V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev aesežno
nudi v Sloveniji samo
„GLAS NARODA"
St. 174 Izhaja vsak dan
Mesečna naroCnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
I-
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po cenikn. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje
Kaj mora plačati zaščiteni kmet dne 15. nov. 1935? Velik uspeh mariborskih malih harmonikarjev v Avstriji
Zborovanje Korošcev v Celju Revija našega sadjarstva Pismo s sokolske poti po češkoslovaški
V Ljubljani v torek, dne 22. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.
Položai v Afriki
Težave na vzhodni, u$pehi na južni fronti
Mekai italijanskih letal še poškodovanih Savali na iugu v italijanskih rokah
Pokrajina
Ađđis-Abeba, 21. oktobra. AA. Na južni fronti so Italijani po še nepotrjenih vesteh zavzeli pet večjih vodnjakov okrog Gerlo-gubija. Abesinska radijska postaja v Gerlo-gubiju pa deluje še nadalje. Večjih borb na fronti ni bilo.
Abesinci še vedno koncentrirajo svojo vojsko v deželi Tigri. V Addis-Abebi vedno bolj prevladuje prepričanje, da Italijani spričo nevzdržnega podnebja, kužnih bolezni, pomanjkanje vode in obupnega odpora abesinskih plemen, ne bodo več mnogo prodrli v ozemlje te dežele.
Danes se je odpeljalo na severno fronto 9.000 vojakov abesinske cesarske garde.
Po italijanskih vesteh se je doslej udalo Italijanom okrog 100 koptskih župnikov. Na. italijansko stran je prešel tudi Haile Marjam, neki okrajni poglavar, katerega oče se še vedno bori na strani rasa Sejuma.
IfaSijanski demanti
Agencija Stefani poroča? Glasovi iz Ad-dis-Abebe, da bi bilo 45.000 Abesincev vdrlo v italijansko Somalijo, so popolnoma izmišljeni. Prav tako so brez podlage vesti istega vira- da bi bilo mnogo Eritrejcev dezertiralo.
Po poročilu iste agencije je neko letalo tipa »Caproni« sijajno izvršilo izvid nad vso pokrajino Tigrejo in nadaljevalo polet proti Tanskemu jezeru. Moralo se je pa vrniti v Asmaro, ker je sovražna krogla laže ranila italijanskega opazovalca.
Težave eta vzhodni fronti
Po poročilih agencije Ha vas se je pričelo na vzhodni italijanski fronti novo prodiranje v danakilsko puščavo. Italijanska vojska napreduje v dveh kolonah. Prva kolona pa se je preveč oddaljila od druge, tako da je izgubila ves kontakt z zaledjem. Nastale so hude težave zaradi pomanjkanja vode in pa zaradi vročine, tako da so jo morali oskrbovati z vodo s pomočjo letal.
Pod znožjem gorovja Musa Ali gradijo velike kolone delavcev novo cesto. Večina od njih pa je zbolela na očeh. Zdravniki so Ugotovili, da so jim vdrli v oči delci, kaktusov, ki so jih morali posekati pri trasiranju nove ceste. V mnogih primerih se je pojavilo zastrupljenje krvi.
Na severu
Posebni Havasov dopisnik poroča iz Asmare: Z bojišča v Tigreji javljajo: Armadni zbor generala Santinija je zavzel stratcgične postojanke pred Adigratom. Armadni zbor domačinskih čet generala Rolla izgrajuje svoje postojanke pred Entikom. Armadni zbor generala Mara-viglic si utrjuje postojanke pred Aksumom.
Letalstvo neumorno vrši izvidniške polete in stalno leta nad abesinskim ozadjem in nad fronto od Asabe do Sedka y razdalji 1300 km.
Po najnovejših podatkih, dobljenih z letali, se abesinske čete zbirajo okoli Makale. Težko je dognati pravo moč abesinskih čet, zbranih v teh krajih. Računajo, da jih ho okoli 100 tisoč mož.
Operacije na somalijski fronti
Po informacijah poročevalca DNB so se na somalijski fronti kljub hudemu deževju spet pričele vojne operacije. Italijani so kljub hudemu odporu Abesincev prekoračili reko Uebi Šebeli in zavzeli neke postojanke na drugem bregu. Italijanski vojski je v veliki meri pomagalo letalstvo. Splošno zatrjujejo, da je bila to po zavzetju Gerlo-gubija najuspešnejša operacija na somalijski fronti.
Ha vas poroča: Po že javljenih poročilih so Italijani na somalijskem bojišču zavzeli
rajo v smeri Gorahaja, kjer pripravljajo Abesinci, kakor kaže, močnejši odpor. Tod zbira svoje čete ras Nasibu. čete mu prihajajo iz Hararja. Močne okrepitve prihajajo tudi z jugozapada. Te čete pošilja ras Destu, poglavar plemena Boroanov. Italijanski letalci so bombardirali in zažgali Burdodi in Dagerej, ki sta važni strateški točki na reki Uebi Šebeli.
Komunike $t. 24
Rim, 21. oktobra. Agencija Stetani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo tale štiriindvajseti komunike:
General Graziani javlja, da je 18. oktobra 10 italijanskih letal bombardiralo abesinsko garnizijo v Dagereji ob reki Bisebeli. Nekatera letala so poškodovale sovražne krogle.
Neki oddelek je pod poveljstvom majorja Pave izvršil napad in kljub ogorčeni obrambi Abesincev zavzel postojanke za abesinsko fronto pri Dageriji. Abesinci so morali svoje postojanke zapustiti in pustiti tudi dva topa, dve strojnici, dva tovorna avtomobila in več sto pušk ter mnogo municije. Na abesinski strani je padlo 50 vojakov, na naši pa 14, 40 jih je pa ranjenih. Na tem odseku soinalske fronte se bore na italijanski strani tudi oddelki sultana Ololdina, ki je prešel na našo stran. Prosil je, da bi se smel boriti skupaj z nami, da dokaže svojo lojalnosti. Po zmagi je zdaj vsa pokrajina Savali v naših rokah.
Na eritrejski fronti ni bilo znatnejših dogodkov, le naša letala so vršila redne strategične izvidne polete.
Vera in vojna
Pariz, 21. oktobra. Posebni Havasov dopisnik poroča iz Addis-Abehe: Ker igra vera veliko vlogo v Abesiniji, se zdi, da hočejo Italijani
to izrabiti. To se posebno opaža pri njihovem nastopu v zasedenih krajih. V teh krajih so Italijani pokazali mnogo obzirov do verskih ustanov. Tako n. pr. že od vsega začetka niso obstreljevali iz letal Aksuma, mesta z mnogimi cerkvami in samostani. S tem so si hoteli zagotoviti čim boljši sprejem pri duhovništvu. Trdijo celo, da so Italijani že zdaj dali na razpolago velike zneske za dograditev sinodne cerkve v Aksumu. Razen tega so sporočili du-
hovščini vseh veroizpovedi, da bo italijanska vojaška uprava na svoje stroške dala popraviti vse molilnice, ki bi trpele škodo pri vojaških operacijah, zlasti v pokrajini Tigreji. Italijani žele tako pridobiti duhovščino Tigreje. V prestolnici duhovniki v vseh cerkvah pridigajo odpor do poslednje kaplje krvi. Duhovniki poudarjajo, da so si Abesinci mogli ohraniti svojo neodvisnost po zaslugi slavnih zmag svoje vojske pred 39 leti. Če se Abesincem ne bi bilo posrečilo ohraniti politične neodvisnosti, ne bi bili ohranili niti vere. Verniki navdušeno poslušajo te pridige. Opaža se, da je razpoloženje ugodno tudi pri muslimanih, ki predstavljajo v Abesiniji versko manjšino. Tudi oni prirejajo molitve za domovino. Njihovi višji duhovniki povsod pozivajo podrejeno duhovščino, naj prireja molitve in opominjajo vernike, naj se poste in vsak dan molijo za zmago abesinskega orožja.
Nova predaja?
Asmara, 21. oktobra. AA. Poglavar pokrajine Egen Degmuni Fita Orari se je predal.
Za raadalieira^le pogalafii
Pred važnimi razpravami v Londonu in Parizu
. Pariz, 21. oktobra, r. Neki francoski politiki smatrajo, da je bilo napačno, da se je francoska nota, s katero je bilo odgovorjeno na angleške zahteve razširila kar na devet strani, mesto da bi bila sestavljena v čisto kratkem, a jasnem slogu. Pravni strokovnjaki v Angliji so prepričani, da pomeni ta nota obljubo, da ho Francija podpirala Veliko Britanijo in druge članice DN v primeru vojne na Sredozemskem morju. Angleški politični krogi pričakujejo, da bo sedaj angleška vlada pri podrobnih pogajanjih pristala na nove obveznosti v svrho francoske varnosti. V ostalem naglašajo, da je angleška vlada zadovoljna s francoskim odgovorom, pa bo zato vodila še nadalje iniciativno vlogo pri utrjevanju miru. Potrebna bi bila takoj nadaljnja pogajanja, predvsem pa objava francoskega odgovora, ki bi evropsko javnost zelo, zelo pomiril.
Seja britanskega parEamenfa
London, 21. oktobra, n. Glede na jutrišnjo sejo britanskega parlamenta, kjer bodo razpravljali o položaju, nastalem zaradi itali jansko-abesinske vojne, je predsednik vlade Baldwin
konferiral s prvim lordom admiralitete Bolta-nom Avres-Monseliom.
Seja francoske vlade
Pariz, 21. oktobra, r. Danes se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. _0 seji še ni podrobnosti.
Senatni odbor za zunanje zadeve, ki bi se moral sestati 25. t. m., ho imel na Lavalovo zahtevo svojo sejo 29. t. ni. Na tej seji ho Laval pojasnil francosko stališče v sedanjem mednarodnem položaju.
Lavalovi predlogi
London, 21. oktobra, n. O posredovalnem predlogu Lavala poročajo, da ima šest glavnih točk. Najvažnejša je odstop pokrajine Tigre Italiji, Velika Britanija pa naj odstopi Abesiniji izhodišče na morje s pristaniščem Zeilo. Y uradnih krogih še nimajo potrdila o tej ponudbi. Mislijo pa, da so ti podatki v glavnem točni. Poučeni krogi so mnenja, da so ti predlogi še daleč od minimalnih Mussolinijevih zahtev.
Soet sunek na levo?
senatskih	^ Fraisdll
Laval je uspel
Pariz, 21. oktobra, r. V Franciji so se včeraj vršile volitve ene tretjine senata. Rezultati so naslednji: Kandidati nezavisnih skupin so dobili dva mandata, konservativci enega, republikanci 26, desničarski republikanci 27, radikalni republikanci in nezavisni radikali 5, radikali in radikalni socialisti 38, republikanski in nezavisni socialisti 2, francoski socialisti 2, socialisti 2 in komunisti 2, skupno torej 107 mandatov.
Rezultati včerajšnjih senatskih volitev niso skoraj v ničemer spremenili razmerja, ki se je ustanovilo med poedinimi strankami m skupinami že pri volitvah prvih dveh tretjin francoskih senatorjev. Bivši minister Clementel ni bil izvoljen.
Včerajšnje volitve senata so prinesle za posamezne politične skupine naslednje izgube in pridobitve: Skrajna desnica je dobila enega, zgubila dva mandata, demokratska zveza je dobila 16, zgubila 4, katoliški demokrati 5 (3), republikanski levičarji 18 (2), nezavisni radikali so dobili 7 mandatov kakor prej, radikalni socialisti 39 (4), republkanski socialisti so dobili enega kakor prej, nezavisna levica 4 (1), neosocia-listi 4 (1), socialistična zveza SFIO 10 (4), nezavisni komunisti 1 (0), komunisti 1 (1).
Listi danes obširno komentirajo včerajšnje senatske volitve. Splošno zatrjujejo, da so se volilci izrazili za ohranitev sedanje notranje politike. Edino socialistična glasila naglašajo, da polagoma zmagujejo marksistične ideje. Po sodbi zmernih listov
cu ni pokazal v toliki meri, kakor bi bilo pričakovati glede na rezultate majskih občinskih volitev. Mnogo listov govori o osebnem uspehu Lavala, ki je v svojem okraju takoj pri prvem glasovanju dobil veliko večino, ki se je po drugem in tretjem skru-
tiitiju le še bolj utrdila; s svojimi političnimi uspehi v zadnjem času pa je uplival tudi na volitve v ostalih volilnih okrajih.
»Matin« poudarja, da se je mesto Pariz izrazilo za ohranitev demokracije in sedanjega ustavnega sistema.
»Petii Journal« ugotavlja, da se je ohranil status quo v francoski notranji politiki. Posebej je simptomatično, da volilci pri včerajšnjih volitvah niso dali izraza svojemu nerazpoložen ja zaradi materijalnih težav, ki so nastale po poslednjem znižanju plač. že ta okolščina dokazuje, da uživa Laval splošno zaupanje.
«r	~ Y—iuaiusisi/iciie meje. ro soam zmernin oslov
Skilavo, južno Gerlogubija. Italijani prodi- I pa se pokret volilcev v marksističnem prav-
ÜOTa albanska vi&da
Tirana, 21. oktobra. Albanska agencija poroča: Nova albanska vlada je sestavljena ta-kole:	v
Ministrski predsednik in začasni pravosodni minister Mehmed Fraseri,
zunanji minister Fuad Aslani, dosedanji albanski poslanik v Londonu, notranji minister Ethim Toto, dosedanji Prefekt v Skadru,
minister prosvete dr. Mus Bahati, narodni poslanec,
finančni minister Rok Gera, dosedanji generalni tajnik tega ministrstva,
minister za gospodarstvo Dimitrije Berati, dosedanji minister za gospodarstvo,
minister za gradnje inž. Dok Narači, generalni ravnatelj pošte in brzojava.
fC®^cfiffs o svojem programu
Atene, 21. oktobra. AA. Včeraj je bilo na
je spremenilo v enodušno manifestacijo cele prestolnice za monarhijo in kralja Jurija. Na stadionu je bilo gotovo okrog 60.000 ljudi. Mnogo ljudi je moralo ostati zunaj in so se zbrali v parku poleg stadiona, kjer so bili postavljeni zvočniki. Zborovanja so se udeležile korporativno razne velike organizacije, korporacije in društva, ki so prišla s svojimi zastavami. Masa je neprestano manifestirala in prepevala kraljevsko himno. V areni stadiona se je razvrstila vojska, nad stadionom pa so krožile cele eskadrile vojnih letal.
Ob 17. se je pripeljal na stadion predsednik vlade in začasni regent general Kondilis v spremstvu celokupne vlade.
V svojem govoru je Kondilis najprej pozdravil vojsko, ki ji vlada brezmejno zaupa, a ji zato tudi posveča največ skrbi. Namen tega velikega zborovanja, je dejal Kondilis, je, da se -narodu pojasnijo prave namere sedanje vlade. Govornik je poudaril, da si ogromna večina naroda želi restavracijo monarhije. Obrazložil je že znani program svoje vlade, ki se nanaša na reorganizacijo vojske, reorganizacijo davčnega sistema, na izvajanje socialne politike, ki bo omogočila pravo in pravično sodelovanje med kapitalom in delom, reorganizacijo pravosodja, prosvete, javnih del, higiene in zagotovitve eksistence vsem grškim emigrantom. Ta program bo predložen kralju in parlamentu v odobritev, če bo vladar izrazil svoje zaupanje vladi. Govor generala Kondilisa je bil sprejet z viharnimi ovacijami in aplavzi.
Nato je predsednik federacije bivših rojalističnih bojevnikov prečital adreso v ime-
nu naroda zbranega na stadionu, s katerim se Kondilis proklamira mimo in nad političnimi strankami za šefa zmagoslavne borbe za domovino in kralja.
Pred ukinitvijo obsednega stanja v Bolgariji?
Sofija, 21. oktobra. AA. Današnja »Poslednja pošta« poroča po informacijah z merodajnega mesta, da bo mogoče izid preiskave zaradi priprave zarote, za katero je obtožen Damjan Velčev s svojimi tovariši že čez nekaj dni objaviti. Državni tožilec bo zdaj vložil svojo obtožnico. Vojaška sodišča bodo razpravljala o tej stvari že v začetku novembra. Glede ukinitve obsednega stanja, ki je še vedno v veljavi po vsej Bolgarski, je minister vojske general Canev izjavil:
Glede ukinitve obsednega stanja še nismo razpravljali. Obsedno stanje je, kakor smo že prej objavili, začasno. Upam, da bom mogel po končani preiskavi o zaroti govoriti s svojimi tovariši v ministrskem svetu o ukinitvi obsednega stanja.
Strašen orkan na Severnem morju
Hamburg, 21. oktobra. AA. Na severnem morju je včeraj divjal strašen orkan. Okrog 50 ladij se je z odprtega morja zateklo v zavetje hamburških valolomov. Neka francoska ladja je nasedla na plitvino v bližini otoka Amrum, ki pripada severnemu Frisijškemu otočju. Tudi promet med Dansko in Anglijo je bil za nekai časa prekinjen.
Politični utrinki
Komentarji nedeljskih volitev predsedstva Narodne skupiiine
Ponedeljski »Slovenec« komentira izid glasovanja v Narodni skupščini in pravi med drugim tudi tole: Sedanja kr. vlada ni vzeta iz parlamenta, niti ni parlamentarna, temveč je prišla na vodstvo državne uprave čisto radi zaupanja visokega kr. namestništva ter bo tudi ostala na tem položaju vse dotlej, dokler bo uživala to zaupanje. Zato za kr. vlado današnji izid glasovanja v skupščini ne predstavlja nikakšnega presenečenja, ker je politika kr. vlade politika demokracije in povratka države v normalno stanje, kar pa je seveda v nasprotju s politiko večine Narodne skupščine, ki ima sedaj svojo zaslombo edino še v tej instituciji. Kr. vlada se ni hotela vmešavati v volitve skupščinskega predstavništva in sam predsednik vlade je na zadnji seji poslanskega kluba dejal: »K ozirom na ustavne določbe, se kr. vlada ne more 'vmešavati v čisto parlamentarne odnose, kakor bi bil to slučaj, če bi imela pred seboj čisto parlamentarno vlado.*, »Slovenec« pravi, da je iz citiranega govora razvidno, da je delo kr. vlade odrejeno že z ustavnimi določbami in ne morda s kakšnim preglasovanjem v Narodni skupščini, če bo kr. vlada še nadalje skušala sodelovati s parlamentom, ali pa bo iskala kakšnega drugega izhoda — eno od teh bi bilo konzultiranje naroda — je to seveda vse v rokah visokega kr. namestništva.
»Politika« komentira izid volitev med drugim tudi takole: »Poslanci, ki so včeraj glasovali za listo g. Mirka Komnenoviča izjavljajo, da je zahteval njihov klub, da se postavi kandidatura ministra Komnenoviča proti kandidaturi g. Čiriča. Ti poslanci smatrajo, da rezultat glasovanja ne more imeti nika-kega vpliva na položaj vlade, ker, po njihovih izjavah, vlada ni odvisna od skupščine in niti ne obstoji po ustavi politična odgovornost vlade pred parlamentom. Z eno besedo, poslanci vladnega kluba tolmačijo izjavo gosp. dr. Stojadinoviča tako, da po ustavi ne obstoji parlamentarni režim in da je vlada brez vpliva na razpoloženje skupščine.
- * —	.v.	«	"	»
IV 'f. _ - _____________________________ — .
n
Sestanek SOK koalicije
Razgovori, ki so se vodili te dni med predstavniki izvenparlametarne opozicije, in tudi napori dr. Laze Markoviča, člana glavnega odbora JRZ, da pride v kontakt z dr. Mačkom, poleg tega pa tudi aktualna politična vprašanja, ki so v zvezi z delom vlade in sestankom Narodne skupščine, ter skorajšnja predložitev političnih zakonov •— vsa ta vprašanja so v središču interesa politične javnosti in je zato nujna potreba, da se o teh vprašanjih razpravlja. Iz vseh teh razlogov se bodo, kakor poročajo zagrebške »Novosti« 27. t. m. po daljši dobi časa zopet sestali v Zagrebu zastopniki bivše SDS s predstavniki celotne SD koalicije. O programskih vprašanjih na teh sestankih ne bodo razpravljali, ker je po mnenju »Novosti«, program SDK koalicije jasen in poznan. Pač pa bo ta sestanek imel namen, da se postavijo enotne direktive za organiziranje pristašev med narodom, ker je znano, da se pristaši dr. Mačka organizirajo popolnoma ločeno.
Knez-namestnik Pavle v Londonu
London, 21. oktobra. A A. Snoči ob 18.55 so prispeli iz Pariza Nj. kraljevsko Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga in njuno spremstvo. Od Pariza do Londona jih je spremljal dvorni minister Milan Antič do Dovra se jim je pripeljal naproti opravnik poslov londonskega poslaništva Pavle Karovič in novo imenovani poslanik Grujič. Na londonski postaji jih je pričakoval kentski vojvoda. Prisotni so bili tudi tajniki poslaništva dr. Radovanovič, Babič-Djal-ski in Popovič ter več uglednih elanov jugoslovanske kolonije v Londonu. Gospa Babič-Djal-ska je izročila njenemu Vis. kneginji Olgi šopek cvetja. Knežji gostje so se nastanili v hotelu Claridge. Knez Pavle in kneginja Olga sta bila odlično razpoložena in sta očividno dobro potovala Iz Pariza v London.
Pogreb gen. Milana Vasica
Beograd, 21. okt. b. Danes popoldne ob 14.30 je bil pogreb umrlega divizijskega generala in bivšega vojnega ministra Miloša Vasiča. Ve-ličasni pogreb se je začel pomikati izpred oficirskega doma, kjer je bilo pokojnikovo truplo položeno na mrtvaški oder in so ee ga udeležili minister vojske in mornarice, arin. general Pera Živkovič, komandant mesta Beograda arm. general Tomič, člani vrhovnega vojnega sveta arm. generali Belič, Lazič in Milovanovič, načelnik generalnega štaba arm. general Marič, veliko število drugih generalov in višjih oficirjev, zastopniki civilnih oblasti in odredi pešadije, konjenice in artiljerije.
Polovična vožnja za obisk radijske razstave v Beogradu
' Beograd. 21. oktobra. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena na državnih železnicah tja in nazaj vsem obiskovalcem radijske razstave v Beogradu, ki bo od 27. oktobra do 5. novembra. Obiskovalci kupijo s potrjeno legitimacijo radijske razstave pri odhodu cel vozni listek na podlagi železniške legitimacije, na kar jim bo vozni listek veljal s potrjeno legitimacijo radijske razstave za nazaj. Ta olajšava velja od 25. oktobra do 7. novem-brfc
Po voliM predsednika skup&line
Ustanavlia se nov klub JRZ
Celotna organizacija JRZ v rokah novega iR^dr A^ncfre? Ve5I° pre¥Zema organiziranje
Beograd, 21. oktobra, b. Kakor smo že včeraj poročali, je tajnik nove stranke JRZ sklical za danes klubsko konferenco poslancev, ki pripadajo JRZ. Konferenca je bila ob 10. uri dopoldne in udeležilo se je je kakih 100 narodnih poslancev. Seji so prisostvovali tudi predsednik vlade g. dr. Stojadinović in ministri dr. Korošec, dr. Krek, dr. Behmen, dr. Spako, dr. Mišku-lin, Komnenović, Kaludžerčič, Dušan Le-tica in Dobrivoj Stošević. Glavni govornik je bil Dragiša Cvetkovič, ki je v svojem govoru poudaril z ozirom na nastalo situacijo potrebo osnovanja novega jugoslov. kluba JRZ. Govorili so še poslanci Mihajlo Krstič, Acim Popovič, Branko Todorovič, dr. Nikolič, Žika Dimitrijevič. Ti poslanci so izrazili zahtevo, da se prenese celotno organiziranje nove stranke na ta poslanski klub. Ob koncu so sprejeli resolucijo: Narodni poslanci, člani JRZ so na svojem sestanku sklenili: 1. da se takoj pristopi k organizaciji JRZ, 2. da naj se zaupa delo klubskemu odboru, v katerem se nahajajo Dragiša Cvetkovič, Ugrina Jo-ksimovič, dr. Miletič, Nurija Pozderac,, Mileje Sokič, Zuber, Suboitč, Pera Ivaniševič, Vojko Cvrkič, Ante Videc, Jevrem Tomič, Nocia Popovič, dr. Andrej Veble, Žarko Tomaševič, Dragomir Stojadinovič, Nikitovič, Ljuba Pančič, Mirkovič, Dušan Popovič in Miloje Rajakovič, da oni organizirajo akcijo in da izvedejo vso organizacijo poslanskega kluba.
Beograd, 21. oktobra, b. Po seji poslancev kluba JRZ je imel klubski odbor svojo sejo, na kateri je izvršil svoje konstitu-, iranje. Odbor se je organiziral takole: predsednik Dragiša Cvetkovič, podpredsedniki Ugrina Joksimovič, dr. Vekoslav Miletič in Nurija Pozderac. Sekretarji: Miloje Sokič, žarko Tomaševič, Dragomir Stojadinovič, Časlav Nikitovič, Ljubomir Pantič, blagajnik Dimitrije Markovič.
Poslanci so se zadržali v prestorci
Beograd, 21. okt. b. Kljub temu, da bo prihodnja seja parlamenta sklicana pismeno, se narodni poslanci še niso odpeljali danes iz pre-etolice. V poslopju Narodne skupščine je bilo danes ves dan izredno živahno. V vseh klubskih prostorih se je mnogo razpravljalo o včerajšnji izvolitvi predsednika zbornice Štefana Čiriča in o izjavi, ki je bila izdana od strani poslancev vladnega kluba. Mnogi poslanci so v teku današnjega dneva obiskali predsednika skupščine Čiriča in ostale člane skupščinskega predsedstva. Tekom popoldneva se je zelo opazil obisk, ki ga je skupščinski predsednik Čirič napravil zopet izvoljenemu predsedniku senata dr. Tomašiču.
Senatorji kluba JNS so konferirali
Beograd, 21. okt. b. Danes popoldne so se sestali tudi senatorji, ki pripadajo klubu JNS.
Konferenci je predsedoval klubski predsednik Kosta Timotijevič. Na konferenci je govorilo več senatorjev o novo nastali politični situaciji. Na koncu se je sklenilo, da se najdalje do 4. novembra skliče druga seja, na kateri se bo nadaljevala diskusija, ki je bila danes na dnevnem redu.
Konferenca slovenskih poslancev
Beograd, 21. okt. b. Slovenski poslanci, ki so pred nedavnim časom izstopili pod vodstvom dr. Ivana Lovrenčiča iz takratnega kluba skupščinske večine, razen poslanca Karla Gajška, so imeli v teku današnjega dne sestanek z nekaterimi vidnejšimi poslanci iz Vojvodine in Vardarske banovine ter razpravljali o bodočem skupščinskem delu. Tudi drugi poslanci Jevti-čevega Jugoslovanskega kluba in kluba neodvisnih poslancev, ki jim predseduje prota Milan Božič, so imeli danes dopoldne in popoldne konferenco, na kateri so obravnavali vprašanje nadaljnjega skupnega nastopa v vseh onih vprašanjih, ki se tičejo nadaljnjega dela v parlamentu.
Zadeva nar. poslanca Karla Gajška
Beograd, 21. okt. b. Predsedstvu kluba skupščinske'večine je odposlalo 10 slovenskih poslancev, ki so pred nedavnim časom izstopili iz kluba skupščinske večine, sledeče pismo:
K pismu, bi ga je predsedstvu kluba poslal 17. t. m. poslanec Karel Gajšek, si dovoljujemo pripomniti sledeče: 1. Ni res, da je narodni poslanec dr. Ivan Lovrenčič predsedstvu kluba javil. da je g. Karel Gajšek iz kluba izstopil. Res je pa, da smo to storili mi podpisani. — 2. Ni res, da se je ta izjava izvršila »bez dozvole i znanja nar. poslanika g. Gajšeka«. Res pa je, da se je nar. poslanec g. Gajšek že na konferenci 14. t. m. v Ljubljani solidarno s svojimi tovariši izjavil načelno za izstop, b) Do konference 21. 9. ni obvestil o kaki spremembi svojega stališča, temveč se je g. ministru v pok. Ivanu Puclju neposredno pred konferenco izrazil, da se strinja s konferenco in z nastopom večine, c) Da na pismeno obvestilo z dne 27. 9. L L, ko je bil izrecno opozorjen, da smo tudi njega navedli med izstopajočimi, ni ugovarjal, nasprotno je ponovno izjavil, da odobrava izstop poslancev, in da je dne 9. t. m.
v Beogradu izrecno potrdil nar. poslancu dr.
Lovrenčiču prejem tega pisma in priloženega komunikeja, ne da bi sploh kaj omenil, da se ne strinja z izjavo ali s sklepi konference. 3. Nar. poslanec dr. Franc Klar je izjavil ob izstopu z lastnoročnim podpisom. Spričo teh dej-stev^ da je postopanje g. dr. Lovrenčiča, izvršujoče naš soglasni sklep, popolnoma korektno, nasprotno pa postopanje nar. poslanca Karla Gajška nelojalno ter vsebuje pismo na vaš klub neresnične trditve. Blagovolite, gospod predsednik, upoštevati to naše pojasnilo in sprejeti tudi ob tej priliki izraz našega odličnega spoštovanja. — Beograd, 19. 10. 1935. — Narodni poslanci: Mravlje Milan, Koman Albin, Gornjak Vinko, Hočevar Stane, Lenarčič Stane, Lovrenčič dr. Ivan, Jančič dr. Ivan. Janžekovič Ivan, Pleskovič Rudolf, Režek dr. Josip.
Kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič na obisku pri kraljevskem namestniku Stankoviču
Beograd, 21. okt. b. Davi ob pol 10. uri je prispel s subotiškim brzovlakom v Novi Sad kraljevski namestnik g. dr. Ivo Perovič v spremstvu šefa kabineta Panteliča, da obišče kraljevega namestnika Radenka Stankoviča, ki se nahaja v Novem Sadu na zdravljenju v jodovih kopelih. Kraljevske-
ga namestnika dr. Peroviča je pričakal ban Dunavske banovine g. Paunovič in sekretar namestnika dr. Stankoviča g. Milodar Spasojevič. Iz železniške postaje sta se odpeljala kraljevska namestnika Slan kovic in Perovič v hotel Park.
Cincar-Marković naš poslanik v Berlinu
Beograd, 21. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva, na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra je imenovan
za kraljevskega poslanika v Berlinu Aleksandar Cincar-Marković, dosedanji kraljevi poslanik v Sofiji.
Umrl je Henderson,
predsednik razorožitvene konference
London, 21. oktobra, n. Bivši angleški zunanji minister in predsednik konference za razorožitev Arthur Henderson je umrl. Doživel je 72 let. Zastavil je vse svoje sile za veliki raz-orožitveni pokret in vodil konferenco* z neomajnim optimizmom. S premišljeno taktiko je krčil mednarodnemu pacifističnemu pokretu pot, na kateri ga je dohitela smrt.
Sožalnica našega predsednika vlade
Beograd, 21. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je poslal ob smrti Arthura Hender-sona, predsednika razorožitvene konference tole brzojavko:
G. Avenolu, generalnemu tajniku DN. Globoko presunjen zaradi vesti o smrti spoštovanega g. Arihnra Hendersona, predsednika razorožitvene konference, čast mi je izraziti vam v imenu j vlade kraljevine Jugoslavije iskreno sožalje in |
globoko občudovanje njegovega velikega po-žrtvovanja pri delu za mir. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič.
Poslanec Koman za nove meščane
Beograd, 21. okt. b. V teku včerajšnjega dneva je obiskal narodni poslanec Albin Koman v imenu Zveze kmetov finančnega ministra Dušana Letico in interveniral v tem smislu, da bi se oprostili zgra-darine tisti kmetje, ki so ob nedavni spojitvi okoliških občin z mestom, pripadli mestni občini. Finančni minister je obljubil, da bo izdal davčnim upravam navodilo, da se kmetom, ki so pripadli k mest-občini, drugače odmerijo davki na zgra-darino, kakor pa ostalim mestnim hišnim posestnikom.
Abesinija in sankcije
Pariz. 21. oktobra. Havas poroča iz Addis-Abebe: Abesinska vlada je izdala komunike, v katerem poudarja svoje stališče do izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji in pravi, da takšni ukrepi ne bodo Italiji onemogočili nadaljevanja sovražnosti.
Uvažanje tujih listov v Italijo
Rim, 21. oktobra. AA. Propagandno ministrstvo odločno demantira vesti, po katerih bi bito prepovedano uvažanje tujih listov v Italijo. Ministrstvo pravi, da o tem ni bila izdana nikaka načelna odredba.
Lepa publikaciia naše akad. mladine
»Kongres jugoslovanske akademske nacionalne omladine«
Pod tem naslovom je izšla te dni spominska publikacija centralnega akcijskega odbora za organiziranje Kongresa jugoslo-venske akademske nacionalne omladine in Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij. Kongres je, kakor znano, bil v Ljubljani 11., 12. in 13. maja t. 1.
Kdo se ne spominja onih lepih dni, ki so potekali v znamenju mlade Jugoslavije! Ljubljano, zapadno kulturno središče naše domovine,, si je izbrala jugoslovanska akademska nacionalna omladina za kraj, kjer naj manifestira svojo misel in položi temelj enotnemu delu. Tri tisoč omladineev, prav tistih, ki so lani v decembru molili na Oplencu in položili prisego na legendarnem prostoru pred Kneževim spomenikom v Beogradu, se je odzvalo klicu Ljubljane. Z našimi akademiki so bili tedaj tudi Bolgari in zastopniki »Ustfednega svaza česko-slovanskega studentstva«, k so prišli, da utrdijo vezi bratstva med slovansko nacionalno akademsko omladino. Motto, ki si ga je tedaj naša akademska mladina zbrala za vodilno načelo svojega dela, je tudi v spominski publikaciji na prvem mestu: Po poti velikega Očeta z mladim Sinom. Tako čitamo pod sliko kipa našega mladega kralja, ki ga je za kongres izdelal omladinec D. Blaganje. Publikacijo je v zelo okusni opremi priredil _ znani omladinski delavec g. Andrej Uršič, ki je, kakor znano, kongres tudi vodil.
Pomen in namen te publikacije je pojasnjen v uvodnih besedah: »Ne izvršujemo samo volje tisočev v Ljubljani zbranih omladineev, ko izročamo ljubljanski javnosti in posebej mladini na početku novega šolskega leta našo misel, nego čutimo, da nam tudi čas veleva, izpričati še doslednejše naš veliki optimizem in prepričanje o vrednosti jugoslovanske nacionalne ideje, s katero so nam bile priborjene in nam bodo očuvane vse naše nacionalne in politične vrednote. Zato nam je jugoslovanstvo, ki nas more v enakopravnosti vseh Jugoslovanov dvigniti do najvišje tvornosti in moči, edina duhovna osnova in smer našega kulturnega, socialnega in ekonomskega stremljenja. To je naš nezlomljivi čredo v lepo bodočnost vseh Jugoslovanov — tudi onih ponižanih! Tako naj nas razumejo vsi, prijatelji in protivniki.«
Publikacija obsega poleg poročil o poteku kongresa tudi vse referate, ki so bili na kongresu prečitani. Tako se lahko znova poglobimo v misli dr. Laze Popoviča, univerzitetnega profesorja iz Zagreba, ki jih je iznesel v svojem govoru »Treba naći jednoga«. Nadalje v uvodno besedo g. -Uršiča »Naše misli«, prečitano na slavnostni otvoritvi kongresa; razpravo Stevanova Miloša »Naš nacionalizam«, referat Bratuliča Vijekoslava »Jugoslavenska akademska omladina i naše manjine«, Rikarda Marušiča referat o »socialno-gospodarskih pogledih ter akademika Bukše Juraja o diia-ških socialnih vprašanjih. Lazičič Branislav pa je prispeval izvleček osnovnih načel iz referata o dijaškem delovnem pokretu. Dodan je še program jugoslovanskih akademskih nacionalnih udruženj, kratek izvleček iz pravil in resolucija, ki je bila na kongresu sprejeta.
Publikacija, ki je po svoji opremi zelo posrečena, je tudi vsebinsko zelo bogata in zasluži zato pozornost vse naše nacionalne javnosti. Predvsem bi pa ne smelo biti nobenega nacionalnega akademika, ki bi si je ne nabavil in črpa) iz nie smernic z» uspešno nacionalno delo v akademskih vrstah in izven njih!
Iz bolnišnice In pollciie
Ljubljana, 21. oktobra.
V	soboto popoldne se je pripetila pri regulaciji Tuhinjščice v kamniškem srezu huda nesreča, ki je skoraj zahtevala smrtno žrtev. Pri sekanju dreves v gozdu nad Tubinjščico je bil zaposlen tudi 451etni delavec Bajda Franc iz Laz pri Kamniku. Bajda je bil na nekem drevesu in sekal, pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da je padel z drevesa na skalo in si s sekiro prebil lobanjo. Hudo ranjenega Bajdo so z rešilnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Slanje ponesrečenega je zelo resno, vendar upajo, da ga ohranijo pri življenju.
V	Zg. šiški je v neki delavnici avtomobil tako nesrečno pritisnil ISletnega Josipa Kovačiča v prea. da je zadobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
Ljubljanski policiji ee je posrečilo, da je v soboto vjela v svoje mreže dva nevarna vlomilca, ki »ta poskušala svojo srečo kar na debelo. V soboto sta se vtihotapila v trgovino g. Koritnika, Pred škofijo in med tem, ko je trgovec čital, sta pobrala urno skodelico z denarjem (okroglo Din 260) in izginila. Na klice trgovca se je pričel lov za vlomilcema, ki jib je policija kmalu prijela. Na policiji so kmalu ugotovili, da imajo opravka z vlomilcema, ki sla že na raznih kratili mesta poskušala svojo srečo. Tako sta vlomila pri g. Dolencu na Starem trgu in odnesla razne zlatnine in srebrnine v vrednosti nad 3000 Din. Pri enemu izmed vlomilcev je policija našla še razno zlatnino in dobro ohranjeno temnomodro obleko. Vse predme'e je policija zaplenila, lastniki pa se pozivajo, da »e zglasijo na policiji soha št. 24. pri g. Macarolu. Policija oba tata in vlomilca še zaslišuje, nakar ju bo izročila sodišču, kjer bosta prejela zasluženo plačilo.
Vremenska napoved
Dunaj: Deževno vreme, hladnejše.

Avstrijski Heimwehr so preosnovali v milico. Podkancler Starhemberg, ki ga kaže slika, zahteva od vojakov slepo pokorščino.
Vesti ii Italije
Maksimalne cene v tržaški pokrajini
V prodaji na drobno so do nadaljnjega v veljavi naslednje maksimalne cene za kg: Kruli navaden iz moke št. 2 v oblikah po 500 g L 1'30, prvovrsten iz moke št. 1 v oblikah od 500 do 100O g L 1'40, prvovrsten iz moke št. 0 in 00 v oblikah po 500 g I 'HO. Pšenična moka št. 0 1‘65, št. 1 L 1‘55, turščiena moka rumena L 1’15. — Riž oluščen I L 100, oluščen II L 1T>0. — Testenine navadne L 2'—. — Fižol gališki L 2‘30.
—	Krompir in jajca: Cena se izpreminja v razmerju s cenami na debelo pod nadzorstvom h/nega urada. — Meso: kravje sprednje z izbrano priklado L 4'40, z navadno priklado L 380, zadnje s priklado L 5'40, meča L 6'—; volovsko: sprednje z navadno priklado L 4'30, z izbrano priklado L 5'30, zadnje s priklado L 6-30, meča (povišek 25 odstotkov) L 4'80; teletina: sekana L 4'80, prsna in podhrbtna L 5'60, podprsna, hrbtna, kotleti, ledvice L 7'60. —• Mortadela I K 9'60, mortadela H L 8 60. — Polenovka suha Hamerlest L 5'—. — Slanina domača I L 8'—, II L 7'50, svinjska mast L 7'50.
—	Sir parmezan L 9'—. — Surovo maslo L 11'60, Sladkor v prahu L v kockah L 6'—. Kava Santos surova L 24'—. Premo;' L 0'40, Mleko po mlekarnah L 1'—. Oljčno olje prvovrstno L 6’70, druga vrsla L 5'60. Semensko olje L 5'60 liter.
*
N Sodobne prekrstitve. V dobi abesinske vojne angleška imena v Italiji ne zvene več prijetno in odstranjuje se tudi to, kar spominja nanje. V Trstu se je kinogledališče Eden, ki spominja na angleškega diplomata Edena, prekrstilo v superkinenia Principe, kavarna-bar Eden pa v kavarno Aduo.
Letalska nezgoda. Že osem dni se pogrešata dva italijanska hidroplana, namenjena za izvid-niške polete, ki sta v noči dne 10. t. m. odplula iz zrakoplovnoga pristanišča v Orbetellu na nočni izvidniški po'et proti Livornu. Posadka na krovu je obstojala iz I poročnika, 3 podčastnikov in 1 letalca-monterja. Hidroplan ni dospel v Livorno, kamor je bil namenjen. Uvedle so se poizvedbe in rešilne zračne ekspedicije so se odpravile iskal izgubljeno letalo ob sodelovanju vseli ladij v gorenjem Tirenskem morju. — Ves trud je bil zaman. Končno so naleteli v morju blizu oloka Elbe na ostanke obeh razbitih letal, o obeh posadkah pa ni sledu in je toliko kakor gotovo, da sta utonili v morju kot žrtev letalske nezgode.
Prevažanje s tovaruimi avtomobili. Kdor prevaža blago s tovornim avtomobilom bodisi kol lastnik svoje lastno blago bodisi na račun tretjih oseb, pa naj že rabi avtomobil samo v svojem kraju, ali na določeni progi ali za prevoz sidoh, mora do 27. t. m. vložiti novo prošnjo za dovoljenje prevažanja v smislu določil novega avtomobilskega zakona. Do tega dne morajo imeti vsi tovorni avtomobili na svoji zadnji strani, odnosno na vlačilcu pritrjeno barvano tablico, rdečo ali modro, po kategoriji, ki spadajo vanjo. Natančnejša navodila glede pro-šen.Hn zakonitih predpisov daje pokrajinsko tajništvo rokodelskega udruženja v Trstu, sv. Jakoba trg št. 13.
Obisk^ v istrskih rudnikih. Včeraj je 40 istrskih inženirjev, udruženih v istrskem inženirskem sindikatu, obiskalo premogovnik istrske premogokopne družbe v dolini reke Raše. Namen obiska je bil, da se natančneje poučijo o stanju rudnika in njegovih napravah. Znano je, da se v interesu osamosvojitve od uvoza premoga iz inozemstva skuša uporabo domačega premoga zlasti v Pulju in Trstu čim bolj razširili.
Indeks cen na debelo. Pokrajinski svet za korporativno gospodarstvo v Milanu sporoča, da se je splošni indeks cen v trgovini na debelo v drugem tednu tega meseca zvišal za 1'27 odstotka, to je od 342'75 v prvem tednu, na 347T1 v drugem tednu ter je kupna moč lire padla od 29 18 na 28-81. V istem času je indeks cen v Angliji padel od 95'2 na 94'3 in torej kupna moc angleškega funta zrastla.
Padlo
Torek, 22. oktobra.
Ljubljana: n.oo šolska ura: Bajke z lu-žiških brd (Pirnat Viktor), 12.00 Zvoki iz Španije, plošče, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 ura narodne glasbe, pojo Ramšakova, Mišičeva, g. Janko in Gosti č s spremlj. Radijskega orkestra, 14.00 vreme, borza, 18.00 koncert Radijskega orkestra, 18.40 vzgojna vrednost umetnosti (dr. Stanko Gogala), 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 prenos z Dunaja, 22.05 čas, vreme, poročila, spored, 22.30 angleške plošče.
Kal mora plačaSI zašiltem kmet dne 15. novembra 1935
Uredba o zaščiti kmetov z dne 30. septembra je zazdaj uredila vprašanje kmečke zaščite, dasi pravilniki, ki jih napoveduje čl. 5. glede obveznosti porokov pri znižanju dolgov, glede tozadevnega postopka pri sodiščih in glede količnika, s katerim naj se pomnoži katastrski čisti donos za ugotovitev vrednosti zemljišča, še niso izšli. Zaradi teg'a bo mogoče vprašanje znižanja dolgov, ki presegajo 59% vrednosti kmetove imovine, reševati šele takrat, ko bodo izšli napovedani pravilniki. Tudi plačilo letnih obrokov po odplačilnih načrtih za denarne zavode in za zasebnike je odloženo do 15. novembra 1936.
Ni pa odloženo plačilo obresti za čas od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934, ki se morajo plačati do 15. novembra 1935 v smislu čl. 3. (1) t. 3 uredbe, če jih kmet še ni plačal. Te obresti je treba izračunati na sledeči način:
Glavnici dolga, kakor je obstojala na dan 20. aprila 1932, je prišteti neplačane in še ne zastarane obresti do 23. novembra 1933, in sicer za čas do 20. aprila 1932 dogovorjene obresti, od 21. aprila 1932 naprej do 23. novembra 1933 pa 6 % obresti. Glavnici dolga se prištejejo tudi pravomoćno prisojeni pravdni in izvršilni stroški, nastali do dne 23. novembra 1933, nadalje dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vknjižbe in predznambe, odnosno vsa pla-
Kino Union
Telefon 22 21
Film, ki Vas bo osrečil, razveselil, navdušil ... Film, ki Vam bo izvabil solze ganotja ...
Angel aerodroma
V glavni vlogi mala 5 letna deklica
mi
Shirfey Tempte
ki si je s svojo ljubko, prisrčno in naravno igro osvojila srca vsega sveta in stopila v vrste prvih filmskih
umetnic!
Poleg tega najnovejši Foxov zvočni tednik z zanimivimi dogodki z abesinskega bojišča!
Premiera danes ob 16., 19.15 in 21.15.
čila/ ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Najbolj bo razvidna plačilna obveznost iz naslednjega primera.
Kmet je vzel pri Hranilnici dne 1. julija
1930 posojilo	 za 8 % obresti. Obresti je plačeval do 1. julija 1931, od tedaj jih je pa na dolgu. Te 8%ne obresti do 20. aprila 1932 znašajo 		Din	10.000-—-
	ft	644-40
od 21. aprila 1932 do 23. novembra 1033 znašajo obresti le 6 %, tedaj			953 30
Hranilnica je tožila kmeta za zaostale obresti ter je do 23. novembra 1933 naraslo pravdnih in izvršilnih stroškov 		»J	530 30
plačala pa je za njega zavarovalno premijo dne 1. julija 1933 			420-—
tako, da znaša glavnica dolga
dne 23. novembra 1933	.	. Din 12.548'—
Od tega zneska gredo sedaj 4'5 % do 15. novembra 1934,
tedaj znesek...............Din 552T1
ki ga je treba plačati do 15. novembra 1935.
Seveda se pa določbe te uredbe ne nanašajo na terjatve kmetskih zadrug in njih zvez, ki imajo za sebe poseben odplačilni načrt, temveč veljajo le za kmetske dolgove drugim denarnim zavodom in zasebnikom. Pri zadnjih znaša pa obrestna mera namesto 6 % oziroma 4-5 % le 3-5 % oziroma 1 %.
V slučaju, da je dolžnik obresti že plačal, toda višje, kakor pa je preje določeno, se preveč plačani znesek odbije od glavnice dolga. Vsak dogovor za višje obresti, kakor so določene z uredbo, je ničen in upnik tudi kažnjiv. V slučaju nepravočasnega plačila ima upnik pravico tožbe in izvršbe, odvetniški stroški zastopanja pa gredo upniku le takrat, ako je zastopanje po odvetniku obvezno, vendar pa po posebni tarifi, ki jo bo šele izdal minister pravde. Važno je tudi, da so vsi posli po uredbi oproščeni vseh taks. Edino le takrat mora upnik plačati predpisane takse, če je sodišče njegov predlog na skrajšanje plačilnega roka zavrnilo.
Ko bodo izšli uvodoma omenjeni pravilniki, bomo opisali tudi postopek za znižanje dolga na 50 % vrednosti imovine in pa način oce-nitve vrednosti zemljišča.
Vefjfc uspeh mariborskih malih harmonikariev v Avstriii
Maribor, 21. oktobra
Vsa jugoslovanska javnost je z izrednim zadovoljstvom sprejela vest o nadvse sijajnem gostovanju mariborskih malih harmonikarjev pomladka Rdečega križa v Gradcu Saj so s tem ponesli poleg svojega, tudi sloves naše lepe domovine v tujino.
Preteklo soboto popoldne so se malčki, ki delujejo že več iei pod zastavo Rdečega križa, od peljali a svojim vodjem g. Vilko Šušteršičem in s spremstvom v avtobusu »Rdeči Francelj« v Avstrijo. Že na meji so bili harmonikarji toplo pozdravljeni, še prisrčnejši pa je bil sprejem malčkov v Gradcu, kjer jih je nestrpno pričakovala večtisočglava množica. Malčki so se morali takoj preobleči v narodne noše, ki so jih Avstrijci z velikim zanimanjem občudovali in g. Šušteršič je moral razlagmi, iz katerih krajev so vse le pestre noše. Nato so se harmonikarji odpeljali v družbi graških otrok in občinstva z žično železnici) na Stari grad, kjer so si ogledali zanimivosti te utrdbe in mesto. Točno ob 7. uri zvečer se je pričel koncert. »Rittersaal« je bila do zadnjega kotička zasedena, saj je bila dvorana že več dni prej razprodana. Ko so harmonikarji Rdečega križa prišli na oder, so jih pozdravili z burnim aplavzom, ki kar ni hotel ponehati. Med naše otroke so se pomešali mali pevci odličnega šentpeterskega mladinskega zbora v svojih narodnih nošah, ki so harmonikarjem zapeli krasno pozdravno pesem, nato pa je neka deklica izročila malčkom in zborovodji prisrčno dobrodošlico in pozdrave vse Avstrije. G. Šušteršič se je vidno ganjen zaradi tako prijateljskega sprejema iskreno zahvalil za pozdravne besede, nato pa so njegovi mali umetniki pričeli s programom. Že prva pesem »Slovenski smo fantje« je sprožila nov
val aplavzov in navdušenja odličnega graškega občinstva, med katerimi so bili poleg dveh jugoslovanskih konzulov ludi mnogi zastopniki tujih držav. Harmonikarji pa so nasmejanih lic in razigrane volje takrat še bolj raztegnili svoje male mehove in poslušalci se kar niso mogli več premagovati od vzhičenja. Mnogi so celo kar med programom prihajali na oder in vsak je hotel s harmonikarji spregovoriti vsaj besedico ali kako drugače izraziti svoja prekipevajoča čustva do teh edinstvenih malčkov, ki jim, po izjavah tamkajšnjih odličnikov, pripada svet. Te besede nam narekuje jugoslovanski konzul v Gradcu, te trditve pa so izrazili tudi zastopniki tujih držav in prav takega mnenja je vsa graška javnost, ki je slišala dovršeno in precizno izvajanje mariborskih harmonikarjev, ki so jih mnogi vz.poredili s svetovnoznanimi »Wiener Sängerknaben«. Ta dejstva se bodo prav gotovo uresničila, kar nam dokazujejo dogovori za gostovanja in v kratkem bodo harmonikarji Rdečega križa iz Maribora, ki jih vodi g. Šušteršič na turneji po Avstriji in Nemčiji, nanizali v svoj zmagoslavni venec še mnogo uspehov v čast in ponos Jugoslavije.
Zlasti so zadovoljile med 44 narodnimi jugoslovanskimi pesmi »Kaj maramo mi«, »Tam doli za Savooc, »Pa hod moja«, »Regiment« in »Gor čez izaro«, ki so jih harmonikarji peli in igrali ter so jih morali večkrat ponoviti. Prav-tako so žele mnogo uspehov solo-točke Jelke, Marjančka, Štefuca in Milančka. Ko pa so naši malčki zaplesali narodno kolo in ples »troja-nac«, je občinstvo skoro izgubilo sapo od začudenja. Tako so harmonikarji Rdečega križa dosegli svoj namen, kajti hoteii so tujini pokazati našo pesem, plese in vedrost značajev.
Kakor znano, italijanski poslanik t Addis-Abebi da Vinci še vedno ni zapustil abesinske prc stolmee Pravi, da mora počakati na vse italijanske konzule iz notranjosti dežele. Slika kaže italijanskega konzula Mateja Proho na poti v Addis-Abebo. Za njegovo varnost mu jo ueguš
sam dodelil svoje abesinske vojake
Zhorowanie
&©mš€@w ¥ Celju
Uspeli družabni večer in 7. občni zbor kluba koroških Slovencev
Celje, 20. oktobra.
Splošna priljubljenost Kluba koroških Slovencev se je pokazala še prav posebno letos, saj so bili na večer pred skupščino v soboto povsem napolnjeni gornji prostori Narodnega doma. Razen številnih članov kluba smo opazili prav mnogo Celjanov brez razlike stanu in prepričanja, in lepo število navzočih je bilo tudi iz okolice ter dežele sploh, kar dokazuje, da je koristno in narodno kulturno delo Kluba koroških '»Slovencev, ki ima svoj sedež v Ljubljani, simpatično sprejeto in podprto od vseh plasti našega naroda, tako od kmeta kot meščane.
Vse navzoče je pozdravil predsednik dr. Julij Fellacher, ki je v temperamentnem govoru , orisal položaj slovenskih Korošcev v Avstriji. Po njegovem govoru je nastopil kvartet Glasbene NIatice v Celju, pevski odsek kluba, nastop celjskih dijakinj »Gor čez izaro« s sprem-Ijevanjem klavirja in solopetje pro^JMočana, Juračev prizor »Srečanje« ter otroški plesni nastop. Nekatere prizore so na željo občinstva ponovili.
Po programu je sledila neprisiljena zabava, katero je izpopolnil ples koroških rojakov v narodnih nošah in koroška ohcet ter sodelovanje akademskega kvinteta.
Danes dopoldan pa se je vršil v mali dvorani Narodnega doma 7. občni zbor, kjer je bilo navzočih 88 delegatov, ki so zastopali 400 članov. Zbor je ctvoril in vodil predsednik dr. Fellacher, ki se je v uvodu spomnil smrti blagopokojnega kralja, nato pa so bile sprejete in poslane vdanostne brzojavke. Pismene pozdrave pa so poslali častnima članoma Francu Grafenauerju in Ksaveriju Mešku ter Družbi sv. Cirila in Metoda, in duh. svetniku Fr. Krajgerju. Posebej je bil pozdravljen navzoči častni član vladni svetnik E. Lilek. Nadalje se je predsednik spomnil med letom umrlih članov kot senatorja dr. Rožiča in dr. Enako tudi na Koroškem umirajo odličniki kot borovljski zdravnik dr. Jug, Marica Aich-holzer, bivša voditeljica gospodinjskih šol na Koroškem, dekana Držanič in Hribar. V imenu CMD in Branibora je zbor pozdravil sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Bavdek, za Ljudsko vseučilišče pa vladni svetnik Lilek.
Sledilo je poročilo tajnika Uršiča, ki je pokazalo ogromno delo kluba, kateri potrebuje res požrtvovalnih ljudi, ki se ne strašijo oo-henih ovir in žrtev v organizatornem in propagandnem jjogledu	; v» '» i < > 11
Podrobno blagajniško poročilo je podal blar gajnik Müller. Velik blagajniški promet pri klubu izpričuje, da imajo ljudje vkljub slabim razmeram, razumevanje za akcije, katere je kljub podvzel. O klubovi podporni akciji ~S ' —1. L "	'“j« je referiral dr. Kram-
berger. Sledila so poročila predsednikov pododborov.
Pri volitvah je bil z malimi izpremembami izvoljen stari odbor. Občni zbor Kluba koroških Slovencev je pokazal, da je to ena izmed jako delavnih organizacij, ki s svojim resnim delom vživa splošne simpatije.
Popoldan ob 15 pa so delegatje priredili s avtobusni izlet k svojemu članu šnablu na Frankolovem.
Zadnii dan „Abesiniia 1935“ v kinu Slogi
Nad 16.000 ljudi si je ogledalo v teh dneh aktualni in velezanimivi film »Abesinija 1935«. Tako ogromnega uspeha že dolgo ni bil deležen kak film v Ljubljani. Molki in ženske, staro in mlado, vse je hitelo v kino »Slogo«, kajti vsakdo je hotel videti, kakšno je življenje v Abesiniji, kakšni so običaji njenega prebivalstva. Film je bil deležen tem večjega zanimanja, ker vidimo v njem one pokrajine, y katerih se bijejo baš zdaj najbolj krvave borbe med Abesinci in Italijani za suverenost negu-ševega carstva. Poleg tega so zanimive slike, ki nam kažejo pokrajino te afriške države, verstvo in cerkvene obrede Koptov, življenje v prestolici Addis-Abebi, vzgojo abesinske mladine, življenje na cesarskem dvoru itd. Kot t Berlinu, Beogradu in Zagrebu je bila tudi ljubljanska publika z izredno poučnim abesinskim filmom zelo zadovoljna. Nedvomno bi »Sloga« zadovoljila še velik del ljubljanskega občinstva, če bi mogla obdržati film »Abesinija« še ta teden na sporedu, ioda termin ljubljanskega predvajanja je že tako prekoračen in danes se nepreklicno zadnji dan predvaja v Ljubljani.
Trgatev „Brazde”
Ljubljana, 20. oktobra.
Na sobotni večer je priredilo kmetsko-prosvetno društvo »Brazda« uspelo domačo in prijetno trgatev grozdja, združeno s prav pestrim sporedom najraznovrstnejših originalnih domislekov, ki so številne »trgače« vsaj za nekaj uric izmotali iz tega jesenskega ljubljanskega dolgočasja, ki kot mora visi od vsepovsod. Navadno so ljudje ob takih prilikah več ali manj navajeni na splošno anarhijo, vsak sebi si krati dolge ljubljanske ure in zabavlja čez to in ono, včasih tudi čez politiko. »Brazdina» trgatev pa je bila vzorna in organizirana, gospodarila sta ji župan in županja s primernim štabom izvršilnih organov. Občani so se res vedli kot pravi občani, ki vedo, kolike dragocenosti je red in mir in splošna sloga, ki gore prevrača in velika dela ustvarja. Za vsak prestopek je bila določena »sankcija«, čisto po metodah DN, kajti vsaka organizirana družba mora brezpogojno kaznovati prestopke; kjer tega ni, tam se razpase vse preveč »korupcija«. »Brazda« je bila s »sankcijami« brez dvoma zadovoljna — in nemara tudi vsi drugi, ki ji želijo tudi na drugih poljih njenega udejstvovanja čim več uspehov!
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval glasbenik Svetolik Nastasijevič »Kulturna liga narodne obrambe, naša sodobna glasba«. Prenos iz Beograda.
X Burne demonstracije za pravice žensk. Tudi v Splitu so v nedeljo sklicale žene zborevanje za svoje pravice, vendar je morala policija zaradi nastalih demonstracij zborovanje razpustiti pred zaključkom. Med govorom ge. Olge Roje, ki je govorila v imenu hrvatskih kmetskih žen in deklet, so se čuli vzkliki: Nočemo politike! Nastalo je razgrajanje, ki je trajalo dobrih 20 minut. Ker se navzočne žene nikakor niso mogle pomiriti, je policija bila primorana, da je zborovanje razpustila, žene so nato demonstrirale še pred dvorano in na ulici. Policija jih je morala tudi tu razgnati. V Zagrebu je zborovanje poteklo tudi zelo bmo. Nekega moškega so žene vrgle iz dvorane. Policija ga je zaščitila, da ga niso linčale, žene so kričale: Me nismo stroji za delanje otrok itd.
X Zopet potres v Banjilukl. V noči od sobote na nedeljo so prebivalstvo v Banji-luki in okolici zbudili trije potresni sunki. Škode ni bilo, pač pa je nastala panika med prebivalstvom.
KINO SLOGA Jutri premiera!
Materina žrtev
(Slikarjeva ljubezen)
Slika težko preizkušene, vse žrtvujoče, trpeče matere.
Jutri premiera!
KINO SLOGA
X Obup mlade služkinje. V Zagrebu je Maks Lew javil policiji, da je izginila njegova služkinja 19 let stara Ana Gal. Pred odhodom je napisala na listek, da se bo ustrelila in da njene smrti ni nihče kriv. Gospodarju je vzela samokres. Doslej je še niso našli.
X Prvi molitvenik za slovenske pravoslavne kristjane je izdal te dni prvi slovenski pravoslavni bogoslovec cand. prav. theolog o. Gorazd Dekleva v Beogradu. G. Dekleva je bil svoječasno železniški uradnik, ki je služboval na raznih postajah v naši banovini. Kmalu pa se je odrekel železniškemu poklicu in vstopil v pravoslavno vero ter se posvetil duhovniškemu stanu. Osnovne bogoslovne študije je absolviral v znanem samostanu Krušen dol na Fruški gori, potem pa je bil sprejet v pravoslavno bogoslovje v Beogradu. Prvi slovenski mo-
Nafnovejše In najmodernejše kegljišče v naši državi je ravnokar otvoril
Miklii, hotel „METROPOL“
Nadalje se nudi: Igranje na biljard v restavraciji po Din 2'-Oddaja dvoran za ples, sestanke in prireditve
je prof. Šestova. — Prihodnja predstava izvrstno uspele opere »Madame Butterfly« bo v sredo 23. t. m. za stalni abonma Sreda.
* Društvo »Tabor«. Pevski zbor ima drevi ob osmi uri pevsko vajo. Radi skorajšnjega nastopa je udeležba vseh pevcev in pevk nujno potrebna.
KINO SLOGA Jutri premiera!
Materina žrtev
(Slikarjeva ljubezen)
Film izredne lepote, plemenitih in globokih čustev.
Jutri premiera! KINO SLOGA
litvenik bo gotovo vzbudil veliko zanimanje med pravoslavnimi Slovenci. Molitvenik je posvečen našemu blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L, Zedinitelju, in je razdeljen na 8 delov. Pisan je deloma v staroslovenskem jeziku, deloma pa v slovenščini in je lahko razumljiv. Tudi slovenščina je izredno lepa in se čita zelo gladko. Molitvenik, ki je nekaj edinstvenega za nas Slovence, prav toplo priporočamo. Naroča se pri izdajatelju, Beograd, Pravoslavno bogoslovje.
Ljubljana
DNEVNA PRATIKA Torek, 22. oktobra. Katoličani: Kordula, Zorislava. Pravoslavni: 9. oktobra, Stevan.
DEŽURNE LEKARNE Dr. Picoli, Tyrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
*
*	Društvo »Šola in dom« v Ljubljani priredi v sredo 23. t. m. ob 20 v risalnici drž. učiteljišča na Resljevi cesti predavanje »Sodobna vprašanja naše šole«. Predava prof. Vene. Čopič. Starše vabimo, da se udeleže tega aktualnega predavanja.
*	Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo 3, novembra t. 1. ob 10. uri v društvenih prostorih v Ljubljani, Karunova ulica 10, takoj za trnovsko cerkvijo.
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor
Tol. 2730
Na splošno željo podaljšano! Film, ki ga ne smete zamuditi! Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15
Abesinija 1935
Najaktualnejše filmsko delo sedanjosti!
Dodatek in najnovejši zvočni tednik
Jutri premiera krasnega filma
Materina žrtev
(Slikarjeva ljubezen)
Maribor
A Narodno gledališče. Torek 22. oktobra ob 20. uri: »MEDVEDJI PLES«. Premiera. Red B.
- Sreda 23. oktobra: Zaprto.
A Borza dela. Mariborska Borza dela išče za takojšnji nastop službe 3 železokrivce, 3 štepa-rice, več pletilj in več tkalk za svilo. Podrobne informacije v pisarni v Gregorčičevi ulici.
A V Benetke! »Putnik« v Mariboru priredi od 3. do 6. novembra potovanje na Tizianovo razstavo v Benetke, in sicer z avtokarom. Vožnja preko Celovca in Trbiža, povratek pa preko Gorice, Doberdoba, Trsta in Ljubljane. Radi velikega zanimanja priporočamo takojšnje prijave pri »Putniku« v Mariboru in Celju.
A Obrtništvo v Preval ju. Včeraj je bilo v Prevalj« veliko obrtniško zborovanje tamkajšnjih obrtniških združenj. Redne letne skupščine, ki je potekla v najlepšem redu, se je udeležil za tukajšnje obrtno združenje g. Julče Novak iz Maribora.
A Velik uspeh jugoslovanske kinologije. —
V	če raj so bili v Enzersdorfu pri Dunaju velike mednarodne tekme lovskih psov, katerih se je udeležil s svojo španjolsko koker,-psico »Nigmo« znani mariborski kinolog in vzgojitelj lovskih psov trgovec z usnjem g. Josip Pirich. Njegova »Nigma« je na teh mednarodnih tekmah prejela prvo nagrado. To je prvič, da je dobil jugoslovanski pes tako častno oceno.
A Napad. Preteklo noč je na Aleksandrovi cesti neznan moški napadel zidarskega delavca Maksa Kolenska iz Pobrežja, Potem ko ga je s pestmi osuval po glavi, je napadalec z vso silo treščil Kolenska na pločnik, kjer je obležal z veliko zevajočo rano na tilniku. Ko je napadalec videl, kaj je storil, je izginil v temo.
A Tatvina. Neznani storilec je včeraj popoldne Hinku Uhlu z dvorišča v Splavarski ulici odpeljal 500 dinarjev vreden ročni voziček.
A Iz bolnišnice. Včeraj zvečer je več fantov na neki gasilski veselici pri Sv. Miklavžu napadlo 261etnega posestniškega sina Franca San-darma in 391etnega posestnika Ivana Rebeka. Napadalci so ga zelo nevarno obdelali z noži. —
V	soboto je mlatilni stroi zmečkal 241etnemu posestniškemu sinu Ivanu Verpnčiču iz Strgonj-cev prste na levi roki. — 491etnega kovaškega pomočnika iz Taborske ulice so avtomobilska vrata močno udarila po glavi, pri čemer je za-dobil hude poškodbe. Strojevodio Ivana Jazbeca pa je v Naggv Kaniži udaril stroj v levo roko.
Vsi so bili pripeljani v mariborsko bolnišnico.
A Zanimiva premiera bo v torek 22. oktobra.
V	Narodnem gledališču unrizore komedijo češkega dramatika Vilema Werneria Medvedji ples«. To delo je srečna zmes veseloigre in drame, pisano z velikim poznavanjem odra in nie-govih efektov. Vsebina je obdelana prav učinkovito ter prikazuje v deloma komičnem, deloma pa ganljivih situacijah usodo starega samotnega čudaka, ki ga ujame mlada barska plesalka v svoio nast.
A Grajski kino. Danes zadnji dan izborna opereta »Cigan baron«. — Od srede dalje zopet nov šlager našega podjetja »Raj na zemlji«. Si m foni ia dunaiskega valčka. V glavnih vlogah: Hans Moser, Theo Lingen. Herman Thiming, Heinz Rüchmann in Adela Sandrock. Velefilm »Abesinija 1935« se bo predvajal v kratkem izključno v našem kinu.
A Kino Union. Danes siiajna šlager-opereta »PLAVOLASA CARMEN« z Marto Eggert, Wolfgang Liebennerjem, Leo Slezakom in Ido Wüstovo. Najnovejši film očarljive glasbe in krasnega petja.
A Ohsoien šofer. Pred mariborskim sodiščem se je danes zagovarjal 251etni šofer Ivan Kancler iz Ljubljane, ki je letos v marcu na cesti v Krčevini pri Mariboru povozil 231etnega čevljarskega pomočnika Ignaca Preglja, ki je pri
tem zadobil tako nevarne poškodbe, da je po nekaj dneh umrl v mariborski bolnišnici. Sodišče je Kanclerja obsodilo na 5 mesecev strogega zapora ter na plačilo stroškov v znesku 3000 dinarjev. Če plača to vsoto v roku 2 mesecev, se mu zaporna kazen izpremeni v pogojno kazen za dobo treh let.
Celje
■	Včerajšnji kramarski in živinski sejem je bil glede na prejšnje slabši, tako v obisku kot številu prodajalcev. Ljudje so si kupili pač le najpotrebnejše stvari, kar dokazuje, da se razmere niso prav nič izboljšale. Okrog 12. ure je pričelo še deževati in je večina ljudi s sejma odšla.
■	Nagrada župana g. Mihelčiča je bila na zadnji občinski seji določena mesečno le na Din 2.500'— in ne na Din 3.000'— kot smo včeraj poročali.
■	Nesreče. Bartol Terezija, 63 letna žena rudarja v p. iz Sv. Krištofa na Laškem, je 18. t. m. padla z drevesa, ko je obirala jabolka ter si hudo poškodovala levo roko. — Pri delu se je poškodoval po glavi 18. t. m. 29 letni rudar Raček Pankrac v Zabukovci. — Dekla neke gostilničarke v Vojniku pa je 15. t. m. mes. sinu Ferležu Francu, 11 let staremu zagnala gnojne vile v levo nogo; zaradi tega se mu je zastrupila kri. Vsi so v bolnici.
■	Brezposelnih je z dne 20. t. m. pri Borzi dela zabeleženih 365, od teh 309 moških in 56 žensk.
■	Delo dobi 30 delavcev pri regulaciji Savinje, Borza dela išče nadalje še: 6 čevljarjev, 1 vrtnarja, 1 kolarja, 1 postrežnico, 2 kuharici in 3 dekle; več se izve v pisarni.
B »Kino Union« »Ljubezen mladega izumitelja«, V glavnih vlogah Camilla Horn in Viktor de Kowa.
E Strelska družina v Štorah je priredila v nedeljo na svojem strelišču pri g. Siko-šku nagradno streljanje, katerega se je udeležilo tudi več članov celjske družine. Doseženi so bili prav dobri rezultati in je ostala prva nagrada v Štorah, drugo si je pa priboril g. Fric Blumer, avtoizvošček iz Celja, ostale štiri nagrade so tudi ostale v Štorah. Ob zaključku tekmovanja se je agilni predsednik g. Pavlič Jernej zahvalil vsem za udeležbo. G. podpolkovnik Stojkovič je kot predsednik celjskega strelskega okrožja v svojem lepem patriotičnem govoru podčrtal važnost in vrline tega res viteškega sporta.
Ptuj
Odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju prosi prejemnike položnic, naj takoj nakažejo prispevke, ker bi odbor rad zaključil svojo nabiralno akcijo.
Napadena vasovalca. Ko sta se v nedeljo zvečer vračala Klinc Miha in Belšak Anton, oba iz Gradišča, z vasovanja domov, se jima je približala skupina kakih 12 fantov iz sosednje vasi, od katerih jima je eden posvetil z žepno svetilko v obraz, nato pa so ju začeli obdelavati s palicami in pestmi. Klinc je dobil poleg krvnim podpludeb po vsem telesu tudi več hudih ran na glavi.
Pretep med sosedi. Serdinšku Francu, viničarju iz Dravcev, je v petek zvečer nekdo vrgel v okno poleno in mu razbil vse šipe. Ko je Serdinšek zasledoval storilca, se je ta ustavil in ga napadel s kolom. Nameraval ga je tudi napasti z žepnim nožem, ki mu ga je pa Serdinšek na srečo iztrgal, vendar ga je pri rovarenju močno urezal tudi v desno roko.
Tedenska gasilska in reševalna služba. Gasilsko službo opravljajo od 20. do 27. t. m. vodnik Močnik Štefan, rojnik Črnivec Franc, gasilci Petrovič Jakob, Klajnšek Jože, Rakuša Ferdo, Murko Alojz, Vrbnjak Štefan, reševalno službo pa šofer Ilec Jože, švager Ivo, Fijan Franc in Vrbnjak Franc. Nočno lekarniško službo pa ima lekarna pri »Zlatem jelenu« mr. Lea Brbalka.
Nečedna družba. Pri Mlakarjevi Kati, najemnici v Cirkovcih, in njeni hčeri Mariji sta se navadno zadrževala tudi Hraš Marija in Lubej Franc. Kradli so kar na debelo razne poljske pridelke, kokoši in drva. Nakradeno pa so odnesli na ptujski trg. Stanovali so v majhni sobi, ki ima samo dve postelji. Privabljali so tja druge fante in počenjali orgije vpričo dveh mladoletnih otrok.
• Izvrstna klasična komična opera »Pepelka Angelina se ponovi danes v operi v znani izvrstni zasedbi: Župevec, Gostič, Betetto, Janko v glavnih vlogah; v torek 22. t. m. za red B. Režija
Glasba je za abesinske vojake najbolj učinkovita vzpodbuda. Brez bobna abesinske čete ne gredo v boj. Slika kaže plešoče vojake i bobni v velikem sprevodu po Addis-Abeui
„Angel aerodroma“ v kinu Union
Komaj petletno dekletce, mala Shirlej Temple, je danes najpopularnejša in najmlajša filmska igralka na svetu. Njena igra navdušuje najstrožje kritike in razveseljuje na j več jega pesimista. Mala deklica, ki jo nazivljajo v Ameriki »narodno ljubljenko št. 1«, si je osvojila srca vsega sveta. S svojimi filmskimi deli je stopila v vrste prvih filmskih zvezdnic vobče. Danes predvaja
kino »Union« njen najnovejši film, ki je bil pod naslovom »Lachende Augen« nad tri mesece na sporedu v enem največjih berlinskih kinematografov. Pri nas se imenuje film »Angel aerodroma« in mirno lahko rečemo, da bo uspeh tega filma enak onemu, ki ga je imel pred leti pri nas Al Jolsonov film »Singing fool«. Občinstvo bo z veseljem spremljalo radost in srečo male Shirley in plakalo ob tugi in bolesti male deklice, ko postane sirota ob bridki izgubi roditeljev. Prav vsakomur, zlasti pa materam, prav toplo priporočamo ta edinstveni film, ki prekaša z lepo vsebino, igro in režijo vse dosedanje filme.
Aliehin-Euwe 5:2
Po prvem ostrem zaletu sta se oba velemojstra očividno nekoliko izčrpala. Peta in šesta partija sta mirnejši od prvih štirih, sicer tudi polni zanimivih zapletljajev in ostrin, vendar pričata, da se je začetni vihar polegel. Sedanji svetovni prvak vodi s tremi točkami, kar mu zadošča, da umirjene j še igra ter se ne izpostavlja oči-vidnim nevarnostim, ampak čaka ugodnejših priložnosti, ko bo utegnil brez večjega rizika izrabiti v svojo korist vsako najmanjšo pogreško svojega nasprotnika- se-veda tudi dr. Euwe napreza vse Sile, da Dl
razmerje izravnal, zato je razumljivo, da je igral tudi poslednji dve partiji v ostrem stilu, zlasti šesto, v kateri si je pridobil znatne materielne in pozicijske prednosti, ki jih pa seveda v časovni stiski ni znal obrniti v svojo korist. Ce bi tega talentiranega nizozemskega velemojstra ne spremljala ta večna časovna stiska, bi bilo danes razmerje šahovskega boja za svetovno prvenstvo gotovo nekoliko drugačno, najmanj pa vsaj izravnano, saj je dr. Euwe zavoljo te stiske zavozil že dve partiji.
Sedmo partijo pa je Aljehin spet odločil v svojo korist. To je že četrta zmaga prvaka sveta, in res čuden slučaj bi se moral zgoditi, ce bi Euwe razmerje izenačil. Stanje je sedaj sledeče; Aljehin 4 zmage, Euwe 1 in dva remija. — Našim čitateljem prinašamo danes 5. partijo iz matcha za svetovno prvenstvo, ki je potekla dokaj mirno in končala remis, in 7. partijo, v kateri je Aljehin spet porazil svojega nasprotnika.
Francoska igra
(Igrana 12. oktobra v Delftu)
Jeli: dr. Aljehin.	črni: dr. Euwe.
1. e2—e4, e7—e6, 2. d2—d4, d7—d5, 3. Sbl—c3, Lf6—b4, 4. Sgl—e2, d5Xe4, 5. i2—a3, Lb4—e7, 6. Sc3Xe4, Sb8—c6!, 7. jCl—e3, Sg8—f6, 8. Se2—c3, 0—0, 9. Se4—g3, d7—b6, 10. Lf 1—e2, Lc8—b7, H- °~r?’ Dd8—d7, 12. Ddl—d2, Ta8—d8, 13. Tfl—dl, Dd7-c8, 14. Dd2—el, e6-e5, 15- “4-d5, 3c6—d4, 16. Le3Xd4, e5Xd4, 17- TdlXd4, 17—05!, 18. Td4—a4, Sf6Xd5, 19. Le2—g4, Dc8—c7, 20. Ta4Xa7, SdSXcS^MXcS, rd8—a8, 22 Ta7Xb7, DcjXbJ, 23. Lg4_f3, Db7—d7, 24. Lf3Xa8, Tf8Xa8 25. Del—e4, Ta8—a4, 26. De4—e5, Le7—f8, 27. h2—h3, Dd7—e6 28. De5Xe6, f7—e6, 29. Tal—bi, Ta4Xa3,’ 30. Sg3—e4, Ta3—a6, 31. Kgl—fl, Lfg—e7 32. Kfl—e2, Kg3—f7, 33. Ke2—e3, Le7__d8, 34. Tbl—dl, Kf7—e7. Remis.
Francoska igra
(Igrana 17. oktobra v Utrechtu) eBli: dr. Aljehin.	Črni: dr. Euwe.
1. e2—e4, e7—e6, 2. d2—d4, d7—d5, 3. Sbl—c3, Lf8—b4, 4. Sgl—e2, d5Xe4, 5. a2—a3, Lb4—e7, 6. Sc3Xe4, Sb8—c6, 7. g 2—g4, b7—b6, 8. Lfl—g2, Lc8—b7, 9. c2—c3, Sg8—f6, 10. Se2—g3, 0—0, 11. g4—g5, Sf6Xe4, 12. Sg3Xe4, Kg8—h8, 13. Ddl—h5, Dd8—e8, 14. Se4—f6!, Le7Xf6, 15. g5Xf6, g7Xf6, 16. Dhh-M, DeS—dS!, 17 Lel—f4, e6—e5, 18. Lf4—g3, f6—f5, 19. d4Xe5, Tf8—g'8, 20. Lg2—f3 DdS—d3!, 21. Lf3—e2, Dd3—e4, 22. Dh4Xe4, f5Xe4, 23. Lg3—h4, h7—h6, 24. 0—0—0, Ta8—e8, 25. Lh4—f6 + , Kh8—h7, 26. f2—f4, e4Xf3 (en passant), 27. Le2Xf3!, Sc6—a5, 28. Lf3Xb7 Sa5Xb7, 29. Tdl—d7, Sb7—c5, 30 Td7Xf7 + , Kh7—g6, 31. Tf7Xc7, Sc5-d3, 32 Kcl—bi, Kg6—f5, 33. Thl—dl, Sd3X5, 34’ Tdl—fl + , Kf5—e4, 35. Tc7Xa7, Se5-c4, 36. Ta7—d7, Ke4—e3, 37. Tfl—el, Ke3—f3, 38. TelXe8, Tg8Xe8, 39. Td7—d4, Sc4—e3, 40. Td4—h4, Se3—f5; tu je bila partija prekinjena, toda naslednjega dne se je Euwe brez igre udal.
Gospodarstvo
Remsa našega sadiarstva
Pomološka razstava na velesejmu
Ljubljana, 21. okt.
Z gmotno in moralno podporo banske uprave in mestnega poglavarstva priredi podružnica SVD v Ljubljani na velesejmu v paviljonu >M« pom n loško razstavo, ki bo otvorjena jutri dne 23. t. m. ob 10.Opozarjamo, da bo ta pre-zanimiva razstava najrazličnejših vrst sadja, predvsem pa jabolk trajala le dva dneva, to je do vključno 24. t. m., ker jo banska uprava po-ilje v Ilok v Srem na važno zborovanje vseh sadjarskih faktorjev države.
Prva naša pomološka razstava .je velevažna in za vse narodno gospodarstvo potrebna prireditev, ker obsega vzorce najboljših sort sadja, predvsem pa seveda jabolk iz vseh srezov naše banovine. Poleg strokovnjaka in sadjarja se bo na njej mnogo naučil tudi konzument, da bo vedel, kaj naj kupi za zimo. Strokovnjaki, ki jim je poverjena naloga, da tudi določijo imena onim sortam, ki jih pridelovalci še ne vedo, bodo imeli priliko, kako razne sorte uspevajo v različnih krajih naše banovine. Sadjarji bodo čroali navodila, katere sorte naj s pridom sade in nrecepljajo z ozirom na trgovino in gospodarsko vrednost. Konzumentom bo na razstava šola za spoznavanje sort po imenu, trajnosti in uporabi.
Kazsiavni odbor priredi to razstavo na velesejmu v obširnem paviljonu »M«, ki ga je v korist dobri stvari prepustila velesejmska uprava brezplačno na razpolago. Zaradi čim večjega obiska, zlasti iz krogov gospodinj in pa zaradi obiska šolske mladine, je vstopnina 2 Din. — Kakor že povedano, bodo na razstavi le vzorci najrazličnejših vrst, ki seveda ne bodo na prodaj, saj ta razstava ni sejem, temveč le v pouk prebivalstvu.
*
že pred otvoritvijo te splošno zanimive tazstave lahko iz poslanih vzorcev vsakdo Vidi, kako se predpisani sadni izbor obnaša v raznih legah in srezih, že danes kaše razstava prav nazorno, da se je sadni tabor po večini srezov obnesel prav dobro, Masti pa od na novo vpeljanih sort, predvsem kanadk, Jakob Lebel, Ontario. Jonathan, Boskopski kosmač, rumeni Bellefleur, Mata pramena, Baumannova renata, šampanjska renata, Londonski peping, itd.
Prav tako so poučne in zanimive na razstavi tudi razne prastare domače sorte jabolk, ki so se prav zato obdržale, ker najboljše uspevajo in dobro rode. Med temi odličnimi domačimi sortami bomo morali
Prodala hmelia ,
poznavamo, da se nekateri hmeljarji iz sostanjskega oz. velenjskega okraja hudujmo, ker je svoječasno oblast prepovedala oz. omejila prodajo hmelja na vzorce v Žalcu.
Le-ti hmeljarji naj upoštevajo, da je omenjena prepoved le navidezno škodovala obrobnim hmeljarjem ter hmelj, producentom iz Šaleške doline, da jim je prepoved le koristila.
Tudi izvensavinjskim hmeljarjem je znano, da se v splošnem stvar j a cena na podlagi ponudb in povpraševanja, da prevelika ponudba v Žalcu — v katerem je skraja vsakega leta koncentrirana hmeljska trgovina stalno tlači cene In pospešuje za kmetovalca škodljivo veriženje s hmeljem. Naj si hmeljarji iz velenjskega okraja le predstavljajo, kako nizko bi bila padla cena, ako bi skraja in takoj v začetku sezone ne omejevali in brzdali divjega navala producentov iz vseh nesavinjsklh okolišev v Žalec. Za hmelj bi nič ne izkupili savinjski hmeljarji, ne bi pa dobili zanj
v prvi vrsti upoštevati rdeče sorte, ker tako zahteva tendenca inozemskih kupcev, saj je lepo rdeče jabolko samo na sebi vabljivo in neobhodno potrebno za živahen učinek dekorativnih izložb različnega sadja.
V ogromni izbiri najrazličnejših jabolk na razstavi ima najtemnejšo rdečo barvo Cusinot s svojim čadasto-vijoličastim karminom, z njim se pa po globini barve merijo prekmurske »Dimke«, razni »cigančki«, kakor železo trdi »železarji« in »Železnikarji«, zlasti iz brežiškega sreza, črnomeljska »majmašna«, car Aleksander in druge. V žareče rdečo barvo prehajajo »vinska ilcen-ska zabolka«, domači »devičniki«, bolj zamolkle rdeče barve so »rožni ramburji« in »karmelitarice«, a krasno rdeče pisani so »rdeči Bellefleur«, »ovčji nos« in mnogo drugih že itak splošno znanih dobrih sort.
Seveda so poleg rdečih in rdeče pisanih sort zastopane tudi rumene sorte zadosti bogato. Poleg splošno znanih imamo na razstavi še polno prav zanimivih sort, kakor n. pr.: »zlatice«, »sivo jesensko reneto«, »go-lobarje« ali »špiclje«, debele bele vinike iz Slovenjgradca, krasne dolenjske in tudi gorenjske ali besniške voščenke in še sto drugih sort, med njimi zlasti tafelčke in najžlahtnejše kosmače.
Vsestransko vzoren izbor najlepših jabolk je dosedaj poslala mariborska Sadjarska in vinarska šola, med privatnimi sadjarji pal ljubljanski tovarnar g. Willmann. Njegova zbirka nas more prepričati, kaj vse zmore najskrbnejša nega, saj so ta idealno lepa jabolka dozorela v njegovem sadovnjaku v vetrovni in hladni Studi pri Domžalah. Podobnih čudežev sadjarjev je na razstavi še več.
Čeprav pomološka razstava ni sejem in ne morete kupiti niti enega jabolka, vendar so pa nekateri razstavljale! poslali tudi sezname, koliko imajo posamezne sorte na prodaj. Gomilsko bi rado prodalo 2.200 q zares lepega bobovca, Litija ima izredno lepe boskopske kosmače, Slovenjgradec ponuja 1000 q odličnega štetinea, drugi spet mnogo ozimk, dosti naslovov pa na razstavi izveste tudi za vse druge sorte po nenavadno ugodni ceni.
S pomološko razstavo je iniciativna ljubljanska podružnica SVD pokazala smotreni razvoj in napredek vsega našega gosoodar-stva, za kar ji gre največje priznanje.
ia vzorce
nič ali še polovico manj kakor letos sploh, tudi nesavinjski, velenjsko-šoštanjski producenti.
Ne samo, da so skraja nekateri zelo oddaljeni nesavinjski hmeljarji znatno večali ponudbo, so ti v Žalcu hmelj na vzor-00 ~r dokler ni bilo prepovedi — končno posebno letos, ko je bila kriza in pomanjkanje denarja. doseglo vrhunec, prodali za vsako,^ tudi najnižjo ceno, ako za blago niso našli takoj kupca.
.. Nesavinjski hmeljar, ki je tudi sadjar, živinorejec in poljedelec, ki se ne bavi izključno ali pretežno le s pridelovanjem hmelja, ki prideluje večinoma še zadosti živeža na svoji zemlji, proda hmelj lažje tudi po nižji ceni, kakor savinjski kmet oz. hmeljar, ki mora za izkupiček za hmelj kupiti za celo leto skorajda še ves kruh zase in za družino.
Zelo pa je pozdraviti zamisel neke kmetijske zadruge, ki bi priredila vsakega leta — po vzgledu Hmeljske prodajne zadruge v
Žalcu — hmeljski vzorčni sejem tudi v Velenju ali Šoštanju.
Ugotovili smo namreč, da so posamezni hmeljarji na vzorčnem sejmu Hmelj, prodajne zadruge v Žalcu prodali kmelj za Din 1'— do 1'50 dražje kakor potom raznih posredovalcev in prekupčevalcev.
Gospodarske vesti
= Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine objavlja v 84 št. od 19. t. m. 1. Pravilnik o izplačevanju invalidskih prejemkov in voditvi evidence o uživalcih invalidskih prejemkov, 2. Navodila k pravilniku za uporabo o zaposlovanju tujih državljanov, 3, Popravek glede obrazcev v pravilniku za uporabo uredbo o zaposlovanju tujih državljanov, 4. Odločbo o zdravniških vzorcih, 5. Takse na karte za igranje, 6. Oprostitev od taks na potrdila,, 7. Telefonski promet in izpremembe v staležu banovinskih uradnikov.
= Opozarjajo se vsi hmeljski trgovci, člani sreskega združenja trgovcev v Celju, kakor tudi vsi hmeljski producenti, da so do današnjega dne prispele sledeče odjave hmelj-skih nakupovalcev: Zupanc Franc (doslej priglašen pri tvrdki Janič Žalec), Fischer Jakob (Jos. Pauer, Brasi.), Schwentner Franc, Klančnik Franc, Šešelj Franc, Čater Alojz (vsi doslej priglašeni pri tvrdki Ulaga, Celje), Goropevšek Franc, (Aubrecht, Žalec), Senegačnik Anton, Dvornik Anton, Rančigaj Ivan, Strah Josip (vsi pri tvrdki Cukala, št. Jurij T.). Vsem imenovanim je prestala pravica, da izvršujejo nakupovalske ali posredniške posle v hmeljski trgovini za nalogodajalce, ki so jih priglasili. Opozarjamo, da imenovani niso prejeli pooblastila, da vršijo nakupovalske posle za kako drugo tvrdko, bodisi domačo ali inozemsko, niti imajo pravico, da sklepajo kupčije pod lastnim imenom, razen če se izkažejo z veljanim obrtnim pooblastilom.
Borzna oorotila
DEVIZE
Ljubljana, 21. oktobra. Amsterdam 2966-73 —2981-32, Berlin 175608—1769 95, Bruselj 735-26—740-32, Curih 1424-22—1431-29, London 214-69—216-75, Newyork 4340-37—4376-68, Pariz 288 35—289-79, Praga 180-91—182-02, Trst 354-67—357-75.
Curih, 21. oktobra. Beograd 7, Paris 20-2525, London 15-1125, Newyork 307-25, Bruselj 51-6750, Milan 24-9750, Madrid 41-95, Amsterdam 208-35, Stockholm 77-90, Oslo 75-90, Kopenhagen 67-45, Praga 12-71, Varšava 57-80, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingsfors 6-6550, Buenos-Aires 0-8350.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 21. oktobra. 1% invest. posojilo 73—78—75, Vojna škoda 340—343—340, okt. 340 r, nov. dec. 340—345, 4% agrarne obveznice 41-50—42-50, 7% Blerovo posojilo 64 n, 8% Blerovo posojilo 73 n, 6% beglücke obveznice 58—60—60, Agrarna priv. banka 220— . 225, Dunaj-Zagreb 826—836—831, Dunaj-Beo-grad 841-09—83109, Grčija-Zagreb 28-15— 28-85—28-50, Grčija-Beograd 28 60 do 27-90, Priv. klir. London-Zagreb 242-99—244-59 do 243-79, Priv. klir. London-Beograd 243-51 do 241-91, Priv. klir. Madrid-Zagreb 565 n, Priv. Mir. Madrid-Beograd 572-50 tr, Trboveljska 100—110, Izis 40 r, Šećer Osijek 120—135.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 21. oktobra. Pšenica:	Bačka
162-50—167-50, Bačka ladja Tisa 172-50— 175-—, Bačka ladja Begej 172-50—175-—, Slavonska 167-50—170, Sremska 165—170, Ba-naška 162-50—167-50. Vse je 78 kg in 2%. Oves: Bačka sremska in slavonska 135 do 137-50. Rž in Ječmen neizpremenjeno. Koruza: Bačka, sremska in banaška 102—106. Moka: Bačka in sremska Og in Ogg 242-50—262-50, št. 2 222-50—242-50, št. 5 202-50—222-50, št. 6 182-50—202-50, št. 7	162-50—172-50, št. 8
115—120. Otrobi: neizpremenjeno. Fižol: Bački in sremski beli brez vreč in 2% — 265 do 270. Tendenca izpremenljiva. Promet srednji.
SoRolstvo
Pismo s sokolske poti po češkoslovaški iv.
skem domu v Olomucu sem si drugi dan ogledal v spremstvu staroste znamenitosti mesta. Predvsem me je zanimal krasen, velik in vzorno urejen, moderen Sokolski dom. Poleg njega je velik stadion s tribunami, restavracijski vrt, otroško igrišče z gugalnicami itd. ter krasno sokolsko kopališče, slično naši Iliriji. Sokol v Olomucu prednjači i po številu članstva i po kakovosti telovadečih med desetimi sokolskimi društvi velikega Olomuca. Ima v svojih vrstah tudi mednarodne tekmovalce in prvenstvo v nekaterih prostih panogah. Vzorno ima urejeno lutkovno gledališče, ki pridno deluje in razveseljuje sokolsko mladino. Slučajno sem bil navzoč pri telovadbi ženske dece, kjer sem opazil, da vodijo deco starejše clanice — same matere. Na prošnjo br. staroste sem improviziral češki nagovor in deklicam sporočil pozdrave jugoslovanske dece.
Drugi dan sem dopoldne ogledal znamenitosti mesta. Spremljal me je br. Tesar. Olo-mouc ima mnogo samostanov, ki pa danes povečini _ služijo vojaštvu, saj ima mesto najmočnejšo garnizijo v republiki. V mestu je sedež moravskega nadškofa dr. Prečana, posebno znana pa je izredno bogata knjižnica, ki jo vodi prof. br. dr. Vybyral. Od cerkva je omembe vredna predvsem katedrala sv. Vaclava, ki je krasna gotska stavba, za njo pa skoro ne zaostaja starodavna gotska cerkev sv. Morica s čudnim stolpom, prekrasna pa je tudi baročna cerkev Marije Snežne. Umevno je, da sem si ogledal tudi mavzolej in grobnico naših na Moravskem umrlih vojakov, ki jih tam leži nad 1200. Mavzolej mi je razkazal br. Kohout, Čeh, rojen in vzgojen v Sarajevu. Pomolili smo za dušni mir naših borcev in počastili njih spomin.
Po kosilu se je prišel k meni poslovit br. starosta in ob 14 sem se odpeljal proti češki Trebovi, kamor sem prispel okrog 17. Na kolodvoru so me pričakovali kar trije bratje in me^ odvedli na dom staroste br. Plodra, ki je naš stari sokolski znanec in stalno poseča naš Jadran. Br. Plodr je star sokolski borec in telovadec, pa tudi njegova soproga se marljivo udejstvuje v sokolskih vrstah. Bratje so pripravili krasen sokolski večer.
Sokolska dvorana je bila nabito polna, oder okrasen s sliko pokojnega Viteškega kralja
dntkaSa"draiLi ?edTtel-ia> in z zelenjem. Uvo-doma je sokolska^ deca s spremljevanjem orkestra zapela našo državno himno, nakar je br. Zastjera recitiral lastno, globoko občuteno pesnitev, posvečeno našemu kralji} Mučeniku. Moški zbor je nato zapel »U boj«, za tem pa je sledilo moje predavanje, ki se je zanj moč-no ginjen zahvalil br. starosta in me poljubil. Krasno svečanost je zaključil deški zbor s českoslavaško himno. Posebno moram poudariti veliko ljubezen in spoštovanje do našega nepozabnega kralja Sokola in Mučenika. Sestra načelnica je v društveni sejni sobi krasno uredila poseben kotiček kralju Aleksandru, kar me je posebno presenetilo. Krasen vzgled sokolske zvestobe do blagopokojnoga kralja Sokola!
Po končanem sokolskem večeru smo posedeli v sokolski restavraciji v prijetni družbi, v kateri sta bila tudi dva naša rojaka iz Sinja, ki tem krosnjarite. V sredo dopoldne sem si ogledal romantično okolico Češke Tfebove, ki ima enega največjih in najmodernejših tovornih kolodvorov v ČSR. Po kosilu sem se odpe-Ijal z avtomobilom br. staroste preko Lyto-mišla, rojstnega mesta skladatelja Smetane, v Visoko Mito, nadaljno postajo moje potovalne turneje.	Janez Poharc.
Pridobivajte nove naročnike.
Yaw» Blamcrt

%
ZBEVNCLI

Bal sem se presenečenj. V razgovoru sem se öal celo tako daleč premagati, da sem Inge priznal, ■«fcaj sem se bal, da bi v filmu nastopala Kid. Prav ta slabost je bila moja najusodnejša napaka. Inge Je po em strani Kid skoraj sovražila, po drugi strani pa se je le čutila tolikanj povezano z njo, da jo je želela na vsak način in za vsako ceno obvarovati nesreče. Prepričan sem, da mora poskus poteči popolnoma brez motnje in z uspehom, ako Inge pod dojmom nekšnega strahu za Kidino usodo ne bo *ašla v tok mojih žarkov. Kaj se tedaj zgodi, mi je *e uganka. Da bi Inge morala to plačati z življenjem, ni izključeno.
VII
Inženjer je bil do smrti truden in si je želel *amo še samote in miru. V tišini med štirimi ste-hami biti čisto sam s svojimi mislimi, sanjami in spomini, vse drugo se mu je zdelo zdaj le breme in Prevara. Pol ure, samo bore pol ure biti sam in pregledati panoramo lastnega življenja ...
Daleč iz detinstva se je Jensu prlesteväje svetlikajo slike, ki vzbude v njem bolestno nežnost. Mater vidi v tisti topli luči, s kakršno vsakdanjost rada ozarja domišljija spominov. Bela, drobna in nežna
ga miluje in njene srnje oči se svetijo skozi solze kakor dvoje tajinstvenih draguljev. O očetu mu govori, o očetu-junaku, ki brani domovino.
To vse je tako daleč, da pogled ne seže več jasno tjakaj. Le iz pripovedovanja gradi Jens z odlomki celotno sliko, ki mu pojasnjuje, da je bil oče častnik ruske carske armade, mati pa hčerka preprostega uradnika. Roditelja je v zakon združila ljubezen, kar pa očetu nikakor ni koristilo v njegovi službi. Tisti, ki so določali in odločali o njegovi usodi, so imeli z nadarjenim Petrom Nikolajevičem Podum-jinom čisto drugačne namene. Sprejeli bi ga bili v generalni štab, toda žena bi mu morala biti ugledna plemkinja iz rodu, ki ima mogočne stike z vladajočo hišo Romanovih — Peter Nikolajevič pa je šel in se je uprl volji vseh teh mogočnežev ter si skrivaj izposloval dovoljenje za poroko z mlado, nežno Katjo Ivanovno. Vzlic dovoljenju pa so bila odslej nadarjenemu častniku vsa vrata kakor zaprta in je že premišljeval resno o tem, da bi dal vojaški karieri slovo, ko se je vnela velika vojna in se je ozračje mahoma spremenilo. Peter Nikolajevič je odšel na bojišče in se je odlikoval že takoj v prvih bojih.
Vojna se je potem vlekla in vlekla, dokler se ni zgodilo, da je nenadoma jelo veljati za zlo, kar je še pravkar pomenilo odliko. Novi duh, ki je pometel carja in postavil vse vrednote na glavo, je pokosil tudi polkovnika Petra Nikolajeviča Podumjina. Boljševik! so ga ujeli in obsodili na smrt. To je bilo v onih prvih, najburnejših revolucionarnih dneh, ko Je vsa Rusija vrela in ni človek nikdar in nikjer vedel, kdaj je stopil na ogn j eniška tla.
Gospa Katja Ivanovna je trepetala tedaj za oba otročiča. Kajti poleg Ivana Petroviča je imela hčerko
Anastazijo, ki je bila ob izbruhu vojne stara komaj nekaj tednov. In Jens še danes ne ve, kako se je zgodilo. Spominja se silnega krika in hrupa, ki je valovil po ulicah, spominja se, kako je mati klečala in trepetaje jokala pred ikono svete Bogorodice ter stiskala otroka k sebi. Nato je planila v sobo služkinja, privlekla cunj in neke zmečkane ropotije, nakar se je Katja Nikolajevna preoblekla, zavila otroka v vreče vino in odšla na ulico. Neki moški jih je vodil, a vsi skupaj so vpili in šli z ljudskim tokom kakor neznatne kapljice. Tako so se končno prerili v predmestje, kjer jih je čakal voz. Potem so sedli, mršavi konji so potegnili in voz je odškripal v noč.
— Nč ne jokaj, Nataša! je tolažila mati, ko je mala jela jokati. In Jens se je preplašen stiskal k njej in jo božal po rosnih licih, dokler ni zaspal. — Potem se spominja tujega mesta, tujih obrazov, tujih ljudi. Vse je bilo neznano, divje in strašno. Mati je bledela, iz dneva v dan je bila bolj drobna in tiha in končno je obnemogla.
— Samo še to noč — je tolažil moški, ki jih je spremljal. Bil je Srb, dobrovoljce, ki je iz Amerike prihitel na pomoč svoji domovini. Podumjinovi so bili naklonjeni srbskim dobrovoljcem in sta bila gospod Knežević in polkovnik Podumjin iskrena prijatelja. Srbski dobrovoljsi častnik je napel vse sile, da bi rešil ruskega tovariša, ko pa je uvidel, da je vse zaman, se je s požrtvovalnostjo, ki ni poznala meje, zavzel za njegovo družino. S pustolovsko drznostjo je vzel nesrečno vdovo z obema otrokoma v svoje varstvo in odhitel z njima na jug, da bi ju prepeljal kar najhitreje iz tega divjega vretja na Balkan, domov, kamor Je tudi njega samega vleklo srce.
Našim «ilcmalcem
Prizadevamo si, da Vas vsak dan bolje in vsak dan ceneje postrežemo. Zato smo
preselili našo prodafalno
in sedanjih prostorov v Prešernovi ulici 7 v lastno hišo v Šelenburgovi ulici 7
nasproti Glavne pošle
V novi prodajalni Vam nudimo boljšo službo in večjo udobnost ter Vam omogočamo:
da si na širokem pločniku pred novimi izložbami mirno ogledate našo bogato izbiro vsakovrstnih čevljev,
da Vas v trgovini vestno in strokovnjaško postrežemo»
da Vam svetujemo, kakšna obutev najbolje vstreza Vašemu poklicu in svrbi, za katero jo rabite,
da si brezobvezno pomerite in poskusite čevlje, ki odgovarjajo obliki Vaše noge,
da si k vsakim čevljem in k vsaki barvi obleke izberete vstrezne nogavice,
da Vam v naši higijenično urejeni pedikuri brez bolečin odstranimo kurja očesa, trdo kožo in zarastle nohte,
da Vam po osvežujoči kopelji strokovnjaško zmasiramo noge.
Vse, kar rabite, da si ohranite zdrave noge, da ste dobro in poceni obuti, dobite pri nas.
Strokovnjaki smo, zaupajte nam! Služimo narodu.
Obiščite nas v naši novi prodajalni.
Ijabljana
Nasproti Glavne polte
j /c 1 v
W u,! tmr at
Madame Butterfly (17. X. 1935)
Giacomo Puccini zavzema v razvoju italijanske operne glasbe, pa tudi v povestnici operne glasbe sploh povsem samostojno in svojevrstno mesto. Inicijatorja veristične smeri v glasbi sta bila pred njim Pietro Mascagni in Ruggiero Leoncavalio. Prvi je ves svet razburil s svojo enodejanko »Caval! -ria Rusticana«, za katero je dobil od založni: •; onzogna prvo nagrado. Uprizorili so jo 17. maja 1890 v Rimu z nepopisnim uspehom in navdušenjem. K temu je poleg izredno melodiiozne muzike pripomogla vsebina opere. »Cavalleria Rusticana« je nato nastopila zmagoslavno pot po vseh opernih odrih sveta. In še danes je stalna repertoarna točka vsakega gledališča. Čudovita pa je usoda, da Mascagni z nobenim poznejšim opernim delom ni imel uspeha in da živi še danes od slave »Cavallerie«. No, in podobno smolo si deli žnjiin njegov rojak skladatelj Leoncavalo, ki je s svojo opero »Bajazzi« vseskozi prodrl ter še dosegel to, da se po vseh opernih gledališčih največkrat obe našteti operi nahajete na sporedu istega večera. — Za njima in po njuni slavi pa se je pojavil na pozornici italijanske glasbe Giacomo Puccini, absolvent milanskega konservatorija ter je prekosil kot skladatelj oba svoja prednika. Prve njegove opere niso pri publiki našle zaželjenega odziva, pač pa je že 1. 1893. njegova »Manon Lescaut« vzbudila veliko pozornost, ki so ji z velikanskimi uspehi sledile »Boheme« 1897, »Tosca« (1900) in »Madame Butterfly« (1904). Naenkrat se je pojavil velik glasbeni talent, ki je v obdelavi dejanja in govorice v glasbi realist, mojster malih sredstev, ki jih je podobno slikarskemu pointilizmu v šareni menjavi uporabljala. Ni čuda, da je njegova gladkotekoča melodika, ki izvira res. iz srca, osvojila in omamila prav vsakega poslušalca in vsako poslušalko. Ob prvih izvedbah njegovih del so ga kritiki neusmiljeno trgali, rogali so se njegovim eksperimentom v harmoniki, predbacivali so mu vzporedne kvarte in kvinte, pa so njih imena v povestnici glasbe že zdavnaj pozabljena, ko Zuecini trenotno še živi aa vseh opernih odrih sveta
In smelo trdim, da tako kot Verdi, ne bo nikdar Puccini iz teh odrov izginil. — V solzavo navdahnenostjo, res s srcem pisal. V Madame Butterfly se je poslužit japonskih melodij nežnih in čuvstvenih, ki jih je spretno obdelal. Morda je marsikomu ia glasba tuja, toda šiloma te zagrabi, da te gane. Uporabljanje pet-tonske lestvice, daje vsaj glasbeniku neposreden užitek. In, da navedem ženialnost Puccinija sanjo v eni sliki, ko Butterfly čaka Pinker-tona nn koncu drugega dejanja pri vratih: Kako priprosto je to glasbeno pisano, kako čuvstveno, kako v srce segajoče B-durova melodija ob spremljevanju pizzicatov v orkestru, ki jo poje zbor zdaliavs. Kje hočete še kaj učinkovitejšega? Res ie ta glasba proračunana na zunanji učinek, vendar pa je duhovita in silno bogata na melodičnih domislekih, za katere jih lahko vsak današnji sodobni glasbenik, ki komponira matematično, upravičeno lahko zavida. Opernemu ravnateljstvu je treba brez pridržka odkritosrčno čestitati na vzorni predstavi tega Puccinijevega prelepega dela, ki mu je gospod dirigent Niko Štritof dal popolnoma novo lice. Na novo ga je prevedel, naštudiral, izrežiral in dirigiral. Inž. arh. Franz je napravil nove dekoracije po navodilih gospe Skuškove (Japonka).
Da preidem k solistom. Naravno in popolnoma razumljivo mi je bilo, da bo naša upravičeno priljubljena in oboževana primadona g. Zlata G j u ng j c n a c - G a w e 1 lo v a v naslovni vlogi briljirala kot pevka in igralka. Bila je sijajno razpoložena in je obvladovala tudi višave z neverjetno lahkoto. Njen partner g. Gostič je s svojim lepim glasom prav simpatično kreiral Pinkertona. Prav' dobra je bila Suzuki gospe Kogejeve, Sharpless g. Janko se je pevsko hvalevredno udejstvoval, Goro g. Rus sajnora še izbraževa-ti, Jamadori (g. Lupša) ima izvrsten glasovni material, manjka mu pa v igri rutine, Bonec g. Petrovčič je uvaževanja vreden pevec. V tej vlogi je pa vse preveč vihral po odru. Ženski zbor je bil v formi, moški zbor pa mestoma nesiguran in v nastopanje premalo gibčen. Maska zbora in kostumi so prav skromni. Vse priznanje pa velja orkestru. Vtis predstave je bil lep, gledališče je bilo skoro razprodano, manjkalo tudi ni cvetličnih in drugih darov, po zasluže-nju. G. Štritofu in vsem izvajajočim, najlepše čestitke.	Z. P.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 26 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
ODEJE! Strokovno šivanje posteljnih odej iz vate, volne in puha, najceneje pri: F. Novak, Maribor, Koroška cesta 8.
STANOVANJE po možnosti trisobno v bližini Tržaške ceste iščem za 1. november. — Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Trisobno stanovanje«.
KUPIM HIŠO eno ali dvodružinsko s petimi sobami, podkleteno na periferiji Ljubljane. Plačam 50.000 Din takoj v gotovini. Ponudbe na upravo »Glasa naroda« na »Solidno zidano«.
KROJAČICA z dunajsko šolo in večletno prakso išče družabnika ali družabnico s kapitalom. Ponudbe pod »Mojstrca 25« na upravo lista.
DAJEM instrukcije v nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Cene zmerne. Naslov pove uprava lista.
„SalanoM® delo“
Prvi je prinesel tobak v Evropo guverner otoka San Domingo Gonzaio Hernandes de Orvie-do leta 1519. Kakor pa je še dandanes navada z novo odkritimi stvarmi, se je zgodilo tudi tobaku takrat v Evropi, niso ga namreč znali prav ceniti. Spočetka so ga po španskih in portugalskih vrtovih gojili kot okrasno rastlino. Šele v 16. stoletju sta dva sloveča zdravnika, Francoz Jean Nicot in Španec Nicolas Menardes leta 1560. oziroma 1571. spoznala narkotično delovanje te rastline in jo začela uvajati v zdravilstvo. Kakor znano, je potem slavni botanik Linne imenoval to rastlino Nicotu na čast v svojem znanstvenem delu Nicotiana. Zanimivo pa je, da tobaka, ki ga je prinesel Nicot na francoski dvor, niso tam kadili, ampak ga je kralj Franc II. v obliki praška uporabljal za njuhanje kot zdravilno sredstvo proti glavobolu. Ker pa je kralj tobak njuhal, je bilo to odločilno za modo in so morali vsi visoki krogi posnemati kraljev vzgled.
Medtem pa, ko so v Franciji uporabljali skraja tobak samo za njuhanje, so španski mornarji ob svojih stikih z domačini že v 16. sto-
letju spoznali, da nudi tobak večji užitek pri kajenju. Tako so torej posušene in zrezane to-bakove liste kadili s pomočjo pip, napravljenih iz bičevja. Tudi Anglija je že leta 1586. začela posnemati to navado in odtod je tobak hitro nastopil svojo pot na Nizozemsko, Belgijo, v Nemčijo in po vsem svetu. Kmalu po izbruhu 301et-ne vojne, okrog leta 1620., so angleške in švedske čete zanesle tobak v severno in srednjo Nemčijo. Wallensteinove čete so se naglo oprijele novega užitka, zlasti ker so vojaki spoznali, da si s tobakom v sili potolažijo žejo in lakoto.
Visoki svetni in cerkveni dostojanstveniki skraja niso bili tobaku nič kaj naklonjeni, saj niso mogli niti slutiti, kakšno neizčrpno zlato jamo predstavlja ta neznatna rastlinica. Toda že v 17. stoletju je postala kadilska strast v vseh krogih tako razširjena, da so ljudje kadili že v cerkvi med službo božjo in je moral papež Urban VIII., ki je papeževal od leta 1623. do 1644., nastopiti proti razširjevalcem te razvade z1 najhujšimi cerkvenimi kaznimi.
V odločilnih uradnih krogih je polagoma prodrlo mnenje, da je uživanje tobaka »za dušo pogubno« in da je torej tobak »delo satanovo«. — Zato so nasprotniki tobaka nekaj desetletij
ostali zmagoviti in so v Franciji leta 1635, na Bavarskem 1653., na Tirolskem 1658., v Švici pa 1675. s strogimi zakoni prepovedali uporabo tobaka in je ta prepoved veljala'tja do srede 18. stoletja, ko so po drugih deželah ž» zdavnaj spoznali, kako koristen je tobak za državne blagajne. Ko so te prepovedi minile, so se skraja skušali boriti proti tobaku z visokim obdavčenjem in zlasti na Angleškem so državniki zgodaj spoznali, kako velikega gmotnega pomena je za državne blagajne neznatna toba-kova rastlinica. Od tega ^spoznanja do uvedbe monopola ni bilo več daleč — in danes se nobena država več ne brani dohodkov, ki jih donaša bodisi kot monopolska, bodisi kot visoko obdavčena rastlina tobak, nekdaj »satanovo delo«
imenovan.
Dekliško srce si ie vzel...
Varšavski listi so pred nedavnim poročali o nenavadnem slučaju. Mladi medicinec se je zaročil z dekletom, ki jo je imel sila rad. Dekle pa je obolelo in zahrbtna bolezen jo je spravila v prezgodnji grob. Smrt ljubice je mladega me-dicinca spravila v brezupen položaj. Neke noči se je splazil na pokopališče, odprl nevestin grob in iz mrtvega telesa izrezal srce, ga prinesel domov in vložil v steklenico s špiritom. Za to nenavadno zadevo eo po naključju izve-deli prijatelji mladega medicinca, kar so sporočili oblastem, ki so nesrečnega medicinca zaprle, konzervirano srce pa zaplenile.
Založništvo v Rusiji
Sovjetska državna založna knjigarna za leposlovje bo izdala letos 139 del največjih svetovnih kjiževnikov. Med drugimi izidejo izbrana dela Balzacova (»Le Peau de Chagrin« izide v 100.000 izvodih), Zolajeva, Byronova, Dickensova, Flaubertova in Anatol Franceaova. Izmed ruskih klasikov bodo zastopani Puškin, Tolstoj, Dostojevski, Gogolj, Gribojedov, Čehov, Saltikov-ščedrin itd. Znatno bodo zastopani tudi književniki raznih drugih narodnosti * ozemlja Sovjetske zveze. Dela ruskih sovjetskih pisateljev bodo izdana v nakladi nad mili' jen izvodov.
GOSPODINJE!
Ali ste se že preskrbele z gospodinjskimi potrebščinami ?
Gospodinjski teden
PRI TVRDKI
ANT. KRISPER,
Ljubljana, Mestoitrg26 Vam nudi samo še 4 dni ugodne znižane cene.
Kozarci	Din	l-50	Lonci, mali	.....	Din	2'50
Nastavek......	Din	16-—	Lonci............Din	3'75
Servis za liker . . .	Din	24'—	Skodelice s	krožnikom .	Din	7'50
Servis za črno kavo za 6 oseb Din 32‘—
Servis za čaj ali kavo „ 6 „	Din 55'—•
Jedilni servis	» 6 »	Din 210'—
V vsako hišo naiceneiši dnevnik .flias naroda*
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga i. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tisk« tiskarna »Merkur«, nredstavnik 0. Mihalek. Vsi v Ljubljani.