Še ena denarna veriga za »budale«
Moril zaradi psihičnih težav?
ST. 91 - LETO 62 - CELJE. 16.11. 2007 - CENA 1.25 EUR
Marko Balant: »Imam občutek, da hitra cesta bo!«
UVODNIK
Poti in stranpoti pravne države
Na trenutke se mi dozdeva, da nad asfaltno bazo bdim bolj skrbno kot kakšna koklja nad piščeti. Pa se z zgodbo ukvarjam šele leto in pol, kar je za desetletno obdobje, kolikor dolgo se vleče saga o idilični vasici Planinska vas in groznem stričku, ki je tam postavil smrdljiv industrijski objekt in tako vse pokvaril, skorajda nevredno omembe. Toda saj živimo v pravni državi, kjer pristojne institucije, sicer malce z zaostanki, ampak vendarle, preudarno in skrbno delijo pravico vsenao-koli, kajne? Sem se imela pa s potmi in stranpotmi te pravice »čast« pobliže spoznati. In doktorat iz prava mi pri vsem skupaj verjetno tudi ne bi pomagal. Prvi dopis s kronologijo zapletov glede asfaltne baze sem v roke dobila v fazi, ko je o njej dalo »zadnjo« besedo vrhovno sodišče in seje zdelo, da je bila s tem postavljena pika na i.
Zatem pa se je izkazalo, da se mora primer odplesti natanko na način, kot se je zapletel V praksi to pomeni, da že nekaj mesecev tako rekoč tedensko poglabljam odnose z več predstavniki za stike z mediji (ministrstvi za okolje in prostor, javna uprava, okoljski inšpektorat), češnje na smetani so šentjurska upravna enota, občina in zavod za varstvo narave. Vsi so namreč vpleteni u zaplet in razplet. Da se ne bomo narobe razumeli, saj sogovorniki niso nič krtin, ampak bolj kot se trudim koščke sestaviti v smiselno celoto, manj imam zaupanja v lastno sposobnost dedukcije. Zgodbe o asfaltni bazi ne morem in je tudi ne nameravam v celoti povzeti. Dvomim, dajo kdo v celoti zna. Prav tako se mi ne zdi umestno presojati o legitimnosti odločanja in ukrepanja zakonodajnih ter izvršilnih organov. Med čakanjem na inšpektorjeve ukrepe, koje baza sodeč po sodnih sklepih še zmeraj nelegalno obratovala, se je namreč »zgodila« vrnitev uporabnega dovoljenja in baza deluje legalno. Toliko o retrogradnih pravnih postopkih.
Niti na misel mi ne pride, da bi v'zgodbi izbirala strani, tudi če bi jih smela. Če bi bila na mestu nasprotnikov asfaltne baze, bi že zaradi golih načel hotela zadevo peljati do konca. Pa čeprav na evropskem sodišču za človekove pravice. Kot investitorka bi gledala na goli poslovni interes, kot tam zaposlena bi se na vse kriplje borila za delovno mesto, kot krajanka, kiji »svinjajo« po pitni vodi... Včasih ostane le še zdravorazumska logika lokalnih šankov. Zgolj povzemam: »Vsi imajo maslo na glavi, če je obäna res pod mizo pisala dokumente za legalizacijo, naj mu plača za prestavitev baze v industrijsko cono. Sicer pa bo mašineri-ja< počasi odslužila in z investitorjem skupaj šla v >penzijo<.« No, to sem pa razumela.
KRATKE-SLADKE
Kdo Je polizal med?
V akcijo slovenskih čebelarjev za promocijo našega medu se je vključilo tudi precej županov s celjskega območja, ki menda medu niso najbolj pridno polizali. Verjetno so ga »Sparali« za otroke.
Nevednežem naj pojasnimo, da se rečiški župan Vinko Jeraj akcije ni udeležil, ker glede na medsosedske razdalje praktično vsak dan »zajtrkuje« z vrtčevskimi malčki.
Ko bo zima potrkala, bodo pripravljeni
V podjetju Vzdrževanje in obnova cest Celje zagotavljajo, da bodo letos pripravljeni pričakali prve snežne padavine. »Zatakne se lahko le, če bo količina padavin tako velika, kot je bila v teh dneh v Avstriji,« dodaja Martjaž Kapitler, vodja zimske službe. Letos so sicer krst že doživeli, saj so konec oktobra plužili v Mozirju, na Rogli in nekaterih višjeležečih predelih v regiji.
Da letošnja zima izvajalcev zimske službe na Celjskem ne bi presenetila, so prvič pripravili suhi trening na vseh cestnih bazah in tako preverili stanje opreme, ki je preteklo milo zimo večji del sezone počivala. Prav zato je VOC-u ostalo tudi precej po-sipnih materialov. Trenutno
imajo na zalogi tri tisoč ton soli, 4500 kubičnih metrov gramoznih posipnih materialov in 120 kubičnih metrov magnezijevega klorida v 20-odstotni raztopin^ečina je ostala iz lanske sezone.
Letos bodo zimski službi namenili 101 plužno vozilo. Nekaj starih tovornjakov so nadomestili z novimi, kupili so tri pluge, dva jovoko-pačanakladača, dva posipal-nika in tri kamione. Suhi trening je bil namenjen tudi takojšnji odpravi manjših napak, novi vozniki so spoznali proge.
Sicer bo tudi letos sistem zimske službe takšen, kot je bil lani. »Ko začne naletava-ti prvi sneg, opravimo posipavanje. Če intenzivno sneži, sledi takoj šnje^pluženje, večkrat tudi, če snežna ode-
ja še ne doseže za pluženje predvidene višine. V sklopu aktivnosti bomo plužili še pločnike, podhode, avtobusne postaje in javna parkirišča - kjer bo treba tudi roč-
Lani so za zimsko službo v VOC-u prejeli približno 1,2 milijona evrov od države in enak znesek še od pogodbenih občin, zaradi mile zime pa so denar, ki je ostal, porabili za urejanje jarkov, odvodnjavanje, obsekovanje rastlin ob cestah ...
Odgovorni za zimsko službo pričakujejo letos nekaj novih nevšečnosti. Tudi zaradi uveljavitve šengenske-ga sistema na mejah. Težave bodo z vozili, ki bodo ne-
primerno opremljena prečkala mejo in potem ovirala promet, saj na meji ne bo več policije, ki je takšna vozila izločala iz prometa. »Naša naloga ni, da vlečemo vozila in jim pomagamo na klancih ter da usmerjamo promet, ampak da po-sipavamo ceste, zato naj ljudje primerno opremijo svoja vozila,« opozarja Kapitler.
Letos bodó v Sloveniji namestili 14 novih cestnovre-menskih postaj, dve tudi na Celjskem, na cestah proti Velenju v Črnovi in proti Zidanemu Mostu v Rimskih Toplicah. Ti bosta odgovornim v pomoč pri odločanju o pravočasnem odhodu zimske službe na teren.
ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ
	HI. ..
	
	m
"WW®	
CE SE BOJITE,
DA VIDITE TROJNO,
SE MOTITE.
Sedaj vam samo v trgovinah a 1 ob nakupu VSAKEGA kuhinjskega aparata iz linije Gorenje Ora-lto podarimo frajerski sesalnik Black Jack. Ponudba velja od 4.10. do 27.11. 2007.
NOVA KLASIKA KUHINJE PRIHODNOSTI www.gorenje-oraito.com
gorenje oro-ito
S suhim treningom so preverili pripravljenost vozil in opreme zimske službe na snežne padavine.
Štiripasovnica, ki je po vseh protestih krajanov ostala iz predloga tretje razvojne osi.
DOGODKI
Kdo, če ne mi? Komu, če ne nam? Kdaj, če ne zdaj? Tako sindikalne organizacije vabijo na jutrišnje vseslovenske delavske demonstracije, s katerimi bodo vse generacije skupaj opozorile, da za blaginjo vseh potrebujemo višje plače. Iz Celja se bo v Ljubljano odpravilo več kot 2 tisoč delavcev in upokojencev.
Kot pričakujejo sindikati, bodo jutrišnje demonstracije, ki sovpadajo z obletnico velikih demonstracij novembra 200S, s katerimi so želeli opozoriti na družbeno in socialno nesprejemljivost ta-
krat predlagane enotne davčne stopnje, še množičnejše. Če je šlo takrat za konflikt z vlado in njeno politiko, gre zdaj za konflikt med delom in kapitalom.
Sindikati zahtevajo, da se plače uskladijo z visoko inflacijo (sploh zaradi nedavnih podražitev hrane) ter da se del rasti produktivnosti slovenskega gospodarstva upošteva tudi pri rasti plač delavcev. »V času, ko imajo politiki in menedžerji polna usta pohval o uspešnosti slovenskega gospodarstva in njihovih velikih zaslugah za to, da na tem področju zmanjšuje-
mo zaostanek za razvitimi državami Evropske unije, delavec težko razume, da je bruto 538 evrov dovolj visoka minimalna plača za preživetje. To težko razume tudi več kot 80 tisoč upokojencev, ki prejemajo manj kot 300 evrov pokojnine,« je v glasilu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije jedrnato zapisal sekretar Milan Utroša in za primerjavo dodal še podatek, da menedžerske plače v posameznih primerih dosegajo celo 2000-kratnik minimalne plače.
Delodajalci ob tem opozarjajo, da bi rast delavskih plač
Hofer
sporoča
stalne ponudbe
frankinja
rdeče kakovstno issassi vino, poreklo: Avstrija, 11
ogrozila konkurenčnost slovenskega gospodarstva, poleg tega pa naj bi se plače letos že povišale. Po podatkih državnega statističnega urada so v letošnjih prvih devetih mesecih zaposleni v povprečju prejeli po skoraj 816 evra neto plače, kar je 7,8 odstotka več od povprečne plače v enakem obdobju lani. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo se je v omenjenem primerjalnem obdobju zvišala za 5,6 odstotka na 1252 evra. Žal pa iz povprečne statistike niso vidni posamezniki, ki za mesečno delo prejmejo le malo več kot 300 evrov.
Hofer
V Ljubljano po višje plače

KJE SO NAŠI POSLANCI
Igra na nož
Novoizvoljenega predsednika države desnica še ni nehala boleti po številnih rokovanjih, ko je predsednik vlade osupnil državo z napovedjo, da obstaja možnost odstopa vlade. Razlog naj bi bilo obračunavanje z vlado, ki se je kazalo skozi vso predsedniško volilno kampanjo in zaradi česar je ogroženo tudi rutinsko delo vlade. Hkrati centri iz ozadja umetno ustvarjajo negativno razpoloženje v javnosti in vlado črnijo celo v tujini, trdi Janez Janša. Od torka vsi na domačem političnem prizorišču preračunavajo težo in posledice premierjevih besed. 1\idi poslanci naše regije.
Možnost odstopa vlade je resna, zagotavlja Jakob Pre-sečnik (SLS), v stranki pa pričakujejo sestanek vrha koalicije in strank, ki so podpisale dogovor o sodelovanju pred in med predsedovanjem. »Poteza predsednika vlade je poskus zmanjšanja izrabljanja opozicijskega obnašanja, predvsem v času predsedovanja. Predsedovanje namreč ni samo projekt vlade, pač pa projekt Slovenije,« trdi Presečnik.
»SDS je resna politična stranka, zato je možnost odstopa vlade resna,« pravi Franc Jazbec (SDS) in dodaja, da so bih resni že kot opozicija, še bolj resno pa delujejo v tem mandatu. Njegov strankarski kolega Rudolf Petan pravi, da je napoved posledica dogajanj na slovenski politični, še posebej pa medijski sceni. »Državljani nismo bih obveščeni o razvojnih dilemah, uspehih in stališčih, ampak se je Slovenijo katastrofiziralo,« trdi Petan. Medtem ko Jazbec meni, da je o predčasnih volitvah ta trenutek prezgodaj govoriti, jih Petan podpira, saj žeh, da »prevzamejo krmilo tisti, ki niso z ničemer zadovoljni in vse znajo«.
»Po meni dostopnih informacijah bo do odstopa vlade verjetno prišlo zelo kmalu,» napoveduje Drago Koren (NSi). To je po njegovem rdzumljivo glede na ravnanje
opozicije, ki »je imela močno medijsko podporo«. »Zlonamerna podtikanja in laži so prodrla globoko v zavest slovenskega človeka, močno so butnila celo čez meje države, to pa ni več šala in na tak način se ne moremo igračkati,« trdi Koren.
Njegov strankarski kolega Martin Mikolič vidi odstop kot eno izmed skrajnih možnosti, »seveda pa ni edina«. Ker bi predčasne volitve zaradi zakonskih rokov padle v začetek leta 2008, jim sam ni naklonjen. »Novo vlado bi lahko dobili šele ob koncu predsedovanja, kar bi bilo zelo slabo, saj bi se s svojimi notranjimi zadevami praktično ukvarjali celo obdobje predsedovanja,« meni Mikolič.
»Potezo predsednika vlade ocenjujem kot dobro domišljeno, a žal zelo neodgovorno,« ugotavlja Bojan Kontič (SD). Njegov poslanski kolega Matjaž Han je zavrnil očitke na račun opozicije in napovedal, da »SD brez podpore volivcev ne vstopa v koalicije, zato zagovarjamo predčasne volitve«. Te v razvitih parlamentarnih sistemih niso nič posebnega, pravi Kontič in dodaja, da je edina težava njihova izpeljava v času predsedovanja EU.
Predčasne volitve so ob odstopu vlade edina logična rešitev, trdi samostojni poslanec dr. Slavko Gaber. Po njegovih besedah lahko samo Janša predlaga, naj parlamentarna manjšina prevzame vodenje države. »Poteza Janeza Janše je šolski primer neodgovornega odnosa do države,« meni dr. Gaber. »Prepričan je, da ga bodo ljudje na kolenih prosili, naj nadaljuje s privatizacijo države oziroma da mu bo manever, ki ga izvaja, prinesel volilne glasove. Kot Kalimero se pritožuje nad odločitvijo državljank in državljanov, ki so mu sporočili, da se ne strinjajo z njegovo politiko. Če verjame, da Slovenije ne more vodih, kot je potrebno (in očitno je, da je, ne zna) naj odstopi,« premieru sporoča celjski poslanec.
SEBASTUAN KOPUŠAR
DIGITALNA KABELSKA TELEVIZIJA
105 televizijskih in 65 radijskih programov
AKCIJA JESEN 2DD7! [ PRIKLJUČITEV NA KRS [42
Analogna kabelska TV - 47 televizijskih In 22 radijskih programov v- -OH
PROMOCIJSKA PONUDBA! ( PRIKLJUČEK KRS + INTERNET
Dodatne Informacije:	,—. n n m_
sss™ «^lekho
e-mail; internet@cekabel.net — TURNŠEK
www.radiocelje.com
Tretjino zemljišč na Rogli občin
Po 14 letih s poravnavo končan denacionalizacij ski postopek - 72 hektarjev zemljišč pripadlo Občini Zreče
Po 14 letih je končan de-nacionalizacijski postopek na območju zazidalnega načrta Rogla. Denacionalizacij skim upravičencem, članom družine Pikl-Hubma-jer, premoženja ne bodo vrnili v naravi, ampak jim bo Slovenska odškodninska družba izplačala odškodnino. To pomeni, da je Občina Zreče na tem območju pridobila 72 od 240 hektarjev zemljišč, kolikor jih je v tem zazidalnem načrtu.
Zemljišča je občina pridobila s prenosom z republiškega sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč. »S takšnim razpletom smo zado-
voljni, saj bomo zdaj lahko na Rogli zagotavljali nemoten razvoj. Doslej je bil mogoč le s privolitvijo denacionalizacij skih upravičencev. Z zemljišči, ki smo jih pridobili, bomo tudi pomembno obogatili proračun,« je zadovoljen zreški župan mag, Boris Podvršnik. Z nosilcem turizma na Rogli, Unior Turizmom, je občina že podpisala pogodbo o jav-no-zasebnem partnerstvu. Na zemljišču v lasti občine bodo v skladu z že sprejetim zazidalnim načrtom zgradili 32 počitniških objektov (vsak apartma bo imel 42 kvadratnih metrov tlori-
sne površine). Dobiček od prodaje si bosta občina in Unior razdelila tako, da bo vsakemu pripadla polovica. Občina Zreče pričakuje milijon evrov, ki jih je že vključila v prihodnji proračun. Ne gre za majhen denar, saj njen delež predstavlja več kot sedmino proračuna.
Konec denacionalizacije zdaj omogoča tudi dokončno ureditev lastniških razmerij na Rogli. Občina je vse lastnike objektov in drugih parcel že pozvala: »Večina ima lastništvo urejeno in ji ne bo treba dokupovati zemljišč, razen tistih, ki so se razširili na občinska zem-
ljišča. Prihodnje leto bomo tudi novelirali zazidalni načrt Rogla, vendar ne le v skladu z željami nosilcev turizma in lastnikov objektov, temveč tudi z naravovarstvenimi zahtevami. Poleg Unior Turizma in številnih zasebnopravnih subjektov je zdaj tudi Občina Zreče lastnik zemljišč na Rogli. Pričakujem, da bo zato lažje uveljavljala svoje interese oziroma interese občanov,« poudarja župan. Kako bo nov položaj na Rogli vplival na odnose med Unior-jem in občino, pa je težko predvideti.
MILENA B. POKLIČ
CE SE BOJITE,
DA VIDITE TROJNO,
SE MOTITE.
Sedaj vam samo v trgovinah "à Tehnika ob nakupu VSAKEGA kuhinjskega aparata iz linije Gorenje Ora-lto podarimo frajerski sesalnik Black Jack. Ponudba velja od 4.10. dO 27.11. 2007.
NOVA KLASIKA KUHINJE PRIHODNOSTI
www.gorenje-oraito.com	OfO-ltO
"STEKLOKERAMIČNO KUHALIŠČE
Akcija v žalskem vrtcu. Direktorici Mari Mohorko je med izročil Mile Gržina, predsednik spodnjesavinjskih čebelarjev.
Medeni
Čebelarska zveza Slovenije izvaja dobrodelno izobraževalno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Kot ugotavljajo čebelarji, je bila akcija v vrtcih in šolah nadvse pozitivno sprejeta.
V bistvu gre za promocijo slovenskega medu, pri čemer med akcijo opozarjajo na njegove pozitivne lastnosti. Med je odlično hranilo, krepčilo in tudi pomirjevalo. Ker zavira rast bakterij in ima antioksidativ-ne lastnosti, se uporablja tudi v ljudski medicini, še posebej dobro vpliva na otroški organizem. Otroci se dobro razvijajo, nimajo prebavnih motenj, imajo večji prirastek na teži in zgodnejšo rast zob. Otroci, ki redno uživajo med, so živahnejši, bolj veseli in bolj podjetni kot tisti, ki uživajo sladkor.
Hidi zato »medeno« akcijo podpirajo slovenski župani. Več kot tretjina se jih je namreč včeraj in danes pridružila čebelarjem na medenem zajtrku v vrtcih. Na našem območju se je podžupan Jože Maj er pridružil malčkom v vrtcu na Dobrni, vrtec v Dramljah sta obiskala podžupan Jože Artnak in predsed-
župani
nik sveta KS Stanko Kopin-šek. V Laškem sta se v akcijo vključila podžupan Klemen Grešak in vodja oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril, malčkom na Ljubnem pa je skrivnosti medu odkrivala županja Anka Rakun. V Lučah je z otroki zajtrkoval župan Ciril Rose, v Pikapolonici v Podčetrtku Jožef Pregrad, v Kozjem Andrej Koc-man in v Radečah Matjaž Han. V Rogaški Slatini sta se v akcijo vključili vodji oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo, mag. Na-nika CakŠ in Brigita Kregar Drofenik, v Rogatcu župan Martin Mikolič in Jože ČakŠ v Šmarju pri Jelšah. Tudi otroci v Žalcu, Vojniku in Šmartnem ob Paki so se sladkali s pomočjo županov -Lojzeta Posedela, Bena Po-dergajsa oziroma Alojza Podgorška - velenjskim otrokom v vrtcu Najdihojca pa se je pridružil podžupan in poslanec Bojan Kontič. US
Rudarji pod Gaberke
V velenjskem premogovniku so začeli včeraj odkop G2/A, ki leži severno od Šo-štanjskega jezera, pod starim delom Gaberk.
Odkopavanje na tem območju so začeli že sredi 70. let prejšnjega stoletja, a so po težavah z vdori vode prenehali in se ga ponovno lotili pred nekaj leti, ko so začeli uporabljati tudi drugačne metode. Doslej premoga s tega območja še niso potrebovali, saj je delovala jama Škale, več odkopov pa je bilo v jami Pesje. Območje G je predstavljalo tudi večjo potencialno nevarnost, zato so ga več let od-vodnjavali, in tako z zniževanjem ravni vode in tlakov zmanjševali nevarnost vdora vode. V območju G je
predvideno odkopavanje do leta 2040.
Ob včerajšnjem začetku je velenjski premogovnik obiskal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Njegov obisk naj bi bil tudi jasno sporočilo, da si brez Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj dolgoročno ne znajo predstavljati varne in zanesljive oskrbe Slovenije z energijo.	US
Zastopanje, zagovarjanje ir svetovanje
v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadevah, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listine.
Telefon 051 624-950, Baten, d.o.o.. Zagrebška 20, Maribor.
Hrib med Zdraviliškim domom in Sofijinim dvorom se spreminja v veliko luknjo, kjer bo čez nekaj mesecev zrasel centralni objekt Rimskih term.
Evropa velikodušna do Rimskih term
Rimske terme, ki se pripravljajo na novogradnjo in zaključujejo z obnovo So-fijinega dvora in Zdraviliškega doma, so bile uspešne na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za regionalni razvoj.
Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, bodo terme, katerih celotna obnova je ocenjena na 30 milijonov evrov, skupno pridobile dobrih 5 milijonov evrov evropskih sredstev, od tega 4 milijone evrov za izgradnjo wel-ness centra ter nekaj več kot milijon evrov za nastanitvene zmogljivosti.
Sicer je območje zdravilišča eno samo gradbišče. Med Sofijinim dvorom in Zdraviliškim domom namreč delajo izkop za centralni pbjekt Rimskih term ter gradijo pitomo steno. Kot je dejal direktor Rimskih term Maks Brečko, so tik pred objavo razpisa za izvajalca del za celoten kompleks term. Brečko glede odprtja Rimskih term kljub te-
mu, da se je rok obnove Sofi-jinega dvora in Zdraviliškega doma zaradi zahtevnih obnovitvenih del iz letošnjega septembra prestavil na marec prihodnje leto, ostaja optimističen. Po njegovih besedah terminski načrt zaenkrat ostaja nespremenjen, kar pomeni, da naj bi obnovljene terme prve goste sprejele že konec prihodnjega leta.	BA
Evropska sredstva so na našem območju pridobili tudi v Topolšici za izgradnjo wellness centra (2,3 milijona evrov) in podjetje Mins No 1 za tamkajšnji hotel s štirimi zvezdicami (1,2 milijona), v Rogaški Slatini pa podjetje Columen za Hotel Soča (1,8 milijona).
Gripe še ni
Na celjskem območju se tako kot v Sloveniji zadnji teden povečuje število obolelih s povišano temperaturo, slabim počutjem, bolečinami v grlu, kašljem in drugimi znaki, podobnimi gripi. »V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zaenkrat še nismo zaznali kroženja virusa gripe,« ugotavlja dr. Alenka Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo v tem zavodu.
Po njihovih podatkih tudi število akutnih prehladnih obolenj, ki jih povzročajo različni virusi, v tem času Še ne odstopa od povprečja preteklih let. Še nasvet vsem obolelim: »Nekajdnevni počitek, v primeru izra-
zito povišane telesne temperature sredstva za njihovo zniževanje in dovolj toplih napitkov«
Ker virus gripe še ni začel krožiti, je sedaj tudi najbolj ugoden čas za cepljenje proti gripi. Z njim so letos na zavodu začeli prej kot pretekla leta: »Cepimo že slab mesec, vendar je zanimanje skromno. Vsem, ki se nameravajo cepiti, priporočam, da to storijo čimprej, saj potrebuje telo po cepljenju 10 do 14 dni, da zgradi dovolj dobro zaščito proti virusom gripe,« še svetuje dr. Alenka Skaza. Gripa bo namreč prišla. Še vsako leto je.	MBP
Peto iskanje prvega človeka
Na Šmarskem jim nikakor ne uspe izbrati direktorja zdravstva
Po sobotnem javnem razpisu v osrednjem slovenskem dnevniku poteka že nič manj kot peto iskanje direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki deluje na območju šestih občin Obsotelja in Kozjanskega. Iskanje direktorja traja že dve leti in pol.
Zainteresiranih za mesto prvega človeka zdravstva v pokrajini ob Sotli ne manjka, zapleta se zaradi še veljavnega absolutnega soglasja vseh šestih občinskih svetov, to je Bistrice ob Sotli, Kozjega, Podčetrtka, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in Rogatca.
Tako v prvem razpisnem postopku ni prejel soglasja dolgoletni direktor šmarske-ga zdravstvenega doma, zdravnik Janez Čakš, saj se občinska sveta Rogaške Slatine in Podčetrtka z njim zaradi pomanjkanja zdravnikov nista strinjala. Sledil je razpis, ko je izbrani kandidat, ekonomist iz Kamnika,
odstopil, po novem razpisu pa je svet zavoda spet izbral zdravnika Čakša, vendar ga tokrat kot direktorja niso marali občinski sveti Bistrice ob Sotli, Kozjega in Podčetrtka.
Kaj storiti? Pri vsem skupaj je svet zavoda že lani predlagal poenostavitev postopka izbire direktorja, za kar so zadolžiti pravno službo Občine Šmarje pri Jelšah, kjer je tudi sedež zdravstvenega doma. Po zgledu rešitve podobnega problema v Celjskih lekarnah naj bi tako v bodoče odločalo o soglasju k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah namesto šestih občinskih svetov »le« vseh šest županov.
Zadnji ponedeljek je bil v Rogatcu kolegij šestih županov, kjer so s takšno rešitvijo (v obliki odloka) soglašati vsi. O novem načinu izbiranja direktorja zdravstvenega doma pa so razpravljati že na zadnji seji občinskega sveta Bistrice ob Sotli (od koder
ni bilo soglasja v tretjem razpisnem postopku) ter so z njim prav tako soglašati.
Zdravstveni dom seveda ni brez vodstva. Zaradi različnih zapletov vodi zdravstveni dom ves čas kot vršilec dolžnosti sicer priljubljeni zdravnik Čakš, dolgoletni direktor. Na zadnji seji sveta zavoda, ki je bila konec oktobra, so mu »vede-jevstvo« znova podaljšali, s tem, da ga je Čakš pripravljen prevzeti do sprejetja zaključnega računa, kar bo februarja 2008.
Po sobotni objavi novega razpisa za direktorja tako poteka 15-dnevni rok, nato bo prišlo do sestanka volilne komisije, ki bo pregledala poslane vloge. Temu morata po še veljavni pravni ureditvi slediti izbira najprimernejšega kandidata, ki jo opravi svet zavoda, ter najtežji del, soglasje občin.
BRANE JERANKO
Proti nikotinu
mß
CASINO FARAON CELJE
NAGRAJUJE
vzroki za nastanek raka, saj so ogroženi različni telesni organi. Prav tako so opozorili na nevarnost pasivnega kajenja, šolarjem pà s posebnim aparatom tudi izmerili količino izdihanega ogljikovega dioksida. Dijaki so prav tako izpolniti vprašalnik z različnimi vprašanji o kajenju. Ugotovljeno je bilo, da je poleg nekaj zmernih kadilcev tudi nekaj hujših odvisnežev.	BJ
	
KONČNO BO NASTOPIL ODLOČILNI TRENUTEK. V SOBOTO, 17. NOVEMBRA SE ZAKLJUČUJE NAŠA NAGRADNA IGRA IN VELIKA NAGRADA BO KONČNO DOBILA SVOJEGA LASTNIKA. ŽREBANJE OB 22. URI. SREČNO!	IGRALNI SALON Ljubljanska cesta 39, Celje
www.nouitednik.com
Na včerajšnji mednarodni dan brez cigarete, ki ga promovira mednarodna zveza za boj proti raku, je Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije posebej opozorilo na škodljivost kajenja.
Društvo, ki ga vodi Viktorija Rehar, je to storilo v nekaterih celjskih, žalskih in ljubljanskih osnovnih ter srednjih šolah, kjer so poudariti, da je kajenje med pomembnimi
ö cetis
Po bosanskem še ostali trgi
Osvajanje trga s supermarketi in planeti - Do konca prihodnjega leta 90 milijonov evrov prometa
Skupina Tuš je v sredo v Brčkem odprla svoj četrti trgovski center v Bosni in Hercegovini, v katerega je vložila 5 milijonov evrov. S tem končuje letošnji cikel naložb v tej državi, prihodnje leto pa namerava trgovske centre odpreti še v Srbiji in Makedoniji. Ob koncu prihodnjega leta naj bi tako Skupina Tuš deset odstotkov prihodkov ustvarila na tujih trgih.
Koncept osvajanja treh tujih trgov (že pred leti so se namreč odločili za sočasen vstop na bosanski, srbski in makedonski trg) temelji na razpršeni mreži trgovskih centrov in Planetov Tuš. Dolgoročno naj bi tako v Bosni in Hercegovini postavili 50 trgovskih centrov ter dva Planeta Tuš, v Srbiji sto trgovin ter štiri Planete Tuš, v Makedoniji pa 20 trgovskih objektov ter en sam Planet Tuš. »Letno nameravamo v Srbiji odpreti 6 do 7 trgovskih ob-
Na domačem, slovenskem trgu bo Tuš letos odprl še štiri trgovske objekte ter dva bencinska servisa, nam najbližji bosta 5. decembra odprtji v Žalcu in Velenju. Prihodnje leto imajo v načrtu šest novih otvoritev trgovin ter pet bencinskih servisov, čaka pa jih še nekaj obnov starejših objektov.
Tuševa stastistika
•	zadnjih 8 let najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji ■ 4 tisoč zaposlenih
•	16-odstotna rast v letošnjem desetmesečju
•	do zdaj odprli 86 marketov in supermarketov, 6 cash Scarry centrov, 8 bencinskih servisov, 3 Planete Tuš, obenem imajo 119 franšiznih prodajaln
jektov, v Bosni in Hercegovini 5 do 6 letno in v Makedoniji 2 do 3 letno,« je napovedal generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetel-šek. Do konca prihodnjega leta, ko naj bi na treh tujih trgih odprli še 20 novih objektov, bodo zaposlili 500 ljudi, investirali 80 milijonov evrov ter ustvarili 90 milijonov èvrov prometa. »Predvidevamo, da bomo deset odstotkov prihodkov celotne skupine že ustvarili na tujih trgih.« »Postali bomo pomemben igralec«
»Osvajalski« pohod na trge bivše Jugoslavije ne zajema tudi Hrvaške in Črne gore. »Zaradi znanih razlogov (politično-ekonomskih, op. p.) ne razmišljamo o ponovnem vstopu na hrvaški trg, Čeprav pri pred leti odprtem trgovskem objektu ni šlo za vstop na trg, temveč za nepremičninski posel. Črna gora pa je zaradi majhnosti po naši klasifikaciji padla na zadnje, četrto mesto in tako >izpadla< iz igre, saj me-
STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1.10.07 - 31. 10. 07)
1.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE
a)	UNIGLOBAL, AVTOMATIZIRANI PROCESI IN STORITVE, d.o.o., Teharje, opr. št. St 45/07 (datum: 4. 10. 07)
b)VARILSTVO	NA TERENU, MARJAN TETIČKOVIČ, s.p., Velenje, opr. št. St 47/07 (datum: 4.10. 07)
c)MARKEZI,	PROIZVODNJA, TRGOVINA, GOSTINSTVO, d.o.o., Velenje, opr. št. St 61/07 (datum: 12. 10. 07)
č)M CLUB TOVARNA KONFEKCIJE, d.d., Velenje, opr. št. St 57/07 (datum: 12. 10. 07)
d)	TESARSTVO, LESARSTVO, TRGOVINA IN STORITVE MARTIN ČEPIN, s.p., Kozje, opr.št. St 50/07 (datum: 18. 10. 07)
2.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI
a)	MABO, PODJETJE ZA INŽENIRING, IZVAJANJE, ZASTOPSTVO IN TRGOVINO, d.o.o., Velenje, opr.št. St 31/06 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 19. 9. 07, pravnomočen sklep: 16. 10. 07)
b)	METKA TEKSTIL, d.o.o., Celje, opr. št. St 9/97 (čl. 169
ZPPSL, datum: 10. 10. 07, pravnomočen sklep: 19. 10. 07)
c)AGENCIJA	LOTOS, ANITA KRAJNČAN, s.p., Celje, opr. št. St 55/06 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 4. 10. 07, pravnomočen sklep: 30. 10. 07)
č) BRIGITA ŽABERL, s.p., Ljubečna, opr. št. St 41/06 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 4. 10. 07, pravnomočen sklep: 30. 10. 07)
d)	BIRO SERVIS REHAR, STORITVE, TRGOVINA, POSREDOVANJE, d.o.o., Celje, opr. št. St 24/07 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 6. 9. 07, pravnomočen sklep: 2. 10. 07)
3.	PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE
a)ZAKLJUČNA	GRADBENA DELA, KNAUF SISTEMI, BOŠTJAN OVTAR, s.p., Vojnik, opr. št. St 52/07 (datum: 1. 10. 07)
b)	OVTAR, DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, TRGOVINO IN PROIZVODNJO, d.o.o., Vojnik, opr. št. St 53/07 (datum: 3. 10. 07)
c)ARKA,	IMPORT EXPORT, d.o.o., Žalec, opr. št. St 67/ 07 (datum: 18. 10. 07)
4.	PRISILNA PORAVNAVA SE USTAVI, ZAČNE SE STEČAJNI POSTOPEK
a)AVTOSERVIS TRGOVINA ŠPORT ZDRAVKO BREGAR, s.p., Radeče, opr. št. St 96/06 (datum: 1. 10. 07)
5.	PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI
a) JELEN, GOSTINSKO PODJETJE, d.d., Slovenske Konjice, opr. št. St 87/07 (datum: 24.10. 07, pravnomočen sklep: 19. 10. 07) _
nimo, da so trije tuji trgi dovolj velik zalogaj. Še posebej ob vsem razvoju na domačem trgu,« je pojasnil Sve-telšek. »Trgovina se v marsičem razlikuje od proizvodnje. Če želimo postati pomemben igralec na teh trgih, moramo postaviti veliko objektov. Glede na to, da smo že lastniki več kot 50 zemljišč, nam bo tu tudi v primeru, da bi ne bi bilo možno kupiti nobenega zemljišča več, uspelo. Z napovedmi, kako pomembni bomo dejansko, pa bomo morali še malo počakati.«
Obetajoč bosanski trg
Prodor na trge, s katerimi največje slovensko družinsko podjetje postaja mednarodno, ne zajema celotne dejavnosti Skupine Tuš. V načrtih nimajo gradenj droge-rij, bencinskih servisov ali cash & carry centrov. Slednjega tudi zato, ker nimajo centralnega skladišča. Posledično bodo ponujali blago le tistih slovenskih proizvajalcev, ki so v določenih državah že prisotni, prostor na policah pa jim bodo namenih glede na moč blagovne znamke, ki so jo v posamezni državi uspeli doseči.
Tuševa odprtja so tudi v tujini na las podobna našim - glasbeni gosti, nagradne igre, donacije ter nepopisna gneča ljudi, ki pridejo preverit nizke cene.
S štirimi trgovskimi objekti ima Tuš na celotnem bosanskem trgu še zanemarljiv tržni delež. Na delu ozemlja, kjer centri že delujejo, pa Svetelšek ocenjuje, da njihov tržni delež znaša med 10 in 20 odstotki. Vsekakor je bosanski, kot tudi druga dva trga, obetajoč trg. Ne le zaradi večjega števila prebivalcev in manjšega števila trgovin, temveč tudi zato, ker imajo pred vstopom druge-
ga velikega slovenskega trgovca zdaj že konkurenčno prednost. V Bosni se že v začetku prihodnjega leta obetata dve novi odprtji, na štirih lokacijah pa priprave na gradnjo še trajajo. »Naša rast na tem trgu bo prihodnje leto presegla sto odstotkov, največji projekt pa bo odprtje centra Sarajevo Stup nekje med majem in junijem prihodnje leto, kamor bomo preselili tudi upravo Tuš Bosna. To bo
tudi naš prvi viden skupen projekt z Merkurjem,« je še napovedal Svetelšek.
ROZMARI PETEK
novoustanovljena podjetja.
Preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo (d.o.o.) in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Tslefon 051 624-950, Baten, d.d.o., Zagrebška 20, Maribor.
Zivilci danes o tabu temi
Sindikat kmetijske in živilske industrije še bo danes na rednem kongresu sestal n.i Dobrni, med točkami dnevnega reda pa bo tudi tabu teina o odnosu trgovske trojice Mercator, Spar, Tuš do slovenske predelovalne industrije.
»Zelo odkrito in neposredno, kot to znamo in zmoremo samo sindikalisti, borno pojasnili stanje, saj direktorji in komercialisti o delitvenem razmerju in deležu trgovine javno ne smejo govoriti,« napoveduje predsednik sindikata kme-
tijske in živilske industrije Srečko Čater. Trgovci naj bi namreč živilskopredelovalno industrijo z raznimi rabati že tako izčrpali, da ta dolgo ne bo več zdržala, ocenjuje Čater. »Primer je le nekaj dni stara zahteva največjega slovenskega trgovca po 5-odstotnem zvišanju super rabata v mesni industriji. Ob pomanjkanju surovin se moramo zavedati, da bo to imelo negativne posledice v že tako skromni dohodkovni zanimivosti mesno-predelovalne industrije.«	RP
Možnost večjega vpliva NLB v Banki Celje
Potem ko je Fitch Ratings, ena od treh vodilnih svetovnih inštitucij za ugotavljanje in ocenjevanje bonitete bank, pred mesecem dni dolgoročno bonitetno oceno Banke Celje v naslednjem obdobju iz stabilne spremenila v negativno, se pojavljajo ugibanja o tem, ali bo njena večinska lastnica Nova Ljubljanska banka svoj lastniški delež še povečala.
NLB ga v preteklosti v Banki Celje, kjer je že skoraj 50-odstotna lastnica, ni smela
povečati. Banka Slovenije ji je naložila, da mora v primeru, da bi imela KBC večinsko lastništvo v NLB-ju, svoj delež v Banki Celje zmanjšati pod deset odstotkov. Zdaj ko je jasno, da KBC deleža ne bo povečala, tudi Banka Slovenije najbrž ne bo imela več pomislekov za NLB-jev prevzem celjske banke, ugibajo mediji.
Po pojasnilu uprave Banke Celje se je bonitetna ocena znižala predvsem zaradi velike bilančne rasti, ki je posledica uspešnega poslovanja
in razvoja banke. »V banki zato že potekajo aktivnosti, ki bodo tudi v prihodnje zagotovile stabilnost njene dolgoročne bonitetne ocene in okrepile njen temeljni kapital. Omenjene aktivnosti se nanašajo na izdajo inovativnih inštrumentov in na do-kapitalizaci jo banke v prihod-njih letih, kar bo postavilo njen temeljni kapital na raven, ki jo Fitch Ratings smatra za ustrezno,« so že takrat obrazložili.
Za zdaj je znano, da bo dokapitalizacija izvedena z
izdajo delnic, ki bodo v prvi fazi namenjene obstoječim delničarjem, druge podrobnosti pa naj bi bile znane po seji nadzornega sveta.
RP
Ste bili poškodovani v prometni nesreči.
na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu? US' pešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin.
7
(ljudje z veliko začetnico!
Glasujem za (ime in priimek, toCen naslov ali naslov ustanove):	!
t.......,„.......:_____________ I I -j!
i .................i_______________________i
Moj naslov (ime in priimek, ulici, kraj):	;
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.	;
Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila.	1
Tedensko nagrado, majico Novega tednika, bo za glasovanje v akciji prejela Anka Božič, Goričica 29, 3230 Šentjur.
POZOR, HUD PES
Antologija turizma: branje programa
[etPlj partium < luijlwlßim vkusvm
©3
z vel:
Njena druga družina
Z Magdo Pajič in njeno šestčlansko družino v žalski bivalni enoti - Ko štejeta smeh in zadovoljstvo
S spremenjenimi vrednotami v vsakdanjem življenju, načinom in razporeditvijo dela ter sobivanjem z ljudmi, okoljem in naravo se že dobro leto srečuje šest stanovalcev in stanovalk v t. i. prvi bivalni enoti v Ulici Nikole Tesle v Žalcu. Po poti samostojnosti v bivalni enoti jih vodi Magda Pajič s Polzele, ki svoje šestčlanske družine ne bi zamenjala za nič na svetu.
V eni od vrstnih hiš v Ulici Nikole Tesle so nas pri vratih široko sprejeli Magda in nato Jožef in Jože, ki sta močno segla v roko. Magda je hitela razkazovati hišo, v kateri je svoj dom našlo šest va-
rovancev Doma Nine Pokorn Grmovje z namenom individualizacije in skupnega spreminjanja odnosov. Hiša je zunaj in znotraj urejena kot vsaka mestna hiša, pri čemer za red skrbi šestčlanska družina. Malči, Jožef, Ivica, Boja, Jože in Polde resda niso družina v pravem pomenu besede, »toda razumemo se bolje kot v marsikateri družini,« so enotni. »Imamo sobo za fitnes, likalnico, pralnico in shrambo, skupno kuhinjo in dnevni prostor, delavnico in vsak od stanovalcev svojo sobo,« pravi Magda. Od vsega so najbolj ponosni na svoj vrt, kjer lahko pridelajo vse potrebno za v lonec in pod zob.
Sočutna in razumevanja polna Magda
Prvo srečanje s Pajičevo, ki je pet let opravljala delo negovalke na Grmovju, je sicer malce nerodno izpadlo v smislu iskanja pravih besed. »Se opravičujem, Če ne bom znala česa pravilno povedati,« je dejala in dodala, da je rojena v Novem Sadu in srečna mamica treh odraslih hčera. A so ji besede, kot so ljubezen, sočutje, razumevanje in dobrota, gladko stekle z jezika, in kar je najpomembneje, vsak dan jih udejanja v svojem poklicu. Ko odide zjutraj okoli osmih od doma, pravi, da gre v svojo drugo hišo k svoji drugi družini. »Vesela sem, da jim lahko pomagam in zaupam.« Pajiče-va se z varovanci druži od 9. do 16. ure, kolikor traja njen delavnik, nato ostanejo sami, pri čemer se jim doslej nikoli ni zgodilo nič hudega. »Vsako jutro se me razveselijo,« pove in doda, da si dela v hiši porazdelijo in vsakdo pride na vrsto za opravilo. Če kaj v odnosih »zaškripa«, Magda hitro, ko je problem še »vroč«, organizira okroglo mizo, kot pravijo pogovoru, namenjenemu reševanju težav. Magda je v zadnjem letu, odkar opravlja delo vodje bivalne enote, našla tisto, kar je življenje od nje
ves čas želelo, in kot pravijo njeni sodelavci na Grmovju, ves čas vedelo, v čem je najboljša. V hiši kot eno
»V hiši smo združeni z vseh vetrov,« pravi druščina varovancev. Različne življenjske zgodbe so jih pripeljale najprej na Grmovje, kjer večje možnosti za samostojno življenje ni bilo. »Veseli smo, da lahko zdaj kadarkoli odide-mo na sprehod, v cerkev, knjižnico, na predstave in izlete.« Ttidi s sosedi se odlično razumejo in jim kdaj tudi priskočijo na pomoč. Malči, ki rada bere in veze, se ne odreka tudi delu v gospodinjstvu in veliko skrb posveča hišnemu zajčku. Boja je največja mojstrica vrtenja ku-halnice. »Pranje, likanje in pospravljanje so stvari, ki mi zapolnijo dan,« še pove Malči, Boja pa doda, da ji še nikoli ni bilo tako »fajn« kot zdaj. Jožef, ki je svoj mir našel v bivalni enoti, se najbolj navdušuje nad sprehodi in delom v delavnici, kjer si pogosto svoj čas zapolni tudi Jože. »Prej sem živel v velikem mestu, zato uživam v sprehodih po Žalcu,« pravi. Polde, glasbenik po duši, doda, da brez kitare in prepevanja ne gre. »Nazadnje sem nastopil za martinovanje in bil najbolj vesel bučnega aplavza.«
MATEJA JAZBEC
Članke, ki jih bom napisal v naslednjih nekaj tednih, vam svetujem na nek način shraniti, predvsem zato, ker jih bom napisal brez dlake na jeziku^ vsebovali pa bodo precej koristnih informacij in napotkov, da bi vam olajšali vaša potovanja.
Že v prejšnjem Članku sem nekako razdelil tiste, ki potujejo, manj pa sem posvetil pozornosti poti sami. človek se seveda najprej odloči, še boljše, si želi potovati v nek kraj, želi iti na neko daljšo pot, kjer je takšnih krajev lahko tudi več. Na razpolago so mu seveda ponud-ber zlil nih u i nihagc cij, ki svojo pot oglašujejo različno. Programi so dostikrat napisani zelo »poetično«, da bi seveda bili všečni, navkljub, vsemu pa vsebujejo ključne besede, ki o njem konkretno govorijo. Če gremo iz Celja na Bled in bo v programu pisalo, da se bomo peljali skozi čudovito, zeleno Savinjsko dolino, mimo bele Ljubljane, kjer je Jože Plečnik postavil eno najveličastnejših knjižnic na svetu, nadaljevali pot mimo Radovljice, v kateri stoji Linhartov muzej..., to seveda ne pomeni, da si bomo Ljubljano ogledali. Beseda mimo je pač uii-mo, Plečnik je tu omenjen iz reklamnih razlogov.
Prav nič ne bo pomagalo, če boste želeli videti NUK, ker tega v programu pač ni. Običajno ljudje na poti pričnejo godrnjati, da bi želeli videti NUK, kritizirati agencijo, pa vodnika etc., v resnici pa ne znajo brati programa, če bi namesto mimo pisalo, da boste imeli panoramski ogled Ljubljane, pomeni , da bi se peljali skozi Ljubljano z avtobusom. NUK bi imeli priložnost videti z avtobusa. Prav tako ne pomeni nič. če navedejo, da boste videli recimo katedralo, Tromostovje ... Tudi to je del panoramske vožnje. Lahko pa se k temu doda tudi krajši sprehod skozi staro mestno jedro. No, v tem primeru boste nekoliko postopali po mestu, kar pa še ne pomeni, da si bos te katedralo ogledali v notranjosti. Berite . program, tam piše.
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com Naslednje, kar je pomembno pri branj u programa je predvsem to, da se seznanite z namestitvijo. Hoteli so seveda različnih kvalitet. Famozne zvezdice so v različnih državah velika variabla. Če vas premestijo iz prej napovedanega hotela v kakšen drug hotel z enakim številom zvezdic, je to pač zakonsko dovoljeno, če seveda ni kršen kakšen izmed dogovorov v zvezi z lokacijo, ki bi lahko vplivala na izvedbo programa.
Odločilnega pomena pa je predvsem branje o doplačilih in tem, kaj je vključeno v reklamno ceno izleta. Le-ta še ni realna, se pravi takšna, ki jo boste plačali za izlet. Lep primer je recimo pot na Jungfrau, se pravi vožnja z gorsko železnico v Švici. Konkretna cena te vožnje je okoli 90 evrov ia je seveda popolnoma nespametno primerjati dva programa, enega, ki vključuje tudi to pot v plačilo in drugega, kjer je cena nižja, vožnjo z železnico pa ponuja kot možnost doplačila. Dostikrat potem ljudje neumno komentirajo, češ, tale agencija je pa dražja kot neka druga. Agencija ni dražja, tudi druga ni ugodnejša, težava je v turistični nepismenosti- In ko se pride recimo na takšen vlak, je potrebno vedeti, da če ste plačali visoko ceno, še ne pomeni, da ste kaj posebnega, ste samo eden izmed tisočih, ki so ta dan plačali ta znesek, zato se ne prito-žujte, Če ne sedite ob oknu.
Tako, prvi nasveti so mimo, nauk, naučite se brati programe. Turistični program ni nič drugega kot ponudba. Isti model avta ne stane zmeraj isto, odvisno je, kakšno opremo vsebuje.
---^
Kili
Kasaze 34, Petrovče
PRODAMO
• 13.000 m2 zazidalnega zemljišča (industrijska gradnja) - v enem kosu
6.036 m2 tlorisne površine
proizvodnih in skladiščnih prostorov (hal)
Prodamo v kompletu ali posamezno.
informacije na telefon:
13/7 510C
I	^
wwwtf.Bioiffsfeggiìik.com
V našem uredništvu se je doslej nabralo že 2.411 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli 154 vaših glasov. Vrstni red na lestvici desetih se kljub temu ni spremenil.
1.	Majda Makovšek...................................551 glasov
2.	Cvetka Operčkal................................................485
3.	Klavdija Brežnik...............................................402
4.	Branko Koštomaj..............................................329
5.	Sabina Kolar.......................................................149
6.	Sonja Mastnak...................................................103
7.	fornica Kordiš...................................................... 75
8.	Olga Židan...........................................................63
9.	Ivanka Totani......................................................58
10.Rrigita	Muškotek................................................49
Vedno nasmejani in zadovoljni: Jože, Malči, Magda, Polde, Boja in Jožef (od leve)
»Imam občutek, da hitra cesta bo!«
Z braslovškim županom Markom Balantom pred sprejemom odločitve o trasi hitre ceste skozi občino
Še pred pol leta si marsikateri Braslovčan ni mislil, da bo razmeroma miren podeželski kraj na meji med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino v središču pozornosti. Sprva je zato poskrbela narava, ki je avgusta na veliko pustošila. Le mesec dni kasneje je udarila še enkrat, takrat sta voda in zemlja pod sabo v Letušu pokopali tudi dve mladi življenji. O Braslovčanih pa je v zadnjih dneh spet veliko govora. Čeprav pošteno priznajo, da so zaradi avtoceste več pridobili kot izgubili, pa kljub temu nasprotujejo trasi hitre ceste skozi občino oziroma delu njene severne osi od Koroške preko Šaleške doline do avtoceste.
»V Braslovčah smo pred dnevi javno izrazili nasprotovanje trasi hitre ceste, ki bi potekala mimo Letuša in Pariželj. Prejšnji teden se je nekaj svetnikov sestalo tudi s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, kjer pa skupnega dogovora nismo dosegli. Odločitev svetnikov, ah so za ali proti načrtovani trasi, bo znana prihodnji teden,« pravi župan Marko Balant.
Za ponedeljek napovedujete zbor krajanov ...
Na izredni seji pred tremi tedni smo ugotovili, da za premislek glede predlagane trase hitre ceste potrebujemo dodaten čas. Odločili smo se, da odidemo na okoljsko ministrstvo na dodatni posvet, saj doslej o umestitvi trase nismo bili podrobno seznanjeni. Do prihodnje izredne seje naslednji četrtek, ko bomo sprejeli odločitev in podali soglasje za ali proti k predlagani trasi, bomo argumente iskali skupaj s krajani, člani civilne iniciative in političnimi strankami.
Hitra cesta bo zares uničila ogromno zemljišč, pa vendarle: se vam ne zdi malce ozko, da ne rečem zaplot-niško gledanje v smislu, da Braslovče ne potrebujejo ceste? Tudi če se s tem strinjate, je upravičenih interesentov za cesto več.
Čudim se, kako nekateri ljudje, ki so ploskali in pozdravljali zahtevo po 3. raz-
Pod izjavo civilne iniciative Braslovče, ki nasprotuje umestitvi hitre ceste skozi občino, se je pod-pisalo 940 občank in občanov, kar je tretjina polnoletnih prebivalcev v občini. CI Braslovče zato ugotavlja, da predvidena trasa hitre ceste ne prinaša nobenih koristi in zahteva, da se trasa umesti izven območja občine.
vojni osi, sedaj to zavračajo. Brez prometa, na žalost ali v veselje, se ne bomo mogli ustrezno razvijati in to je dejstvo. Kot tudi to, da smo na račun avtoceste veliko več pridobili kot izgubili. Dobili smo pošteno poplačano ceno zemljišč in občina se je na račun avtoceste lahko veliko hitreje razvijala. Res je, da ne čutimo pretirane pripadnosti Koroški, toda tudi ta je del Slovenije in si zasluži enakovreden razvoj. Brez razvoja, ki ga prinaša umestitev hitre ceste skozi Braslovče, si njenega obstoja v prihodnje ne predstavljam, zaradi nje bomo tudi lažje uredili težave s prometom, ki nas že sedaj močno pestijo. Priložnosti, ki nam jo prinaša hitra cesta, dolgo ne bo več.
Slišali smo že, tako v Velenju kot v Šmartnem, naj v Braslovčah povedo ceno. Razlagi sta dve: ali v teh občinah res tako potrebujejo cesto, da bi bili pripravljeni na marsikaj ali pa so mo-
goče v ozadju kakšna izsiljevanja ...
Za te ponudbe še nisem slišal in je takšno razmišljanje povsem neutemeljeno. O tem se nikoh nismo pogovarjali. Je pa res, da bi trasa hitre ceste dvignila ceno zemljišč in da so pogoji gradnje na tem območju precej zahtevni. Želimo imeti urejeno občino v skladu s prostorskimi načrti, ki jih bomo skušali reševati skupaj z načrtovano po-
Kar precej pripomb je med ljudmi slišati tudi glede civilne iniciative, ustanovljene zaradi sprejemanja odločitev brez njihove vednosti in »mimo« njih. Najprej trasa plinovoda, sedaj hitra cesta, pravijo. Hkrati pa se poraja občutek, da so navadni ljudje jezni na hmeljarje, ki da naj bi delovali v tej iniciativi. Slišati je opazke glede lastništva zemlje, češ da jim bodo vzeli zemljo, ki pa v resnici ni njihova, temveč državna, mnogo govoric je tudi o fi-
nančni pomoči po avgustovskem neurju.
Podpiram, da se je ob tem pomembnem vprašanju organizirala civilna iniciativa. Ne odobravam pa njihovega načina nasprotovanja, izsiljevanja in političnih napadov, kot se jih je sprva lotila. Očitajo nam stvari po dolgem in po čez in gledajo preveč ozko. Da občani niso bih ustrezno informirani, ne drži. Imeli smo prvo javno prostorsko konferenco, sklicano na pobudo države, seznanjeni so bili tudi s traso plinovoda. Vsakdo si je odškodnino zanj izboril sam. Zaradi izkopov se bodo njive in travniki ponovno zarasli, dejstvo, da bodo ponekod težave zaradi postavitve objektov, pa je država dodatno upoštevala pri izplačilu odškodnine. Nasprotujejo tisti, ki z državo niso prišli skupaj in gledajo le na lastni interes. Neizpodbitno je, da bo tam, kjer je hitra cesta predlagana, tudi izvedena.
Koliko se vam potemtakem zdijo smiselni delova-
nje in aktivnosti civilne iniciative?
V	vsakem primeru so argumentirani pogovori smiselni, ne vidim pa smisla v pisanju pamfletov. O stališčih za ali proti trasi se bomo pogovarjali tudi z njimi in se bomo morali do konca prihodnjega tedna skupaj odločiti. Gotovo pa bo pretehtalo tisto, kar je dolgoročno bolj sprejemljivo za občino od tega, kar je sprejemljivo danes.
Kar nekaj teh pomislekov med ljudmi je mogoče tudi zaradi izkušenj pri gradnji avtoceste skozi Savinjsko dolino. Namreč, po vseh silnih protestih med ljudmi se je na koncu, sicer res v nekaj primerih, pa vendarle, zgodilo, da so protestirali še tisti, mimo katerih avtocesta ni šla in zato niso dobili odškodnine.
V	tem je veliko resnice. Gre za navijanje idej, ki občini dolgoročno lahko le škodujejo. Med tem časom se je marsikaj spremenilo, zlasti kar pogojev tiče. Danes je pomembno biti strokovno in organizacijsko pripravljen na sodelovanje z državo. Imamo pripravljeno strategijo za pogajanja, v katerih bomo zastopali dolgoročne interese razvoja občine.
Kakšno pa je vaše osebno mnenje? Ste za hitro cesto z morebitnimi popravki ali ji sami odločno nasprotujete?
Osebno sem za predlagan projekt, saj vidim v njem dolgoročno rešitev problemov na konkretnih primerih. Eden teh je na primer izgradnja krožišč.
Menda nekateri želijo, da bi se ljudje v »vprašanih« občinah sprli in bi potem lahko za kakšno leto zavlekli gradnjo hitre ceste. Kakorkoli zavrtimo, v Šmartnem, Velenju in Šoštanju so v osnovi za. Torej, če je to res, boste v Braslovčah prevzeli krivdo?
To je težko vprašanje, "nidi, če bo občinski svet nasprotoval hitri cesti, ta bo. Občina bi z njo pridobila več kot izgubila in ne želim biti krivec za nasprotovanje. Kot so povedali na okoljskem ministrstvu, denarja za gradnjo v proračunu še ni, toda važno je, da je projekt izdelan. Denar se bo našel tudi zaradi potrebe razvoja severnega dela države in za nas je pomembno, da projektu ne nasprotujemo.
Braslovče pa niso na udaru le zaradi hitre ceste, temveč vas je tako avgusta kot septembra močno prizadela narava. Kolikšna je skupna škoda, ki je nastala po avgustovskem neurju in septembrskih poplavah in kako jo boste sanirali?
Argumenti proti trasi pravijo, da bi cesta občino razvrednotila ter da gre mimo vseh razvojnih načrtov in prostorskega plana občine. Braslovški svetniki še izražajo bojazen, da bo prevladal argument moči in da njihovo mnenje ne bo v ničemer odločalo, saj da bodo traso izpeljali z občino ali brez nje. Uničili bi 38 hektarov kmetijskih površin, trasa bi podražila izgradnjo kanalizacije in namesto koristi prinesla onesnaženost okolja, več hrupa, še večjo izpostavljenost občanov nevarnosti v prometu in upadu zanimanja turistov za kraj.
Avgustovsko neurje je povzročilo za 6,1 milijona evrov, septembrske poplave pa za okoli 700 tisoč evrov škode. TYenutno smo uspešno sanirali šolo in dela sedaj izvajamo na petih plazovih in na najbolj uničenih in poškodovanih cestah ter gozdnih poteh. Škodo smo deloma sanirali s pomočjo državnih sredstev, 50 tisoč evrov pä smo iz naslova kmetijstva namenili iz proračuna. Ostaja nam sanacija 22 aktivnih plazov, za katere je v letošnjem proračunu zmanjkalo denarja.
Po tem, ko ste jih razselili na različne lokacije, so se osnovnošolci novembra vrnili na sedež šole v Rakovlje. 30. novembra bo slovesna otvoritev prenovljene šole, ki jo je avgustovsko neurje močno prizadelo. Medtem ko naj bi zavarovalnica škodo že povrnila, pa na obljubljena sredstva šolskega in okolj-skega ministrstva še čakate
-	koliko sploh pričakujete? 275 tisoč evrov smo že prejeli od zavarovalnice, medtem ko na zaključni račun izvedbe del na šoli še čakamo. Ko bomo ministrstvoma izročili račun, bosta prav gotovo prispevali svoj delež, in sicer obe v višini približno 30 odstotkov. Prav takšen delež bomo za sanacijo šole namenili tudi mi.
Kdaj bosta zakonca Golob, ki sta pod plazom v Letušu izgubila takorekoč vse
-	sina, snaho in vse premoženje, že lahko pod novo streho? Kdo bo postavil hišo?
Hišo bodo postavili vsi, ki so donirali sredstva v sklad za pomoč Golobovim. Zbralo se je okoli 50 tisoč evrov. Ustanovili smo gradbeni odbor, ki bo celotni koncept finančno ovrednotil in pokril. Z zbranim denarjem bodo Golobo-vi prišli do hiše v roku enega leta. Z gradnjo smo že pričeli, trenutno se zaključujejo zemeljska dela. Golobovi si to pomoč zaslužijo in dokler se zakonca ne vselita v nov dom, ki je nekaj metrov stran od prvotnega, ostajata v občinskem stanovanju.
MATEIA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Marko Balant (SDS), rojen leta 1957, je nepoklicni župan. Občino Braslovče vodi drugi mandat. Zaposlen je v obrtno gradbenem podjetju Remont v Celju.
?f filili
9
Kot je poudaril pustni pisun, začetek pustnega časa pomeni tudi začetek »tehtanja« denarja po občini. Menda bo prvi na vrsti mozirski župan Ivan Suhoveršnik (verjetno tudi poslanec Jakob Presečnik in podžupan Roman Čretnik), ki je poudaril, da v občini z veseljem podpirajo pustne dejavnosti.
Odpravimo nervozo
V današnjem tempu in stilu življenja skoraj ne	le besede, da bomo to resnično zaživeli?
najdemo človeka, ki ne bi bil nervozen. Kaj so	Pridobiti si moramo resnično znanje o življenju,
vzroki za tako odzivanje in kako lahko odpravi-	in sicer od tistih, ki potrpežljivost in mirže imajo,
mo nervozo?	Pravi vzroki za nervozo in bojazen pa so globlji,
Obstaja več razlogov, zakaj smo razburjeni, ner-	praviloma v blokirani energiji v naših jetrih in
vozni ali bojazljivi. Prvi razlog je ta, da pogosto ne	vranici, zgoraj omenjeni razlogi pa so že posle-
moremo vedeti, kaj se dogaja ali kaj se bo. Pred	dice.
nami so nepredvidljivi dogodki. Ne vemo, ali nam	Ko naša energija ni v ravnovesju in so naši najvi-
bo uspelo ali ne, ali bomo uspešni ali ne. Drugi	talnejši organi blokirani, ne moremo biti mimi in
razlog je ta, da neradi delamo napake in izgublja-	potrpežljivi. Ko se naučimo nove življenjske teh-
mo imidž, sajželimo biti popolni in idealni. Vživlje-	nologije tertehnike sprejemanja pozitivne ener-
nju se stalno srečujemo z neznanimi, novimi si-	gije in odpuščanja stare energije in ko skozi nas
tuacijami in zaradi neizkušenosti storimo veliko	sveža energija teče gladko, avtomatično dobi-
. napak. Ko naredimo napako, se bojimo, da se	mo energijski balans. Tedaj vsi našteti napačni
nam bodo ljudje posmehovali in zviška gledali na	načini obnašanja, ter nervoza in bojazen, spon-
nas. Naslednji razlog za nervozo in bojazen je v	tano izginjajo.
tem, da nočemo, da bi ljudje videli, da nečesa ne znamo ali ne zmoremo.
Če smo skromni, se radi u< znajo. Skromnost nas naredi Tudi nepotrpežljivost je razlog za nervozo. Če nečesa ne znamo, si je treba vzeti čas in se učiti dan za dnem. Biti moramo potrpežljivi. Ne moremo se naučiti čez noč. Če to lahko sprejmemo, bomo mirni. Ko bomo dojeli, da so zdravje, sreča in ustvarjalnost najbolj pomembni v življenju, nam ne bo nikoli nerodno, če ne bomo znali, ne bomo se primerjali in tekmovali z drugimi, ne bomo razburjeni, nervozni in se ne bomo bali neznanih situacij. Skromni bomo, potrpežljivi in mirni. To se res lepo sliši. Toda kaj storiti, da to ne bodo
Lea in Dušan Zgonik, od tistih, ki vodji in svetovalca Centra za kvaliteto življenja 5.	SPIRALA
r /jN	SP	
V center za kvaliteto življenja 041(630-888 www.spiral3.org KLJUČ DO ZDRAVEGA, SREČNEGA IN USPEŠNEGA ŽIVLJENJA		
•	CD-ji ZA ENERGIJSKO SPROŠČANJE - Preprost, naraven in učinkovit pripomoček za odpravo težav z nespečnostjo, glavoboli, nervozo, presnovo, skrbmi, depresijo, koncentracijo, proti stresu in za odvajanje od kajenja
•	NARAVNO ENERGIJSKO SPROŠČANJE - dan na dan
•	NOVITÀ - več kot masaža
Sol zoper pustni glavobol
11. 11. ob 11.11 so mozirski pustnaki s strelom iz topa naznanili začetek pustnega časa, kar je v skladu s tradicijo evropskih karnevalskih mest. Mozirje je član evropskega združenja že deveto leto.
Pred nekdanjo »papirnico« v Mozirju se je tako poleg članov društva Pust Mozirski, pustne godbe Boj se ga in drugih podpornikov zbrala precejšnja množica, ki je nedeljski pustni utrip združila z martinovanjem in krstom mladega vina. Zanj je poskrbel kar piistni župan, ki je vinu dodal ščepec soli, da pivcev ne bi bolela glava. V dokaj duhovitem programu so pustnaki najprej okrcali svoje delovanje, češ da v domačem kraju niso našli pustne kraljice. »Kar 20 smo jih >sprobali<, pa smo vseeno morali ponjo v sosednjo rečiško občino, v Varpolje,« je žalostno ugotavljal pustni pisun. Kakor so napovedali, bodo v kraju in občini našli dovolj tem za prikaz točk na pustni torek, že v nedeljo pa se je skupina mozirskih pustnakov odpravila tudi na Ptuj.
US
Foto: EM
Naravoslovje - mala malica!
Dijak 3. letnika Gimnazije Lava Primož Pušnik se je v dveh letih šolanja udeležil številnih tekmovanj v znanju na različnih področjih in pri tem več kot enkrat pometel s konkurenco.
Tekmovanj na seznamu Šentjurčana, ki se je prejšnji mesec vrnil s 1. srednjeevropske matematične olimpijade na Dunaju, kar ne zmanjka. Najprej šolska, potem regijska, državna in mednarodna tekmovanja. Primož se je izkazal predvsem na področju naravoslovnih predmetov, še posebej pri matematiki, vendar mu tudi druga področja niso tuja.
Nekatere rezultate z različnih tekmovanj še pričakuje, bera pa je kljub temu po dobrih dveh gimnazijskih letih na Šolskem centru Celje odlična. Že v prvem letniku se je na državnem tekmovanju v znanju matematike izkazal s četrtim mestom, leto zatem pa že posegel po prvem mestu in prvi nagradi. Še vedno čaka rezultate mednarodnega matematičnega tekmovanja mest, v drugem letniku pa se je uvrstil v ekipo, ki je barve Slovenije zastopala na sredozemskem matematičnem tekmovanju, za kar je prejel pohvalo. Tildi logika mu ni tuja, doslej je na državnih tekmovanjih že prejel zlato in srebrno priznanje. Uspešno se je udeleževal tudi državnih tekmovanj iz fizike, vrh vsega pa dokazal še, da mu »ležijo« tuji jeziki, na državnem tekmovanju v znanju nemščine kot drugega tujega jezika je tako osvojil bronasto priznanje. Do lepih uspehov ga niso gnali le volja, znanje in nadarjenost, ampak tudi podpora številnih mentorjev, na tekmovanja so ga pripravljati mag. Dragica Pavšek "Guzej, Tatjana Tomaš, mag. Mihaela Koštomaj, Janko Stegne in mag. Simona Brečko.
Pred Primožem je naporno šolsko leto; v odličen šolski uspeh in priprave na tekmovanja je treba vložiti ogromno truda. Že v dveh letih pa je pokazal toliko nadarjenosti, da bo tudi tekoče šolsko leto zagotovo postreglo z novimi izjemnimi uvrstitvami.
PM
Tako dolgoletni pustni župan Drago Poličnik (desno) kot letošnja pustna kraljica Tanja Kolec sta »uvožena« iz sosednje občine Rečica, kar pomeni za pustnake izziv za dodatne norčije.
Strel iz topa je pomenil začetek nove sezone za mozirske pustnake.
Ekipa, ki je Slovenijo zastopala na 1. srednjeevropski matematični olimpijadi. Primož Pušnik je tretji z leve.

lil
Popis: in vse tiho Je bilo...
objavlja
javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta
VIŠJI SVETOVALEC V REŽIJSKEM OBRATU
za nedoločen čas,
s poskusno dobo 6 mesecev.
Kandidati morajo imeti: - najmanj visoko strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, - najmanj 4 leta delovnih izkušenj.
Ostali pogoji so objavljeni na občinski spletni strani
www.lasko.si. Prijave pošljite v roku 8 dni od te objave na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško,
Malomaren inštruktor in neplačano delo? - O popisu, ki je povzročal mnogo skrbi med ljudmi, odgovorni kar po
SMS-sporočilih.
Lepotica in zver v Celju in Bruslju
Lepotica in zver je zgodba o ljubezni, dobroti in skriti lepoti. A je tudi muzikal, ki so ga marca letos na oder postavili dijaki celjske I. gimnazije kot svoj največji obšolski projekt.
Sijajna predstava, ki jo je zrežirala Sabrina Železnik, je navdušila občinstvo. Sledila so povabila na številne odre, vendar se več kot 80-članski ansambel glasbenikov, pevcev in plesalcev, scenskih in drugih delavcev zaradi šolskih obveznosti ni mogel odzvati na vsa vabila. Med njimi so se najbolj razveselili vabila evropske poslanke dr. Romane Jordan Cizelj, ki je mlade ustvarjalce dober mesec pred začetkom slovenskega predsedovanja Evropski uniji pova-
bila na petdnévno gostovanje v Bruselj. Tam se bodo dijaki in mnogi med njimi zdaj že tudi študenti predstavili v sredo, 21. novembra, s koncertom v Evropskem parlamentu in s celovečerno predstavo v gledališču Scarabeus.
Celjani in drugi bomo Lepotico in zver lahko videli jutri, v soboto, ob 20. uri na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Ta predstava bo hkrati tudi zadnja vaja pred evropskim nastopom. Orkestru dirigira Simon Dvor-šak, glavne vloge pojejo Tanja Ravljen, Aleks Tovornik in Boštjan Korošec.
BRST
valca po zadnjih podatkih ni bilo. Glede malo zgrešene komunikacije s strani in-štruktorice na geodetski upravi pravijo: »V metodologiji popisa nepremičnin je določeno, da je inštruktor dolžan redno komunicirati s popisovalcem in obratno. Popisovalec torej samo pokliče ali pošlje SMS-sporo-čilo inštruktor[u, ta pa ga pokliče nazaj. Če je popisovalec v času popisa imel takšne težave, obžalujemo, da se ni o tem takrat pogovoril z inštruktorjem oziroma in-štruktorico, navezal stika z vodjo popisnega centra in vodjo območne geodetske uprave ali pa o tem obvestil vodstvo projekta ter na ta način razrešil nastale situacije.« Ob tem se poraja vprašanje, ali ni tudi naloga nadrejenega, da preverja delo svojega podrejenega? Jim je bilo vseeno, kako bo popisovalec delal na terenu z ljudmi, ki jim je popis povzročal nemalo skrbi?
»Če nam posredujete konkretne podatke, bomo z veseljem situacijo preverili na pristojni območni geodetski upravi,« so nam dejali. Naš sogovornik pa želi ostati anonimen. »V vsej zadevi se morda sliši nekoliko čudno, a zdaj mi ne gre toliko za denar. Rad delam in rad sem opravljal to delo, ker sem ga vzel kot izkušnjo, iz katere sem se veliko naučil. Rad bi le opozoril na to, da tudi uradniki ne delajo tako kot je treba,« odgovarja popisovalec.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GK
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Zatem ko smo pred meseci dobesedno noreli in hiteli s popisovanjem, je zdaj vse potihnilo. Kar nekaj jeze in hude krvi je bilo takrat tudi zaradi nekaterih popisovalcev, ki ponekod niso obveščali pravilno (o čemeč smo že pisali). Tokrat smo še pogovarjali s popisovalcem, ki želi ostati anonimen in ki do konca oktobra še vedno ni prejel plačila za opravljeno delo. Tega je opravljal, kot pravi, dobro, pri čemer je bila, sodeč po njegovi izjavi, nekoliko malomarna njegova mentorica oziroma inštruktorica.
Naš sogovornik pravi, da je bil za popisovalca izbran letos (večino so jih izbrali že lani), ko so na geodetski upravi ugotovili, da je popisovalcev na terenu premalo. Delo je opravljal korektno in pravilno, ko pa je na terenu naletel na težavo, se je poskušal obrniti na svojo inštruk-torico. »Ni se oglasila. Če si na terenu in če pride od težave, pričakuješ, prav tako tudi stranke, da se problem reši takoj. Klic je vrnila šele kasneje, ko nisem bil več na terenu. Komunikacija med nama je bila govorno dvakrat po mobilnem telefonu in potem le preko SMS-sporočil,« razlaga sogovornik.
»Poleti sem dobil obvestilo, naj vrnem dokumentacijo brez kakršnega koli vprašanja, kako jedelo na terenu potekalo in koliko sem naredil. Ker sem delal korektno in pošteno, sem pač pričakoval, da se bo inštruktorica kdaj spomnila in me vprašala, kako je z mojim opravljenim delom. Ko sem prišel v pisarne celjskega geodetskega zavoda, da bi pravočasno vrnil papirje in obračune, tam ni bilo nikogar. Malo sem počakal, a ker še nekaj časa ni bilo nikogar, sem stvari pustil na mizi in odšel. Od takrat ni ne duha ne sluha o plačilu, pri čemer tudi ni nihče poklical in obrazložil, kaj se dogaja,« še razlaga popisovalec.
Plačilo po opravljenem delu?
Na Geodetski upravi RS pravijo, da je vsak popisovalec podpisal podjemno pogodbo v štirih izvodih in prejel en izvod. Pogodba j e bila po tem, ko jo je podpisal tudi generalni direktor Geodetske uprave RS, vrnjena v popisni center popisovalca, inštruktorji pa so jo vrnili popisovalcu. Naš sogovornik trdi drugače. »Dali so mi papirje, naj jih na hitro podpišem, izvoda pogod-
pisovalci dovolj dobro obveščeni o tem, kdaj bo izvedeno plačilo za njihovo delo, smo pripravili posebno obrazložitev cenika in načina ter časa obračunavanja. Do te obrazložitve so popisovalci lahko
Lastniki nepremičnin, ki še niso bile popisane, lahko podatke na geodetsko upravo brez sankcij posredujejo še do 21. decembra. Kot je znano, so se na geodetski upravi in ministrstvu za javno upravo tako odločili na podlagi številnih prošenj in pritožb občanov, ki jih popisovalci niso obiskali v predpisanem roku.
dostopali preko interneta, sicer pa so jo prejeli tudi v tiskani različici od svojega inštruktorja. Če popisovalec še ni dobil plačila, naj se obrne na inštruktorja, ki mu bo znal povedati, če so bili obrazci vneseni v centralni sistem in bodo zajeti v naslednjem obračunskem obdobju.«
Ne gre le za denar
Toda naš sogovornik je vztrajal. Kljub temu, da je obračune oddal pravočasno, plačila ni bilo. Klica inštruktorja tudi ne. Čeprav je bil zadnji obračun za popisovalce narejen 22. septembra in izplačan 30. oktobra, denarja na računu našega popiso-
be nisem dobil niti ga nisem prejel po pošti. In kljub temu, da sem podpisal pogodbo letos, se mi zdi, da so bili zneski na njej še vedno v tolarjih.« Na geodetski upravi še dodajajo, da so bili zneski v tolarjih le na pogodbah, ki so bile podpisane lani, letos pa le v evrih. Glede plačila so nam povedali: »Plačilo pri popisu nepremičnin se izvaja na podlagi opravljenega dela popisovalca. Ko je popisovalec svojemu inštruktorju oddal izpolnjene popisne liste, je inštruktor le-te vnesel v centralni sistem. Vnos je moral biti do določenega dneva, ko se je obračun za izplačilo vsem popisovalcem v centralnem sistemu izvedel. Da bi bili po-
tudi v
Potem ko je Mestni svet občine Velenje na izredni seji prejšnji teden izrekel podporo predlagani trasi hitre ceste skozi Šaleško dolino, je skupina občanov ustanovila Civilno iniciativo (CI) za okolju prijazno in prebivalcem sprejemljivo umestitev hitre ceste skozi Šaleško dolino.
Kot pojasnjujejo ustanovitelji, je bila CI ustanovljena zaradi nezadovoljstva občanov, ki se ne strinjajo s predlogom poteka trase skozi Šaleško dolino, načinom sprejemanja odločitev in zavedanja, da gre za pomembno odločitev, ki bo imela trajne posledice na okolje in na življenje prebivalcev Šaleške doline. Prepričani so, da bo predlagana umestitev trase hitre ceste krajanom Plešivca, Gaberk, Škal, Hrastovca in dela MO Velenja drastično poslabšala življenjske in okolj-ske razmere. Poleg tega prizadetim prebivalcem ne bi prinesla obljubljenega napredka. Aktivno hočejo sodelo-
vati pri načrtovanju tako obsežnega projekta, ki bo bistveno posegel v njihovo okolje in kvaliteto življenja. Zahtevajo, da se strokovno proučijo še druge možnosti, ki bodo sprejemljive tudi za prebivalce prizadetih območij in ne zgolj za interese kapitala. Skrbeh bodo za obveščenost in osveščenost občanov, saj gre za pomemben projekt, ki bo za vedno posegel v njihov življenjski prostor. CI bo interese občanov zastopala z
vsemi razpoložljivimi sredstvi, v skrajnem primeru tudi z izražanjem državljanske nepokorščine.
Stališča CI je menda s svojimi podpisi podprlo skoraj tisoč občanov KS Škale Hra-stovec, Plešivec, Gaberke in Stara vas, število podpisanih pa vsak dan narašča. Slogan CI se glasi »Dolino smo morali dati za energijo. Kar nam je ostalo, bomo ohranili za naše otroke in vnuke«.
US
Traso tako imenovanega severnega dela tretje razvojne osi so podprli člani v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje. V zbornici so izrazili zadovoljstvo spričo dejstva, da bo hitra cesta potekala v neposredni bližini največjega šaleškega industrijskega kompleksa, poleg tega pa se bo pri Letušu približala Zgornji Savinjski dolini, kar je ključnega pomena za tamkajšnje gospodarstvo. Ob tem so naslovili apel na pristojne državne organe, da maksimalno pospešijo potrebne pripravljalne postopke in čim prej začnejo z gradnjo. Podporo predlagani trasi so javno izrekli tudi v Gorenju, saj bi predvidena umestitev v prostor v veliki meri rešila logistične probleme, ki že ovirajo proizvodne procese. V Gorenju še pričakujejo, da se bodo podrobnosti projekta redno usklajevale z družbo.
Po razstavi danes dobrodelni koncert
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je pred evropskim dnevom invalidov v sredo v avli Doma II. slovenskega tabora postavilo na ogled razstavo ročnih del svojih članov.
iniww.radiocelje.com
Kot je ob odprtju povedal predsednik društva Janez Meglič, so na razstavi na ogled ročna dela 30 članov in članic, prevladujejo pa izdelki iz lesa in tekstila ter umetniške slike. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci iz Matk. Danes ob 19. uri pa bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu dobrodelni
koncert. Na njem bodo pele in igrale znane vokalne skupine, ansambli in folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra. Zbrana sredstva bodo namenili kot pomoč petim invalidom pri nakupu invalidskih pripomočkov in šestim najbolj oškodovanim invalidom ob nedavnih poplavah.
V ponedeljek je občino Žalec, na povabilo poslanca Ivana Jelena, obiskal minister za obrambo Kari Erjavec, ki sta ga med drugimi spremljala tudi poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj in vodja izpostave uprave za zaščito in reševanje Celje Darko But.
Zupan Lojze Posedel in vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Zolnir sta ministru predstavila posledice septembrskega neurja in tudi sanacijo po neurju avgusta leta 2005, nato pa so si posledice ogledali tudi na terenu. Medtem ko vsa škoda iz preteklih let še ni poravnana, pa je država tokrat odreagirala zelo hitro, je poudaril župan Posedel. Pri odpravi posledic neurja se žalska občina poleg pomanjkanja denarja sreču-
je z drugimi problemi. Tako zaradi številčnosti zelo počasi poteka revizija projektov sanacije, ni dovolj pooblaščenih strokovnjakov za izdelavo geološko-mehanskih poročil o plazovih in ekip za njihovo sanacijo, težave so tudi pri usklajevanju z agencijo za okolje glede posegov v vodotoke.
Sicer je bila v Občini Žalec ocenjena škoda na objektih 700 tisoč evrov, ki jo je za 400 objektov prijavilo 293 oškodovancev, podjetja so prijavi-
la za 66 tisoč evrov škode. Poškodovanih je bilo dobrih 35 kilometrov občinskih cest in 36 kilometrov javnih poti, oboje v skupni vrednosti 499 tisoč evrov. 33 plazov je ogrožalo objekte in javno infrastrukturo. Še vedno neprevozno cesta Galicija-Hramše bodo pričeli popravljati te dni, saj mora biti najprej saniran del struge. Za sanacijo vodotokov Pod-sevčnica in Potočnikov graben bo potrebno zagotoviti 175 tisoč evrov, od tega občina Žalec 82 tisoč.	TT
Obisk je minister Erjavec zaključil v žalskem gasilskem domu, kjer je predstavnikom Gasilske zveze Žalec med drugim pojasnil, kako je s povračilom škode za med septembrsko intervencijo uničeno in poškodovano gasilsko opremo. Kot je povedal, zaenkrat zakonske podlage za takojšnje izplačilo te škode ni, če ne bo drugače, pa bodo za nadomestitev poskrbeli preko nabav nove opreme in gasilske tehnike.
Bahavi cvetovi, šumeče trave...
V Medobčinsko matično knjižnico Žalec so vabili bahavi cvetovi, šumeče trave, zdravilne zeli in simbolika rož. Za to razkošje je poskrbela Marija Gaber iz Šmartnega v Rožni dolini, v pomoč pa so ji bile Ljudske pevke s Ponikve, ki so z ohranjeno ljudsko pesmijo popestrile odprtje razstave.
Mariji Gaber so bili že od otroštva raj cvetoči travniki. Najbrž so ji rojenice položile v zibelko ustvarjalnost, saj je že kot mala deklica spletala venčke iz marjetic. Po končam osnovni šoli jo je kot regratovo seme odneslo v Celje. Šele po upokojitvi pa je našla čas za izpolnitev svojih dolgoletnih želja - pričela je vzgajati rastline, našla je čas za spoznavanje lepot narave. Oživljati so začele njene cvetlične slike, herbarijske pole, voščilnice, ročno izdelan papir in drobna darila, ki ogreje-Št. 91-16. november 2007 -
Utrinek z razstave, na levi Marija Gaber
jo srce. Vztrajno delo, natančnost in barvna usklajenost odlikujejo izdelke, ki so na ogled v žalski knjižnici. O ustvarjalnosti Marije Gaber je najbolj živo pripovedoval film, ki ga je posnel njen mož Slavko, nekdanji
snemalec na Televiziji Slovenija. Številne obiskovalce pa je navdušila tudi s svojo opravo, še zlasti s cvetličnim klobučkom.V knjižnici je bilo čutiti domačnost, oplemeniteno z veliko ljubezni, srečo in veseljem. TT
Razstava v Žalcu bo na ogled tudi danes, ko MDI pripravlja dobrodelni koncert
Po pogovoru si je minister Kari Erjavec tudi na terenu ogledal nekatere posledice septembrskega neurja.
Minister Erjavec o plazovih in gasilcih
_-,.,.,„	VELENJE I ŽALEC
NOVI 11111
Civilna iniciativa Šaleški
BRASLOVČE
Asfaltna baza ponovno dovoljenjem
Kot so pokazali rezultati poizvedovanju pri okolj-skem republiškem inšpektoratu, je uspelo investitorju asfaltne baze v Planinski vasi ponovno pridobiti uporabno dovoljenje za obratovanje. Nasprotniki baze nadaljujejo pisno korespondenco. Minuli teden so se obrnili na evropske institucije, ta teden so pismo posredovali tudi (še neuradno) novemu predsedniku republike.
Pisma članov civilne iniciative in somišljenikov, ki se v imenu nekaterih krajanov Planinske vasi in ob pomoči Gibanja za pravičnost in razvoj ter Zveze ekoloških gibanj Slovenije borijo proti obratovanju asfaltne baze, se v zadnjem času kar vrstijo. Po sodbah ustavnega in vrhovnega sodišča so čakali na konkretne ukrepe, dejansko je prišlo lani do
razveljavitve uporabnega dovoljenja. Sledili sta dve odločbi celjske območne enote republiškega inšpektorata za okolje in prostor, ki sta vsebovali prepoved obratovanja asfaltne baze ter določbo o odstranitvi njenih objektov. Na inšpektoratu nam datuma konkretnih ukrepov zaradi pritožb investitorja niso znali napovedati, zato smo vsake toliko preverjali, v kateri fazi je zadeva. V tem tednu pa smo vendarle prejeli pojasnilo, kako lahko asfaltna baza še vedno obratuje. Na inšpektoratu pravijo, da je upravno sodišče vmes razveljavilo postopek šentjurske upravne enote in ministrstva za okolje in prostor, v katerem je bilo v obnovi postopka odpravljeno dovoljenje za objekt asfaltne baze. Ves postopek se namreč po sodbi vrhovnega sodišča razpleta retrogradno.
Po trški meji Laškega
Planinsko društvo Laško pripravlja jutri, v soboto, 9. pohod po nekdanji trški meji Laškega, ki bo letos potekal po levem bregu Savinje. Pohod se bo ob 9. uri začel na Aškerčevem trgu in se nadaljeval po poteh nad Jagočami, čez Tovsto, pod Žikovškim brdom tja do Trojnega, v dolino Marija Gradca ter nazaj v Laško. Ob poti bodo pohodnike čakala presenečenja, za katera bodo poskrbeli krajani.
BA
Bimtel	EBBI
	
Vse za vašega malčka (otroška oblačila, program za nedonošenčke, otroška kozmetika, avtosedeži, otroški vozički in posteljice, previjalne mizice, igrače ...)
AKQIJA ta hip:
-	otroški vozički in avtosedeži (50 % popusta),
-	majice z dolgimi rokavi (30 % popusta)
-	otroške trenerke od 12.-16. leta
Vabljeni tudi v prodajalno BISER z bogato izbiro ženskih torbic, pasov, modnih dodatkov in kozmetike.
OBČINA LAŠKO
javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta
SVETOVALEC ZA OKOLJE IN PROSTOR TER UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
za nedoločen čas,
s poskusno dobo 5 mesecev.
Kandidati morajo imeti: - najmanj visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, upravne ali družboslovne smeri, - najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj.
Ostali pogoji so objavljeni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prijave pošljite v roku 8 dni od te objave na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Možna tudi pridobitev gradbenega dovoljenja?
Povzetek? Na inšpektoratu zaključujejo: »Ker ima objekt asfaltne baze (zdaj) veljavno uporabno dovoljenje, je na inšpektoratu postopek gradbene inšpekcije (začasno) ustavljen.« Na šentjurski upravni enoti so bili, kot pravi načelnica Marjana Metličar, o sodbi upravnega sodišča obveščeni 28. septembra. »S tem, ko stranka, investitor, razpolaga s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, ima asfaltna baza pravno podlago za obratovanje. V teku je še postopek na upravnem sodišču v zvezi z odpravo gradbenega dovoljenja, ki je bilo lani odpravljeno z odločbo ministrstva za okolje, vendar je inve-
stitor zoper odločbo vložil tožbo,« pojasnjuje Metličarjeva.
A v grmu tiči še en zajec. Poleti smo ugotavljali, kaj je celjska območna enota republiškega zavoda za varstvo narave kot nosilec urejanja odgovorila Občini Šentjur na prošnjo za mnenje o predlogu odloka o PUP (prostorsko ureditvenih pogojih). Na podlagi tega bi lahko občina ponovno razpravljala o sicer že razveljavljenem 47. členu omenjenega odloka, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za asfaltno bazo. Kot so ugotavljali na zavodu, so bili z vidika varstva narave usklajeni in sprejemljivi vsi v odloku predlagani posegi, »razen posega asfaltna baza v Planinski vasi«. Vendar so občino opozorili o potrebi priprave strokovnih podlag, ki morajo »temeljiti na analizah in strokovnih dognanjih o lastnostih
Festival skladateljev Ipavcev
Ipavčevi dnevi v Šentjurju bodo konec tedna v znamenju festivala skladateljev Ipavcev, 30-letnico delovanja pa bo s koncertom obeležil tudi Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur.
V okviru Ipavčevih dnevov se v Šentjurju obetata dva ključna dogodka. Nocoj ob 19.30 se bo v dvorani Kulturnega doma Šentjur začel festival skladateljev Ipavcev. Območna enota republiškega sklada za kulturne dejavnosti ga pripravlja s šentjursko glasbeno šolo. Na velikem koncertu se bodo predstavili
Sov, kot ga še ni bilo
Pihalni orkestri s Češke, iz Avstrije, Italije in Slovenije bodo nocoj, v petek, v laških Treh lilijah uprizorili glasbeno šov parado, kakršne Slovenija še ne pozna, medtem ko v Avstriji tovrstnih nastopov pihalnih orkestrov ne manjka.
To bo eden največjih godbeniških spektaklov vseh časov, obljubljajo organizatorji, v katerem bodo nastopili Laška pihalna godba z mažoretno in bobnarsko skupino, Showorkester Renata Ribiča, Pihalni orkester Pošte Maribor, avstrijski Musikkapelle Seewinkel Apetlon ter Fanfara Bersaglieri iz Italije in Vojaški orkester iz Prage, ki veljata za najboljša orkestra na svetu. Skupaj se bo predstavilo več kot štiristo nastopajočih, ki bodo med igranjem na svoje inštrumente uprizarjali razne like, vse skupaj pa bo podkrepljeno še s svetlobnimi efekti. Da bi dogodek še bolj približali lokalni skupnosti, se bosta s plesi predstavili folklorni skupini Lipa Rečica in Antona Tanca iz Marija Gradca.
Jutri, v soboto, bodo pihalni orkestri z istim programom nastopili še v Avstriji ter v nedeljo v Kopru.
BA
in zmogljivostih prostora in okolja, ter opredelitve vplivnega območja ter vpliva dejavnosti, vezanih na delovanje asfaltne baze v štirih segmentih«. Na podlagi tega bi zavod lahko podal novo mnenje o njeni sprejemljivosti, s čimer bi bila možna ponovna legalizacija asfaltne baze oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odprto pismo Danilu Türku
Medtem so člani civilne iniciative že napovedali, da se bodo obrnili na evropske institucije in poslali pismo
evropskemu komisarju za okolje. Napovedali so tudi, da bodo pravico iskali na evropskem sodišču za človekove pravice. V začetku tedna pa so odprto pismo pisali še novoizvoljenemu (neuradni podatki) predsedniku republike Danilu Türku. V pismu so ga seznanili s kronologijo desetletnih zapletov v zvezi z asfaltno bazo in ga prosili, naj se pisno opredeli glede zadeve. Glede na pravne zaplete in razplete pa je težko reči, ali bo lahko razen simbolne s svojim mnenjem odigral kakšno ključno vlogo.
POLONA MASTNAK
moški zbor ter ženska vokalna skupina skladateljev Ipavcev Šentjur, Vokalna skupina Inspiritu iz Vojnika, Moški vokalni kvartet Aeternum iz Prek-murja ter kvartet festivala skladateljev Ipavcev.
V soboto, 17. novembra, bo pomembno obletnico, 30 let delovanja, obeležil Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur. V šentjurskem kulturnem domu ob 19. uri pripravljajo slavnostni koncert, na katerem bo nastopil tudi moški pevski zbor, igrali pa bodo tudi Šentjurski muzikanti.
PM
Radeški župan Matjaž Han (desno) in direktor Gratela Drago Strafela sta podpisala služnostno pogodbo za gradnjo najsodobnejšega optičnega telekomunikacijskega omrežja na območju občine Radeče.
Optično omrežje tudi v Radečah
Župan Občine Radeče Matjaž Han in direktor ptujskega podjetja Gratel Drago Strafela sta v torek podpisala služnostno pogodbo za gradnjo najsodobnejšega optičnega telekomunikacijskega omrežja na območju občine Radeče.
Omrežje bodo začeli graditi prihodnje leto, pri čemer bodo montažna dela, vzpostavitev central in priključevanje uporabnikov v optično omrežje končano do konca leta 2010. Z letom 2011 bo vzpostavljen tudi celoten sistem pokrivanja občine z UMTS signalom, s čimer bo zaokrožen projekt vzpostavitve sodobnega informacijsko komunikacijskega omrežja v občini Radeče. Celoten projekt je ocenjen na 1,5 milijona evrov.
Župan Matjaž Han je poudaril, da je za lokalno skupnost vzpostavitev omrežja strateškega pomena, saj bo to pospešilo razvoj lokalnega gospodarstva, povečalo zaposlovanje in zagotovilo trajnejšo rast lokalne skupnosti. »Zavedamo se, kaj bo poslovnim okoljem in občanom prinesla vzpostavitev novega optičnega omrežja. Hitri internet, digitalna televizija in govorna ter video telefonija so prednosti, ki jih želimo koristiti čim prej, z moderno telekomunikacijsko infrastrukturo pa bo tudi razvoj naše občine.hitrejši,« je dejal Han.
Gratel gradnjo omrežja v Sloveniji v celoti financira sam kot zasebni investitor, zato občanom gradnje ne bo treba sofinancirati. Plačevali bodo le storitve optike, ki jih bodo po svoji izbiri naročili pri ponudniku storitev, ko bo omrežje v mestu zgrajeno in ko se bodo odločili za priključitev v novo omrežje. Gratel obljublja, da bodo cene za kakovostnejše telekomunikacijske storitve bistveno nižje od sedanjih.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: IZTOK GOSPODARIC
Občina po meri invalidov
Rumpf k Pahorju
Na odlagališču Tuncovec, kjer bodo odpadke lahko odlagali še do konca prihodnjega leta, že urejajo zbirni center.
Tuncovec še dobro leto
Na odlagališču Tuncovec v Rogaški Slatini bodo lahko tudi v prihodnje odlagali odpadke. V začetku novembra so namreč pridobili odločbo o podaljšanju okoljevars-tvenega dovoljenja.
Ker je prejšnja veljala le do konca oktobra, je v občini zavladal strah, kaj bi se zgodilo, če te odločbe ne bi dobili. Smeti bi namreč takoj morah začeti odvažati na odlagališče v Celje, čeprav zaenkrat v Rogaški
Slatini še nimajo prostora, kjer bi lahko ustrezno pripravili ločeno zbrane frakcije in mešane odpadke ter tako zmanjšali transportne stroške do Celja, ki bodo v prihodnosti bistvena postavka pri ceni odvoza odpadkov. Bojan Pirš, direktor OKP Rogaška Slatina, je zadovoljen, saj bodo do konca prihodnjega leta uspeli urediti zbirni center, ki bo pripravljal odpadke za nadaljnjo predelavo.	AK
Najbolje »škljocali« Savinjčani
V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi je na ogled razstava fotografij z naslovom Kozjansko jabolko. Nastale so med oktobrskim fotografskim ex-temporom, ki so ga pripravili med veliko prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka.
Na prvem ex-temporu, ki ga je v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije in z
zavodom za gozdove organiziral zavod Kozjanski park, je lahko vsak fotograf sodeloval s po 17 posnetki iz omenjenega parka. Pritegniti so avtorje iz celjske in posavske regije.
Prvo nagrado za najboljšo fotografijo so v petek podelili Miranu Orožimu iz Šempetra v Savinjski dolini, in to za motiv kozjanskega vi-
nograda. Za nagrado je prejel stekleni obtežilnik v obliki jabolka ter vikend paket Term Olimia. Drugo nagrado je dobil Franci Strmecki iz Podsrede ter tretjo Samo Lešek iz Celja. Med prejemniki treh enakovrednih diplom so Miran Kačič iz Laškega ter Boris Skalin in Dare Turnšek, oba iz Žalca.
BJ
Prestopi iz Liberalne demokracije Slovenije k Socialnim demokratom se dogajajo tudi na lokalni ravni.
Tako sta v ponedeljek takšen prestop napovedala vidnejša člana LDS iz občine Šmarje pri Jelšah, to sta predsednik tam-
www.novitednik.com
kajšnje LDS ter županski kandidat z zadnjih lokalnih volitev Tomi Rumpf ter Martin Koštomaj. »Odločitev, da postanem član Socialnih demokratov ni bila lahka, ovirale so jo namreč številne notranje in zunanje okoliščine,« omenja Rumpf. Oba člana pravita, da stranke LDS nista želela zapustiti, ko je bila v največji krizi, hkrati pa sta se želela prepričati, kako se bo stranka po zadnjem kongresu razvijala in kakšna bo njena usmeritev. V sedanji LDS se osebno ne vidita več, zato se bosta pridružila Pa-horjevi stranki.	BJ
Prvo nagrado so Miranu Orožimu podelili direktor parka Ivo Trošt, koordinatorka Mojca Kunst ter župan Kozjega Andrej Kocman, ki stoji pred nagrajeno fotografijo (od leve).
V KS Polje ob Sotli (občina Podčetrtek) se vrstijo prireditve krajevnega praznika.
Začeli so s pohodom Društva izgnancev in KS ob medvojni hrvaško-rajhovski meji, sledila sta otvoritev računalniške javne brezplačne e-točke v krajevnem domu in koncert domačega okteta Grozd. V soboto, 17. novembra, bo ob 20. uri martinovanje s kulturnim programom ter 24. novembra turnir v namiznem tenisu, ki ga pripravlja športno društvo.	BJ
Polje praznuje
V Rogaški Slatini si želijo občino po meri invalidov. Občina sicer že od ustanovitve leta 1995 skrbi za odpravo arhitektonskih ovir, zdaj pa želijo na pobudo lokalnega društva invalidov pridobiti še status Občine po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov 3. decembra. Doslej ima to listino pet slovenskih občin.
»V projektu občina po meri invalidov vidimo nadaljevanje poti, ki smo jo začrtati ob nastanku občine,« pojasnjuje razloge tajnik občine Marjan Čuješ. Doslej so priskrbeti dodatna parkirišča za invalide, sodelujejo pri odpravi arhitekturnih ovir, s klančino je omogočen dostop v občinsko stavbo. Čuješ posebej izpostavlja II. osnovno šolo, ki je prirejena za izobraževanje gibalno oviranih učencev. »"Ridi banka, pošta, trgovina omogočajo dostop invalidom, zato lahko aktivnosti v občini samo pohvalimo. Res pa je, da nas čaka še veliko dela,« ob tem dodaja Anđelko Bendelja, predsednik Društva invalidov Zgornje Posotelje in pojasnjuje, da kljub prijavi za pridobitev listine ni nujno, da bo občina res izbrana. Izpolnjevati mora posebne pogoje, med drugim dokazati aktivnosti na tem področju v preteklosti in navesti načrte z opredeljenimi cilji in roki za prihodnje.
Trenutno pripravljajo študiji o številu in zasedenosti parkirnih mest, namenjenih invalidom ter o dostopnosti invalidov do javnih objektov. Na podlagi ugotovitev bodo skušali najti ustrezne rešitve.
Obstoječi prostori Območnega društva invalidov Zgornje Posotelje so težko dostopni.
Ironično je, da so prostori Območnega društva invalidov Zgornje Posotelje za invalide na vozičku skoraj nedostopni, saj vstop v prostor ovira stopnica, dovoz je zavarovan z zapornico, tudi dvorišče ni primerno urejeno. Invalidi si tako želijo nove. Najprimernejši se jim zdijo tisti na Ulici XIV. divizije, ki jih z javnim razpisom prodaja občina. Del sredstev so že pridobili od Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije, nekaj bi prispevalo vseh šest občin, ki jih društvo pokriva.
Na eno pa invalidom v Rogaški Slatini ne bo več treba čakati. V občini so začeti rekonstrukcijo promenade. Z otvoritvijo nove knjižnice čez dobro leto bo tudi tja omogočen dostop invalidom, poseben projekt pa pripravljajo na OKP-ju, kjer bo-
do za invalide urediti posebno parkirno mesto in direkten vstop v pritličje objekta. Tam jih bo čakal prostor za sprejem invalidnih strank. Bendelja si želi, da bi tudi zdravstveni dom čimprej dobil dvigalo.
ANDREJ KRAJNC
SL. KONJICE DOBRNA
VOJNIK
ilAU) rtIMdIV ■Uli isUnik
S pesmijo in plesom so varovanci najlepše pokazali, kako dobio se počutijo v svojem dmgem domu.
Kjer Jih spoštujejo in imajo radi
Konjiška enota Varstveno delovnega centra Šentjur je praznovala peti rojstni dan
»Srečna sem, ker moj otrok vsako jutro s takšnim veseljem odide v službo. Tako reče, ko se odpravi v Varstveno delovni center. Čuti, da ga imajo tam vsi radi, da ga spoštujejo,« opisuje ena izmed mater. »Ko hodimo po Konjicah, se nam ljudje nasmihajo, nas ustavljajo in se prijazno pogovarjajo z našimi varovanci,« pravi Silva Božič, vodja konjiške enote Varstveno delovnega centra Šentjur.
Ravno dobro počutje varovancev v centru in njihova sprejetost v okolju sta tisto največ, kar je konjiška enota VDC dosegla v petih letih
svojega dela. Njihovi prostori so bili zato prejšnji petek premajhni za vse obiskovalce, ki so prišli praznovat peti rojstni dan. Varovanci, 27 jih je iz občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica, so se staršem in drugim gostom predstavili s pesmijo in plesom, skupaj pa so upihnili tudi svečko na torti.
.,0.?avidljivemrazyoju konjiške enote Varstveno delovnega centra Šentjur je spregovorila-direktorica Nataša Rudež. »Konjiška èno-ta je del regijskega VDC Šentjurski ima od letos tudi enoto v Smärju pri Jelšah'. Naši varovanci so odrasli ljudje
z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki v centru najdejo družbo, delo in zabavo. Konjiška enota je nova, lepo urejena, a vse kaže, da bo kmalu pretesna za vse potrebe. Upam in želim, da nam bodo pri naših načrtih pomagale občine, od koder so varovanci, zlasti konjiška, ki nam že sedaj veliko pomaga pri tistih dejavnostih, ki jih ministrstvo ne financira.« To pa so različne športne dejavnosti, sodelovanje na tekmovanjih, izleti, letovanja... Dejavnosti, ki so varovancem najljubše.
~\%r6vanci centra so gostom ponosno predstavili tudi svo-
NA KRATKO
Podprli Stagojevo
DOBRNA - Dolgoletni ravnatelj osnovne šole in vrtca Marko Šteger članov sveta zavoda ni prepričal za ponovno imenovanje. Ti so mu namenili.Jft dya,glasoya podpre,, sedem pa so jih dali kandidatki Darinki Sta-goj. Ta na dobrnski" šoli potičtije razredni pouk in glasbeno vzgojo, med drugim pa je
tudi predsednica imenovanega sveta. Stago-jeva je po mnenju večine pripravila bolj zanimiv program dela šole, ki jo letos obisku-. je 220 učencev. V roku tridesetih dni mora svoje mnenje o izbrani kandidatki podati še pristojni minister, nato pa bo svet opravil dokončno imenovanje novega vodstva šole.
je delo. V lastnem programu izdelujejo številne izdelke iz gline, lesa in tekstila, ki jih tudi uspešno tržijo. Še najbolje gredo v prodajo domiselne novoletne voščilnice in razni drugi drobni predmeti, tako primerni za obdarovanja. Vključujejo pa se tudi v kooperantski pro-
gram. Z vsem tem delom zaslužijo za mesečne nagrade, ki jim pravijo kar plača, pa seveda za vse tisto, kar presega redni program. »Zelo radi se vključujejo v tako imenovane aktivnosti vseživ-ljenjskega učenja, pa naj gre za kuharstvo, vrtnarstvo, likovno ustvarjanje, glasbeni
in gledališki krožek, delo na računalništvu...« pohvali varovance Silva Božič. Da to drži, pričajo tako lepo urejeni in okrašeni prostori kot njihova okolica in potrdijo varovanci s svojim nastopom, ki privabi v oči prene-katero solzo.
MILENA B. POKLIČ
Nenavadna selitev
Mladinski klub Dobrna se je znova spomnil, kako turoben jesenski dan obrniti na glavo. K ideji o peki kostanja je dodal tradicionalen Martinov krst, kmečke dobrote in prav posebno akcijo!
Glavni »krivec« za živahno nedeljsko popoldne je bil predsednik Mladinskega kluba Dobrna Gorazd Špegel, ki se je domislil, da bi lahko s sokrajani naredil pravo človeško selitveno verigo. Ravno v tem času sta se namreč s punco Tino preselila v nov rumeni blok (od tod spontana ideja), zato se je Gorazd, ki se tudi poklicno ukvarja z motivira-
njem ljudi, domislil, da bi lahko bila selitev tudi zabavna. »Da ne bi ostalo le pri tradicionalni peki kostanja, ki je nam je zaradi vremena že skoraj padla v vodo,« je še pojasnil Gorazd.
Nekaj malenkosti, ki jih Gorazdu in Tini še ni uspelo prestaviti v novo stanovanje, je preselilo približno 80 krajanov, ki so naredili 120 metrov dolgo verigo. Ravno zato selitev ni trajala ravno dolgo, je bilo pa zato toliko daljše druženje ob dobrotah, vinski kapljici in gobovi juhi. Za slednje so poleg kmečkih žena poskrbeli vinarji in čebelarji. RP
V Vojniku odpravili ovire
Nedolgo nazaj so v centru Vojnika na določenih odsekih odpravili infrastrukturne ovire, ki so invalidom onemogočale dostop do najbolj pomembnih ustanov. Projektne rešitve so izdelali invalidi sami, ostalo je opravila občina.
Čeprav do zdravstvene postaje in občine vodi pločnik, si invalidi z njim zaradi previsokih robnikov niso mógli kaj dosti pomagati. Na pobudo njihove organizacije, ki je občino na to težavo opo-
zorila že lani, jim je le-ta letos prisluhnila. »Na naše povabilo je na občino prišla prava ekipa, ki je rešitve tudi sprojektirala in za posamezne odseke predlagala konkretne reSitvé,« je povedal župan občine Beno Podergajs. »Njihove predloge smo upoštevali in ovire po njihovem predlogu začeli tudi odpravljati.«
Novogradnje v občini kriterij dostopnosti invalidom po večini vsebujejo že v projektantskih zasnovah, če že prej
ne, pa vsaj pri izgradnji. Kljub temu, da so rešitve za obstoječo infrastrukturo videti zelo preproste, niso bile najbolj poceni. Razbijanje dela pločnikov, nadomeščanje s položnimi robniki ter ponovno asfaltiranje je stalo približno 10 tisoč evrov, pri čemer je »invalidom prijazen« šele osrednji del Vojnika. Naslednje leto se bodo.lotili še ostalih delov občine in krajevnih skupnosti, pri čemer bodo znova sledili željam in potrebam invalidov.	RP

Sodobno, večmedijsko, prepričljivo
Tako bi lahko opisali zadnje dejavnosti centra sodobnih umetnosti v Celju
Center za sodobne umetnosti, ki deluje v celjskem zavodu Celeia, je v mesto v zadnjih letih pripeljal veliko izvirnih in zanimivih razstav, pri čemer zelo negujejo več-medijske predstavitve.
»To je pot, da pritegnemo mlajšo, novo generacijo, ki lažje sprejema umetnost v vseh oblikah skozi medije, ki so ji blizu, ki so novi,« pravi Nevenka Šivavec. Tipičen primer je bil dogodek, ko so v likovnem salonu 5. novembra uprizorili večer video poezije v sodelovanju z romunsko fundacijo Meta. Avtorica Video poezije je Eva Pervolovici, ki je izvrstna prozaistka. Na ta način center za sodobne umetnosti na veliko odpira nova vrata za sodelovanje, predvsem z novimi članicami Evropske unije. »Skupni projekti so zelo zanimivi, prispevajo k več-kulturnosti, spoznavanju umetnosti ... Hkrati je tudi z meddržavnim sodelovanjem lažje uspeti na različnih razpisih unije,« poudarja večplastnost novih sodelovanj Šivavčeva. Kot primer omeni Bolgarijo. Lani je pri nas v okviru programa Umetnik na obisku gostovala njihova umetnica, sledila je razstava štirih slovenskih umetnikov v Bolgariji. »Sodelovanje te vrste torej že postaja dvosmerno,« je vesela Šivavčeva.
Sicer pa je eden najbolj zanimivih programov centra Umetnik na obisku. V Celju
93 min., (The EX), romantična komedija Režija: Jesse Peretz Igrajo: Zach Braff, Amanda Peet, Jason Bateman, Charles Grodin, Mia Farrow, Lucian Maisei, Donai Logue, Amy Poehler
Že v Planetu Tuš!
je začel delovati lani, ko je pogoje vzpostavila Mestna občina Celje s tem, da je zagotovila stanovanje v Gosposki ulici 3. Odtlej se je v Celju na delovnih obiskih zvrstila množica umetnikov, najprej z Irske, zatem še iz novih članic Evropske unije. Vodja zavoda za kulturne prireditve, ki v zavodu Celeia vodi tudi ta program, Alenka Domjan, pravi da prihajajoči umetniki v mesto prinašajo drugo kulturo in drug pogled na naše mesto in kulturno dogajanje v njem, kar je neprecenljivo. »Na ta način se ustvarja nek zelo intenziven pretok medkulturnega dialoga,« poudarja Domjanova.
Na ta način je, zlasti na Irskem, bivalo že veliko celjskih umetnikov in porodilo se je zanimivo, iskrivo in zelo prijateljsko sodelovanje zlasti med celjsko in umetniško sceno v Belfastu. Te dni gostuje v Belfastu mladi celjski pesnik Gregor Stamejčič. Gostovanje v Belfastu jemlje kot poslanstvo. Sodeluje v akcijah tamkajšnjih umetnikov, obiskuje ostarele, ki jim pripravljajo nastope, šolarje, vsak dan pa napiše tudi eno pesem. Zapiše jo na kakšen primeren kos papirja, glede na vsebino pač. Včasih je to kakšen odvržen letak, včasih podstavek za pivski vrček. Ob koncu obiska bo predstavil zbirko pesmi, ki jih piše v angleščini, zanj nemater-nem jeziku.
Anatomski teater
Prav šokantno na obiskovalce deluje razstava, ki jo je te dni center sodobnih umetnosti pripravil v sodelovanju z umetnikom Miloradom Krstićem. Gre za projekt Anatomski teater, ki ga sestavljajo risbe, slike, računalniške grafike in interaktivni CD-rom.
Umetnik ta program nenehno dopolnjuje že od leta 1992. Krstić Anatomski teater opisuje kot svoj umetniški manifest, kot vizualno anatomijo 20. stoletja, ki jo je zaznamoval bankrot velikih političnih, kulturnih in še kakšnih idej. V vseh možnih tehnikah in slogih je, kot sam pravi, s kirurško natančnostjo seciral stoletje, ki je prineslo dve uničevalni svetovni vojni, pa tudi množico umetniških manifestov, belle epoque in še kaj. »Moj Anatomski teater je kot vrtiljak. To ni naključje. Že nemški dadaisti so pisali o vrtiljaku časa in dogodkov. Medtem ko herr Szultz bere svoj časopis, vozi vlak čez most v Nišu, v mesarjevi kleti pa vrešči svinja Vsi smo v nekem trenutku časi na tem vrtiljaku. To me je navdahnilo, da sem si zamislil velik vrtiljak, katerega os teče skozi Beriin. na lesenih konjičkih pa sedijo komunisti, fašisti, teroristi, nadrealisti. dadai .sti, ruski konstruktivisti. po litiki. znanstveniki, umetniki in čisto navadni ljudje i/. 20 stoletja ...*« opisuje svoje delo Krstić.
Likovni salon še nikoli doslej ni bil tako natlačen s slikami, ki so razporejene v krog nekakšnega vrtiljaka od tal do stropa in nas skozi vse možne slikarske tehnike od olja na plamu do stripa in risbe, pa tudi v množici različnih umetniških slogov, ki so zaznamovali 20 stoletje, vodijo skozi čas in dogodke v njem.
Milorad Krstić, Srb po narodnosti, se je rodil v Sloveniji, živi in dela pa na Madžarskem. Razstava v celjskem likovnem salonu je ena najbolj zanimivih v zadnjem času, na ogled pä bo do 2. decembra.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Vsak nastop kvarteta Akord je posebno doživetje, njihov jutrišnji koncert v celjskem Narodnem domu (z začetkom ob 20. uri) pa bo še posebej slovesen, saj bo kvartet z njim obeležil deseto obletnico svojega delovanja.
Svojevrsten užitek bodo ljubiteljem tovrstne glasbe pričarale skladbe iz izročil romske, romunske in judovske glasbene tradicije. Da bo vse skupaj še bolj slovesno, se bodo članom kvarteta Akord (violinistu Klemenu Bračku, harmonikarju Alešu Prazniku, kitaristu Matjažu Brežniku in kontraba-
sistu Marjanu Šešku) pridružiti tudi gostje: violinist Vasilij Centrih (prvotni violinist kvarteta), šansonjerka Vita Mavrič, s katero so glasbeniki posneli odmeven album Mandeljni in rozine, ter stalni solist Akorda, klarinetist Jure Hladnik.
Kvartet Akord je znan po tem, da z njim sodelujejo vrhunski solisti, ob že omenjenih so njegovi pogosti gostje violinistka Anja Bukovec, mezosopranistka Renata Po-kupič, sopranistka Andreja Zakonjšek, cimbatist Adam Bicszkey, vokalistka Darja Švajger in drugi. Izredno zanimiva instrumentalna za-
sedba Akordu omogoča širok in pester program. Tako njegov repertoar sestavljajo romance, balade in temperamentni plesi glasbenih izročil slovenskega Prekmurja, Madžarske, Romunije in Rusije. Kvartet izvaja tudi argentinski tango, predvsem skladbe Astorja Piazzolle, posebno mesto v programu pa zaseda židovska (klezmer) glasba. Muzikalna, temperamentna in virtuozna izvedba skladb, polnih strasti, melanholije in dramatičnosti tudi poslušalcem jutrišnjega koncerta zagotavlja obilo užitkov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
1. Alpe-Adria GLASBENA-PARADA
M II S I K PARAD E
SFILATA DELLA BANDA MUSICALE
-


Petek/Freitag/venerdi 1 6. 1 f .2007 19:30 L.ASKO Športna Sobota/Samstag/Sabato 17.1 J.2007 ,«» VI L LACH nedelja/sohntas/domenica f 8» 1 1 »2007 18:00 KOPER športna
Kvartet Akord praznuje deset let delovanja.
Prvo desetletje kvarteta Akord
»V večji nevarnosti sem na cesti kot v džungli«
Osrednja knjižnica Celje. Muzejski trg 1 a
29. oktober - 8. december
Spremni program ob r; Četrtek, 22. november, ob 18. uri. predavanje: Andraž Arko: Sveto pismo in filmska umetnost; Celjski dom Organizatorji:
Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije. Ljubiteljsko gledališče Teharje. Zavod Celeia Celje
Medijski sponzorji:
tednik
C DRUŽINA
»To je dobra beseda!«
(1 Kr 18 21)
Profesor biologije med fotografi - Objava v ameriškem National Geographicu je največ, kar se lahko zgodi fotografu
RAZSTAVA
OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA
Arne Hodalič posebne predstavitve pravzaprav sploh ne potrebuje. Verjetno je vsak od nas kdaj videl katero njegovih fotografij, ki so krasile mnoge svetovno znane revije. Če ga boste vprašali, kaj si je najbolj zapomnil na svojih potovanjih, bo vedno izpostavil svojo prvo pot, ki jo lahko še danes natančno opiše. Potem so prihajale vedno nove in nove poti, ki so seveda prinašale tudi nova spoznanja, nove izkušnje in nova doživetja. »Te poti so se zlile v neko celoto, nek mozaik vtisov in velikokrat se niti ne spomnim, ali sem to doživel v Pakistanu ali Peruju.«
Tudi moje prvo srečanje z Arnetom Hodaličem je prineslo nekaj novega. Dobila sva se po odprtju ene njegovih razstav. Najin pogovor je bil sicer povsem običajen, a ko sva že skoraj končala, je zmanjkalo baterije v snemal-niku, in ker se novinarji danes vse preveč zanašamo na sodobno tehniko, sva ga morala začeti znova. In takšno ponavljanje je bilo prvič tako zame kot zanj.
Arne Hodalič je sicer urednik fotografije pri slovenskem National Geographicu, prav letos pa mu je uspelo reportažo objaviti v ameriški izdaji, ki jo potem povzamejo vse ostale po svetu. »National Geographie je najbolj zahteven klient. Jaz sem mu ponudil reportažo o Ljubljanici in njenih zakladih in me je sprejel. Verjamem, da je to največji uspeh, kar sem jih doživel, in verjetno tudi zadnji tako velik.« Poudarja, da
IN BLIŽNJI 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508 - 2008)
ni veliko fotografov, ki imajo priložnost objaviti svoje fotografije v National Geographicu, saj letno izide šestdeset zgodb.
Fotografije so lahko orožje
Profesionalno se je s fotografiranjem sicer začel ukvarjati zelo pozno. Pravi, da celo nenavadno pozno. Pri tridesetih. A mu morda prav zato fotoaparat še toliko bolj »leži«. Da so mü pred kratkim na poti ukradli prenosnik ali da je izgubil vse fotografije, posnete na neki poti, niti ne izpostavlja. A so ga prav fotografije že nekajkrat spravile v neprijeten položaj. Največkrat so bile uporabljene drugače, kot si je to zamislil ob fotografiranju. »Ne bom rekel, da sem imel slabo vest, ker sem fotografijo naredil z dobrim namenom, ampak velikokrat so bile zlorabljene in so se zgodile stvari, ki jih nisem želel. Če pa uspem s fotografijami pokazati krivice ah težave in imajo potem ljudje, ki te težave povzročajo, težave, potem sem zelo zadovoljen.«
Svoje znanje prenaša tako na odrasle kot otroke in večkrat ga kakšen mladenič, star dvanajst, trinajst let, s svojim talentom prijetno preseneti. Prav na tečajih se obregne tudi ob sodobne fotore-porterje. Motijo ga namreč zlorabe v fotoreporterstvu, neetičen odnos do fotografije in realnosti. »Vsak, ki se malo spozna na računalnike, lahko naredi vojake iz Ugande v Izraelu, čeprav jih tam nikoli ni bilo. Mladi si želijo
žo o življenju kitov ubijalcev. In ko govori o poti, izda še eno dejavnost, s katero se rad ukvarja. »Moja največja ljubezen, ki jo postavljam celo pred fotografijo, je potapljanje. Če bi se lahko odločil, kaj mi več pomeni, bi zagotovo izbral slednje,« strast do podvodnega sveta razkrije Hodalič. Morda so prav zato njegove fotografije življenja pod vodo ostale v trajnem spo-". nas. tiste reci-kjer ■ otroke. Pred časom je v objektiv ujel letni tabor teh otrok, letos je kolekciji dodal fotografije z zimskega
dela urjenja. »To je še toliko bolj trdo, na minus 25 stopinj, brez ognja, spanje na snegu. Vzgoja perfektne-ga vojaka, kot pravijo.«
Povprašam ga o nevarnosti, ki se ji predaja na svojih poteh po svetu, po vojnih območjih in tudi pod vodo. »V nevarnosti,« pravi, »sem največkrat na naših cestah. Vse ostalo je mala malica proti vožnji z avtom, kjer smo vsako sekundo v nevarnosti. To so ljudje kar nekako sprejeli za dejstvo in ne razmišljajo o tem. Pot čez džunglo, strupeni pajki so bistveno manj nevarni kot vožnja od Ljubljane do Rogaške Slatine.«
ANDREJ KRAJNC Foto: NATAŠA MÜLLER
uspeh, a ga ne dosežejo na pravi način. Uspeh mora biti rezultat dobrega dela.«
Ljubezen do potapljanja
Če je šlo vse posreči, se je Arne v teh dneh odpravil
na pakistansko-indijsko mejo, a ni želel izdati podrobnosti o tem, kaj bo tam fotografiral. Konec jeseni ali v začetku zime ga čaka pot na Norveško, kjer bo združil dve svoji ljubezni. Pripravil bo namreč reporta-
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali POLJE OB SOTLI. Našega novinaja boste našli v kulturno-ga-silskem domu v ponedeljek, 19. novembra, ob 17. uri, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!
V	Miklavževi deželi
V	Šmiklavžu se za kulturo in napredek ni bati - Zgodovina kraja natančno opisana v
župnijski in šolski kroniki
no območje vse dotlej, ko se je pred stoletjem pojavila tr-sna uš in so morali vso trto posekati.
O zgodovini kraja lahko še marsikatero zanimivost preberemo v župnijski in šolski kroniki, ki jo je v nemški gotici sredi 19. stoletja napisal Ripšl in leta 2001 v slovenščino prevedel Miha Jelene.
Od znanilcev kulture ...
Šola že od nekdaj daje možnost delovanja Kulturnemu društvu Miklavž, ki beleži 104 leta neprekinjenega delovanja. Posebnost društva danes je, verjetno pa je bilo tako skozi vseh 100 let njegovega delovanja, da so vanj vključeni
Šmiklavčani si želijo tudi večji prostor za kulturne in druge prireditve, saj je sobica v lažiški osnovni šoli, ki velja za nekakšen kulturni dom, komaj dovolj velika za okoli 50 ljudi. Zahvaljujoč požrtvovalnosti in radodarnosti krajanov bo v novi podobi kmalu zasijala cerkev svetega Miklavža. Letos so jo s pomočjo sa-
moprispevkov krajanov začeli temeljito obnavljati, pri čemer računajo, da jim bosta pri tem s finančnimi sredstvi pomagali tudi Občina Laško in škofija. »Potrebujemo tudi novo mrliško vežico ter pokopališko obzidje,« ne popustijo zbrani krajani, a kdaj bo prišlo tudi to na vrsto, ne vedo. Zaradi težav s pridobiva-
Naselje z imenom Šmi-klavž boste v laški občini zaman iskali na zemljevidu, toda če boste vztrajni, boste v Lažišah našli župnijsko cerkev svetega Miklavža. Po njej se je poimenovanje Šmildavž med ljudmi razširilo na enajst okoliških vasi: Brstovnica, Lože, Vodiško, Škofce, Dol pri Laškem, Lažiše, Konc, Selo, Brodnice in Poreber.
Kljub temu, da kraj z imenom Šmiklavž uradno ne obstaja, je dogajanje v teh koncih še kako živo, pri čemer je gonilna sila »kraja« že od nekdaj ravno cerkev. In pa seveda ljudje, ki še zdaleč niso takšni, kot jih je pred stoletjem in pol opisal tedanji kurat v Šmiklavžu Ferdinand Ripšl. Da so Šmiklavčani dobrodušni in spoštljivi ljudje, velja še danes, o tem sem se prepričala, ostali del Ripšlovega opisa pa prepuščam v presojo vsakemu posamezniku. Da so Šmiklavčani bolj trdi in trmasti, je zapisal Ripšl, ter da so le redki pripravljeni pomagati. Ripšl jih je označil tudi kot nezadovoljneže, pri čemer je njihov glavni greh »pijančevanje, in to samo pri možeh in fantih, posebno pri tistih, ki večkrat hodijo po opravilih v Laško in se tam navadijo posedanja po krčmah. Tudi ponočevanje in vasovanje z vsemi posledicami je tukaj močno razširjeno in se ga z vsemi razpoložljivimi sredstvi in prizadevanji ne da povsem odpraviti. Alkohol je še danes v tem kraju zelo navzoč. Ni dogodka in stvari, ki bi se lahko opravila brez žlahtne kapljice. In alkoholizem kot bolezen tukaj ni nič nenavadnega, le za zdravljenje se odločajo redki. Prebivalci tega kraja živijo večinoma raztreseni po značilnih vaseh in ne preveč lepih in tudi ne preveč čistih hišah.«
Slika je danes popolnoma drugačna. Hiše so lične in urejene, ljudje pa prijazni in pripravljeni priskočiti na pomoč. Kar se tiče alkoholizma in žlahtne kapljice, naj zabeležim še eno zanimivost. V šolski kroniki iz 19. stoletja piše, da so otroci prvi dan šole dobili za malico žemljo in kozarec vina. Vsa ta povezanost in navezanost na žlahtno kapljico pa niti ne preseneča, če vemo, da so bili šmiklavški hribi nekoč razvito vinorod-
Laziše ali Lažiše?
Pri pisanju zgornje reportaže smo se znašli v podobni težavi, kot je bil Prešeren, ko se je spraševal, »al prav se piše kaša ali kasha«. Namreč, ko smo na laški občinski spletni strani preverjali, katera naselja sodijo v območje Šmiklavža, smo bili začudeni, ko smo namesto Lažiše prebrali Laziše. Zadevo smo nato preverili v Krajevnem leksikonu iz leta 1985, kjer je naselje v občini Laško prav tako poimenovano Laziše, medtem ko so Lažiše kraj v Dobju pri Planini. Zmedenost pa vlada tudi med prebivalci Lažiš (oziroma Laziš), ki sami sebe poimenujejo Lažišani, kraju pa že vseskozi rečejo Lažiše. Stvari smo prišli do dna, ko smo v roke vzeli Krajevni leksikon iz leta 1995 ter nato še Slovenski pravopis iz leta 2001, kjer je jasno napisano, da se oba kraja, ta v Šmiklavžu in oni v Dobju, pravilno imenujeta Lažiše.
Pogled na cerkev svetega Miklavža in na podružnično šolo v Lažišah danes (srednja stavba) in pred stotimi leti (zgoraj)
Šole ne dajo
Ena izmed svetlih plati je zagotovo podružnična šola, ki je veliko bolj kot osnovne šole v mestih vpeta v svoje okolje in pomeni center družabnega življenja. Podružnično šolo v Lažišah v tem šolskem letu v prvih treh razredih devetletke (nato otroci šolanje nadaljujejo v Rimskih Toplicah) obiskuje osem ottok, medtem ko se je od ustanovitve šole pred 123 leti pa do leta 1941 število otrok gibalo od 120 do 166. »Ker je število učencev padlo pod deset, je občinska-skupščina pred devetnajstimi leti celo razpravljala o tem, da bi Šolo v Lažišah ukinili. K sreči sklep o ukinitvi šole ni bil sprejet, zato pouk tu poteka še danes, česar so krajam še posebej veseli,« je kratko zgodovino šole opisala učiteljica Martina Jelene, ki tu poučuje že 29 let.
skoraj vsi krajani Lažiš, Škofe in ostalih okoliških vasi. Zakaj je tako, je lepo opisala nekdanja predsednica KS Rimske Toplice, kamor sodi tudi območje Šmiklavža, Jelka Ka-pun: »V tem kraju živijo ljudje, ki so znanilci kulture in imajo izostrene sposobnosti, da ustvarjajo za kulturo in bogatijo življenja ljudi. Znajo slišati, videti in občutiti lepoto ustvarjanja.« V KD Miklavž, ki mu predseduje Primož Hor-jak, danes delujejo tri sekcije: moški pevski zbor, dramska sekcija, ki je bila letos izjemno uspešna z uprizarjanjem komedije Na kmetih (na dvajsetih ponovitvah so našteli 2.000 gledalcev), ter etno skupina, saj so člani KD pred dvema desetletjema prišli do spoznanja, da je za prihodnost treba ohraniti stare šege in običaje. In tudi na tem področju so pravi mojstri.
... do
»revolucionaijev«
Šmiklavčani si prizadevajo svoje kraje narediti še lepše in še boljše. Natanko sto let po kulturnem društvu so v Lažišah ustanovili športno društvo Gaj, predvsem z namenom, da bi združili ljubitelje športa ter da bi v kraju zgradili športni objekt oziroma igrišče, za kar so že zaprosili tudi Občino Laško.
linai
inašem k raju
njem služnostnih pravic oziroma soglasij za gradnjo vodovoda na zasebnih zemljiščih se je leta 2004 v Šmiklavžu ustavila širitev javnega vodovoda. »Lastniki zemljišč zahtevajo bajne odškodnine in jim ni kaj dosti mar, če je njihov sosed brez vode. Mnogi se žal ne zavedajo, da bo na račun višjih odškodnin zgrajenega manj vodovoda,« je eno največjih težav v Šmiklavžu izpostavil predsednik KS Rimske Toplice Jože Senica. Naslednja težava pa so tudi tu ceste. »Obljubljeno je bilo, da bodo v letošnjem letu obnovili cesto od Brstovnice do lažiške šole, a se datum obnove kar odmika,« potožijo Šmiklavčani, ki so se za svoje pravice pripravljeni tudi boriti. O tem priča tudi anekdota iz časa marčne revolucije: »Ko so Šmiklavčani slišali, da cesar na Dunaju deli zemljo, so se organizirali in se odpravili na Dunaj. A dlje od gostilne v Laškem niso prišli...«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Ko so pred 123 leti ustanovili šolo v Lažišah, je k pouku prihajalo več kot 120 otrok. Danes podružnico obiskuje le še osem otrok.
Naši sogovorniki (od leve): Ivan Jelene, Martina Jelene, Martin Deželak, Jože Senica, Ivan Verbovšek, Primož Horjak in Alojz Štucin
18_ŠPORT_NOV! TEDNIK
Velikansko olajšanje
Izredna seja upravnega odbora rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je bila v klubskih prostorih manj kot dva dneva po senzacionalnem porazu na Islandiji v četrtem krogu lige prvakov.
Prišel je tudi ta dan, 13. november, ko je Celje moral zapustiti članski trener Celja Kasim Kamenica.
Katarza
Na izredni seji je imel glavno besedo, logično, predstavnik največjega in dolgoletnega pokrovitelja kluba, Boško Šrot, ki sicer ni član UO. Bilo je že nekajkrat navrženo v drugih medijih, da je še kot zadnji ščitil hrbet članskemu trenerju, kar je v bistvu priznal in zaradi popolnega očiščenja se je upravni odbor razšel
Bolje pozno kot nil
v vedrem in izjemno optimističnem razpoloženju, še prej pa ustoličil novega trenerja, športnega direktorja kluba Slavka Iveziča. Izmed petih prijav za direktorja kluba so na to mesto imenovah Mija Zorka, profesorja športne vzgoje na Osnovni šoli Ljubečna, nekdanjega trenerja plavalnega kluba Neptun Celje, ki bo vlogo direktorja leto dni opravljal poizkusno. Dosedanji vršilec dolžnosti Andrej Šušterič v klubu ostaja kot član UO.
Pravočasna opozorila
Izid torkovih dogajanj je bilo komaj verjetno olajšanje mnogih, igralcev, trenerjev, vodilnih mož kluba. Nekateri izmed njih so opozarjali
)li - Izredna seja ustolit
že pred poldrugim letom (celo Sarajevčani), češ »nihče ga ni hotel, mi pa smo ga komaj dobili«, spet drugi so postali glasnejši pred letom dni, »njegovo obnašanje ni za nikamor, očitno je blefer«. Najhuje je bilo poslušati lanske neposredne akterje: »Z Mirčijem bi dobili Gummersbach vsaj s petimi goli razlike!« Ne le strokovnjaki, tudi poznavalci so bili prepričani, da imajo prav.
Predsednik kluba Tone Turnšek je v nedeljo za svoj 67. rojstni dan dobil najgrše darilo doslej ob svojih osebnih jubilejih, za nameček je bil prisoten v Reykjaviku med blamažo: »Ni prijetno, ampak stvari so šle tako daleč, da nam ni preostalo nič drugega, kot da smo zamenjali
ila Iveziča in Zorka
trenerja. Igrali smo proti amaterjem, ki imajo vsi svoje službe. Poraza proti njim si ne bi smeli privoščiti, pa četudi bi, če lahko malce karikiram, jaz sedel na klopi!«
Pekel za tekmece
In spet rokometaši Celja ne bodo osvojili prvega mesta v predtekmo-valni skupini lige prvakov, kar je zelo bistveno za nadaljnje tekmovanje. Ponavlja se namreč lanska zgodba, ko izvirni greh ni bil Flensburg, temveč Gummersbach, ko so Celjani v skupim zaostali za njiip, pa čeprav se je tako v Leverkusnu kot v Celju izkazalo, da bi lahko bilo povsem drugače. Nato so po posledično neugodnem žrebu sicer eksplodirali v Zlatorogu na prvi tekmi osmine fi-
nala proti Flensburgu, potem pa pogoreli na severu Nemčije, kjer so bih povsem nebogljeni. Vzdušje na danskem letališču je napovedovalo nezaupnico trenerju, a do nje ni prišlo ... Nekateri še dandanes ne zmorejo oziroma ne želijo doumeti, za kako slabo opravljeno delo na treningih je šlo.
Zdaj se velja potruditi na vso moč, kajti med zimskim premorom bi odmeven nakup (že načrtovan) lahko bistveno spremenil razmerja moči. V nedeljo bo potrebno podpreti vse, od Igorja Kosa, Aleksandra Stojano-viča, Srdjana Trivundže, do Edija Kokšarova, ki je v Veszpremu vendarle popeljal moštvo do remija.
DEAN ŠUSTER
Rokometaši velenjskega Gorenja so zjutraj odpotovali v madžarski Szeged, kjer jih v soboto čaka tekma 5. kroga skupine H lige prvakov z vodilnim moštvom skupine. Slovenski podprvaki so v dosedanjih štirih krogih trikrat zmagali, edini poraz pa so doživeli prav s Szege-dom, ki jih je v 1. krogu v Rdeči dvorani premagal kar z 29:17.
»Potrebujemo podporo in zaupanje!«
Bil je celjsko levo krilo, nato trener Celja pred osamosvojitvijo, kasneje dvakrat članski selektor, z mladinci Slovenije pa je osvojil tri medalje na velikih tekmovanjih. Vmes je Slavko Ivezič postal športni direktor Celja Pivovarne Laško, v torek je prevzel celjsko člansko moštvo.
»Zadnji poraz in slaba igra našega moštva sta sodu izbila dno. Upravni
odbor se je po	glavk
hitrem postopku odločil za zamenjavo. Odločil je, naj nalogo sprejmem do konca sezone. Zadeva ni tako simpatična, kot morda komu izgleda. Ekipa je v težkem stanju. Ni v pravi formi, zato ne bo zlahka izpolnila ciljev. Dvigniti ji moramo samozavest, pomagati ji moramo, da pojutrišnjem odigra najboljšo tekmo v sezoni. To bi bil prvi korak, drugi sledi proti Gum-mersbachu. Fantje se ne zanesejo nase, mučili smo se s Preventom. Zadovoljni smo z zmago, kajti sedaj nam je preostalo nekaj mirnih dni za pripravo na Madžare.«
Kaj ste dejali igralcem pred potjo v Slovenj Gradec, kaj je poka-
zal obračun?
Da bomo zelo težko zmagali. Ko ti manjka samozavesti, si ranljiv. Fantje si zaslužijo delno pohvalo za igro v obrambi. Vratarji so malce zatajili, potem pa se je izkazal Aljoša Čudič v finišu tekme. Njihov vratar Jelen je branil odlično. Zapravili smo okoli 20 stoodstotnih priložnosti, kar kaže, kakšno je naše psihološko stanje.
vezič	Opaziti je bi-
lo, da ste začeli obnavljati kolektivni duh ...
To je najtežja naloga. Moraš vzpostaviti stanje, v katerem vsak igralec vidi svojo vlogo, da čuti, da je del celote in da lahko prispeva določen delež k uspehu. Igralci morajo verjeti, da se stvari lahko izboljšajo. S skupnimi močmi nam lahko uspe, potrebujemo pa zaupanje in podporo. Na ta način bomo lahko uspeli. Gre za vseslovenski projekt. Če nam ne bo uspelo, bodo vsi prikrajšani za spektakle v Zlatorogu ali pred malimi ekrani.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Celjska lepotica bo spet napolnjena do zadnjega kotička.
Prihaja tudi župan Veszprema
Želi se zahvaliti za donacijo celjski občini - Imeli bodo kopijo dvorane Zlatorog
Celjski župan Bojan Šrot je pred tremi leti spretno izpeljal uradno donacijo madžarskemu mestu Veszprem glede načrtov športne dvorane. Tako so se ob Blatnem jezeru izognili razpisu, pri katerem bi razplet narekovala prestolnica Budimpešta.
Sklep za podaritev načrtov je sprejel celjski občinski svet. 19. junija leta 2004 je arhitekt celjske dvorane Valter Ernst v družbi Mi-leta Zupančiča, dolgoletnega člana upravnega odbora Celja Pivovarne Laško, in Sergeja Ernsta, v Veszpremu slavnostno predal disketo in mapo tedanjemu županu dr. Laszlu Diossyju. Slednji je tedaj našemu županu namenil ključ mestnih vrat, še poskrbel za izkop jame in gradnjo temeljev, nato pa po volitvah izgubil funkcijo in gradnja se je zaustavila za dve leti. Novi župan Veszprema je nato nadaljeval dela, zaključena bodo spomladi, otvoritveno tekmo pa naj bi v začetku junija odigrala prav Veszprem in Celje Pivovarna Laško, ki se bosta pojutrišnjem za biti ali ne biti udarila v »originalnem« Zlatorogu. Pred spektaklom pa se želi župan Veszprema zahvaliti celj-
Valter Ernst (desno) in bivši župan Veszprema dr. Laszlo Diossy
skemu, kar pa je že storil biroju načrte za posodobitev dvorane. Na
Arhitekt Ernst.
vzhodnem delu želi dodati 300 se-
Valter Ernst, dobitnik bronastega dišč, na nasprotni strani pa bo zara-
celjskega grba za leto 2004 za vrsto	di vedno večjega zanimanja predstav-
kvalitetnih arhitekturnih rešitev, po-	nikov pokroviteljev, povečana VIP-membnih za razvoj in ugled Mestne tribuna.
občine Celje, medtem že kuje nove	DEAN ŠUSTER
Derbi v Treh Lilijah
Prepričljive Celjanke
dežele
celjske mesnine
Sobotni 6. krog v ligi UPC Telemach bo, kar zadeva celjske ekipe, precej okrnjen, saj je Rogla že med tednom gostovala pri Slovanu (poraz 67:98) in Hopsi pri Heliosu v Domžalah (75:92).
Tako bodo aktivne samo tri ekipe v dveh srečanjih, saj bo v Laškem na sporedu lokalni derbi.
Generalka za
Larisso
Za »pivovarje« bo srečanje proti Alposu zadnji preizkus pred prvim srečanjem kvalifikacij za Fiba pokal - v torek
doma proti Larissi iz Grčije. Laščani so sicer želeli srečanje s sosedi odigrati vnaprej, a ni šlo, saj je moral Alpos igrati v pokalnem srečanju. Ekipa Zlatoroga in njen trener Damjan Novakovič bosta imela, kot že rečeno, pravo generalko pred tekmo z Grki, pri čemer bo skušal biti Alpos čim trši oreh. V minulih dveh sezonah so Šentjurčani nevarno pretili na vsakem srečanju v Treh Lilijah, vendar je takrat Novakovič sedel na klopi Alposa, pri čemer je imel tudi drugačen (boljši?) igralski kader, kot ga ima zdaj strateg Šentjurčanov Matjaž Čujež. Šentjurčani so sicer po-
vsem neobremenjeni, saj do zdaj v prvenstvu še niso imeli večjega spodrsljaja. Upanje vlivajo tudi tri četrtine srečanja proti veliko močnejšemu Heliosu. Pričakujemo lahko, kljub temu, da so Laščani nesporni favoriti, zanimivo srečanje, ki si ga vsekakor splača ogledati. Dodajmo še, da so na zadnji tekmi omenjenih tekmecev v Šentjurju letos spomladi v končnici lanskega prvenstva slavili domačini.
Zmaga mora ostati «Soma
Elektra Esotech doma gosti moštvo Kraškega zidarja, ki
ima v tej sezoni kar precej težav. Pri tem niso brez težav niti v Šoštanju, saj jih obremenjuje predvsem neuigra-nost ekipe, kar ve tudi trener Ivan Stanišak. A prav on je napovedoval, da bo treba kar nekaj kol, da bo ekipa ujela pravi ritem. V Novem mestu sicer »električar j i« niso imeli realnih možnosti za presenečenje, a so kljub temu v določenih elementih pokazali, da se dvigujejo v uigranosti in formi. To bi tudi moralo zadostovati za moštvo Kraškega zidarja, ki ga nikakor ne gre podcenjevati. Sežanci so namreč bili vedno najbolj nevarni, ko so jih prehitro odpisali, česar se zavedajo tudi v Šoštanju. Vsaj Stanišak, ki pripravlja svoje igralce na velik boj, da bi prišli do tretje zmage v sezoni.
JANEZ TERBOVC
VIKEND POD KOŠI
Sobota, 17. 11.
Liga UPC Telemach, 6.
krog, ŠOštanj: Elektra Esotech - Kraški zidar (19), Laško: Zlatorog - Alpos Šentjur (19.30).
1.	B SL, 6. krog, Rogaška - Medvode, Konjice - Rudar, Postojna - celjski KK (vse 19),
2.	SL - vzhod, 6. krog, Nazarje - Terme Olimia (19), Domžale: Lastovke - Park-man Celje (20).
1. SL (ž), 4. krog. Hit Kranjska Gora - Citycenter (18).
Peterka 5. kroga: Mašič, Jelesijevič (Zlatorog), Škornik (Rogla), Kune (Elektra Esotech), Rizman (Hopsi). Igralec 5. kroga: Vladimir Rizman (Hopsi)
Med sosedami dvomov o zmagovalkah ni bilo - Celjska klop je daljša
Pred tednom dni so se spopadle rokometašice Celeie in Celja Celjskih mesnin. Lokalni derbi se je v Žalcu končal z visoko zmago gostij s 35:27. V1. polčasu so vodile že za 5 golov, a so se domačinke v začetku 2. dela približale na dva zadetka zaostanka.
A to je bilo tudi vse, kar so zmogle proti razpoloženim Celjankarn, ki so s 13 točka-' na lestvici druge, medtem
ko Zalčanke ostajajo pri 10 točkah. Trener Celjank Tomaž Čater je pred tekmo odločno napovedal zmago: »Dekleta so storila vse, kar sem od njih zahteval. Bila so zelo odločna, nekajkrat celo preveč, ko jih je zaneslo v obrambi in so se preveč približevala tekmicam. Obrambne postavitve 6-0 in 5-1, usmerjena na Jerič-kovo, ter kot presenečenje 4-2 so se vse obnesle. Med dol-
gim premorom v prvenstvu ne bomo popolni, saj nas h ? najprej zapustila reprezemantka Maja Šon, kasneje pa še tri članice kadetske selekcije Slovenije. Premor bo zelo koristen predvsem za Aljo Koren, ki je med počitnicami nastopala za kadetsko ter tudi mladinsko reprezentanco, zdaj pa bo lahko med treningi obnovila moči. O njej se bo še veliko govorilo.«
Šempeter še vedno živi za odbojko
Odbojkarice in odbojkarji Šempetra po petih odigranih prvenstvenih krogih ostajajo vodilni na lestvici 2. lige. V pokalu Slovenije, kjer je bilo prav tako odigranih pet krogov, sta se obe ekipi uvrstili v osmino finala in že odigrali prvi tekmi.
Za naslov pokalnega zmagovalca Slovenije se letos meri kar 47 ekip v moški in 55 ekip v ženski konkurenci. Varovanke Borisa Klokočovnika so. s 3:0 nadigrale prvoligaško ekipo Jesenice Bled. Povratna tekma bo v četrtek na Jesenicah.
Na prvi tekmi osmine finala pa so prvi poraz v tem tekmovanju doživeli odbojkarji Bena Božiča, ki so s 3:1 izgubili proti prvoligaški Krki iz Novega mesta. V osmini finala so se v tekmovanje vključili tudi vsi prvoligaši razen finalistov lanskega pokala. Obe šempetrski ekipi, ki si v letošnji sezoni obetata preboj v 1. ligo, čaka še veliko zahtevnih in zanimivih tekem.
MOJCA KNEZ
Svoje misli je dodal tudi domači strateg Aleš Fihpčič: »Naš kader je izredno ozek. Pregorel je v veliki želji. Celjanke so bile boljše, izstopali sta vratarka Barbara Gorski in Nina Potočnik, ki je nismo uspeli zaustaviti na črti. Nekaj mojih varovank ni zaigralo tako, kot zna. Na reprezentančno akcijo odhajajo Čerenjakova, Jeričkova in Sot-lerjeva, z mlajšimi igralkami pa se bomo pripravljali na januar.«
Najboljša igralka tekme je bila Celjanka v žalskem dresu Katja Čerenjak, reprezentančna krožna napadalka: »Ob odsotnosti poškodovanih Maje Ko-
run in Sanje Potočnjak sem morala zaigrati na mestu desne zunanje napadalke. V kakovosti ekip ni bistvene razlike, a ima celjska daljšo klop. Upam, da bo v Celju zaigrala Korunova in da bom sama na črti ter da se bomo uspešno upirale.«
Organizatorka igre Celjank je ena naj obetavnejših slovenskih rokometašic AI-ja Jankovič: »Treniramo na vso moč in odraz je naša dobra predstava. V obrambi smo odigrale odlično in hitro v napadu.«
DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR'
Nina Potočnik je devetkrat ugnala vratarko Celeie Urško Wertl.
PANORAMA
KOŠARKA
6. krog 1. SL (m): GeoptinSlo-van - Rogla Zreče 98:67; Modrič 17, Klobučar 15; Šporar21, Škornik 12, Horvat 8, Remus 7, Sisso-ko 6, Brolih 5,1. Petrovič 3, M. Petrovič 3, Jereb 2, Helios Dom-žale - Hopsi Polzela 92:75; Krejič 15, Ingram 13; Čatovič 14, Jova-novič, Rituper 13, Godler 10, Lor-bek 9, Breže 8, Vodovnik, Koba-le, Pungartnik, Hren 2.
4.	krog l.SL (ž): Merkw Celje-Konjice 87:54; Barič 18, Evtouk-hoviteh, Komplet 16,Tavič 11, Verbole, Bajič 8, Zdolšek 6, Klavžar 4; N. Kvas 16, U. Kvas 10, Klanč-nik 9, Šrot 8, Javomik 7, Prša 4.
5.	krog pokala KZS (m): Alpos Šentjur-Zagorje 77:99.
ROKOMET
9. krog 1. SL (m):Prevent-Ce-ljePivovarnaLaško27:28 (13:14); Dujmovič 7, Gams 6; Kokšarov 9, Terzič, Gajič 4, Stojanovič, Kozli-na, Gorenšek, Trivundža 2, Sulič, Kos, Furian 1, Gorenje-lìimo Trebnje 33:23 (17:9); Baškin7, J. Do-belšek, Vuković 4, Kavaš, Blaže-vič, Golčar 3, Oštir, Mlakar, Rez-niček2; Kovalenko 8, M. Radelj 6. (KM)
KOLEDAR
Petek, 16.11.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 9. krog, Celje: Živex -Svea, Gorica - Dobovec (obe 20).
Sobota, 17. 11.
ROKOMET
Liga prvakov (m), 5. krog: Pick Szeged - Gorenje (17.15).
KOŠARKA
Liga NLB (ž), 4. krog: Merkur Celje-Šibenik.
Nedelja, 18. 11.
ROKOMET
Liga prvakov (m), S. krog: Celje Pivovarna Laško - Veszprem (17.15).
NA KRATKO
Zmaga Agencije 2000
Celje: Športna zveza Celje je tudi letos organizirala Športne igre Celja. Prvo mesto v tenisu je osvojila Agencija 2000, štiri točke manj je zbrala ekipa Top mesto pa Sledi-Nivo, Šolski lje, XY, ARCO, Meding Šentjur, Merkur-A in Merkur-B.
Tavićeva dobila dovoljenje
Celje: Košarkarice Merkurja so se v začetku tedna okrepile z Američanko Monique Blake in Mateo Tavić iz BiH, pri zanesljivi zmagi nad Ko-njičankami pa sta manjkali poškodovana Lucija Čonkova in bolna Ines Kerin.
Petek v soboto
Stockholm: Jutri bodo de-skarji na snegu prostega sloga na olimpijskem štadionu nastopili na drugi letošnji tekmi svetovnega pokala. Lani je v švedski prestolnici slavil Celjan Matevž Petek, ki je tudi letos med favoriti. (MK)
@ ■S
■cu
Operčkalu potrdili in zvišali zaporno kazen
Višje sodišče v Celju je sprejelo odločitev v primeru Danijela Operčkala. Kot je znano, je Operčkal avgusta predlani pred trgovskim centrom Merkur na Mariborski cesti v Celju z vojaško puško streljal v Želj-ka Jeliča, ki je umrl na parkirišču. V ozadju umora naj bi bili dolgovi. Operčkala, ki naj bi moril premišljeno in naklepno, a v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, so maja letos obsodili kar na 13 let zaporne kazni, med drugim tudi za nedovoljen promet z orožjem. Višje sodišče je potrdilo sodbo okrožnega sodišča in Operčkalu naložilo 13 let in šest mesecev zapora, kar je nekoliko več od sodbe prvostopenjskega sodišča, a kljub temu gre takšna odločitev v korist obsojencu. V kazen naj bi všteli zadevo, za katero je bil Operčkal v preteklih letih kaznovan z desetimi meseci zapora, a kazni ni odslužil.
Sšol
Umrl pešec
Ponedeljek zvečer se je na glavni cesti Arja vas-Velenje izven e Gore zgodila huda prometna nesreča. 29-ietni pešec je hodil Velenju, na vinskogorskem klancu pa ga je na sredini svojega . voznega pasu zbila 50-letna voznica osebnega vozila, ki je pripeljala iz velenjske smeri. Zaradi hudih poškodb sp 29-letnika odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer pa je v sredo umrl. To je 34 smrtna žrtev v prometnih nesrečah na območju celjske regije. Lani v enakem obdobju je v prometu na Celjskem umrlo 24 ljudi.
Postammo odgovorni!
Vrsta organizacij, ki združujejo žrtve prometnih nesreč, bo po vseh kontinentih 17. in 18. novembra organizirala različne aktivnosti. V akcijo se je vključil tudi zavod Varna pot, ki ga sestavljajo žrtve prometnih nesreč, njihovi sorodniki ter strokovnjaki. »Želimo sporočiti: Postanimo odgovorni, strpni in umirjeni v prometu in ne spreminjajmo lastnih neodgovornih ravnanj v trajne osebne in tuje bolečine.« Jutri bodo tako ob 17.30 na Tromostovju v Ljubljani prižigali svečke. Prižiganje sveč tudi po domovih po Sloveniji v noči na 18. november je namenjeno spominu na vse, ki so življenja izgubili v prometnih nesrečah. Ponekod bodo za žrtve prometnih nesreč duhovniki darovali tudi svete maše.
Začetek sojenja za umor matere
Moril zaradi psihičnih težav? - Sojenje je zaprto za javnost
V sredo se je na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje 34-letnemu Ivanu Plaskanu. Ta je 17. julija letos v Dobriču nad Polzelo umoril 68-letno mater Darinko Plaskan. 34-letnik naj bi jo ubil v neprištevnem stanju zaradi psihičnih motenj. Zaradi takšnega slabega zdravstvenega stanja naj bi do usodnega julijskega dne bil do staršev že večkrat nasilen. Javnost pa bo do konca sojenja prikrajšana za informacije o sojenju za enega brutalnej-ših umorov na Celjskem letos.
Sodnica v tem primeru je namreč odločila, da bo iz sodne dvorane potisnila novinarje. Znano je, da so sojenja v večini primerov javna, kar pomeni, da so na sojenjih lahko prisotni tudi občani, ne le novinarji. Razlog za tokratno odločitev naj bi bilo dejstvo, da so interesi družine pred interesi javnosti. Kar je razumljivo, primer je boleč, saj so otroci umorjene, sicer vsi polnoletni, in njen mož še vedno zelo pretreseni in prizadeti zaradi tragedije v družini. Nekoliko manj pa je razumljiva odločitev sodnice v tem primeru, saj gre za isto sodnico, ki je le nekaj tednov nazaj na sojenju Francu Frecetu zavrnila predlog njegove zagovornice, da bi javnost s sojenja izključili. Frece je namreč umoril svojega očeta, na-
padel partnerko pred očmi mladoletne hčerke, med ruvanjem naj bi poškodoval tudi njo. Toda kljub temu, da je v tem primeru omenjena mladoletna oseba tudi pričala, sodišče predlogu zagovornice o izključitvi javnosti ni sledilo. Pa še to. Sodnica je predsedovala senatu na sojenju moškemu, ki je februarja namerno zapeljal v policista in ki
je bil že obsojen zaradi tatvin in nasilništva. Moškega so obsodili na leto in tri mesece zapora pogojno! Poleg tega so mu odpravili pripor. Sodnica je takrat dejala, da je imel že štiri mesece v priporu čas razmišljati o tem in da mu sodišče daje še eno možnost. Moški je tako odkorakal na prostost.
Sšol, foto: SHERPA
Psihično stisko Ivana Plaskana svojci razumejo. Pred dvorano so ga pričakali v solzah in z objemi.
PORTRET TEDNA MIROSLAV RADULOVIČ	#23
KRONIKA
»Pusti to budalo, greva pozvat drugega!«
Bogatenje na račun »budal«? - Zlikana obleka, rolex ura in lepi avtomobili znak mrežnega bogastva, ah, ja, pa še
plačilo 5.530 evrov...
Pred leti smo pisali o mrežnem marketingu in o takrat popularnih denarnih verigah, v katere so bili vključeni Celjani. Nekateri so resda postali uspešni, nekateri pa so ostali brez denarja. Po naključju smo takrat dobili v roke rokovnik enega člana, ki naj bi v verigo pripeljal nove ljudi. Po objavi nekaterih podrobnosti so nam, kljub temu, da smo vpletenim dali možnost izjave, verbalno grozili, a javno se takrat niso izjasnili. Tako policija, Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo ter inšpekcije opozarjajo ljudi, naj bodo pozorni pri teh zadevah.
Kar nekaj Celjanov (daleč največ je med člani Mariborčanov) naj bi že od leta 2005 redno odhajalo v avstrijski Gradec na finančne seminar-je. Z denarnim vložkom 5.530 evrov ponuja družba Euro Success MLM knjige o nasvetih glede naložb ter menda članstvo v »klubu milijonarjev«. Na seminarju naj bi predavali uspešneži, denar pa naj bi se povrnil tudi s pridobivanjem novih članov. Zanimivo je spremljati komentarje na številnih spletnih forumih. Nekateri, ki se oglašajo strogo anonimno in so denar že vplačali, pravijo, da so obogateli: »Prvi mesec sem zaslužila 3.100 evrov. Po 3 mesecih pa imam novega mercedesa SLK ... zdaj imam namesto 8 ur službe prosti čas, da grem s kabrioletom v Cavallijevo trgovino ...«
»Omenjeno avstrijsko podjetje se ukvarja z organiziranjem finančnih seminarjev le na območju Avstrije. Čeprav naj bi se družba ukvarjala zgolj z organiziranjem finančnih seminarjev, obstajajo do-


JifpiÄ
1-	L : • , .
Najdeni zapiski. So stranke budale ali vir zaslužka drugim ali pa res bogataši?
ločeni znaki, ki so značilni za organiziranje nedovoljenih denarnih verig,« so nam povedali na celjski policijski upravi, kjer so v zadnjem obdobju prejeli dve prijavi, ki se nanaša ravno na dejavnost tega podjetja. »Kriminalistična preiskava bo predvidoma zaključena sredi naslednjega meseca,« še dodajajo.
Biznis ali nateg?
»S strani avstrijskih varnostnih organov smo bili obveščeni o tem primeru, toda nimamo točnih podatkov, koliko ljudi se je odločilo pristopiti k domnevni verigi. Ljudem svetujemo previdnost,« svarijo tudi na Generalni policijski upravi. Od leta 2002 do 2006 je sum, da so bili »nategnjeni«, na tak način na policijo prijavilo 70 Slovencev. V letošnjem prvem polletju štirje! Čeprav je težko verjeti, da bo kdo od organizatorjev takšnih denarnih verig dejansko odšel za zapahe, so kazni vseeno visoke. »Tiste, ki z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, in ki organizira, sodeluje ah pomaga pri organiziranju iger ah dejavnosti, pri katerih udeleženci vplačujejo določene zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro di dejavnost in pričakujejo plačilo
določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.« Če e premoženjska škoda več-ia, kazen znaša od enega do osmih let zapora. Tako navaja Kazenski zakonik.
Na spletu smo našli naslov in kontaktne številke družbe Euro Success in poskušali klicati na številko glavnega predavatelja, ki naj bi bil znan uspešnež, Thomas Haak. Kot tudi naši novinarski kolegi s časnika Finance smo ostali z dolgim nosom. Kljtfb poslanemu elektronskem sporočilu in klicanju na številke, objavljane na spletu, nismo dobili nobenega odgovora.
Inšpektorji: »Previdno!«
Na nevarnost takšnih naložb opozarja tudi tržni inšpektorat: »Podjetja, ki širijo takšen način prodaje, po pravilu prihajajo iz tujine. Načeloma gre za piramidne igre oziroma denarne verige. Članom obljubljajo dobičke z iskanjem novih članov in vplačevanjem manjših vsot denarja. Denarne verige so v skladu z Zakonom o prirejanju iger na srečo prepovedane. Tu so tudi podjetja, ki s pomočjo mrežnega marketinga prodajajo svoje proizvo-
(tj o$mtA¥?e ® "	TMlli		
			
e-Li "c,;>	£f<i	S&Pfet WC'i C1	
	f,- i	».k-ou, '	
CU&i&kan/Č	> e j	) .....	
- gzßfoi			
' ".'S &.0 ctel&t,	C J /		
... > . \L-	" • _md/		
........			
...... Ò		k /O . U.' b'.	
			
	S iòn	C fro.**9'd	
_ ; @ ttf»,:*,	ygL'Lil*'		
			
			
			
de ali storitve. Vabijo člane, ki s pridobivanjem novih članov dobijo določeno nagrado, poleg tega lahko neposredno prodajajo proizvode. S tem opravljajo pridobitno dejavnost.« Če tega nimajo organizirano kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik, je to kaznivo dejanje.
Če posameznik za posredovanje pri vključevanju novih Članov prejema plačilo, gre za dejavnost posredništva pri prodaji, če pa naku-. puje proizvode z namenom nadaljnje prodaje, že za trgovinsko dejavnost! Vse skupaj torej diši po delu na črno.
Glede na najdene zapiske enega od članov nekoč zelo popularne denarne verige je videti, da so vsi takšni seminarji in vabljenje novih članov organizirani po istem kopitu. Bistvo je, da člane pridobijo s tem, da »si bodo lahko privoščili nekaj, kar si v vseh letih trdega dela niso«, s silovitim navdušenjem in energičnostjo na seminarjih, kjer pa menda ponavadi traja kar nekaj časa, da človeku sploh povedo, zakaj gre. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj so vsi tako skrivnostni, če je stvar legalna, in zakaj potemtakem članom ponavadi zabičajo, da o tem ne smejo javno govoriti. Kdo se boji in kdo se bogati?
SIMONA ŠOLINIČ
Euro Success izkušnja
Vse gre po istem kopitu.
Zapis z bloga na spletni strani www.al-terego.blog.siol.net, kjer avtor natančno opisuje svojo izkušnjo s seminarja podjetja Euro Success:
»Pred poslovnim centrom v predmestju Gradca se parkirišče šibi od pregrešno dragega plehovja. Vsi so odeti v temne nesramno drage poslovne obleke. Na zapestjih se svetijo rolexi. Status v organizaciji ponosno izkazujejo na prsi pripete značke. To so statusni simboli hierarhije znotraj kluba milijonarjev. Za vstop potrebuješ priporočilo in si povabljen kot gost poslovnega partnerja. Seminar je razdeljen na nekaj programskih sklopov z vmesnimi pavzami. Euro Success izkušnja se začne že na hodniku pred predavalnico, kjer so tipi adrenalinsko usmerjeni. Prvi sklop je vodil kariz-matičen tip. Z gromkim aplavzom sprejet spodoben motivator s par- ključnimi napakicami, ki neizkušenemu očesu in požrešni lahkovernosti zlahka uidejo. Zmeda pri poudarjanju številk dobičkov, računanje os- . novnih kalkulacij v smislu seštevanja in odštevanja po »čebi, tebi logiki» Primerjanje na sebi »tudi jaz nisem mogel verjeti!« in »glejte me zdaj», z značko na prsih in merdžotom, parkiranim pred vhodom. Pav-za in muzika, energično glasna.
Ven - not, aplavz in že je na vrsti druga runda peglanja po zgornjih principih. Še vedno nič konkretnega, samo kako s pravilnim vlaganjem v delnice lahko postaneš magnat. Donosi so 900%? Številke kar skačejo, si predstavljate, od berača do bogataša v enem letu!!! Stvar postaja interesantna, malo te že imajo, kača pohlepa se prebuja. Joj, kakšni donosi..., v glavi Se že vrti od teh »tavžent evrov«, ki jih lahko pridobiš in so naenkrat že skorajda napol tvoji. Pa na koncu koncev še vedno nič konkretnega ...
... Ven - not. Zunaj drug tip v kravati in kaže svoje plačilne liste, Id jih pogledamo vsi. Govori slabo, ima tremo. Plača je na štirinajst dni. Zaslužki so takšni, da te kar zapeče v srcu. Pa nàj mi že enkrat povedo.
kaj moram narediti, da bom končno tudi jaz multimilijonar! V roke mi potisnejo listek, kamor naj zabeležim 10 oseb, ki bi jim sam lahko ponudil takšno šanso kot se ponuja danes meni. Na hitro si omislim deset novih prijateljev, ki ne obstajajo in oddam listek.
Za vstop v Euro Success je treba vplačati malce več kot 5000 evrov. Pa ti tipi so res nori! Kje naj dobim kar tako iz lufta ta denar? Pranje možganov ne preneha... Na koncu nam povedo, da imamo v skladu z »zdaj ali nikoli« šanso samo 5 delovni dni, da se Odločimo in vstopimo v klub multi-milijonarjev.
In ne, ni še konec, še moram počakati posvetovalni razgovor, kjer preverijo, kaj sem si zapomnil, ml zabičajo, da ne smem bližnjimi in mi kar inji dan ob dona uslugo brez gladko prespal ob
EPnx)G: Zame je zgodba končana. Vesel sèm, da sem tako preveril svoj gen pohlepa, ki se na to varianto nekako ni vklopil. Po premisleku, kaj se skriva za družbo Euro Success, sem se odločil ne sodelovati. Verjamem, da nekateri z dovolj izrazitim genom pohlepa uspejo prodati »izobraževanje« za 5000 evrov. Tisti, ki vstopijo, delajo kot norci za povračilo lastnega vložka. In ko/ če te hierarhične strukture pustijo napredovati po lestvici, se verjetno moraš podrejati pravilom, kaj trošiti, kaj kupovati, kam nalagati svoj denar. Bogat in brez pravice kako razporejati svoj denar. Na to me je napeljalo dejstvo, da so vsi vrgli bajne denarce za nakup show off avtomobila, rolexa in armarti obleke. Ob vsem tem bi lahko malo razmisliti tudi, da bi bolje oblikovali prezentacijo in jo mogoče celo prevedli v slovenščino! Za mene veliki turn off, če polovice stvari, ki je na sereenu ne razumem in mi jo prosto po prešernu razlaga en tipo v jprestižni obleki.«
mM +
pbaga, 1 B. 11., benetke, 17.11., mhz i unum, 16.11., dubflj, 29.11.
new york iii prebbožični nakupi, 28.11.. istanbul, 21.11. -
PUČ* 1 P8TUÄTA 2, fllHUmm PI
ip7/ hobsssa: m steibenberger u dm ««me ira
"osebna cena za prue odhode: 2.. 9. in 16.12. 2007	pol. 599 EUR
loHSni termii, odhod 23.12. 2007	pol. 789 EUR
- Novoletni termin, odhod 30.12. 2007	pol. 969 EUR
a 2. otrok 2-12 let na dodatnem ležišču pavšal od 259 EUR
bü^h
OPHTHA, mi. DPfiT
ITU», M. oranj«", 39.12.-2.1 . 1/51WC. pol., že od 229 Hm
4 370, 02/48 03 900,01/52 02 700, 05/67 10 6 80
www.palma.si
Izletnikova turjòticNa ace.Noja
Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 0( e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
HEGISNAKUPOVANJE V ARIZONI
(BiH) 24.11. • DUNAJ {1..8..15. in 22.12.)-SALZBURG (8.i 15.12.)»MÜNCHEN(8.in22.12.)' CHRISTKINDL(22.12.)• GARDALAND (15., 22. in 29.12.)« PRAGA (21,23.12.)
ZA SOGLO, KRVAVEC, GOLTE IN CELJSKO KOČO.
paket,polpod 64,00 EUR/osebo • OPATIJA htl KRISTAL, htl KVARNER in htl ADMIRAL 2-dnevni paket polp že od 59,50 EUR/osebo • POREČ htl Parentium 5-dnevni paket polp od 153,00 EUR/osebo
SPI -VESZPREM 18.11. in CPL - GUMMERSBACH 24.11.
Vlak od Chengduja do Kunminga. Družba je pisana: mamica s sramežljivim fantkom, Lju Hom Mej, ki se je iz vasi preselila v Chengdu, da dela v kozmetičnem salonu - ogromen korak zanjo - neimenovana muslimanka iz Kunminga, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu in nam poje otroške pesmice, in Robin. Robin je eden redkih Kitajcev, ki reče, da se ne bi selil s Kitajske. Šolal se je v tujini in dela za državo - pomaga pri načrtovanju projektov, ki bi zadržali reveže s podeželja in jim »zmanjšali« vzroke, da prihajajo v velemesta.
Veliko je revščine, in čeprav sem dobil zelo različne informacije o socialnem sistemu -od tega, da je neobstoječ, da za nezmožne skrbijo predvsem zelo povezane družine, do tega, da »težav ni« - je resnica najverjetneje vendarle ta, da sodala ni »na neki posebni ravni«. Med najbolj grozljivimi je položaj tistih, ki pridejo v velika mesta s premoženjem v samokolnici, da bi »kdaj« kasneje za sabo potegnili družine. »Na boljšem« so tisti, ki imajo streho nad glavo - pa čeprav v izginjajočih hutongih. Streha v tem primeru pomeni eno izložbo s pokvarjenimi, starimi ali zarjavelimi prodajnimi artikli, zadaj pa sobica, kjer jih živi, kolikor jih pač je tam. Obrok pred izložbo, na ulici, je za takšno družino vsakdanja stvar. Če hutong podrejo, jih selijo vblo-ke ali nebotičnike, ki postanejo neke vrste rešetkasta stanovanjska kramarija; kako je urejeno s plačili za to stanovanje, nisem izvedel. Super gre študentom, ki jih družine pošljejo v mesto, da naredijo šolo, dobijo čim boljšo službo in spet kasneje pripeljejo družino za sabo. Znati morajo var-
čevati in so pod ogromnim pritiskom. Ne doštudirati ali podaljševati študij, kot to počnejo pri nas, tam to sploh ni opcija. Kot princeska na zrnu graha živijo tisti, ki delajo za državo ali so povezani s tujci; evropska plača celo v Kitajskem velemestu, kaj šele bolj na podeželju, pomeni raj. Navsezadnje tudi tistim, ki živijo na podeželju (tisoči kilometrov neverjetnih zelénih površin), sploh ni slabo. Morda so po naši definiciji revni, ker nimajo denarja, a imajo hrano in sorodnike, ki jim jo bodo radi dali.
Pomislite, kako je živeti v vasici, odrezani od sveta, ali z mestom, oddaljenim sedem ur stran, brez posebnih obdelovalnih površin, s šolo, podobno razpadajočemu seniku. Kako je tam živeti in kakšno prihodnost to obljublja otrokom.
Brezposelnosti ni. Vsi nekaj delajo. Naj vse opisano nam zveni še tako žalostno, njih nji-
Trg Celjskih knezov 9,3000 Celje; t: 03 713 23 00, f: 03 713 23 08
Vas v Yunnanu
hov standard ne gane - pa povečini vedo, kak standard je možen. Najboljša razlaga je, da jim je »filozofska podlaga« tako zelo zapisana v kri, da se »ne pustijo« in se bolj veselijo stopinji-ce napredka kot žalostijo kilometrov padca. Starka bo v najslabšem primeru lovila plastenke po Pekingu in zašli lžila z»od-kupnino«. Najmanj »delajo« tisti, ki imajo resne službe v hotelih, restavracijah, verižnih trgovinah. Da karikiram: kjer bi pri nas v gostilni delali štirje, bi jih tam bilo petnajst. Delno tudi zato, ker se službe nelojalno menjavajo čez noč.
Sistem kličejo za socializem, a tu se prodaja in predeluje vse - Amerika ne ve, kaj je kapitalizem, dokler se ne sooči s kitajskimi načini prodajanja in stvarmi, ki jih prodajajo.
Kar se tiče države, naj parafraziram Andija: proti državi ne govoriš, pa je vse v redu. Ne vem, če je to ravno slabo -pri nas stalno govorimo proti državi, državne odločitve pa ostajajo podobno pametne ali neumne, vedno pa 1000-krat počasnejše kot kitajske. Kitajci imajo radi svojo državo, ponosni so nanjo. Naj bo to »socialistično cepivo« ali ne (v resnici ne izgleda tako), nekateri se ne bi selili prav zaradi te ljubezni in zaupanja v prihodnost. Toda veliko jih hoče oditi. Razlog, ki ga največkrat našte-jejo, ni političen, temveč povsem praktičen - »preveč je ljudi«. Postavite za trenutek na stran dejstvo, da ni nujno, da
PROGRAMI REKREACIJE
V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
Tel.: 03 7345 166
: www.zMMiisko,si
20.00 - ponedeljek f»S8JITESs 19.00 - ponedeljek, četrtek J@GÄ: 19.00-torek TAICHIt 19.00-sreda Ob nakupu mesečne vstopnico v oktobru nudimo 1 z prost vstop v termalno bazene.
Gremo v Evropo
bodo tujcu govorili intimno resnico, in pomislite na: veliko ljudi pomeni veliko konkurence. Veliko konkurence pomeni pasji boj za preživetje. Ljubljana je za njih kot kakšen osamljeni otok ...
PETER ZUPANC
Terme Dobrna... sopotnik ženske v vseh njenih življenjskih obdobjih
V	Termah Dobrna že več kot šest stoletij skrbimo za dobro počutje in zdravje svojih gostov, ki v ta kraj, v zeleno dolino miru in energije, prihajajo z vsega sveta. Ženska je bila vedno osrednji lik, okoli katerega so številni strokovnjaki oblikovali programe zdravja, rodnosti, vitalnosti, sprostitve in telesne ter duhovne lepote. VTermah Dobrna navdihujemo življenje. S pomočjo naravnih zdravilnih dejavnikov (termalna voda, blato, šota) in medicinskih strokovnjakov pripravljamo programe za ZDRAVJE, tako preventivne kot kurativne. Pri nas zdravimo ginekološke in urološke težave, stresna stanja, odpravljamo motnje pri zanositvi, pomagamo pri težavah z nosečnostjo in pripravljamo na lažji porod. Akupunktura pa je idealna metoda za zdravljenje težav v nosečnosti (močno bruhanje, motnje spanja, prebavne motnje, rahle otekline in bolečine v glavi ali križu), saj nima stranskih učinkov. Opravljamo 3D-ultrazvočne preglede ploda s trajnim zapisom na zgoščenko. Kopeli s termalno vodo ali z blatom in s šoto priporočamo za sprostitev, v kombinaciji z aparaturami pa tudi za uspešno borbo proti strijam, za intenzivno navlažitev in nahranitev kože ter obnovo celičnih membran.
V	novembru se nam je pridružil Jaroslav Mora-vek, dr. med., specialist za radiologijo, ki bo v okviru samoplačniške ambulante ultrazvočne diagnostike izvajal ultrazvočne preiskave na doj-
kah, prostati, ščitnici, sklepih, mišicah in trebušnih or-
Hiša na travniku je masažno-lepotni center, kjer vas bomo razvajali, sproščali in zbujali vašo lepoto, ki jo skrivate v sebi. Zvamiinza vas bomo izbirali med različnimi vrstami oblog (med, marmelada, čokolada, alge), masažami (mediteranska, afriška, berberska ...), negami obraza in telesa, terapijami z vrhunskimi aparaturami, ki nam kot samostojne ali v kombina-ciji z drugimi storitvami pomagajo doseči neverjetne rezultate pri liftingu, odpravi celulita in oblikovanju telesa.
V novem salonu za nego las uporabljamo francosko kozmetiko Rene Furterer, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo. Odlikujejo jo izbrane rastline ter eterična olja. Poleg vrhunske nege vam nudimo še vse frizerske storitve za ženske in moške. Vaši lasje so pri nas v dobrih rokah. Tudi zabava in druženje sta del našega življenja, ki nas napolnita z energijo in dobro voljo. Oglasite se v kavarni hotela Vita. Vsak četrtek od 20.00 lahko izbirate med pestro ponudbo koktajlov in se zazibate ob prijetnih zvokih klavirske ter latino glasbe.
Še posebej smo poskrbeli za sladkosnede goste, saj je kavarna hotela Vita založena s tortami, sladolednimi kupami in posebnimi sladkostmi, ki jih je vredno poskusiti.
Terme Dobrna - Navdihujemo življenje
v TO
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladb z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi še izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Spoštujmo življenje vseh živih bitij
Marsikateri človek na svetu ne pomisli, niti se ne vpraša, kakšna kruta usoda Čaka živali, ki se skotijo vsakih nekaj sekund. Grozodejstva, ki jih utrpi milijone in milijone živali na svetu, so nepopisna, so žal delo človeških rok. Živali mučijo brez kančka slabe vesti, zaradi malomarnosti, brezčutnosti, krutosti in zaradi koristi po čim večjem dobičku.
Člani društva proti mučenju živali hočemo, da imajo tudi živali svoje pravice. Prizadevamo si, da bi imele pravico živeti brez trpljenja, bolečin, strahu in stresa, ki jim ga povzroča človek.
Zunaj postaja hladneje, megla in prvi mraz opozarjata, da zima ni več daleč. Vsako leto javno opozarjamo, kar gre zahvala predvsem medijem (lokalnim glasilom, časopisom, radiju) , da so v tem zimskem času živali pri marsikaterem brezskrbnem lastniku prepogosto izpostavljene mrazu, vlagi, prepihu in drugim vremenskim neprilikam. Zato prosimo, poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje, naj bodo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj
ne bodo pomanjkljivo hranjenje in brez sveže, pitne vode, ki mora biti na takšnem prostoru, da ne zamrzne. To je vaša dolžnost in živali si to vsekakor zaslužijo.
Ne bo odveč, da zopet opozorimo, da so v tem zimskem času najbolj ogroženi psi čuvaji, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje, zlasti na kmetijah, kjer so dan in noč priklenjeni na verigo. Žival je pač odvisna od gospodarja, dobrega razumnega lastnika in brezvestnega in malomarnega, ki mu je malo mar, da mu žival trpi.
Poudarjamo, pravilna oskrba psa čuvaja je sledeča:
Pes mora imeti leseno uto, dobro izolirano in pravokotne oblike z nepremoč-ljivo streho ter postavljeno 10 cm od tal. Vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne strani, preko katere naj pozimi visi debelejša zavesa. V uti naj bo vedno otep čiste, suhe slame. Ne pustite psa ležati na cementu, snegu ali vlažnih, blatnih površinah, ker vam bo zbolel. Pred uto mu položite veliko gladko desko. Še posebno so občutljivi na mraz mladi, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. Tudi še tako utrujen pes čuvaj sodi ob hudem mrazu v hlev ali hišo! Pozimi potrebujejo psi bolj izdatno in kalorično, toplo hrano (dvakrat na dan) in vedno svežo pitno vodo. Le-ta
naj bo na primernem prostoru, kjer ni možnosti, da zamrzne. Mladiči se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga najmanj štiri do pet metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga, ali tudi če prebiva v pesjaku, prava muka, počuti se ujetega, osamljenega. Pes naj čuti, da je član družine. Izpustite ga večkrat ali vsaj dvakrat dnevno, da se sprosti. Verjemite, hvaležen vam bo, čeprav tega ne zna povedati, pokazati pa prav go-
tovo. Ne zanemarite bolnega psa, poskrbite za pravočasno veterinarsko pomoč. Kruto je ubiti žival na nehuman način. To je človeka nevredno dejanje.
Vse dobre ljudi, ki dejansko sočustvujejo s trpečimi živalmi in se zavedajo, da so tudi živali živa bitja, pa prosimo, da v tem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za zavržene, brezdomne, sestradane, žejne, bolne in pre-mražene živali - pse, mačke, ne pozabimo pa tudi na ptice.
ŠTEFKA KURENT, članica društva proti mučenju živali
Dvigala ne rabi
Bralec (posredoval je osebne podatke) stanuje v pritličju devetnadstropnega bloka na Ljubljanski cesti 31 v Celju. Kljub temu, da je stanovanje pritlično ter dvigala ne uporablja, mora plačevati zanj vse račune, med drugim tudi različna popravila. Meni, da je to krivično, zato Atrij, upravljavca stavbe, prosi za odgovor.
Milena Rupreht iz Pravne službe v Atriju, stanovanjski zadrugi, z.o.o., odgovarja: »S pogodbo o medsebojnih razmerjih etažni lastniki uredijo medsebojne odnose in razmerja, katerih vsebina so uporaba in upravljanje s stavbo ter opredelitev pravic in obveznosti vseh etažnih lastnikov, ki izvirajo iz teh razmerij. Navedeno pomeni, da etažni lastniki s pogodbo
o medsebojnih razmerjih dogovorijo pogoje in način plačila vseh stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
Priporoča se, da se stroški delijo po merilu, izbranem v odvisnosti od vzroka, ki na njihov nastanek najbolj vpliva. V skladu s tem se lahko za delitev enih stroškov uporabi kriterij solastniškega deleža, za druge površine posameznega dela, za tretje število prebivalcev, za četrte stanovanjska enota.
Kljub temu, da zaveza za plačevanju obstaja, bi se v tem primeru etažni lastniki lahko dogovorili drugače. Takšna morebitna oprostitev plačila iz naslova uporabe dvigala (oziroma popravil) bi se morala izrecno zapisati v pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki bi seveda morala biti podpisana 100-odstotno, s strani vseh etažnih lastnikov na naslovu Ljubljanska cesta 31, Celje.
BRANE JERANKO
ČE SE BOJITE,
DA VIDITE TROJNO,
SE MOTITE.
Sedaj vam samo v trgovinah ."ài Tehnika ob nakupu VSAKEGA kuhinjskega aparata iz linije Gorenje Ora-lto podarimo frajerski sesalnik Black Jack. Ponudba velja od 4.10. do 27.11. 2007.
NOVA KLASIKA KUHINJE PRIHODNOSTI www.gorenje-oraito.com
gorenje oro ito
Zgodilo se je na bencinski črpalki Petrol Hudinja v noči s 30. na 31. 7. 2007. Za takojšnjo pomoč in hitro reševanje bi se radi zahvalili sodelavcu Poldiju Šucu, medicinski sestri Tanji Knafelc, reševalni urgentni in intenzivno interni ekipi z dr. Kolarjem in dr. Marinškom, vsem na kardiološkem oddelku in sestri Renati Breznik, bolnišnici
Maribor, dr. Kaniču in dr. Vokaču. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani in pomagali, da se je vse dobro izteklo.
Vsem še enkrat hvala.
Nada, Brane in Matjaž
MIN Janko Kač
Janka Kača, duhovnika in častnega občana Prebolda, smo pospremili na zadnjo pot na njegov 81. rojstni dan. Kako Vesel bi bil čestitk za svoj praznik, če bi še živel! Ne bi jih bilo malo, saj je bil spoštovan človek.. Predvsem zato ker je imel ljudi neizmerno rad. Bil je človek, ki sta ga vsak dogodek ali novost razveselila. Bil je človek z veliko znanja in vedenja. Zaveden Slovenec, ki seje udeležil še zadnjih volitev za predsednika države. Kdor se je lahko z njim pogovarjal, poslušal njegove globoke, a razumljive misli o življenju, je imel svojevrstno srečo, saj je bil izjemen pripovednik, pri čemer sem prepričan, da je dar podedoval tudi od strica, slovenskega pisatelja Janka Kača. Pravzaprav so takšni vsi Kači iz Latkove vasi oziroma Groble pri Preboldu.
Rodil se je leta 1826 kot prvi od treh otrok. Starša, zgledna vaščana na takratni Groblji, njegov oče je bil tudi preboldski župan, sta sinu že v mladosti dala veliko usmeritev za življenje. Po končani osnovni šoli v Preboldu je nadaljeval šolanje na celjski gimnaziji. Čeprav je očeta izgubil že kot otrok, je mati Ana poskrbela, da je imel rad svoj kraj, domovino in slovensko besedo in da se je odločil nadaljevati šolanje, kar v tistih časih ni bilo lahko. Toda že leta 1955 je župnija sv. Pavla v Preboldu dobila novomašnika. Predlani je v šentpavelski cerkvi bral zlato mašo. Ustavil se je na treh duhovniških postajah. Prva ga je sprejela za dušnega pastirja župnija sv. Marjeta v Pesnici, kjer je bil tri leta, potem sedem let v Slovenski
Bistrici. Kasneje je kot dušni pastir zorel pri sv. Frančišku v mariborski mestni četrti Radvanje. V mladi hitro rastoči župniji je z veliko vnemo začel skoraj misijonsko delo. Majhna kapela je bila hkrati verouč-na učilnica, župnijski urad in župnijska cerkev. Leta 1975 je iz tega nastala novozgrajena cerkev z vsemi ustreznimi župnijskimi prostori. Ob skrbi za materialne pogoje župnije ni nikoli zanemarjal duhovne plati svojega življenja, pri čemer je prebral ogromno knjig. Kačeva beseda je bila vedno tehtna in preudarna. Rad se je poglabljal v skrivnosti preteklosti, da je lahko vodil ljudi v prihodnost. Čeprav je več kot 42 let živel in deloval v Radvanju, se je vedno rad vračal domov v Latko-vo vas. Kljub zrelim letom je rad prisluhnil novicam iz Savinjske doline in se aktivno zanimal za vse dogodke, ki so povezani z župnijo sv. Pavla in z bližnjo in daljno okolico rojstnega kraja. Ponosen je bil na novoustanovljeno preboldsko obäno in vesel vsake pridobitve v domačem kraju. Počiva tam, kjer je njegov dom. Pod preboldskimi hribi in blizu Marija Reke, kjer je cerkev, ki mu je bila še posebej ljuba, blizu latkovskih njiv, kjer je včasih obiral hmelj in od koder je bil kratek korak do latkovske gmajne.
JANEZ VEDENIK

novitedn
www.novitednik.com
DOMAČA LESTV
MOJA-TOŠEPRO
ABOUT YOU [TOW-SUGABABES (4)
-------KYUEMINOGUE	(3)
LOVE-LEONA LEWIS	(2) MARKRONSON FT.
(3)
-WILLIAM	(4) LETMETHINKABOUTrr-
"ÌVS.FEDDELEGRANT	(1) "-.-SHAGGYFEAT.
TONY GOLD	(5) tENANDI-
GYM CLASS HEROES	(2)
NO ONE-ALICIA KEYS	(5)
iMR.A-THEHOOSIERS	(1)
JEŽGALA ROCK-ROCK PARTYZANI
6.	VAŽNDAZADANE-BIGFOOTMAMA	(5)
7.	POV&J-KARMEN STAVEC (3)
8.	LE SANJE-EVA ČERNE	(4)
9.	MOJA-FLUFLU	(5)
10.	RUMENO ZtATO - DOM ZA SANJE (1) PREDLOGA ZATUJO LESTVICO: THEGAMEOFLOVE-
SANTANA FEAT. TINATURNER APOLOGIZE-
TIMBALAND FEAT. ONE REPUBUC
ŠMARSKI MUZIKAMJE	(5)
3.	NA OHCETl - SLOVENSKI ZVOKI	(4)
4.	NI VAŽNO KAKO-SPEV	(2)
5.	SAMORASTNIKI - KRAJCARJI '	( I )
ANS. SIMONA GAJŠKA
...... H 5 plus
1.	ČEŽPLOT-AJDA	(5)
2.	ŽLAHTAJEKOTSTARAPLAHTA-PARIŽANI .	(2)
3.	SE SPOMNIŠ-VESEU GORENJCI	(1)
4.	DARILO NEVESTI-SNEŽNIK	(4)
5.	KAKO PREBOLETI - ANS. NAVEZA	(3)
Mihaela Jošt, Šolska 55d.
SlovenskeKànjice
Doris Marinič, Kovinarska 45, Štore
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00. Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - polet z jadralnim padalom (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13:00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmeviRaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje. 24.00 SNOP (Radio Kranj)
ESQfiSlffiÜr '
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - harmonikar Robert Gotar, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4* 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 17.15 Prenos rokometnega obračuna Celje Pivovarna Laško - Weszprem - reporter Dean Šuster, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodiia tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack- predstavitev skladb, 10-00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kwmjkà, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Robert Gotar- ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - kvintet Dori ,24.00 SNOP (Radio Ptu])
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25Poročilo PU Celje; 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Npvice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 NoVice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi - župan občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6:00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Časovni stroj, 10.00 NoVice, 1100 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Mateja Jan, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP. (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14,00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.l.C. Club, 24:00 SNOP (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 £ jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack poti. 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00.Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka; 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje -s hiti prežeto popoldne (do 19.15); 14,30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Univòx)
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom.Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
večerjo. Pridružili so se nam štirje tekmovalci, ki smo jih ujeli na »gasilsko« fotografijo: Betka Ročnik iz Gornjega Grada, Vladimir Stišovič iz Celja, Marjana Gomjak iz Griž, Peter Zaveršek iz gostišča Franci v Zagradu, voditeljica Andreja Petrovič ter Nataša Peček iz Celja.
Z bedrcami do goske
Anžej z
Brigito
Brigita Šuler se je minuli petek mudila pri Anžeju De-žanu, kjer jima je bilo takole »vroče«. Vroče bo tudi danes, ko bomo z Brigito poklepetali o njenih treh glasbenih »kljukah«. Kapitan Kljuka je naslov njene nove pesmi, s katero kaže svojo nagajivo in zabavljaško glasbeno plat. Glasbene kljuke so Werner, Domen Kumer ter Steffanio. Več v današnji oddaji Do opoldneva po slovensko.
Nase tri tekmovalke so se zelo trudile in iskale izgovore, da niso vedele, da morajo v nas studio priti lačne, ter se spraševale, če je po bontonu jesti z rokami. So pa vedele, da morajo na sobotno večerjo s praznimi želodčki, saj so jim pri Franclu pripravili odlično Martinovo pojedino.
Tekmovalci so morali pojesti kurja bedrca, ki se jih odlično spekli v gostišču Franci v Zagradu. Vladimir je nalogo najbolje opravil in si prislužil večerjo za štiri osebe. Mljask, kako je dobro, mu je zavidala naša ekipa.
Betka je poskrbela za odlično presenečenje, saj je o martinovem pri Franclu na vzpodbudo voditeljice Andreje Petrovič zapela pesem.
Ja, tako je pač v sodobnem svetu. Potrošniška družba deluje na soodvisnosti kupcev in prodajalcev. Drugi vse bolj vneto, včasih kar nadležno in vsiljivo prepričujejo prve, da je pač to in to zastarelo ter je treba kupiti novo. Kupiti pa je treba marsikaj - tako zagotavljajo in nam na slabo vest pritiskajo, če se ne ravnamo po zapovedih. "Ridi mediji - gore modnega časopisja, t.i. ženskega branja, radio televizija, internet... Vendar le, kolikor se jim pustimo.
Ena izmed takšnih res obrobnih, vendar zabavnih modnih tem, na katerih se
zadnji dve sezoni lomijo kopja, so - pajkice. Le katera ženska jih ne pozna in katera ni vsaj razmišljala o njih, če jih že ni vključila v svojo garderobo? Čeprav so bile in so vedno bolj s strani modnih kritikov in celo samih obliko-' valcev najbolj opravljana modna pritikhha zadnjega ča-
Češ, niso več v modi, grozno obliko nog naredijo, da o zadnjicah ne govorimo... Le s čim so si zaslužile na eni strani občudovanje, na drugi pa takšno zaničevanje? No, pa dorecimo te »pajkaste« modne reči. Namreč, pajkice so v premnogih kolekcijah vrhunskih modnih obli-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
kovalcev za letošnjo jesen-sko-zimsko modno sezono še vedno prisotne. Pa prav nič groznih nog in zadnjic ne delajo. Ker so spodobno skrite pod oblačilo, ki ga navleče-mo čez zadnjico, ker oblačilo podaljšamo ravno toliko,
da prikrije pomanjkljivost n. nogah.
Skratka, da ne dolgovezim - poglejte raje pet simpatičnih modnih predlogov za vsak dan, še posebej hladen, ko pod krilom ne zadoščajo le nogavice, pa še staro garderobo efektno osvežijo.
Novo trendovsko podobo dajejo mini krilcu, ki ga sicer ne bi več oblekli, pod staro krilo do kolen ali do sredine meč, pod preveč prosojno večerno obleko, pod tuniko .. Skratka, z enimi pajkicami je lahko pet dni v tednu vaša podoba drugačna. Pa šele na začetku idej smo. Dà bi jim torej lahko rekli: »Pa-pa, pajkice?« Pa kaj še!
Petek, 16. november: Luna že malo po polnoči prestopi v znak Vodnarja, kar prinaša odlično energijo za navezovanje stikov, za družabno življenje, nakupe, izlete, obiske ipd. Nekaj več previdnosti vam svetujemo okoli 14. ure, kajti kvadrat Lune z Merkurjem lahko povzroči nestrinjanje z drugimi, napake ali razhajanja. V tem dnevu stopi v svoje retrogradno gibanje Mars, ki potuje po znamenju Raka. Ker gre za zelo hiter planet, bo zanimivo ugotavljati, kako se bo ta položaj in njegovo dolgo zadrževanje vse do konca leta v znamenju Raka, odražalo v naših življenjih. Zagotovo bo naše ravnanje v tem obdobju večkrat celo defenzivno, saj bomo previdnejši.
Sobota, 17. november: Merkur v sekstilu s Saturnom je aspekt, ki nastopi kmalu po polnoči tega dne. To je položaj, ki prinaša sposobnost resnega in odgovornega dela, odlično boste lahko tudi planirali prihodnje korake. Ker je Merkur v močnem Škorpijonu, vas bo pri tem vodila tudi visoka stopnja intuicije. Konjukcija Lune z Neptunom vam lahko pričara kar nekaj romantičnih in lepih trenutkov, manjkalo pa vam ne bo tudi umetniškega navdiha, kar dobro izkoristite. Lunin prvi krajec nastopi nekaj minut pred polnočjo. Ta vpliv boste nekoliko bolj intenzivno občutili rojeni v Levu, Vodnarju, Škorpijonu in Biku.
Nedelja, 18. november: V
jutranjih urah prestopi Luna v senzibilni Ribi in prinaša več pasivnosti v vaše ravnanje. Ne razmišljajte preveč o svojih težavah, saj lahko dobijo prevelik obseg. Svoje misli boste težje nadzorovali. Še posebej velja to za večerne ure, ko bo Luna tudi v opoziciji s Saturnom, kar prinaša tudi tesnobo in povečano črnogledost. Ne prepustite se temnim platem, potrudite se za pozitiven odnos do vsega in vseh!
Ponedeljek, 19. november: Energije tega dne boste še posebej intenzivno občutili vsi, ki imate v svojih astroloških kartah poudarjena vodna znamenja. Ribe, Raki in Škorpijoni, pozor! Zaradi trigona Lune v Ribi z Merkurjem v Škorpijonu boste lahko odlično usklajevali razum in čustva. Lahko ste prepričani, da boste pravilno razumljeni, zato z besedo na dan. Lune bo v zgodnjih jutranjih urah tudi v trigonu z Marsom, ki potuje retrogradno po znamenju Raka, kar predstavlja odlično usklajenost instinktov z adrenalinom. Akcija se vam bo obrestovala, zato ne oklevajte. Lahko doživite tudi kakšen nepričakovan dogo-
dek, mogoče prijetno presenečenje.
Torek, 20. november: V dopoldanskih urah se boste težje koncentrirali in opravljah svoje delo. Kvadrat Lune z Jupitrom vas svari pred prevelikim optimizmom pri doseganju ciljev. Kvadrat Venere in Marsa lahko postavi na preizkušnjo vaše intimne zveze. Kvadrat Lune s Plutonom pa je položaj, ki lahko odpira stare rane, povzroča strahove in nemoč. V popoldanskih urah vas čaka bistveno boljša energija, saj Luna prestopi v močno znamenje Ovna in ni v nobenih težkih položajih z ostalimi planeti. Potrebi po aktivnem delovanju morate zadostiti, saj se boste takoj, ko boste štorih kaj konkretnega, počutili veliko boljše.
Sreda, 21. november: Ovni, Tehtnice, Raki in Kozorogi lahko bolj intenzivno občutite povečan adrenalin v dopoldanskih urah, zato previdno v medsebojnih odnosih. Z lepo besedo in potrpežljivostjo si ne boste nakopali nobene zamere. Opozicija Lune z Venero lahko prinaša v tem dnevu nekoliko nezadovoljstva na čustvenem področju, več občutljivosti, mogoče celo razdvojenost, kaj vam je storiti. Pod tem vplivom se ne odločajte prav o ničemer! Poznopopoldanske ure prinašajo spremembo razpoloženja in energij. Ugoden položaj Merkurja z Uranom vam lahko pomaga, da najdete kakšno originalno rešitev. Večerne urice so lahko prav romantično zapeljive.
Četrtek, 22. november:
Luna je v dopoldanskem času v lepem trigonu z Jupitrom in kasneje s Plutonom, kar prinaša veliko pozitivne energije in optimizma. Napori se vam bodo obrestovali, zato ne odlašajte z akcijo. Luna prestopi v popoldanskem času v znamenje Bika, Sonce pa v poznih popoldanskih uricah zapušča Škorpijona in vstopi v znamenje vedno optimističnega Strelca. To prinaša v prihodnjem obdobju veliko pozitivne energije. Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041404 935 090 14 2443
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
Ene pajkice, pet modnih podob
Novi land cruiser pred vrati
O novi toyoti land cruiser, terencu, ki je šel v prejšnjih izvedenkah zelo dobro v promet, se v zadnjem času precej govori in piše.
Kot kaže, se bo v novi podobi pojavil na trgih spomladi ali še prej. Ve se, da bo nekaj daljši kot je bil, saj bo meril v dolžino 485 centimetrov. Morda je zanimivo še to, da očitno zelo resno upoštevajo popularnost dizelskega pogona na evropskih trgih (čeprav doma na Japonskem dizlov ne prodajajo), saj bodo avtomobilu namenili dizelski osemvaljnik z gibno prostornino 4,5 litra in z 233 KM ter celo 500 Nm navora.
MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI SHODIH RI6ÄIIII KATALIZATOR UNIVERZALNI \J LAMOA SONDE
Mariborsko M. Celie KOMPRESORJI KLIME tel.: (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESORJI www.ovtodeliregne.ner, SERVO VOLANSKE ČRPALKE
Naredite preboj!
V poslovalnicah Abanke vas čaka posebna ponudba depozitov.
Posebna pcnuctoa ve:p od S. 11. do 31.12. 2007 za novo sklenjene depozitne •pogodbe brez možnosti opravdanja Najné.j znesek vezave znaša 250 EUR "Če bt : . sredstva potrebovali pred iztekom d@poz.ia, sahi<o olsnstie posebno ponudbo premostitvenih kreditov. O pogojih povprašajte v vseh posiovasntcah Abanke
Obrestne mere depozitne ponudbe za posamezna obdobja:
•	od 91 do vključno 180 dn( znaša Fiksna letna obrestna mera 3.95 %
•	od 181 go vključno 270 dre znaša fiksna letna obrestna mera 4,10%
*	od 271 dr» do vključno 1 leta znaša «ksna setoa obrestna riera 4,25 %
*	rac I do \kl,ucno 2 let znašai ksna !efna oorestna mera 4 45 %
ABANKA
Tudi fabia bo scout
Češka Škoda je pred časom že predstavila in kupcem ponudila octavio in roomsterja scout.
To so različice, ki s svojim zunanjim videzom spominjajo na terenska vozila, čeprav v resnici to niso. Sedaj Škoda predstavlja tudi novo fabio v varianti scout. Zanimivo je predvsem to, da so prav za to fabio razvili poseben sistem zlaganja zadnje sedežne klopi. Kdaj se ta fabia pripelje na trge, še ni znano.
Modus in grand modus
M3: po kupeju še limuzina
V začetku leta 2008 bo na trge pripeljal prenovljeni renault modus in njegova večja izvedenka z oznako grand.
Ta bo merila v dolžino 403 centimetre in imela tudi za 93 milimetrov daljšo medosno razdaljo kot običajni modus. Več prostora bo tudi v prtljažniku, saj bo na voljo od najmanj 305 do največ 410 litrov. Tako modus kot grand modus bosta nastajala v španskem Vallado-lidu.
Pred nekaj meseci je nemški BMW predstavil novo varianto športnika M3 v kupe-jevski izvedbi.
Sedaj so razvili še limuzinsko različico, ki se seveda nekoliko razlikuje po zunanji podobi. Motor je štirilitrski osemvaljnik, ki ima 309 kW/420 KM in 400 Nm navora pri 3.900 vrtljajih v minuti. Končna hitrost je seveda omejena na 250 km/h, do 100 km/h se pripelje v 4,9 sekunde, načeloma naj bi bila t. i. kombinirana poraba vsega 12,4 litra goriva. Moč gre na zadnji kolesni par, in sicer ob pomoči 6-stopenjskega ročnega menjalnika.
Renault grand modus
Bo Mazda gradila v vzhodni Evropi?
Japonska Mazda ima veliko uspeha ne le v zahodnem delu Evrope, pač pa postaja vse uspešnejša tudi na njenem vzhodnem delu.
V zadnjem času je posel še posebej dobro stekel v Rusiji, ki postaja eden najpomembnejših svetovnih trgov. Prav zaradi tega je pred časom na dan prišla novica, da naj bi japonska avtomobilska hiša razmišljala o gradnji tovarne v eni od vzhodnoevropskih tovarn; tam naj ni izdelovali maz-do6, morda tudi mazdo2 ... Skoraj hkrati z omenjeno novico pa je iz tovarne prišel demanti, češ da je o gradnji tovarne v vzhodni Evropi še prezgodaj pisati.
Januarja R50 touareg
R50 je nova in najzmogljivejša varianta Volkswagno-vega velikega terenca.
Za pogon bo v tem avtomobilu skrbel turbodizelski dese-tvaljnik iz serije TDI z gibno prostornino 5,0 litra in z 285 kW/350 KM ter z 850 Nm navora, ki je na voljo že pri dobrih 2.000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih bo ta toaureg zmogel največ 235 km/h in do 100 km/h pospešil v 6,7 sekunde.
Navzven se bo od drugih razlikoval tudi po 21-palčnih platiščih, v modro obarvanih zavornih čeljustih ter posebni barvi (biskajsko modra), namenjeni samo tej varianti. Na trge se R50 pripelje januarja prihodnje leto.
tednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v IMouem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
POSLOVNI prostor, 64 m!, tk-plin, «rt, tajna kuhinja, v Stanetovi ulita 16 v Celju, oddam za mirno poslovno dejavnost. Cena 12 EUR/m2 + stroški. Telefon 041 740-994.
TRISOBNO stanovanje v centru Celja (pri gledališču) 96 m2 + klet 20 m2, proda-
STEDILNIK 2 ♦ 2, hladilnik, sušilni stroj, mizo, stole, trosed, fotelje, klubsko mizo, kavč, jogi, itd., prodam. Telefon 051 424-303.m
IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU
Mizarstvo Milan Ojsteršek, 3270 Laško;
tel.: 040 425-514
PRODAM
PEUGEOT 307,l.4hdi, 1.2003,1. lastnik, 84.000 km, modre barve, veliko dodatne opreme in odlično ohranjen, prodam za 7.600 EUR. Telefon 041 369-311.
5821
PROTON 313 gli, letnik 1998, reg. do 3/ 2008, 138.000 km, ugodno prodam. Telefon 031 48M65.
KUPIM
OSEBNO vozilo, staro deset let, lahko poškodovano ali ne, kupim. Telefon 041 361-304.
PLUG 12 tol in molzni stroj Virovitica, prodam. Telefon 041 656-078. S 777
KUPIM
KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. šm
m i. u u m
PRODAM
V Šeščah pri Preboldu, 3 km od avtoceste v Šempetru, v Savinjski dolini, prodam hišo, velikosti 146 m2, letnik 1957, za 75.000 EUR. Telefon 041 796-824.
I»-I>
(v.pgp-nepremicnine.ci
0PATUA, Lovran. Prodamo hiško, počitniški objekt nedaleč od centra naselja, 50 m2 površine, 250 m oddaljeno od morja, zgrajeno 1930-1940, prenovljeno 2004 2005, za 72.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n ROGAŠKA Slatina, Ratanskavas. Prodamo gradbeno parcelo 965 m2 z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na porteli lesen gradbeni objekt. Cena 35.000,00 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat, s. p., Gorico pri Šmartnem 571, Celje; http:// svetovanje.gajba.net.	n
IZSIBOBSÄX
SHPGBmBHB
<5SM 03120-50-60
no. Telefon 041 731-787 uli 04] 614-083.	5633
STANOVANJE vŠenljuiju, 43 mz. pradam za 56.990 EUR. Telefon 051 819-572.
. ... .	S730
CEUE, renter. Prodam trisobno stanova nje, vsi priključki, 1. nadstropje, lep bolkon, 15 m1, prodam za 105.000 EUR. Telefon {03} 5443475.	5821
ivo opreml| eno porsu-
ODDAM
RAZTEGLJIV kavč in omaro z drsnimi vrati oddam. Telefon 031 478-787. 5845
WMHifrlWM
KREPITI
DO 10IET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAJ in UPOKOJENCE
DO 50% obremenitve, stare obveznosti niso ovil Krediti no osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom.
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
liHIim'MH'HMi
ski hiši, pr
io 30 m2 površin, prenov-
708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat, s. p., Gorita pri Šmortnem 571, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n
PRODAM
DRVA mešana, metrska, suha, prodam.
Telefon 031 660-743. 5766 VEČ klafter bukovih drv, prodam. Pri nakupu vetje količine popust. Telefon 051 381-260.	5806
SUHA bukova drva in mešana prodam.
Telefon 041 922-428. 5851 MEŠANA bukova, razrezana, metrska diva, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-
IZPLACILO TAKO JI 03/490 03 36
MLADIČE psa mešanca, do sredn je velikosti, iščem. Telefon 041216-445- 5857
Bil
CEUE, prodamo vet poslovnih prostorov no Kosovelovi 16, v VI. nadstropju, 14,10 m2, 14,10 m2,13,90 m2,13,80 m2,1,40 mV po ceni 1.000 EUR/m!. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n
KUPIM
STAREJŠO hišo, v Celju ali okolici (Vojnik, Ljubečna), takoj kupim. Telefon 041 672-374.	5390
PARCELO ali nadomestno gradnjo, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 352-267.	5390
V	Celju ali okolici kupim manjšo stavbno
parcelo ali hišo.Telefon 041774-999.
5720
PARCELO za vikend v okolici Žalca ali vikend, kupim. Cena do 25.000 EUR. Telefon 041 807-060.	Ž218
V	Celju z okolico kupim hišo, brez posredni-
ka. Nudim pošteno plačilo takoj. Telefon 031309-555.	5768
V	strogem centru Celja kupimo ulični lokal.
Telefon 041 601-555. Borza Nepremičnin d.o.o., Linhartova 22, Celje. n
ODDAM
SAMOSTOJNO poslovno stanovanjsko hišo na Lovi v Celju, delavnica 250 m2, s pripadajočimi prostori 50 m2, z uporabnim dovoljenjem za kovinsko dejavnost, oddam v najem (prodam). Kasneje možnost odkupa celotnega objekta. Informacije po telefonu 041 731-787.
5634
VOJNIK, poslovni lokal za cvetličarno, trgovino, atelje in podobno, 51 m!, damo v najem za mesečno najemnino 450,00 EUR + tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Kihavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 571, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n
DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, vCelju ali okolki, kupim.lejefon 031321 -946. " c ^ , 5390 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolid, nujno kupim za gotovino. Telefon 041 727-330.	5390
V Celju kupim dvosobno stanovanje. Nujno, brez posrednika. Sem resen kupec Plačilo takoj. Telefon 031 309-555. 5768
ODDAM
ŽALEC. Garsonjero oddam. Telefon 031 420-902.	2224
OPREMLJENO garsonjero, ki vsebuje 1 sobo, kopalnico in malo kuhinjo, v mestu Celju, oddam. Telefon 040 631-219. 5850 DVOSOBNO stanovanje s kopalnico, neopremljeno, v mestu Celju, dajemo v najem. Telefon 040 631-219. 5850 ŽALEC. Garsonjero oddam starejši osebi. Telefon 041252-991. 5866
IŠČEM
ZA pomot in krajšanje časa starejši invalidki nudimo sobo s souporabo sanitarij. Telefon 041733-288.	5865
PRODAM
KAVČ, fotelj, taburet in mizico, prodam.
Telefon 5874-939, zvečer. p ENOJNO posteljo ugodno prodam. Telefon 031 252-653, zvečer. 5815 DODATNI štedilnik calorex prodam za 100 EUR. Telefon 031560-256. 5825 MANJŠO kuhinjo z belo tehniko in francosko posteljo ugodno prodam. Telefon 031 478-787.	5845
PRAŠIČE, od 25 kg dalje, domača vzreja, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. DVE teliti, simentalki, ena breja 8 mesetev, druga »prazna«, prodam. Telefon (03) 5739-076.	5716
BURSKE rodovniške koze in kozice ter dve smasti kozi, ekološka reja, prodam. Telefon 040 304-477, (03) 5771-096.
S 762
TELETA simentalca in pujske, težke 15 do 70 kg, prodam. Telefon 041 836-398.
Š765
ŠVICARSKI planšarski pes, appenzeller, mladiče čistokrvne, cepljene, brez rodovnika, prodam. Telefon 041 208-999.
5753
ČISTOKRVNE bernardince, stare 8 tednov, prodamo. Cena po dogovoru, vredni ogleda. Telefon 031 565-015. 5795 OVCE z mladiči, različne starosti ter ovna za pleme, prodam.Telefon 031 801-960.
PRAŠIČA, težkega 180-200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 815-163.	5810
DVA bikca, 200 kg in pujske, prodam.
Telefon 5774-683.	5824
ZREBIC0 norik prodam. Kravo brejo ali telico menjam za mlado jalovo kravo ali bikca. Telefon 041 357-024,5413019.5826 PRAŠIČE od 100 do 300 kg ter svinjske polovice, prodamo po ugodni ceni. Možna dostava. Telefon 031 506-383.
Š778
PRAŠIČE, težke od 20 do 200 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078.
Š777
PRAŠIČE, mesnate pasme 100 - 120 kg, prodamo. Možna dostava. Telefon 031 544-653.	Š776
TELIČKO, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 692-582.	5843
DVE ovci, stari 4 leta in ovna, starega 2 leti, prodam. Cena 100 EUR. Telefon 5798-082.	5859
TELIČKE simentalke, stare 2 meseca, 11 mesecev in 13 mesecev, prodam. Telefon 041 794-267.	586O
BIKCA simentalca, 150 kg in teličke 100 -180 kg, prodam. Telefon 031 819-564.
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
IUCO, simentolko, bréjo 7 mesecev, težko 500 kg, prodam. Telefon 040 746-970.
5870
BIKA frizijca, 460 kg, za zakol, prodam.
Telefon 051 624-696. Š784 DVE rjovi kozi za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5461-066 ali 051 221-261.	5868
PRAŠIČA dva, po 150 kg in enega 200 kg, prodam. Krmljeni z domačo hrano. Telefon (03) 5821-319,041 956-883.
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR.
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine in vašega volila
K CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Boimana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Partiianska 3-5,
02/234 10 00 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
LEP pesjak, 240*150 tm, s pločevinasto kritino, prodam. Telefon 5717-376.
ROČNE ure za navijanje, avtomatske in štoparke, kupim. Telefon 041 742-915.
STARO timermanko, staro knjigo, razglednico, fotografijo ali kmečko orodje, kupim. Telefon 031809-043. 5864
PRODAM
VINO chardonney in laški rizling, prodam.
Telefon 051 822-360,5821-627.Š740 MEŠANO vino, jurko in izabelo (grozdje ni bilo škropljeno), prodam. Telefon (03) 5740-235.	5829
BELO vino rizling, šipon in rdeče, žametna črnina, prodam. Cena 1 EUR/1. Telefon (03)5741-361 ali 051351-635.5829 SUM0 v okroglih balah prodam ali menjam za drva. Telefon 041 6564)78.
Š777
VINO jurka prodam. Nad 100 litrov je cena 0,50 EUR. Telefon 5798082. 5859 KOLERABO prodam po 10 centov za kilogram ali menjam za koruzo. Telefon 031 806-191.	Š783
Iskreni fantje iščejo preprosta, zv sta dekleta. Mnogo jih je, zato pu oe, pozabite na razočaranja ter jih br stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostno obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378
PRODAM
BRZOPARILNIKE (alfe), 50,80,120,160 in 2001, prodam. Telefon (02) 8026-350, PO 15. Uri.	5359
TOPLOTNO Črpalko 6,5 KW, zrak-voda, za ogrevanje hiše in vode, Toshiba, novo, zelo ugodno prodam. Telefon 041 628-666. ž 220 ZALOGOVNIKvročevode, 10001, ssolamim izmenjevalcem 4 m2, z izoladjo, novo, zelo ugodno prodam. Telefon 041628-666. ž 220 ZIMSKA oblačila št. 40 do 42 in obutev 38 do 39 prodam. Telefon 041 831-261.
5807
MOŠKO dirkalno kolo Rog - personal, ozke gume, prodam za 60 EUR. Telefon (03) 5443-475.	5821
ŠTEDILNIK nerjaveč, rabljen 3 sezone, levi, 1,20*65 cm, na centralno ali brez, prodam. Prodam tudi gradbeno parcelo 780 m2. Telefon 041267-481. 5823 RAČUNALNIK P III, 256 mb ram, 40 Gb, trdi disk, monitor, tipkovnica, miška, komplet z naloženimi programi, prodam za 120 EUR. Možna dostava. Telefon 041 541-780.	5854
BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse vrste peči, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 051318-590. Š780
SP0ST0VANA gospa! Morda se srečujeva, pa ne veva drug za drugega, kakšne skrite želje imava. Sem urejen, poročen, srednjih let in iščem poročeno, urejeno žensko od 25 do 40 let za občasna, strogo zaupna srečanja. Zato se opogumi in pokliči ali pošlji SMS na telefon 031 453-940.	5748
E2zm
ZAPOSLIMO delavca za polaganje »gips« plošč in stropov Armstrong. Neto plača od 3 do 4,5 EUR na uro. Andrej Kavka, s. p., Ul. I. celjske čete 22, 3230 Šentjur, telefon 041 684-410.
ihanika zaposlimo. Zara nedoločen čas. Mož-
pri Šentjurju 8 a, Šentjur. Telefon (03)
možna za nedoločen čas. Možnost priu-«tve. Vilkograd d.o.o., Zlateče pri Šent-jurju 8 a, Šentjur. Telefon (03) 7461-
IČIJE
0SCOVA ».
Objavljamo prosto delovno mesto DIPLOMIRAN VARNOSTNI INŽENIR
Pogoji:
-	predizobrazba: elektrotehnik
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj
-	strokovni izpit iz varstva pri delu in strokovni izpit iz varstva pred požarom
Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: KOVA d.o.o, Teharska cesta 4, 3000 Celje
Dodatne informacije dobite na telefonski številki 03 428-2310 ali 041 629-478 (Milan Dobovišek).
z dvajsetletnimi izkušnjami pri prodaji pomožnih medicinskih sredstev
zaradi odpiranja novih področij in povečanja obsega dela. Možnost kariere za osebe obeh spolov od 18 do 58 let -full-time in part-time!
Zaželeno je pogovorno znanje italijanščine. . Pokličite	: i: in pridružite se nam!
FULL-POINT d.o.o., Vojkovo nabrežje 23, 6000 Koper
POD svojo streho vabimo kuharja (m/ž). Zaželena je gostinska izobrazba, smer kuhar, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, prijaznost, kreativnost in vestnost. Nudimo redno zaposlitev v urejenem okolju in stimulativno plačilo. Pisne vloge pošljite na naslov Penzion Park Laško, Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Telefon (03) 7343-316, (od 8.h do 15.30).	n
VARILCA zaposlimo. Zaposlitev možna za nedoločen čas. Možnost priučitve. Vilkograd d.o.o., Zlateče pri Šentjurju 8 a, Šentjur. Telefon (03) 7461-221.
Š772
STROJNIKA gradbenih strojev zaposlimo. Zaposlitev možna za nedoločen čas. Možnost priučitve. Vilkograd d.o.o., Zlateče pri Šentjurju 8 a, Šentjur. Telefon (03)7461-221.	Š772
VOZNIKA tovornih vozil zapodimo. Zaposlitev možna za nedoločen čas. Možnost priučitve. Vilkograd d.o.o., Zlateče pri Šentjurju 8 a, Šentjur. Telefon (03) 7461-221.	Š772
Inf. pon. do pet. od 8. do 15. u Tel.: 03/425-61-50.
OSEBO za strežbo, lahko tudi študenta, zaposlimo. Telefon 041418-075. Okrepčevalnica Verde, Petrovče 94, Petrovče.
Ž 223
Podjetje GRABAR Božidar, s.p., za
Drezpiacna sreviiKa
(((• 080 12 37)
DELOVNI ČAS -NON STOP
Zaradi širitve dejavnosti iščemo
sodelavke/sodelavce -
- stimulativen OD, urejen kolektiv IM MOBIL, d.o.o.,
^Mariborska 204, 3000 Celje
Zaradi razširjene ponudbe in povečanega obsega dela podjetje SPD. d.o.o.._zaposli naslednje sodelavce na območju Žalca in Celja:
NATAKARJA, PICOPEKA, KUHARJA (a la carta) ter RAZVAŽALCA HRANE.
Možnost zaposlitve za nedoločen čas v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu, kjer so odlični pogoji osebnega razvoja in napredovanja. Prošnje pošljite na naslov SPD, d.o.o,. Podlog 59,3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925.
AVTOMEHANIKA z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, starost nad 25 let, zaposlimo. Zaposlitev je za določen čas, možnost redne zaposlitve. Prijave s kratkim življenjepisom pošljita na naslov Šobak Franc s.p., Bezenško-va ul. 11, Celje. Telefon (03) 5415-623.	5852
V Celju (Hudinja) iščemo pošteno in vestno gospo(dično) za pomoč v gospodinjstvu (tedensko čiščenje in likanje) in gospo za občasno varstvo 6-letnih dvojčic, ki bi šla po njiju v šolo In ju pazila na našem domu, do naše vrnitve iz službe ter po potrebi skuhala. Telefon 031 683-971.
HITRO NAROCTE
tr
k

1
Dvakrat na teden, ob torkih m petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I I'H'1 ;» tudi lethik 2007 4TT7TTT1 ■ ^ s prilogo TV-OKNO! ^ ™ '1 m
Vsak petek S® barvnih strani televizijskega spererà in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROČILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Ul. bratov Dobrotinškov 13, Hudinja, Celje, telefon (041) 629-644, (03) 5414-311.	n
ADAPTACIJE, zidarska dela, obnova streh, barvanje stanovanj, hiš, fasad, napuš-čev,v Celju in okolid, v letu 2007 z 10 % popustom. Telefon 041 578-917, BEE Plestenjaks.p., Planina 144, Planina.
KOMBI prevozi 8 ali 16 oseb (izleti, zabave), lahko tudi jutranji prevozi delavcev, po dogovoru. Telefon 041 807-060. Posredništvo in prevozništvo Aleš Grum s.p., Kidričeva 1, Žalec. Ž219 PREMOG zelo ugodno, z dostavo, tudi v kosih (ksilit). Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p. Sedlašek 91, Podlehnik, POLAGAMO vse vrste parketov z brušenjem in lakiranjem, laminatov, plute, toplih podov, pvc podov, keramike ter ostalih vrst talnih, stenskih in stropnih oblog. Šalamon Štefan s.p., Gomilsko 80 a, 3303 Gomilsko. Telefon 041377-620.
5779
V najem oddam 2 ha zemljišča, njiva in travnik, tudi subvencije. Prodam pa delikatesno vitrino Lth. Telefon (03) 7483-113.	5812
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
KVALITETNO in po ugodnih cenah izdelujemo demit fasade ter opravljamo vsa slikopleskarska dela. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, Celje. Telefon 041771-104.	5814
GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja: drva, premog, olje. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc s.p., Prekorje 29 a. Telefon 5415-011,041 531-976.	5835
OSKRBA na domu: pomoč starejšim, bolnim in invalidom, pomočv gospodinjstvu. Za več informacijo pokličite 051 349-248, Urška Pevec, C. Kozjanskega odreda 40, 3230 Šentjur.	5838
CENE NA CELJSKI TRŽNICI
ZELENJAVA		GROZDJE BELO	1,5-2,9
BUČKE	1,5-2,2	GROZDJE RDEČE	1.5
BUČNO OLJE	2,5-3	GRENIVKE	1.7
BUTVA	3	HRUŠKE	1*2
CVETACA	3	JABOLKA	0,8-1,4
ČEBULA	1,3-1,5	KAKI	2
ČESEN	56	KIVI	3
FIŽOL V ZRNJU	6-7	UM0NE	1.7
FIZ0L STR0CJI	2-3	MANDARINE	1-2
JAJCEVCI	1,5-2,5	OREHI CEU	4
	1,5-2	OREHI JEDRCA	610
	1-1.5	POMARANČE	1-U
KROMPIR 0,6-1 GOZDNI SADEŽI			
	1-15	GOBE SUHE 10 DAG	5-10
			
PETERŠILJ	46		
PESA	1.52	KOSTANJ	2-3
POR REDKVICA ŠOPEK	2,5-3,5		
		MARONI MED	8 4^6
			
RADIČ	2-3	MLEČNI IZDELKI	
SOLATA GLAVNATA	2	SMETANA	4
ENDIVUA	2,5	SKUTA	3,6
SPINACA	3	SLADKA SKUTA	4
REPA	0,8	JAJCA	0,12-0,16
REPA KISU	1.8	CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI	
ZELJE PRESNO	0,7-1	PESA	1,5
KISLO ZELJE	1.67-1,7	KORENJE	1,5
ZELENA	2.5-3	KROMPIR	1
SADJE		ZELJE	1
ANANAS	1-2,5	PARADIŽNIK	2,5-3
BANANE	1,1-1,4	JABOLKA	1-1,5
www.radiocelje.com
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
7.11.: Blanka BOKAL s Trojan - deklico, Urška KOVAČIČ iz Gorice pri Slivnici - deklico, Brigita SIMONIČ iz Lenarta v Slovenj Gradcu - deklico, Lara JAZBINŠEK iz Vojnika - deklico, Špela BITENC iz Gornjega Grada
-	deklico, Martina CIZEJ iz Braslovč - deklico, Nada TO-MIĆ iz Velenja - dečka, Mojca ZUPANC iz Celja - dečka, Martina BRAČKO iz Gro-belnega - dečka.
8.	11.: Marjetka POVH iz Slovenskih Konjic - deklico, Tanja STARČEK iz Podplata
-	deklico, Simona KRAJNC iz Velenja - dečka, Zlatka LESJAK iz Loke pri Zusmu -deklico, Vanja ZUPANC iz Štor - deklico, Petra ŠKET iz Podplata - deklico, Barbara DOLINŠEK iz Velenja - dečka, Tanja LESKOŠEK iz Celja - deklico.
9.	11.: Tjaša GROBELNIK iz Petrovč - deklico, Lidija BLAŽUN iz Rogaške Slatine
-	deklico. Dragica BLAŽEJ iz Velenja - deklico, Mojca FELICUAN z Dobrne - dekli-
10.	11.: Bojana MARN iz Šmartnega ob Paki - dečka, Nada ŽAGAR iz Šmartnega
-	deklico, Tanja BOBNAR iz Celja - deklico, Milena JAN-ČIČ iz Podplata - deklico, Vesna TERBOVC iz Laškega -deklico, Zvonka CILENŠEK iz Griž - dečka, Olga ZABU-KOVŠEK s Ponikve - dečka, Simona KLOKOČOVNIK iz Šoštanja - deklico.
11.	11.: Martina BRAČKO z Grobelnega - dečka, Mojca GRILC iz Blance - dečka, Tina BRAČIČ iz Petrovč - deklico, Silva JAKOPIČ iz Laškega - dečka, Andreja PIRNAT iz Mozirja - deklico.
12.11.: Urška IRŠIČ iz Griž
-	deklico, Darja LIPNIK iz Štor - dečka, Zirajeta DŽA-
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu, nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat in stric
ANTON KERK
s Ceste na grad 36 v Celju
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 16. novembra, ob 15. uri, na Mestnem pokopališču v Celju. Žara bo danes, od 11. ure naprej, v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: žena Marjana, hčerka Petra, brat Franci z družino in sestra Anka z družino
Odkar te ni, povsod te slutim, u drobnih listih belih brez, v tihem šelestenju drevja, v meglicah, razpetih prek nebes.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA KRAMERJA
iz Zaloške Gorice (17.1.1924-26.10.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraženo sožalje. Hvala tudi osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, g. patru Viktorju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
FIĆ iz Slovenskih Konjic - deklico, Adrijana RIBIČ s Polzele - dečka, Marjana ZDOVC SPORER s Polzele - dečka, Dragica MARŠNJAK iz Rimskih Toplic - deklico.
«^POROKE
Celje
Poročili so se: Aleš VREČKO in Katja ŠKOBERNE, oba iz Vojnika, Darjo LEU-ŠTEK iz Celja in Martina TURNIŠKI s Hrvaške
Celje
Umrli so: Cecilija GRUŠOV-NIK HRUSTELJ iz Strmca nad Dobrno, 80 let, Ivan ROJIN iz Celja, 76 let, Stanislav DOBO-VIČNIK iz Lokovine, 78 let, Franc KUGLAR iz Homca, 44 let, Vjekoslav JURAK iz Celja, 69 let, Terezija KRAJŠEK iz Prekorij, 83 let, Majda MIRNIK iz Medloga, 66 let, Jožef ŽGAJNER iz Vojnika, 74 let, Frančišek RAVNAK iz Straži-ce, 76 let, Martin KUDER iz Levca, 73 let, Viljem KRANJC iz Marijine vasi, 89 let, Marija MARČEN iz Krivice, 66 let, Franc KUČIČ iz Velenja, 88 let, Ivan VERDEV iz Žalca, 60 let.
Laško
Umrli so: Alojz KLEPEJ iz Laziš nad Rimskimi To-
plicami, 64 let, Marija DRAŠLAR PREBIL iz Pod-kleševice pri Brezovici, 89 let, Pavla PIVEC iz Laškega, 74 let. Julija ZUPANČIČ iz Ljubljane, 75 let, Drago URANKAR iz Laškega, 84 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Janez STRAŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 91 let, Uršula GROBIN iz Verač, 86 let, Uršula DRAME iz Zgornjega Tinskega, 81 let, Marija VALENČAK iz Pokleka pri Podsredi, 79 let, Mihael KOVAČIČ iz Gubnega, 89 let, Jožef GERŠAK iz Gorjan, 79 let, Pavlina FIŠER iz Donač-ke Gore, 79 let, Jože DOBRAJC iz Zgornjega Tin-ska, 70 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Jožefa FILIPIČ iz Šentjurja, 83 let.
Velenje
Umrli so: Ivana URANC iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, 84 let, Alojzija BERGLEZ iz Lenarta pri Gornjem Gradcu, 82 let, Marija GROBELNIK iz Završ, 94 let, Dušan TOMIČ iz Šmartnega ob Paki, 58 let, Jernej TRNOVŠEK iz Dola pri Hrastniku, 62 let, Jožef TEKAVC iz Topolšice, 85 let, Ivan PIRC iz Velenja, 80 let, Jožef Engelbert POVŠE iz Velenja, 74 let.
Deset let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
17. novembra 2007 bo minilo 10 let, kar smo se poslovili od dragega moža, očeta in dedija
KONRADA CVERLETA
iz Iršičeve ulice 4 v Celju
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem prezgodnjem grobu, se ga spominjate z lepo mislijo in prižigate svečke.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče
EME TOVORNIK
z Botričnice 17 v Šentjurju (5.11.1914-5.11.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala travma-tološkemu oddelku Celje, g. župniku Čonču, cerkvenim pevcem, pevcem Idila, govorniku, g. Mateju Mastnaku za odigrano žalostinko, družini Jeršič ter pogrebni službi Žagaj šek.
Žalujoči: hčerke ii
z družinami
Ko pot ti postane strma zelo. Mati nebeška poda ti roko, dviguje Te više v sveto nebo, te angelsko petje spremlja lepo. Veselje in sreča tam sta doma, ko stopiš pred Stvarnika tega sveta.
ZAHVALA
Ob odhodu našega dobrega moža, očeta, tasta, ata in pradedka
JURIJA MARGUČA
(14.4.1925-4.11.2007)
v večnost, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v njegovem življenju imeli radi, ga spoštovali, se z njim veselili in mu pomagali v težkih trenutkih. Hvala dr. Igorju Prazniku, dr. Pekarovičevi in sestri Tamari za vztrajno zdravniško pomoč, patronažni sestri Alenki, osebju Lekarne Vojnik ter reševalcem, župniku Antonu Pergerju za obisk na domu, ob prvih petkih in sveto mašo, hvala kanclerju Janezu Lesniki ter Francu Breclu. Hvala Tomažu Rezarju za poslovilne besede. Najlepša hvala Mešanemu cerkvenemu in Moškemu pevskemu, zboru za čudovito petje ter Alešu Kolšku za orgelsko spremljavo. Hvala za pisno in ustno izražena sožalja, za podarjene svete maše, cvetje in sveče. Hvala za pomoč v dneh slovesa in poslednje slovo.
Žena Kristina, sinova Peter in Jurij ter hčerka Milena z družinami
Vsi bomo enkrat zaspati, v miru počivali vsi. Delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (bi Anton Martin Slomšek)
V SPOMIN
18. novembra 2007 bo minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustila
LJUBA KRAGOLNIK
(23.3.1939-18.11.2006)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Žalujoči: mož Vili ter otroci Metka, Janko, Karli in Vili z družinami
Življenje celo si garala, z veseljem zemljo obdelovala, za dom, družino si skrbela, za vse vedno čas in lepo besedo si imela. A zdaj že drugo leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
V SPOMIN
Minili sta dve leti, kar nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča
NEŽA PODPEČAN
z Dobrne (23.12.1917-15.11.2005)
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče v njen spomin.
Vsi njeni
V domači zemlji zdaj počivaš in večni, blažen mir uživaš.
ZAHVALA
V trpljenju se je nenadoma poslovila in odšla k Stvarniku naša draga, mila in ljubeča mama, babica in sestra
JOŽICA TOMAŠIČ
roj. Plajhner upokojena medicinska sestra iz Dolenjskih Toplic (17.3.1939-3.11.2007)
Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej iz Dolenjskih Toplic, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, darove za svete maše,
molih ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Pergerju, s somašnikoma, za darovano sveto mašo, besede tolažbe in lep pogrebni obred. Hvala domačim cerkvenim pevcem, prav tako cerkvenim pevcem iz Dolenjskih Toplic, za lepo petje pri sveti maši. Zahvala tudi govorniku gospodu Franciju Vovku za ganljive besede slovesa. Hvala gospodu Andreju Zeme-tu za odigrano Tišino, pevcem iz Oplotnice za doživeto petje ob slovesu ter pogrebni službi Raj.
Zelo Te bomo pogrešali.
Sinova z družinama ter sestre Fanika z družino, Marjana, Lenika in Elica
www.novilednik.comwww.radiocelje.com
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do
Sedem dni skomin
11.1)0 13.30.16.00.18.30,21.00.23.30
Ugrabitev
21.30
Kraljestvo
13.00.16.10.21.20.23.40 ponedeljek, torek, sreda, četrtek, sobota, nedelja: 18.40 Nevidno zlo 3 18.00 Invazija
12.50.15.40,18.10,20.30,22.50
Jagenjčki in lovi
14.00.17.10.19.10,2110,23.10
J2ÜB. 16,40, 18.40. 20.40, 22.40 Ko žogice pobesnijo 12.30.17.30,19.30 Val, posebna projekcija petek: 20.00 3:10 z* Jumbo
11.30. 15.50.18.20.20.50,23.20 Delta farsa
16.05. 20.20.22.20
predstave so vsak dan predstave so v potek m sabota piedstave sovsohoioin nedeJij
PETÉK 1800 Smrtno varan 20 30 Planet terorja
20.00 Planet terorja
SRfflA 2000 Sicko

S0B01A 18 00 Gasilca pred oltarjem 20.00 Gospod Brooks
NE0EUA 21100 Gospod Brnoks
PRIREDITVE
19.30 Kulturni dom Šentjur
Ipavčevi kulturni dnevi 2007 Festival skladateljev Ipavcev SOBOTA, 17.11.
Martinovanjska prireditev
19.00 Kulturni dom Šentjur
Ipavčevi kulturni dnevi 2007 30. obletnica Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur 21.00 Plesni forum Gelje
Vladko Stefanovski trio koncert
17.00 MercatorcenterCelje
Portreti v karikaturi avtorja Mirana Alaševiča odprtje razstavè 18.00 Knjižnica Velenje - otr. oddelek Cool knjiga David Hill: Vračanje pogovor z najstniki bo vodila Andreja Kac 18.00 Račka- galerija erotike Celje
Odprtje Vin. medobčinske fotografske razstave 19.0Ö Dom II. slovenskega tabora Žalec Medobčinsko društvo invalidov Žalec
dobrodelni koncert 19.313 Tri lilije Laško - športna dvorana Velika mednarodna glasbena šov parada pihalnih orkestrov Alpe
Nedeljska muzejska ustvarjalni-;a otroke
Čevljar baron
veseloigra s petjem 16.00 Kulturni dom Gorica pri Slivn Halo, Evropa
17.00Knjižnica Rogatec	_
Izdelajmo knjižno kazalo
ustvarjalna delavnica za otroke 19.00 Kristalni salon Hotela Evropa
19.30 Glasbena šola Velenje- velika : dvorana__v- - .■ ■
Pihalni orkester Slovenske policije, dirigent Tomaž Kmetič
koncert
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Tekoči prostor II / Liquid Space II/ slike, risbe, video Zmaga Lenardiča, do 29.11.
likovni salon Celje: večmedijska razstava Anatomski teater avtorja Mitora-da Krstića, do 2.12.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: razstava To je dobra beseda! (Kr 18,24), razstava o Svetem pismu v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije, do 8.12.
Galerija Velenje: kiparska razstava Antona Hermana: Dela 1977-2007, do 12. 12
Galeri ja Mozaik: razstava del Rajka DeMartija, do 30.11.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31. 3. 2008
Ipavčeva hiša Šentjur: razstava likovnih del udeležencev poletnega ex-tempora Ponikva 2007, do 25.11.
Železarski muzej Teharje: razstava Cognito galerije Članov spletnega portala e-ptografije, do 20.11., fotografska razstava Muzika avtorja Bojana Drem-Ija, do 31.12.
MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josipa Pelikan (1885-1977) kronist, do 30. 6.2008.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Bogdana Cabala, do 30.10.
Mestna občina Velenje - preddverje: razstava Graščinskiparki Šaleške doline ter razstava Ali drevo boli?
Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Almi M. Karlin, mavrični svet Schützovih glazur.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Knjižnica Gimnazije Celje-Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če
ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03
492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
W
SltlOIL
Izobraževanje:
ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje. Izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje za osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo interneta in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733-87-44, 051/425-953 in na info@smocl.com (s pripisom »za UP«).
Po novem lahko v ŠMOCL-u preko prodajnega sistema EVENTIM kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani: www.eventim.si.
Petek, 16.11. ob 18.00, P2 Redni volilni občni zbor in volitve svetnika v svet študentskih klubov.
Pravico glasovanja imajo redni člani (status študenta, prebivališče v UE Šentjur) Voli in bodi voljen! Uradne ure: pisama Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure.
Svetovanje otrokom in mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. - in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisama Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur.
"tF
Petek, 16.11. ob 11.00 Javni razgovor o Strategiji Mestne občine Celje na področju drog in zasvojenosti. Pogovarjali se bodo Zelj-ko Cigler (MOC), Veronika Jazbec (center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog) inNu-ša Konec Juričič (zavod za zdravstveno varstvo). Vabljeni vsi, ki bi se radi aktivno vključili v razpravo. Več na
Petek, 16.11., ob 20.00
Poezija in ples
Predstavili se bosta Iris Pesan in Ester Strauss.
Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda. ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
www.noifitediiik.coiii
utfww.radiocelje.coiii
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direkten Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednikizhaja vsak torek inpetek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakrijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona ŠoliniČ, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
HOROSKOP
OVEN ita, M TEHTNICA
Ona: Pred težavami se ne da pobegniti, veliko bolje bo, da se jim postavite po robu. Sprva bo sicer težko, kasneje pa se boste kar znašli. In nikar ne pozabite na važen telefonski klic, ki ga ne smete zamuditi.
On: Na delovnem mestu boste upravičeno ponosni na svoje nedavne dosežke, ki ne bodo neopaženi niti s strani nadrejenih, ki vam bodo izkazali priznanje. Izkoristite trenutno ugodno situacijo še za kaj več.
Ona: Sprejeli boste zanimivo povabilo, saj si od njega obetate veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija vam bo docela zbistrila trenutno situacijo, ki nikakor ni slaba.
On: Zagrizeno se boste lotili nekega dela, s katerim ste nekoč že dosegli zavidljive rezultate. Vprašanje je, ali je tudi zdaj pravi trenutek. V primeru napačne odločitve se vam bo vse skupaj še kako maščevalo.
Ona: Ste v dokaj neobičajni situaciji, ko ste začeli zamenjevati med ljubeznijo in poslovnimi rečmi. Lahko vam sicer uspe, vendar le v primeru neverjetnih riakljuäj, na kar pa nikar preveč ne računajte.
On: Postorili boste še zadnje službene obveznosti, nato pa se boste polni pričakovanja podali na krajše potovanje, ki ste ga že dolgo načrtovali. Konec koncev ste počitka že pošteno potrebni.
Ona: Zadnje čase ste sicer res malo nervozni, a se bo na koncu vse skupaj prav srečno izteklo. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo precej izboljšal nestabilno finančno stanje. Konec dober, vse dobro!
On: Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da ne morete spremeniti navad partnerke. Toda verjetno je ravno to tisto, kar vas na njej najbolj privlači. Še vedno pa boste razmišljali tudi o neki drugi osebi.
DVOJČKA ^ I STRELEC é
Ona: Skrajni čas je že, da se vam posreči doseči vsaj majhen uspeh. Ne prepustite se malo-dušju, stvari glejte s pozitivne strani. Poslovni partner vas bo rešil iz zadrege, s kom in kako preživeti prijeten konec tedna.
On: Ne prenašajte krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev zlasti vaša. Poskušajte rajši rešiti, kar se še da Tudi obisk pri prijatelju bi se vam lahko prav koristno obrestoval, če ne, bo lahko prepozno...
Ona: Nikakor vam ne bo uspelo urediti čustev do nekoga, ki vam že dalj časa roji po glavi. Zberite se in trezno premislite, kaj v resnici želite, šele nato pa naredite kakšen usoden korak.
On: Preložite delo rajši na kasneje in se pošteno odpočijte. Vai življenjski ritem je vse pre-hiter in to se vam lahko še maščuje. Nekdo vam bo predlagal nekaj precej nespametnega, a ga ne boste poslušali.
Ona: Nekdo si bo na vse kriplje prizadeval, da bi vam kar najbolj nagajal, a se za tem skriva veliko več kot le nagajivost. Poskusite ga malo spodbuditi in kaj hitro boste opazili, da vas mogoče celo ljubi.
On: S prijatelji se boste podali na veseljačenje, ki se bo zavleklo čez cel vikend. Spoznali boste osebo, ki vam bo več kot samo prirasla k srcu, zato pazite, da za to ne bo izvedela tudi partnerka
KOZOROG
Ona: Enkratna priložnost se vam obeta na področju vašega konjička. Končno bi lahko iz njega iztržili kaj več kot le zadovoljstvo. Poskusite sesti s pannerjem in se pomeniti o težavah, ki vas mučijo, nebo škodilo!
On: S partnerko boste preživeti prijeten konec tedna, kar bo v veliki meri izboljšalo vajin odnos. Vsekakor pa boste ponovno spoznali, da je ravno partnerka tista, ki bi za vas storila praktično karkoli.
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za tri nedeljska kosila v Gostišču Hochkraut in knjiga Mohorjeve družbe Michel Zink: Žongler naše ljube gospe
2.	nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut in knjiga Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot
3.	- 5. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Alojz Rebula: Zvonovi Nilandije
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 22. novembra 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 9. novembra 2007.
Rešitev nagradne križanke iz št. 89
Vodoravno: SKLON, TRASA, RITEM, AMEBA, NI, EK, VINSKA, TACAR, NM, ARIEL, JASICA, BARTL, INTERPRET, ELZA, SEL, TAJDA, DVA, ISTRANI, EN, RANINA, OČINA, IG, ORIGANO, ATOMIKA, KO, AMAN, VIR, SL. RETORIKA, MAN, LED, ROTA, ANKARA, ASESOR, KONJI, MT, PONATIS, STEKLAR, ITALIJANI, SANI, ČORAK, DAR, KD.
Geslo: Vsakoletno praznovanje vinskega pridelka.
Izid žrebanja
1.	nagrado - bon v vrednosti 20 evrov za nakup v trgovinah Modetexa Laško in knjigo Mohorjeve družbe Michel Zink: Žongler naše ljube gospe, prejme: Branko Firant, Kostrivnica 11, 3233 Kalobje.
2.	nagrado: bon v vrednosti 8 evrov za nakup izdelkov v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega in knjigo
Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot, prejme: Rok Veber, Gaji 19, 3000 Celje.
3. - 5. nagrado - karto za bazen s savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Marovt Anica, Polzela 108 a, 3313 Polzela, Žiga Blatnjak, Cvetke Jerin 1, 3220 Štore in Tomi Guček, Krivica 3, 3262 Prevorje.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ona: Skrivnosti kdaj pa kdaj tudi kdo odkrije. Ne bodite kar naprej tako strašno dvolični, saj ljudje vedo, kakšni ste res. Malce iskrenosti ne bo škodovalo, pa še kakšnega novega prijatelja si boste pridobili.
On: Ne zamudite prijetnega vikenda, saj se vam obeta zelo zanimiva avantura. Mislite nase in ne na druge. Le tako boste do maksimuma izkoristili ta teden, ki vam bo prinesel marsikatero poživitev.
Ona: Denarna naložba se lahko obrne proti vam. Ne pustite čustvom voditi poslovnih odločitev, saj le-te nimajo z njimi prav ničesar skupnega. Nasploh bi bilo za sedaj bolje, da se posvetite lenarjenju...
On: Pričakujete lahko precej dvoumno ljubezensko povabilo, ki vas bo spravilo kar nekako iz tira. Najprej boste presenečeni, a boste že takoj naslednji trenutek zgrabili priložnost. Videli boste, ne bo vam dolgčas.
Ona: Z obilno mero domišljije vam bo uspelo rešiti precej zapleteno poslovno situacijo, nad katero so že skoraj vsi obupali. Dokazali boste svojo pravo vrednost in si s tem odprli marsikatera vrata.
On: Imenitno se boste zabavali, poleg tega pa še zaslužili. Vseeno raje premislite, ali je to res samo vaša zasluga. Kljub velikemu uspehu ne pozabite na prijatelje, saj jih boste nekoč še potrebovali.
Ona: Srečali boste nekoga, ki ga že dolgo skrivaj opazujete. Pogumno, saj se tudi v njegovi glavi pletejo podobna vprašanja kot vam. Le zakaj bi izpustili iz rok tako prijetno avanturo, ki lahko postane tudi kaj več?
On: Sprenevedanje vam ne bo prav nič koristilo, ampak se vam lahko še zelo maščuje. Obiskal vase bo star znanec in predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudite se in ne
bo v,

KRALJEVIČ
V sredo je Miha gostom zapel več različnih pesmi, med drugim tudi dve svoji skladbi, in sicer Ni mi vseeno ter Pjevaju mi, da zaboravim, za piko na i pa je bil videospot, ki je vse pozitivno presenetil.
(Foto: Bojan Stepančič)
»Ko je taj?«
V enem izmed prestižnih gostinskih lokalov v Ljubljani je Miha Alujevič v sredo prvič javno predstavil videospot za novo pop pesem, ki jo je posnel v hrvaškem jeziku. S pesmijo Ko je taj cilja predvsem na glasbene lestvice v državah nekdanje Jugoslavije, čeprav gre pop skladba zelo dobro v uho, ne glede na to, da je prvotno posneta v hrvaščini. V ozadju stoji ekipa, ki ustvarja za najboljše hrvaške glasbenike. Na novem glasbenem albumu bodo pesmi tudi v slovenščini, francoščini in angleščini." Alujevi-ča poznamo predvsem po uspešnem režiranju, petju v operetah, muzikalih ter kot pevca francoskih in slovenskih šansonov ter umetnika, ki je tokrat zaplul še v komercialne glasbene vode. Videospot za novo pesem Ko je taj je te dni že moč videti v Srbiji in Bosni, na Hrvaškem pa ga bo prestavil kmalu.
SIMONA ŠOLINIČ
V sredo so na predstavitev novega spota Miho Alujeviča prišli poleg njegovih prijateljev poslušati tudi številni znani Celjani. Za Miho sije čas vzela tudi celjska kreatorka Jolanda Thaler. (Foto: SŠol)
KUGLER
Nad spotom, ki je nabit z erotiko, sta bili navdušeni tudi Tanja in Kaly iz skupine Select (Foto: SŠol)
SVIostalgičen dobrodelni večer
Za Miho so v sredo skrbele tri gracije in njegove dobre prijateljice, Mojca Krajne, Dragana Jousupovič in Alenka---
Tetičkovič. Slednja je pred časom igrala v predstavi Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. Miha jo je takrat	Čeprav slika kaže dmgače, se Andreja Rihter, ki je predsednica kluba Barta-
nagovoril, da si je dala delati posebne zobe za vlogo. Čeprav ga je preklinjala do onemoglosti, pa je njegov	ra Celjska, ni nič kislo držala. Zelo zadovoljen je bil tudi Simon Dvoršak, ki je
nasvet kriv, da so ravno ti zobje postali nepogrešljivi in karierni simbol sestre Franje... (Foto: Bojan Stepančič)	(ob Janiju Šalamunu) dirigiral spremljevalnemu orkestru Slovenske vojske.
—- Št. 91 -16. november 2007 -
iw
Večer lepote, nostalgije in odlične slovenske glasbe. Tako lahko najkrajše označimo koncert ob 45-letnici Slovenske popevke, ki ga je v Celju pripravil novi celjski Rotary club Barbara Celjska.
Povsem razprodana velika brodelno dejavnost »navrgla« unionska dvorana, koncert si 14 tisoč evrov. Dva tisočaka je ogledalo približno petsto so namenili za pomoč dvema ljudi, je organizatorjem za do- socialno ogroženima družina-
ma, preostanek pa so donacije za družine, ki so utrpele škodo v nedavnih poplavah.
Cvet starejše generacije slovenskih pevcev - Elda Viler, Oto Pestner, Edvin Fliser - in Alenka Godec iz srednje ter Nuška Drašček, Tanja Rav-ljen in Boštjan Korošec iz mlajše so navdušili občinstvo.
Organizatorji so več kot zadovoljni, saj so prireditev speljali z minimalnimi stroški, pri čemer posebej izpostavljajo organizacijski delež Celjana na začasnem delu v Ljubljani, Iva Umeka, ki mu gredo glavne zasluge za tako bleščečo prireditev.
BS
Foto: GREGOR KATIČ