVEGA!
Četrta državna razstava goveda rjave pasme
V soboto, 14. septembra 1996, je bila v Ljubljani na Veletržnici Rudnik 4. državna razstava govedi rjave pasme.
Pokrovitelja te pomembne živinorejske prireditve sta bila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Mesto Ljubljana.
Razstava je pomogla k razumevanju, da je kmetijstvo pomembno za gopodarstvo, za ohranitev poseljenosti podeželja in doma pridelano hrano.
S strokovnega stališča pa je razstava najboljših krav predstavila dosežke selekcijskega dela domači in tuji javnosti. Živali je poleg domače ocenjevala tudi mednarodna komisija Evropskega združenja za rjavo pasmo iz Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, Francije, Španije. Med visokimi gosti je navzoče pozdravil in čestital k uspehom tudi generalni sekretar mednarodne organizacije FAO )acques Diouf.
RJAVO GOVEDO V SLOVENIJI
Domovina rjavega goveda je Švica. Tipična narava je bila pomemben dejavnik, ki je preko mnogih generacij v dednih zasnovah rjavega goveda vzgojila posebne dobre lastnosti, kot so: odpornost, prilagodljivost, dobra plodnost, dolga življenjska doba in sposobnost za izrabo velikih količin osnovne krme.
Danes je rjava pasma v Sloveniji razširjena na celotnem Primorskem, Notranjskem, v delu Ljubljanske kotline, na Dolenjskem, Mozirskem in
Šaleškem območju. V Sloveniji je približno 70.000 krav rjave pasme, ki dajejo ob kvaliteni voluminozni krmi 4.000 do 5.000 kg mleka letno. Najboljši rejci dosegajo letno mlečnost krave nad 6.000 kg.
Odlika krav je sorazmerno čvrsto pripeto vime, primerno za strojno molžo. Med vsemi pasmami pa imajo rjave krave največji delež mlečne beljakovine kazeina, ki je pomemben pri izdelavi sirov.
Rjava pasma dosega dobre rezultate tudi v prireji mesa, zlasti je primerna za gospodarsko križanje z mesnimi pasmami, kot sta francoski pasmi limousine in charolais. Križanci dosegajo odlične priraste in visoko kakovost mesa.
Rjava pasma je zelo primerna za slovenski kmetijski prostor. Njena vsestranska uporabnost za rejo, bogata vsebnost mleka, možnost gospodarskih križanj in dobra prilagodljivost na težke razmere nam dajejo dovolj trdno jamstvo za njen obstanek in nadaljnji razvoj pri nas.
NAGRADE
Na razstavi so bile krave prestavljene in ocenjene po posameznih skupinah kot starejše krave, krave 1., 2., 3. in 4. laktacije, prvesnice in telice.
S svojimi najboljšimi živalmi sta na razstavi sodelovala tudi dva rejca iz logaške občine: Pavel Kranjc s Kale in Ignac Hladnik s Petkovca. Za svoje živali sta prejela tudi nagrade:
Pavel Kranjc tretjo nagrado za
kravo )ASO in Ignac Hladnik drugo nagrado za kravo SARO. ČESTITAMO!
TUDI ZA NAJMLAJŠE
Obiskovalci razstave so si lahko ogledali tudi trop ovac in koz z vrhniškega območja in razstavo malih živali.
Za mnoge je bil zanimiv tudi vol, vprežen v starinski voz, na katerem so bili zvonci, namenjeni najboljšim živalim oz. njihovim rejcem, in skupina teličkov, ki so jih vodili otroci.
Za najmlajše obiskovalce so pripravili tudi likovno delavnico -opazovali in risali so domače živali, in kviz - Kaj veš o mleku? Obe delavnici sta bili dobro obiskani in otroci so se dobro vživeli v dogajanje na razstavi.
Z OPTIMIZMOM NAPREJ
Vsaka živinorejska razstava je poseben praznik za rejce. Ob takih priložnostih se dviga dokaj omajana samozavest rejcev, še posebej v teh časih, ko je slovensko kmetijstvo na težki preizkušnji pred napovedanim vstopom v Evropsko skupnost, pri čemer bo potreben vse večji pogum za optimizem prihodnosti.
Mojca Dolenc
Rad si hodil na izlete
rad si lepe pesmi pel,
zdaj prišel je čas slovesa,
in za vedno si odšel.
A živel boš še vedno z nami,
saj kamorkoli si šel,
si del našega srca
z ljubeznijo s seboj vzel!
Tvoji najbližnji
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami pospremili na zadnjo pot našega dobrega
Staneta Dolarja
Iskrena hvala prav vsem, ki ste na kakršen koli način izkazali spoštovanje do njega in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebej pa se zahvaljujemo Domu upokojencev z Vrhnike, ki mu je zadnjih šest let dajal toploto in varno zavetje.
Žalujoči vsi njegovi.
Zahvala
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
Radovana Marušiča
iz Logatca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Logatec za lepo opravljeni lovski obred in g. Janezu Petku za poslovilne besede in vsem drugim lovcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Združenju šoferjev in avtomehanikov, g. Marjanu Šenu, Gasilskemu društvu, ge. Marinki Cempre-Turk, Zvezi borcev, g. Pavletu Smrtniku za zadnje sočutne govore. Zahvala velja dr. Katarini Turk za dolgoletno zdravljenje in zadnje spremljanje v bolnišnico. Kvintetu Pomladni odmev pa se zahvaljujemo za lepo zapete žalostinke. Hvala vsem, ki se ga boste spomi-njali.
Vsi njegovi.
Ditino sporočilo mladim:
"Moji tekači ne bodo "mamilniki" niti pijančki. Imajo višje in jasnejše življenjske cilje - so močne osebnosti."
Naj bo dano tudi drugim mladim najti jasne cilje namesto zasvojenosti od česarkoli!
Zahvala
Ob boleči izgubi dobrega moža, ata in deda
Ivana Celarca
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in druge darove. Zahvaljujemo se dr. Jožetu Skvarči za pomoč med boleznijo, g. župniku Tonetu Komparetu za obiske in lepo opravljeni cerkveni obred ter pevcem za lepo petje. Vsem Bog povrni.
Žalujoči: vsi njegovi.
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo tišina je pregloboka
kakor v zelenem, prostranem gozdu!
(Srečko Kosovel)
Ne priznavamo smrti, samo tišino v belem, globokem snegu... (Ditini tekači)
Iskrena zahvala ob tragični izgubi naše
Judite Sovan
TSK Logatec za častno stražo in pomoč pri organizaciji pogrebnih svečanosti, predvsem pa Ditinim mladim tekačem za iskreno prijateljstvo in od srca izrečene besede slovesa; hvala za tople besede tudi Juditinemu direktorju Tonetu Sopotniku ter našemu poetu Andreju Žigonu; Banki Slovenije in luditinim ožjim sodelavcem, še posebej njeni dragoceni prijateljici Mateji, ki je s težo svoje bolečine dajala nemo oporo tudi nam, ter prijateljicam - sosedam in ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih; TSK Olimpija in Ditinim malim tekačem za izrečena ustna in pisna sožalja; vsem, ki ste poskrbeli, da lučka na Ditinem grobu še dolgo ne bo ugasnila; vsem, ki ste našo Dito pokrili z odejo, stkano iz najlepšega cvetja, ter darovalcem prispevkov namesto rož; vsem, ki ste nam pomagali oz. bili v teh težkih časih pripravljeni nuditi finančno pomoč; mladim pevcem Logaškega kvarteta za tenkočutno zveneče petje v slovo ter Pihalnemu orkestru Logatec za slovesno spremljavo pogrebnega sprevoda.
Skratka, iskrena hvala vsem, ki ste se od naše Dite poslovili ter jo pospremili v veličastnem sprevodu od doma do groba, oz. vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v svojih srcih.
Za Dito ostajata velikanska praznina in neizmerna bolečina.
V globoki žalosti: mama Zvonka, sestra Mateja in brat Klemen
Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice
Doktor Edvard Kobal je danes ena najvidnejših osebnosti v slovenskih znanstvenih krogih. Razmeroma mlad - januarja prihodnje leto bo dopolnil štirideset let - je direktor ene od osrednjih znanstvenih ustanov. Slovenske znanstvene fundacije, že pred prevzemom te funcije pa je zasedal tudi nekaj drugih pomembnih položajev. Rojen Logatčan, ki je tukajšnjo osnovno šolo končal leta 1972, je po Srednji kemijski šoli v Ljubljani nadaljeval študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze, kjer je leta 1982 diplomiral, leta 1984 dosegel naziv magistra kemijske tehnologije in nato leta 1991 tudi doktoriral. V letih 1985 do 1989 je bil na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo zaposlen kot asistent za področje organske kemijske tehnologije, od leta 1989 do 1994 je deloval kot samostojni urednik Izobraževalnega uredništva založbe DZS, v letih 1992 do
1994 je opravljal funkcijo svetovalca ministra za znanost in tehnologijo, od leta 1994 pa je kot direktor zaposlen pri Slovenski znanstveni fundaciji. Poleg tega je bil nekaj časa član Odbora za Prešernove nagrade študentom in član Odbora za vprašanja znanstveno-raziskovalnega dela Univerze v Ljubljani, predsedoval je Zboru izvajalcev Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana in Koordinacijskemu odboru za pospeševanje razvojne in raziskovalne dejavnosti med mladimi ljubljanske regije, tudi v logaški občini je bil nekaj časa podpredsednik tukajšnje Raziskovalne skupnosti, deloval je kot član Sveta Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter član Sveta Inštituta za varilstvo, od lanskega leta je član odbora za promocijo znanosti pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, nekaj let pa je sodeloval tudi z ljubljanskimi mestnimi raziskovalnimi institucijami kot njihov član ali predsednik. Od leta
1995 je član Uredniškega odbora revije Raziskovalec, med pomembnimi ustanovami, katerih član je, pa velja omeniti še Slovensko kemijsko društvo ter ugledni Roval Institution of Great Britain in British Association for the Advancement of Science. Skratka, našteli smo toliko nazivov in članstev v najrazličnejših imenitnih organizacijah in ustanovah, da je bil res že skrajni čas za predstavitev našega rojaka, doktorja Edvarda Ko-bala, v Logaških Novicah. Najprej smo se z njim pogovarjali o ustanovi, katere direktor je, torej o Slovenski znanstveni fundaciji.
E.K.: Slovenska znanstvena fundacija je neodvisna institucija na nacionalni ravni, katere poslanstvo je podpiranje odličnosti v znanosti, kar pomeni podpiranje doseganja in preseganja kakovosti, ki smo jima ta čas nedvomno priča v raziskovalnem delu na Slovenskem. V naše poslanstvo pa ne sodi zgolj skrb za izkušene vrhunske raziskovalce, temveč tudi za mlade, ki se prebijajo v domači in
PREDSTAVLJAMO VAM
Doktor Edvard Kobal,
Direktor slovenske znanstvene fundacije
Pogovarjal se je Marko Škrlj
mednarodni znanstveni svet. Radi bi jim pomagali pri vzpostavljanju informacijskih in komunikacijskih povezav, ki se ponavadi začno prav z znanstvenim izpopolnjevanjem, še zlasti po opravljenem doktoratu znanosti.
VPR.: Tudi Vi sami ste začeli s svojim delom na področju znanosti kot raziskovalec. Ali Vam sedanja zaposlitev še omogoča stik z Vašo temeljno stroko, kemijo?
E.K.: Žal vodenje mlade ustanove, kakršna je Slovenska znanstvena fundacija, ki je šele vstopila v tretje leto svojega delovanja, zahteva celega človeka, zato, razen pisanja določenega števila strokovnih in poljudno-znanstvenih sestavkov, na svojem strokovnem področju ne morem polno delovati. Toda stik z njim vendarle ohranjam, čeprav si želim, da bi lahko več časa prebil tudi ob delu v laboratoriju. Kljub temu je soudeležba v pionirske obdobju delovanja neke ustanove zame svojevrsten izziv, še posebej upoštevaje dejstvo, da so bili začetki zares skromni. Zdaj, po dobrih dveh letih, smo že zelo deja vni tudi v mednarodnem prostoru saj je naša ustanova članica Evropske znanstvene fundacije, v okviru takoimenovanega sestrskega programa dvostranskega sodelovanja pa postajamo prepoznavni tudi v svetovnem merilu. Skozi vse to se obetajo dosti večje možnosti ne le za razvoj naše raziskovalne dejavnosti, temveč tudi za razvoj in uveljavitev slovenskega gospodarstva, na kar so lahko fundacija in njeni ustanovitelji ponosni. Poleg tega je naša ustanova nosilka podiplomskega študija in tudi določenemu številu nadarjenih maturantov omogoča dodiplomski študij na izbranih univerzah po svetu. Omeniti moram še eno poslanstvo fundacije: gre za omogočanje javnega razumevanje znanosti in tehnologije, ki je v podporo ostalim področjem njenega delovanja. Tega namreč ne more opraviti šola sama, saj zaradi pomanjkanja svežih informacij, ki jih je moč dobiti v znanstvenih krogih, ne more podajati najsodobnejšega znanja.
VPR.: Kakšen pa je družbeni položaj Vaše ustanove v primerjavi z državami, ki imajo na tem področju ne le dolgoletno tradicijo temveč tudi dosti večje denarne možnosti?
E.K.:Sama znanost je tudi pri nas organizirana že več kot stoletje, zato po tej plati ne zaostaja za svetom. Prve znanstvene institucije so nastale konec prejšnjega stoletja in so bile userjene predvse k reševanju praktičnih problemov. Takšno je bilo na primer "Kmetijsko
preskuševališče", ki je imelo tudi prvi kemijski laboratorij na naših tleh; že prej so raziskovalci, sodelavci idrijskega rudnika živega srebra, skrbeli za razvoj znanstvenega delovanja, večjih tovrstnih strokovnih institucij pa res nismo imeli. Sistemsko organiziranje znanosti se je začelo po ustanovitvi ljubljanske Univerze, še
bolj se je razmahnilo po drugi vojni, vendar se je zaupanje države v stopnjo samostojnosti raziskovalcev, ki naj odločajo tudi o financiranju znanosti, vsaj nekoliko dvignilo šele pred kratkim. Kljub temu so storjeni koraki še vedno premajhni, še posebej upoštevaje dejstvo, da slovenska znanost, glede na majhno številčnost naroda, nedvomno presega povprečje. Seveda je do bistvenih sprememb kljub vsemu prišlo: znanost prihaja v našo zavest, kar na primer potrjujeta tudi sodelovanje med našo ustanovo in gospodarstvom in odločitev nekaterih posameznikov, da vlagajo določena denarna sredstva v znanost na Slovenskem. Te posameznike in podjetja pa bi morala stimulirati država, ki bi jim kot nadomestilo za njihovo dobrodelno poslanstvo morala omogočiti dovolj vzpodbudne davčne olajšave.
VPR.: Glavni temelj za uspešen razvoj znanosti je nedvomno dober izobraževalni sistem. Kako ocenjujete našega, slovenskega?
E.K.: K sreči ima Slovenska znanstvena fundacija relativno močan vpliv na naš izobraževalni sistem, predvsem na podiplomsko izobraževanje, saj je njegova nosilka. Zato lahko po eni strani usmerja interese tistih študentov, ki se na določenih področjih želijo razviti v dobre strokovnjake, skrbi za njihovo usposabljanje in izpopolnjevanje, po drugi strani pa se trudi zmanjševati trend upadanja števila inženirjev, magistrov in doktorjev znanosti, zaposlenih v slovenskem gospodarstvu, ki smo mu priča že nekaj let. Ob tem se moramo tudi vprašati, koga ta čas bolj potrebujemo - ekonomiste in pravnike - ali strokovnjake z naravos-lovno-tehniškega in drugih področij. Odločiti se moramo torej, kaj storiti s takoimenovano tehniško inteligenco.
VPR.: Spustiva se stopnjo ali dve nižje; nekdaj je učenec ali dijak, ki je izkazoval višjo stopnjo zanimanja za naravoslovje in s svojim znanjem izstopal, med sošolci in celo med učitelji skorajda veljal za čudaka. Se je ta odnos v zadnjem času dovolj spremenil?
E.K.: Če se ozreva še nekoliko bolj nazaj, so na Slovenskem za čudaka veljali celo raziskovalci oziroma amaterski izumitelji, ki so jih konec prejšnjega stoletja v kakšnem manjšem zaselku zaradi njihove dejavnosti že kar postrani gledali. Zlasti v šestdesetih, sedemdesetih letih se je slovenska znanost začela odzivati na dogajanja v srednje in zahodnoevropskem prostoru, zato se je tudi pri nas marsikaj spremenilo. Na nacionalni ravni sicer nismo bili tako izzvani kot na primer Američani, ki so z Rusi tekmovali v vesoljskih raziskavah in so tudi na ta račun v šestdesetih letih vzpodbudili prenovo izobraževalnega sistema. Seveda smo za razvoj znanosti skrbeli tudi Slovenci, pri čemer so obe Univerzi, Akademija znanosti in umetnosti ter drugi osrednji nacionalni inštituti odigrali pomembno vlogo, ki jo imajo
tudi danes. Spremenila se je tudi miselnost ljudi, ki se vse bolj zavedajo, da je treba nadarjene otroke in mladino pri njihovem razvoju nenehno vsestransko vzpodbujati in podpirati. Pomembna je podpora učitelja, celotnega razreda, še bolj pa staršev oziroma družine. Zanimanje šolske skupnosti za tiste, ki presegajo zgolj zahteve izobraževalnega sistema, je ponekod še vedno premajhno in ne sovpada povsem s prizadevanji in z željami po močnejšem vzpodbujanju mladih k raziskovalnemu delu.
VPR.: Logaška občina sodi, tako po površini kot tudi po številu prebivalcev, med najmanjše v državi, kljub temu pa odtod izhaja kar nekaj znanstvenikov z magistrskimi oziroma doktorskimi nazivi. Se kdaj srečate, sodelujete med seboj?
E.K.: Žal sem tako vezan na Ljubljano, da ti naši stiki niso ravno pogosti, čeprav pa se korenin, ki me vežejo na Logatec, močno zavedam. Kljub temu pa v naših medsebojnih pogovorih s kolegi znanstveniki ugotavljamo, da bi morali na Logaškem bolj upoštevati ljudi, ki iz tega prostora izhajajo oziroma so na njem ostali, ali pa so se celo priselili od drugod. Poznam namreč kar nekaj doktorjev znanosti z ljubljanske univerze, ki so prišli živet v Logatec, vendar tega intelektualnega potenciala, ki ga je logaška zemlja dala oziroma dobila, ne znamo povsem izrabiti. Kljub temu, da je Ljubljana
blizu in da je naš kraj pravzaprav njeno satelitsko naselje, bi morali delovanje teh intelektualcev bolj čutiti vsaj na poljudno-znanstveni ravni. Ljudje bi tako lažje razumeli njihovo delo, po drugi strani pa ima intelektualec tudi nekakšen dolg do okolja, ki mu mora vseskozi nekaj dajati. Uresničenje človeka v polnem smislu se namreč odraža tudi skozi njegovo javno delovanje.
VPR.: Delo, ki ga opravljate, zahteva celega človeka, veliko potujete, dan je vselej prekratek; ob vsem tem pa ste poročeni, imate dva otroka; kako torej izgleda zasebno življenje znanstvenika?
E.K.: Človek, ki se odloči za poklic raziskovalca, se mora sprijazniti z dejstvom, da bo njegovo življenje naporno. Družini se moraš namreč prav tako kot znanosti čimbolj posvečati, vendar, žal, na račun dela družinsko življenje prepogosto trpi. Lepo je, kadar lahko poklicno delo uskladiš z družinski življenjem; tako na primer petletni sin Aleš zadnje mesece kaže zanimanje za mikroskop in tega sem se razveselil, saj zdaj tudi že skupaj mikroskopirava. Mala Tina je stara dobre tri mesece in jo tako kot vsakega otroka vedno bolj zanima svet, ki jo obkroža. Sam se bom trudil, da bom svoja otroka čimbolj vzpodbujal in ju podpiral, saj menim, da je vloga staršev pri razvoju mladega človeka, tudi na poti v svet znanosti, najpomembnejša.
PODJETNICE, PODJETNIKI
li
Prihaja čas praznovanj in z njimi povezana radost ter veselje.
Ker vemo kako pomembno vlogo ima pri tem poslovno darilo, smo Vam pripravili veliko izbiro, od nove kolekcije koledarjev do rokovnikov, planerjev, čestitk, svinčnikov, vžigalnikov, ... in še bi lahko naštevali.
Zato nas obiščite na Čevici 4, vsak delovni dan od 8. dol2. in od 13. do
19.30. Ob sobotah pa od 8. do 12.30.
Lahko pa vas obiščemo tudi mi in Vam tako prihranimo dragocen čas. Le sporočite nam Vašo željo na telefon 742-904.
Prijazno se bomo odzvali!
Obvestilo
Prispevke za objavo v novembrski številki sprejemamo do 28. oktobra. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec.
Uredništvo
LOGAŠKE NOVICE
Informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Ureja uredniški odbor: inž. Albin Čuk (gospodarstvo), Marija Gale (negospodarstvo, kultura, turizem), Lidija Oštir (mladi, šole), Marko Škrlj (intervju, reportaža), ing. Anton Antičevič (šport), dipl.prav. Zdravko Klemen (Uradne objave, Občinski svet); Tone Mali (tehnični urednik), Marcel Štefančič (lektor), janež Gostiša (odgovorni urednik). Tisk in oblikovanje: "mali" Logatec. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec.
Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Glasilo Občine Logatec
25. oktober 1996
dodatek k št. 10  letnik XXVII
Občina Logatec Občinska volilna komisija; štev.: 008 - 1/95; datum: 23.10.1996
Občinska volilna komisija je na svoji 15. Redni seji, dne 22.10.1996, na podlagi potrjenih kandidatur za člane svetov Krajevnih skupnosti Občine Logatec, skladno z določbo 2. Odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah ( Ur.l.RS, št.: 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 ) sestavila naslednji
Seznam kandidatov za člane Svetov krajevnih skupnosti
Občine Logatec
KS Naklo
1. KETE Matjaž, roj. 23.12.1949, stan. Tržaška cesta 26, Logatec,grafični ing.
2. MIHEVC Martin, roj. 05.04.1949, stan. Tržaška 34, Logatec, dipl.oec.
3. GODINA Primož, roj. 11.12.1964, stan. Poštni vrt 12, Logatec, dipl.ing.stroj.
4. OVSEC Janez, roj. 18.06.1958, stan. Pavšičeva 34, Logatec, dipl.ing.stroj.
5. FILIPIČ Janko, roj. 31.01.1962, stan. Tovarniška 14, Logatec, častnik
6. GRDADOLNIK Marjan,roj. 27.07.1967, stan. Stara cesta 50, Logatec, prof.glasbe
7. RUDOLF Marko, roj. 22.03.1937, stan. Vilharjeva 11, Logatec, pismonoša
8. PUC Vladislav, roj. 20.11.1941, stan.Pavšičeva 2, Logatec, upokojenec
9. MENARD Berto, roj. 05.06.1954, stan. Jamnica 20, Logatec, elektromehanik
10. MIHEVC Vinko, roj. 05.04.1945, stan. Cesta 5. Maja 25, Logatec, strojni teh.
11. FURLAN Blažka, roj. 09.12.1957, stan. Prešernova 8, Logatec, uslužbenka
12. PEČKAJ Janez, roj. 17.06.1955, stan. Partizanska 14, Logatec, prometni teh.
13. MAČEK Branko-Frančišek, roj. 30.12.1932, stan.Gregorčičeva 12, Logatec, goz.teh.
14. BRUS Martin, roj. 15.09.1962, stan. Tržaška 20, Logatec, dipl.ing.kmetijstva
15. TOLLAZZI Ana, roj.01.07.1939, stan. Loka 3, Logatec, pravnica
KS Tabor
1. PETROVČIČ Mihael, roj. 27.05.1944, Kalce 24, Logatec,upokojenec
2. NAGODE Vanja, roj. 1 1.03.1955, Tržaška 121, Logatec, trgovka
3. KRAŠOVEC Stanko, roj. 26.10.1951, Grčarevec 11 c, Logatec, avtoklepar
4. RUPNIK Frančiška, roj. 10.01.1943, Kalce 8, Logatec, kemijski teh.
5. MIHEVC Franc, roj. 18.03.1948, Tržaška 164, Logatec, šofer
6. GOSTIŠA Drago, roj. 15.07.1938, Planjave 6, Logatec, dipl.ing.gr.
7. RUDOLF Franc, roj. 20.01.1945, Kalce 24 c, Logatec, ključavničar
8. SAJOVIC Ivan, roj. 04.03.1938, Tržaška 136, Logatec, kmet
9. ČUK Anton, roj. 20.11.1950, Kalce 49, Logatec, lesni teh.
10. MOLK Alojzij, roj. 18.12.1937, Gorenjska c. 8, Logatec, mizar
11. DEMŠAR Stanislav, roj. 05.04.1958, žibrše 2, Logatec, stroj.ključavničar
12. TOMAZIN Ladislava - Jožefa, roj. 03.03.1951, Pokopališka pot 2, Logatec, ekonom.teh.
KS Rovte
1. PETKOVŠEK Mirko, roj. 29.02.1952, Petkovec 2, Rovte, gostinec
2. KAVČIČ Hieronim, roj. 16.08.1949, Petkovec 6 b, Rovte, delavec
3. PETKOVŠEK Mihael, roj. 06.08.1967, Rovte 131, Rovte, kmet
4. ŽAKELJ Alojz, roj.22.06.1957, Praprotno brdo 3, Rovte, šofer
5. KUNC Janez, roj. 19.06.1936, Rovte 63, Rovte, kmet
6. CORN Kristan, roj. 20.12.1956, Rovte 124, Rovte, elektroteh.
7. HLADNIK Ignacij, roj. 14.07.1956, Petkovec 37, Rovte, kmet.teh.
8. NARTNIK Srečko, roj. 21.05.1961, Rovte 29, Rovte, avtoličar
9. KAVČIČ Mihael, roj. 01.09.1967, Rovte 12, Rovte, lesni teh.
10. SKVARČA Janko, roj. 05.10.1966, Rovte 50, Rovte, delavec
11. SKVARČA Niko, roj. 23.1 1.1963, Rovte 50, Rovte, mehanik
12. JEREB Jožef, roj. 30.03.1930, Rovte 29, Rovte, upokojenec
13. SKVARČA Stanislav, roj. 04.12.1935, Rovte 85 a, Rovte, gostinec
14. ČUK Alojz, roj. 13.09.1941, Rovte 84, Rovte, pleskarski teh.
15. VAVKEN Damjana, roj. 26.08.1977, Rovte 82 f, Rovte, delavka
16. MERLAK Ivanka, roj. 29.06.1958, Rovte 89 a, Rovte, knjižničar
KS Hotedršica
1. NAGODE Jakob, roj. 20.06.1937, Novi svet 10, Hotedršica, mizar
2. ISTENIČ Karol, roj. 20.03.1958, Hotedršica 39, Hotedršica, kmet
3. ČUK Janez, roj. 27.04.1944, Hotedršica 9 a, Hotedršica, mizar
4. LUKAN Robert, roj. 21.04.1966, Hotedršica 33, Hotedršica,PTT teh.
5. ZELENEC Andrej, roj. 29.11.1951, Hotedršica 61, Hotedršica, mizar
6. PEKLAJ Bojan, roj. 03.08.1962, Hotedršica 31 a, Hotedršica, mesar
7. BRUS Jožef, roj. 14.03.1941, Hotedršica 116, Hotedršica, šofer
8. KORENČ Ivan, roj. 15.11.1958, žibrše 31, Hotedršica, delavec
9. NAGODE Franc, roj. 02.03.1952, Hotedršica 82 a, Hotedršica, avtomehanik
10. TUREK Janez, roj. 20.01.1955, žibrše 39, Hotedršica, sam. podjetnik
11. TRPIN Karol, roj. 20.08.1959, Hotedršica 100 a, Hotedršica, trgovec
12. NAGODE Karol, roj. 18.12.1957, Hotedršica 2, Hotedršica, sam. podjetnik
13. NAGODE Silvester, roj. 10.12.1959, Novi svet 26, Hotedršica, delavec
14. PIVK Stanislav, roj. 01.05.1953, Hotedršica 83, Hotedršica, kovinar
KS Laze
1. FACJA Matija, roj. 06.01.1948, Jakovica 4, Logatec, delovodja
2. KRMAVNAR Pavla, roj. 22.01.1959, Laze 65 b, Logatec, ekon. teh.
3. FACIJA Franc, roj. 10.09.1961, Laze 6 b, Logatec, dipl.ing.stroj.
4. OBREZA Frančišek, roj. 09.03.1937, Laze 61 b, Logatec, šofer
5. KERMAVNAR Andrej, roj. 13.04.1959, Laze 80 a, Logatec, dipl.ing.gozd.
6. PETRIČ Albin, roj. 31.01.1958, Jakovica 11, Logatec, delavec
7. KERMAVNAR Jože, roj. 23.08.1960, Laze 9, Logatec, avtomehanik
8. NAGODE Franc, roj. 26.12.1957, Jakovica 4 a, Logatec, prof. matematike
9. KOBAL Frančišek, roj. 17.12.1930, Laze 2, Logatec, kmet
10. ŽIDANEK Irena, roj. 07.12.1965, Laze 30, Logatec, ek. teh.
11. KOLAR Danilo, roj. 22.12.1960, Laze 70, Logatec, gozdarski teh.
KS Trate
1. KRŽIŠNIK Slavko, roj. 18.04.1954, Medv. Brdo 33, Rovte, ključavničar
2. GANTAR Evgen, roj. 09.09.1965, Medv. Brdo 29, Rovte, mizar
3. PODOBNIK Janez, roj. 23.06.1945, Rovtarske žibrše 31, Rovte, šofer
4. GLADEK Marjan, roj. 15.02.1965, Medv. Brdo 31 a, Rovte, električar
5. MLINAR Slavko, roj. 27.05.1963, Medv. Brdo 36, Rovte, avtomehanik
6. TREVEN Miran, roj. 07.01.1972, Rovt. žibrše 32, Rovte, delavec
7. ŽERJAL Henrik, roj. 22.03.1950, Medv. Brdo 6 a , Rovte, sam. podjetnik
8. PIVK Alojzij, roj. 04.05.1951, Medv. Brdo 24 a, Rovte, avtoelektričar
9. NAGODE Marjan, roj. 03.02.1957, Rovt. žibrše 14, Rovte, mizar
10. PIŠLJAR Marjan, roj. 01.05.1961, Rovt. žibrše 35, Rovte, kmet
11. RUPNIK Bojan, roj. 26.07.1965, Medv. Brdo 56, Rovte, gr. delovodja
12. ALBREHT Janez, roj. 20.06.1960, Rovt. žibrše 6, Rovte, šofer
13. VAVKEN Janez, roj. 1 7.08.1943, Rovt. žibrše 26, Rovte, kmet
14. LUKAN Danilo, roj. 30.01.1963, Medv. Brdo 19 a, Rovte, ključavničar
15. TRPIN Štefan, roj. 21.03.1961, Rovt. žibrše 12, Rovte, stroj. teh.
16. KAVČIČ Bogomir, roj. 28.03.1959, Rovt. žibrše 7, Rovte, orodjar
KS Vrh Sv. Treh Kraljev
1. BUH Matjaž, roj. 05.04.1957, Lavrovec 19, stroj. teh.
2. AL1Č Bernard, roj. 16.05.1968, Lavrovec 23, avtomehanik
3. ARHAR Franc, roj. 21.06.1949, Hleviše 2, delavec
4. ŽUST Jože, roj. 23.03.1970, Hleviše 16, delavec
5. SEDEJ Matija, roj. 22.01.1971, Hlevni vrh 4, kmet
6. KUNC Miha, roj. 01.09.1968, Vrh Sv. Treh Kraljev 12, avtomehanik
7. ŽUST Janez, roj. 02.06.1965, Hleviše 16, stroj. teh.
8. KOKELJ Anton, roj. 28.01.1963, Vrh Sv. Treh Kraljev 14, kmet
9. JESENKO Valentin, roj. 09.02.1964, Hlevni vrh 11 f, gozd. teh.
KS Log - Zaplana
1. MIVŠEK Frančišek, roj. 21.02.1957, Petkovec 60 a, organizator dela
2. MOŽINA Milan, roj. 29.07.1967, Zaplana 54, šofer
3. MAČEK Slavko, roj. 19.02.1968, Petkovec 59 a , kmet
4. MARINČ Jožica, roj. 06.10.1959, Petkovec 53 a, prodajalka
5. PIVK Domine, roj. 20.07.1959, Petkovec 1 c, električar
6. TRČEK Robert, roj. 22.03.1964, Petkovec 56 a, sam. podjetnik
7. GANTAR Anton, roj. 21.10.1962, Zaplana 56, avtomehanik
8. TRČEK Vinko, roj. 16.06.1960, Petkovec 54, elektrotehnik
9. MIVŠEK Breda, roj. 01.08.1959 Zaplana 59, šivilija
10. BUH Janez, roj. 11.10.1956, Petkovec 50, delavec
Seznam kandidatur je tudi določitev vrstnega reda, po katerem bodo kandidati vpisani na glasovnici.
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Tomaž SMRTNIK, dipl.iur.
Občinska volilna komisija; štev.: 008 - 1/95; datum: 16.10.1996
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Urad. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) je občinska volilna komisija na 14. seji dne 1 5.10.196 sprejela
SKLEP
O določitvi volišč za izvedbo volitev v Svete krajevnih skupnosti Občine Logatec,
ki bodo v nedeljo dne 10.11.1996
1. člen
Za izvedbo volitev, ki bodo v nedeljo, 10.11.1996 se določijo naslednja volišča in volilni prostori, ki obsegajo območje KS občine Logatec.
štev. Volilni odbor vol.
Za kraj - ulico
1. 2.
001. AVLA OS ROVTE
002. ŠOLA LOG - ZAPLANA
003. GASILNI DOM MEDVEDJE BRDO
004. PODRUŽNIČNA OŠ ROVTARSKE ŽIBRŠE
005. PODRUŽNIČNA OŠ LAZE
006. PODRUŽNIŽNA OŠ VRH SVETIH TREH KRALJEV
007. OŠ 8 TALCEV LOGATEC NOTRANJSKA 3
008. OŠ 8 TALCEV LOGATEC NOTRANJSKA 3
009. OŠ 8 TALCEV LOGATEC NOTRANJSKA 3
010. NARODNI DOM LOGATEC
Petkovec od štev. 1 do 46a, Praprotno Brdo in Rovte
Petkovec od 47 do 66 in Zaplana
Medvedje Brdo
Rovtarske žibrše
Jakovica in Laze
Hleviše, Hlevni vrh, Lavrovec in 19 Vrh Sv. Treh Kraljev
Cankarjeva cesta; Grič; šolska pot (razen štev. 6); Notranjska cesta štev. 1, 3, 5, 7, 7a; Tovarniška cesta 6, 8, 8a, 10, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 1 2g, 1 2h, 1 2i, 1 2j, 14, 16, 18, 20, 22a, 22b, 24, 26, 28 in 30; Tržaška cesta 11,
I 3, 1 5, 1 7, Jačka 2, 2a, 2b, 4, 4a, 5, 5a, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 19a
Jamnica; Klanec; Mandrge; Stara cesta; Stara pot; Stranska pot; Tržaška cesta 1, 3, 7, 9; Vrtnarska pot; Tovarniška cesta 3, 5,
7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 29, 31, 32, 33, 34, 36; Za železnico 1, 2, 3, 3a, 4, 7, 11, 12, 13
Jačka 6, 8, 10, 12, 14, 14a, 16, 18, 18a, 18b, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 39, 40, 40a, 40b, 40c, 41, 42, 43, 44, 45, 45b, 47, 49, 51, 53, 55, 55a, 55b, 55c, 55d, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 69, 71, 73, 75, 77, 79, 81, 85; Zelenica; Loka; Šolska pot 6; Gozdna pot; Ograde; Poljska pot 1,2, 2a, 3, 4, 5, 6, 6a, 8, 8a, 9, 9a, 9b, 10, 11,12, 14, 16, 18, 24, 26; Martinj hrib; Mali most; Cesta 5. maja; Za železnico 14, 15; Notranjska cesta 9, 11,
II a, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21 a, 23, 24, 25, 26, 27, 27a, 28, 28a, 29, 29a, 29b, 30, 31, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 49a, 50, 50a, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 60, 60a, 62, 64, 66, 68, 68a, 70, 71, 73, 75, 77, 79; Plesiše
Gregorčičeva ulica; Krpanova ulica; Levstikova ulica; Notranjska cesta 2, 4, 6,
8, 10, 12, 14; Nova vas; Poštni vrt; Tržaška cesta 19, 19a, 21, 27, 29, 29a, 31, 33, 35, 37, 39, 43, 45, 47, 49, 49a, 51, 53, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 72, 74, 76, 78, 80, 80a, 82, 84, 86, 88, 90, 90a, 90b, 90c, 90d, 90f, 90g, 90h, 90i, 90j, 90k, 90l, 92, 94, 96; Potoška cesta; Prešernova ulica; Brod; Cesta talcev; Partizanska ulica 1, 3; Blekova
vas; Pehačkova cesta razen štev. 21; Došce 8, 10, 11; Pod Grintovcem 2b, 2c, 4, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 21, Zelena pot
štev. Volilni odbor vol.
Za kraj - ulico
1.2.
011. NARODNI DOM MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC
012. ZADRUŽNI DOM HOTEDRŠICA
013. OS TABOR LOGATEC
014. PRI LOGARJU
998. Upravna stavba Občine Logatec, Tržaška cesta 15, Logatec
Gubčeva ulica; Kidričeva ulica; Kraigherjeva ulica; Nazorjeva ulica; Partizanska ulica 2, 2a, 2b, 4, 6, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18, 20; Pavšičeva ulica; Rovtarska cesta; Titova ulica; Tomšičeva ulica; Ulica OF; Vilharjeva ulica; Vodovodna cesta 1,2,3, 4, 5, 6, 6a, 6b, 6c, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 14a, 16, 18, 19, 21, 23, 25, 31, 35; Čevica; Tržaška cesta 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 12b, 14, 14a, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 41, 42, 44, 48, 52, 54, 54a, 54b, 56; Naklo; Ulica Dolomitsega odreda; Ograje
Hotedršica; Novi svet; Ravnik pri Hotedršici; Hot. žibrše 3b, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43
Dol; Gorenjska cesta; Hrib; Planjave; Pod Tržaška 150xGrintovcem 1, 2, 2a, 3, 5, 7; Tabor; Tičnica; Tržaška cesta 71,73, 77, 79, 79a, 81, 81 a, 83, 83a, 85, 87, 87a, 87b, 89, 89a, 91, 93, 95, 97, 98, 98a, 99, 100, 101, 102, 102a, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 1 19, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 1 27, 1 28, 1 30, 1 32, 1 34, 1 36, 1 38, 1 39, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 146a, 148, 150, 152, 154, 1 54a, 156, 158, 160, 162, 164, 166, 168; Zadružna pot; Grajska pot; Kalce; Lipca; Pokopališka pot; Režiška cesta; Rovtarske žibrše 39; Strmica; žibrše od štev. 1, 2, 3, 3a, 3c, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 16a, 17, 1 7a, 18, 19, 20, 20a, 20b, 20c, 20d, 20e, 20f, 20g, 20h, 21, 22, 22a, 22b, 23, 23a, 24, 25, 25a, 25b, 25c, 25d, 25e, 25f, 25g, 25h, 25i, 25j, 25k, 25l, 25m, 25n, 25o, 25p, 25r, 26, 26a, 27, 28, 29; Pehačkova cesta št. 21
Grčarevec 9 Grčarevec obsega celotno naselje
Predčasne volitve
2. člen
Ta sklep se objavi v uradnem glasilu Občine Logatec.
3. člen
Ta sklep velja takoj.
PREDSEDNIK OBČINSKE
VOLILNE KOMISIJE Tomaž Smrtnik, dipl.iur.
VOLIŠČA SO ZA DRZAVNOZBORSKE VOLITVE IN VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI ISTA.
Opravičilo in popravek
V oktobrski številki Novic se je v tekste vrinilo nekaj napak; naslov na prvi strani se pravilno glasi "V Žibrše po novih kilometrih asfalta", zatem "Nova kapelica v Rovtarskih Žibršah".
V oglasu "Vektorja" na 9. strani je v 4. vrsti telefonska številka, ki se mora pravilno glasiti; tel. in fax 741-135.
Za napake se opravičujemo!
Odgovorni urednik
Zaradi omejenega prostora ni bilo moč v oktobrski številki objaviti kar nekaj prispevkov. Zato jihob-javljamo v prilogi.
Odgovorni urednik
Nogometni zagon
Po devetnajstih letih mirovanja se je v Logatcu maja letos na pobudo nogometnih zanesenjakov ponovno ustanovil nogometni klub. V prvih letih bo klub vse aktivnosti usmeril na mlade - dečke do štirinajstega leta starosti. Tako so mladi nogometaši razdeljeni v tri skupine: predselekcija (kjer igrajo dečki, ki so se rodili 1986 in kasneje), skupina mlajših (1984-1985) in starejši dečki (1982-1984). Tako se z žogo ubada približno 50 nogometašev.
Pod strokovnim vodstvom Ivana Hvale trenirajo že od maja, ko je bila ekipa mlajših dečkov tudi na tekmovanju v KOTMARI VASI v Avstriji. Na mednarodnem tekmovanju so bili prvič in se med osmimi ekipami uvrstili na 4. mesto, kar je vzpodbudilo še boljše in bolj načrtno delo.
Uradni del tekmovanja v medobčinski nogometni zvezi Ljubljana se je pričel konec avgusta letos. Do sedaj so mlajši dečki odigrali dve prvenstveni tekmi: s Črnučami so izgubili 2:4, vrstnike iz Mengša pa so premagali 4:2. Starejši dečki so začeli
nekoliko slabše, saj so z Medvodami izgubili 7:0, z Dolomiti iz Dobrove so igrali neodločeno 3:3, z Mengšem pa izgubili 5:1.
Nogometnemu klubu veliko pomagajo tudi starši igralcev, ki prispevajo denar in potrebno opremo. Kljub temu pa se klub otepa s precejšnjimi težavami -predvsem finančnimi; problem pa imajo tudi s prostorom za trening, saj nogometnega igrišča v Logatcu ni. Zato fantje trenirajo na Logu, na igrišču, ki jim ga je odstopil Nogometni klub Dragomer, za odškodnino pa morajo logaški nogometaši vzdrževati igrišče in garderobne prostore. Zaradi izdatnih finančnih obveznosti ter stroškov, sredstva Športne zveze Logatec pa so nezadostna, se mladi nogometaši priporočajo za vsakršno finančno pomoč.
Za vsakršne informacije, tudi glede vpisa otrok v Nogometni klub Logatec, lahko pokličete Ivana Hvalo na telefonsko številko 741-875.
Petra Trček
Karate - šport za sodobnega človeka
Vsako jesen in pomlad vabijo pisani plakati k vpisu v različne borilne in samoobrambne šole. Poplava tovrstne ponudbe najbrž pomeni, da je tudi interesentov kar precej. Kdo in zakaj se vpisuje v tovrstne klube?
K sreči lahko zanikamo, da se morajo naši ljudje učiti borilnih veščin zaradi ogroženosti, saj kljub pojavom nasilja med mladimi ni razloga za preplah. Vzpodbuda je torej drugje. Lik uspešnega človeka današnjega dne vključuje tudi voljo in sposobnost fizičnega borjenja. Tudi obrambni strategi računajo z odporom vsega ljudstva. Borilna sposobnost torej ni stvar zgodovine, temveč je mnogim ljudem del celovite osebnosti.
V borilnih športih se soočamo predvsem z dvema predsodkoma, ki ljudi odvračata od tovrstnega udejstvovanja. Mnogi šolo borjenja enačijo s pobeglim duhom iz steklenice, ki pomeni širjenje nasilja na naše ulice. Mnogi ulični pretepači so morda res kdaj hodili v kako borilno šolo. Vendar pa je za obvladovanje zapletenejših oblik tehnik borjenja potrebno veliko samodiscipline in več let treninga. Tega pa takšni ljudje praviloma ne zmorejo. Agresivnega vedenja se torej niso
naučili v borilni šoli, temveč iz konfilktov v njih samih. Drugi predsodek izhaja iz občutka, da so borilne veščine vsadek azijske kulture in niso potrebne sodob-neu človeku; Evropa ima svoje lastno izročilo prostega borjenja, ki sega prav v stari vek. Vendar zaradi krize, ki jo je doživela evropska borilna tradicija ob razmahu strelnega orožja, so azijske šole izkoristile priložnost, da zapolnijo to vrzel.
Borilni športi se v Evropi niso le prijeli, temveč so že davno prerasli okvire, v katerih so bili vsajeni na naša tla. Ena izmed smeri, ki je prodrla najdlje v modernizaciji učnega postopka, je moderna karate športna šola.
Letošnjo jesen pričenja na Vrhniki delovati karate klub "Vrh", v katerem treniramo po direktni metodiki. Sistematične gibalno-borilne osnove nadgrajujemo z izkušnjami iz športnega borjenja. Športno borjenje odlikuje velika podobnost z realno borbo in sprejemljivo nizka stopnja tveganja poškodb. Ta čas že poteka karate kot interesna dejavnost na šoli, vpis za odrasle je v teku, študentska organizacija pa nam daje možnost samostojne vadbe študentov.
Vodstvo karate kluba Vrh
Kolesarski maraton Hodoš -Piran 1996 ali v enem dnevu 400
kilometrov
Kolesarstvo je vse bolj priljubljen šport, le malo pa je rekreativcev, ki so za to pripravljeni žrtvovati toliko časa in energije kot Tone Brus, Marko Dodič in Božo Vatovec iz Logatca ter Rudi Zaje z Rakeka. Navdušeni amaterski kolesarji, ki vsako leto pustijo za sabo nekaj tisoč prevoženih kilometrov (in tudi vzpon na Vršič), so si letos zadali nalogo, da v enem dnevu prevozijo s kolesi slovensko diagonalo od Hodoša do Pirana. To jim je 20. julija tudi uspelo. Računali so, da bodo 400 kilometrov dolgo pot prevozili v šestnajstih urah, pa so jo premagali kar dobri dve uri prej, ne da bi jim povsem pošle moči . Za podvig, ki je potekal brez zapletov in večjih težav, je bila poleg dobre telesne pripravljenosti gotovo zaslužna tudi dobra organizacija. Levji delež priprav sta opravila Božo in Rudi, na pomoč pa so jima priskočili tudi prijatelji: g. Aljoša Gutnik, g. Janez Meze, g. Janez Petek, g. Boris Obreza in g. Debevc iz Uniona ter sponzorji: Občina Logatec, Avto dom Idrija, Avtostil Rakek, MAI d.o.o. Izola, Vulkanizerstvo Gruden, Mizarstvo Petrovčič, Mizarstvo Nagode, Pizzeria Galia, Ringo bar, Zidarstvo Mlinar, Artemida d.o.o.   Ljubljana, Berktrade
Ljubljana, Čuk Idrija, Gostilna Jeršin, Cestno podjetje Ljubljana, Jelovšek Vrhnika in drugi, ki se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljujejo.
Pot so načrtovali v treh etapah, z dvema daljšima postankoma v Celju in Logatcu; začeli pa so jo ob dveh zjutraj na mejnem prehodu Hodoš. V precej hladnem
vremenu za mesec julij so se prek Murske Sobote, Ljutomera, Ormoža, Ptuja in Slovenskih Konjic ob pol devetih pripeljali v Celje. Pot so po enournem postanku nadaljevali prek Laškega, Zidanega Mostu, Litije in Ljubljane. Za varnost so skrbela tri spremljevalna vozila z opozoril-
nimi lučmi. Pred Ljubljano in skoz mesto, ko se je promet zgostil, je za varnost poskrbel policist na motorju. Ob poti so naše kolesarje pozdravljali in spodbujali številni naključni navdušenci, daleč največ pa jih je pričakalo v domačem Logatcu, kjer so se ustavili ob treh popoldne. Po kosilu in enournem postanku so nadaljevali pot proti Primorski. Pred njimi je bil pravzaprav še najtežji del poti - tako zaradi že prevoženega števila kilometrov (približno 294 kilometrov), dokaj razgibanega terena in zaradi gostega prometa. Od Divače proti Kozini so se morali celo ločiti od spremstva, saj bi sicer povzročili preveliko gnečo. Od ankaran-skega križišča do Izole, sta jih spremljala policista na motorju, ki sta poskrbela za večjo varnost in bolj tekočo vožnjo, posebno skoz križišča.
Na Tartinijevem trgu v Piranu jih je na cilju maratona ob pol devetih zvečer burno pozdravila množica Logatčanov in turistov, med njimi je bil tudi logaški župan Stanislav Brenčič. Pot, ki je merila natanko 400 kilometrov, so prevozili v 1 3 urah in 57 minutah, s poprečno hitrostjo 28,6 kilometrov na uro.
Nevenka Zolnir
Kar dve prvi mesti našemu županu Stanislavu Brenčiču na Bloških igrah '96
Leto se prav zares hitro odmika in poletje že sega v pozabo, vendar pa so bile letošnje že 18. po vrsti tradicionalne kmečke igre Bloke '96 nekaj posebnega. Zato je prav, da o njih zapišemo nekaj vrstic.
Kmečkih iger Bloke '96 se je tokrat udeležil tudi Območni odbor SLS občine Logatec s svojo ekipo. Organizator iger Podružnica SLS Nova vas je tako kot vsako leto tudi tokrat igre izvrstno pripravila v tekmovalnem in v družabnem delu sporeda. Iger se je poleg številnih ekip udeležilo tudi izredno veliko število gledalcev, ki so se v lepem vremenu prav prijetno zabavali.
Kdo naj se danes pomeri v tekmovanju košnje trave s koso, je kar pravšno vprašanje, saj današnji kmetovalci veliko bolje obvladajo to delo s strojem kot pa s koso. Naša ekipa je v tem zanimivem tekmovanju nastopila kar z županom občine g. Stanislavom Brenčičem. Kar malo so se njegovi sokosci začudili, ko ga je vodja tekmovanja napovedal,
vendar pa je bilo že po nekaj zamahih jasno, da se tale župan ne bo dal kar tako ugnati, in je, tebi nič - meni nič, dosegel 1. mesto.
Na igrah je sodelovalo kar šest okoliških županov s svojo igro. Zabijanje velikega žeblja v bukov hlod je lahko za marsikoga neprijetna stvar. Se žebelj ukrivi enemu pa drugemu, nakar ga dopre-poljski župan res hitro zabije. Kaj je sedaj storiti našemu županu, ki si s kapo senči pogled na velik žebelj? Močno in z občutkom ga udari in žebelj je najhitreje v deblu. Za spomin si je župan seveda prislužil tudi težko kladivo, ki mu bo morda še prav prišlo.
Naša ekipa je sodelovala še v drugih preizkušnjah in tudi tu je bila kar uspešna. Sledil je še krajši razvedrilni program, nakar smo se zadovoljni odpravili domov ter ohranili v sebi prav prijetne spomine.
SLS je 18. avgusta pripravila 8. TABOR v Gorišnici pri Ptuju, naša Podružnica SLS Logatec se je s svojo ekipo udeležila tudi na
taboru kmečkih iger v vseh disciplinah. Zastopali so jo naši člani Franc Dolenc mL, Jožefa Nagode, Drago Kune in Pavel Šenčur. Tekmovanja so bila zahtevna, saj so bili zbrani na tem taboru sami korenjaki, vešči takih iger iz vse Slovenije. Naši močni in hitri tekmovalci se niso dali; med 25 ekipami so osvojili tretje mesto. Ob prijetni glasbi, dobri pijači in razigrani družbi, ki se je prav hitro spremenila v spodbudne navijače, nam res ni bilo težko zmagovati in se uvrščati v sam vrh.
Želja po druženju je med člani SLS Podružnice Logatec očitno zelo velika, saj nas je vedno poln avtobus, spremljajo pa nas številni simpatizerji.
V imenu upravnega odbora Podružnice SLS in v svojem imenu, se vsem, ki so kakorkoli povezujoče sodelovali za našo Podružnico lepo zahvaljujem.
Predsednik OO SLS Logatec Franc RUDOLF
Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice
VEKTOR
JANEZ ALBREHT s.p.
Logatec, Poljska pot 6 tel.-fak. 741-135
-montaža in servisiranje oljnih in plinskih gorilnikov -izvajanje meritev in nastavitev gorilnikov -energetsko svetovanje
Bliža se nova kurilna sezona, zato pravočasno poskrbite za nemoteno delovanje kurilnih naprav in racionalno rabo energije.
Izkoristite priložnost in se pridružite akciji, ki je subvencionirana s strani Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Agencije za učinkovito rabo energije, nanaša pa se na kontrolo in nastavitev oljnih gorilnikov.
Akcija se je pričela 16.9.1996 in bo trajala vse do 30.11.1996.
Meritve in nastavitve se bodo opravile strokovno in kakovostno, z najsodobnejšo opremo, v željenem terminu.
V kolikor vsem zaniteresiranim strankam ne bo uspelo pridobiti subvencije, jim v času trajanja akcije nudim dodaten popust pri tovrstnih
storitvah in brezplačno svetovanje.
SLOVENCI VELJAMO ZA VARČNE LJUDI. NAJ TO VELJA TUDI ZA
PORABO ENERGIJE!
Obisk pisatelja Bogdana Novaka
V četrtek, 3.10., nas je na rovtarski šoli obiskal priljubljeni mladinski pisatelj Bogdan Novak. V dvorani Doma krajanov, kjer smo se zbrali, je vladalo prijetno vzdušje , ki ga je "pokonci" držal zgovorni pisatelj. Povedal nam je "svojo" življensko zgodbo o krotilcu kač. Spraševali smo ga vse mogoče in nemogoče reči. Odgovarjal je jedrnato, recimo: napisal je 32 knjig; prvi pisalni stroj je "fotru, ki je bil prfoks za
slovo" čisto zvil in zameštral trak; ker je bil v osem razredu zaljubljen v Maco, je napisal kar tri sonetne vence, in tako je Prešeren v primerjavi z njim pravi amater; danes rad uporablja računalnik - za igranje igric; v šoli ni bil nikoli odličen, le slovenščino je imel pet.
Pokazal je, da ima velik dar za pripovedovanje in smisel za humor tudi z dvema prebranima pesmicama: Bajk (kolo), Polona s
telefona. Dvema učencema je podaril knjigi Božiček in Zaljubljeni vampir.
Na žalost je bilo srečanje prekratko, saj bi pisateljevo pripovedovanje poslušali še in še. Sicer pa - ostale so nam njegove knjige. Pridno jih beremo in se zabavamo, pa tudi razmišljamo ob njih.
Tina Lukan, 6.r. OŠ Rovte
Potepanje po primorski
Začela se je nova sezona
Šolsko leto je naokrog. Počitnic je konec. Vsi smo spet prijeli za delo, ki nam ga nalagajo vsakodnevne dejavnosti.
Tako smo spet oživeli taborniki - Srnjaki, ki imamo za novo sezono spet polno novih idej in želja. Poleg vseh aktivnosti, ki ste jih naši ljubitelji in podporniki že vajeni, si letos želimo sodelovati na čim več nam primernih taborniških tekmovanjih in srečanjih. Poleg tega bomo organizirali nekaj izletov za cel rod, naša želja pa je, da bi začeli delovati tudi družini - MČ in GG - čim bolj samostojno, saj so vključeni taborniki različnih starosti, različnih želja in potreb. Letošnja novost bo četa tabornikov, ki nam jo bo končno uspelo ustanoviti v Gorenjem Logatcu. To je bila že dolgo naša
skrita želja, pa nam je predvsem zaradi kadrovskih težav (premalo vodnikov) ni uspelo realizirati. Seveda, bomo pripravili tudi obe največji akciji: zimovanje in taborjenje.
Ker naše delo temelji na taborniških sestankih, pa se bo veliko zanimivih stvari dogajalo prav tam.
Seveda, pa nas še vedno tare polno problemov. Imamo premalo šolanih vodnikov in načelnikov, saj so tečaji kar precej dragi, v rodu pa ni veliko denarja, da bi vse zainteresirane takoj poslali na vodniško usposabljanje. Drugi veliki problem, ki se vleče že več kot dve leti, pa je prostor. Tudi tega namreč še nimamo, ker povsod, koder se zanj zanimamo, pravijo, da je namenjen nečemu drugemu. Nekateri
prostori, za katere smo se taborniki zanimali že pred letom in pol, so še vedno prazni in v njih ne poteka nobena dejavnost. Mi pa smo, na žalost, še vedno na "cesti".
Čisto za konec pa naj vam samo tako na hitro povem, da je med letošnjimi počitnicami taborilo skoraj 70 tabornikov na dveh tabornih prostorih. Kaj pa se je tam dogajalo, boste lahko prebrali v naslednji številki Logaških novic.
Pa še to!Če se nam kdo (tudi starši) želi pridružiti, naj poišče najbližjega tabornika, ki ga pozna, in ga vpraša, kdaj imamo srečanja in kaj na njih počnemo. Če vas bo navdušil, pa se nam pridružite.
Načelnica Marinka ISTENIČ
Učenci obeh petih in šestega razreda smo šli na ekskurzijo po Primorski. Med potjo smo prepevali, se zabavali, nekateri smo tudi opazovali naravo, ki je bežala mimo nas. Okrog devetih smo se pripeljali v Piran. Napotili smo se na ogled akvarija. Videli smo zelo zanimive morske živali. Najbolj všeč nam je bil ugor, ki je segal čez cel akvarij. Meril naj bi dva metra. Videli smo tudi našega največjega raka - raroga. Vse živali in rastline so osvetljene z umetno svetlobo. Zbiralec "prebivalcev" akvarija je Zvonimir Kralj. Navdušeni nad zanimivimi ribami, smo se odpravili na Tartinijev trg. Tam nam je vodič pokazal njegovo rojstno hišo in povedal, kako je Tartini napisal skladbo Vražji Trilček, ki jo je sestavljal kar trideset let.
Napotili smo se še v muzej Sergeja Mašera. Videli smo modele ladij, naše bojevnike in poročnika bojne ladje. Ogledali smo si tudi film o solinah nekoč. Nato smo se zapeljali še v Portorož v sečoveljske soline. Tam so
nam razložili celotni potek pridobivanja soli. Občudovali smo solinarsko hišo. Zelo zanimivo se nam je zdelo, kako so si s posebnimi barometri pomagali uganjevati, kakšno bo vreme. V sečoveljskih solinah je en del opuščen. Tam so opazili 250 vrst ptic, ki se ustavljajo na poti v tople kraje. Tam tudi gnezdijo, zato so ta prostor zavarovali.
Zatem smo se zapeljali še v luko Koper, ki je naše okno v svet. Ob zanimivi razlagi smo si ogledali tudi našo vojaško ladjo. Presenečeni nad ladjami velikankami, smo lahko opazovali tudi nove avtomobile, ki so jih pretovarjala ogromna dvigala.
Naša zadnja postaja je bila na Socerbu. Grad ki stoji nad Tržaškim zalivom, je v razvalinah. Nedaleč stran stoji Sveta jama, kjer je bival tržaški mučenik sveti Socerb. V prvem delu je svetišče, ki ga obiskujejo številni romarji.
V Rovte smo se vrnili zelo dobre volje, polni novih doživetij.
Ajda Žižek, 5.r. OŠ Rovte
Sola v naravi
Slovo je bilo težko, saj se nisem mogla posloviti od svojih živali. Kako brez mamice in očija? Avtobus nas je odpeljal v Savudrijo. Namestili smo se v sobe. Tako se je pričel prvi dan. Tretji dan me je razveselila pošta. Pisali so mi domači. Tako so mi dnevi hitro minili. Prijeten občutek na domače mi je še bolj polepšal dneve v Savudriji. Veliko smo plavali in se potapljali z masko. Komaj sem čakala kosilo ali večerjo. Po vsem tem naporu mi je še polenta teknila. Počitki so bili polni družabnih iger. Večer smo si polepšali s plesom. Zelo rada plešem. Še lepše pa mi je bilo v obleki, katero sem imela s seboj za na ples.
Domov sem se vrnila s krhkim občutkom v srcu. Spoznala sem, da prijatelju ne moreš vsega zaupati.
Pred mano je novo šolsko leto in tudi spoznavanje novega prijateljstva.
Nina Marine, 5.a
Šola v naravi mi je bila zelo všeč. Od vsega so mi bili najbolj všeč večerni žuri. Plesi, modne revije, tombola, karaoke, pohodi, pa tudi Vili Resnik je vzbudil nemir. Navdušena sem bila nad hrano, ki je bila zelo dobra. Mislila sem, da tu ne kuhajo tako dobro. Med dobrimi stvarmi je bilo tudi to, da smo bili v vodi dopoldne in popoldne. Všeč mi je bilo, ko smo gledali morsko dno. Videli smo ribe, rake, razne rastline in še marsikaj. Zadnji dan, ko smo šli plavat, sem bila v vodi zelo dolgo, saj sem se zavedala, da letos zadnjič plavam v slani vodi in da zadnjič v tem letu vidim morje. Tudi zadnji večer -večer potegavščin je bil zanimiv. Tistega večera sem se zelo nasmejala. Skratka, mislim, da bom te dni ohranila v lepem spominu, saj smo se res samo zabavali in se imeli lepo.
Polona Brenčič, 5.a
LOGAŠKE NOVICE
Informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Ureja uredniški odbor: inž. Albin Čuk (gospodarstvo), Marija Gale (negospodarstvo, kultura, turizem), Lidija Oštir (mladi, šole), Marko Škrlj (intervju, reportaža), ing. Anton Antičevič (šport), dipl.prav. Zdravko Klemen (Uradne objave, Občinski svet); Tone Mali (tehnični urednik), Marcel Štefančič (lektor), Janez Gostiša (odgovorni urednik). Tisk in oblikovanje: "mali" Logatec. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.