47. številka.
Ljubljana, v torek 27. febrnvarja 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo Ipošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Državni zbor.
(Desavouiran minister. — Fuchsov opomin. — Re-krutni zakon. — Premogarski štrajk. — Wolf za Bure.)
Kaj tacega, kakor v včerajšnji seji poslanske zbornice, pa že dolgo dolgo nismo doživeli. Ministrski predsednik Korber je moral „pojasniti" zadnjo izjavo poljedelskega ministra glede premogarskega štrajka, to je, Korber je bil prisiljen preklicati, kar je v zadnji seji izjavil Giovanelli. Znano je, da se je bil poljedelski minister s tisto izjavo postavil popolnoma na velekapitalistično stališče ter ž njo skrajno razkačil socialne demokrate. Krščanskim socialistom, vštevši dr. Kreka, pa je ta izjava menda močno ugajala, kajti nobeden ni zinil besede. Iz „Slovenca" je razvideti, da bi naši klerikalci na jedni strani radi opravičili klerikalnega ministra, na drugi strani pa delavcem nasuli peska v oči. „ Slovenec" pravi, da ministrova izjava gotovo ni prišla iz ministrovega peresa, da so jo narekovali oziri na veliko industrijo in kapital, in da je izjave sploh kriva birokracija. Vprašali bi „Slovenca": Ali je klerikalni minister o tako velevažni zadevi, kakor je premogarski štrajk tako slabo poučen, da niti ne pojmi, kar so mu spisali njegovi uradniki? Ali je, dasi klerikalec, tako malo inteligenten, da niti ne razume, kaj čita v imenu cele vlade ? Nam se dozdeva, da je „Slovenec" vendar nekoliko predaleč šel v svoji gorečnosti, oprati krivdo klerikalnega ministra in jo zvaliti na neklerikalne uradnike. Minister je prav dobro vedel, kaj je čital, on se je s tem tudi strinjal, a naši klerikalci ga, opirajo, ker bi radi utajili dejstvo, da stoji katoliški in klerikalni minister popolnoma na tistem stališču, kakor Rotschild ali grof Larisch, saj to dejstvo dobro kaže, da je naših klerikalcev krščanskih socialistov le humbug.
Začetkom včerajšnje seje je predsednik dr. F u oh s jako resno apeliral na vse stranke, da bi se več ne primerili taki pri* zori, kakor v predvčerajšnji seji, češ, da bi se bilo sicer bati za parlamentarizem v Avstriji.
Predno se je začela razprava o re-
krutnem zakonu, je socialni demokrat Z e 1-
ler zahteval, naj  se najprej razpravlja o
premogarskem štrajku, kar pa ni obveljalo.
* ♦ *
V razpravi o rekrutnem zakonu je govoril najprej Horica, ki je krepko grajal v armadi vladajoče razmere in navedel mnogo drastičnih slučajev, kako nemški častniki Slovane sovražijo, v tem ko se slovanski častniki preganjajo. Biankini je pojasnil, kako se isto godi s Hrvati pri mornarici, dočim se Lahi na vse načine protežirajo. Gnievvosz se je zavzemal za častništvo, za mejnarodna sodišča in za Bure ter protestoval, da se cesarjeva oseba vpleta v debate, češ, naj se prijema vlado, cesarjevo osebo pa naj se v miru pasti. Steiner: Tudi če se grozi z naglo sodbo? Gniewosz: Tudi če cesar na očetovski način svari, ni treba tacih privatnih razgovorov v parlamentu razpravljati. To je dalo Dole žalu povod izreči, da naj se vlade, kakor je storila Clarvjeva, ne skrivajo za- vladarjem, pa se cesarjeva oseba ne bo v debate vpletala. Zbornica je potem rekrutni zakon odkazala domobranskemu odseku.
Pri razpravi o premogarskem štrajku je govoril najprej Slama, ki se je v imenu Cehov toplo zavzemal za premogarje.
Ministrski predsednik dr. pl. K 5 r b e r je na to izjavil: V zadnji seji podana izjava poljedelskega ministra se je napačno razumela, kar je pri vladi obudilo željo, da svoje nazore popolnoma pojasni. Vlada je svoje stališče v tem važnem vprašanju, ki po pravici obrača nase napeto pozornost
zbornice, po predsedniku posredovalnega urada v Tešinu na nedvomen način pojasnila. Vlada tega stališča v ničemur ne zapusti in je trdno odločena, da svojo obljubo popolnoma izpolni. Kar se tiče na razpravi stoječih predlogov, zamorem samo opomnti, da se bo vlada z najboljšo voljo udeleževala delovanja dotičnoga odseka in se trudila, to delovanje krepko pospeševati.
S tem je Korber naravnost zavrnil Giovanellija. Rad tega gotovo ni storil, a moral je to storiti, ker bi sicer ne bil mogel izhajati s soc. demokrati.
Govorili so potem še razni nemški poslanci, ki so se več ali manj odkritosrčno izrekali za zahteve strajkujočih pre-
mogarjev, na kar se je razprava pretrgala.
* * *
Koncem seje je Wolf, sklicuje se na razne interpelacije — v katerih je bilo re« čeno, da podpira avstrijska vlada Angleže proti Burom, da je dovolila, izpeljati 2000 konj, da jim daje monture iz skladišča v Brnu in celo topove, namenjene za avstrijsko armado — zahteval, naj ministrski predsednik ali domobranski minister v prihodnji seji pod častno besedo izjavi, če se je res zgodilo to flagrantno kršenje nevtralnosti ali če se ni. — Mej drugimi je tudi dr. Gregorec podal interpelacijo radi nameščenja sodnih uradnikov v graškom višjesodnem okrožja.
* *
*
Prihodnja seja bo ▼ četrtek. Na dnevnem reda bo volitev podpredsednika. Kakor vse kaže, bo izvoljen nemški nacionalec Prade. Nemške stranke so vse zanj in ker bodo ž njimi glasovali Poljaki, bo tudi izvoljen. Predsednik bo torej Nemec, prvi podpredsednik tudi Nemec, drugi pa Rumun-Tako se bo vsaj tudi na zunaj zrcalila zgodovinska resnica, da so bili in so še zdaj Slovani v Avstriji vedno le „Kanonen-futter".
Kutnogorske epistole.
(Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.)
VII. (Dalje.)
Despotizem je le jeden na svetu, naj ima že versko oblačilo, ali vojaški ali ari-stokratični značaj: nameni so isti inti posvečujejo sredstva v dosego istih namenov. Radi tega vidimo posvetno in versko hijerarhijo tako pogo-stoma skupaj v bratskem razmerju. Avstrijci smo razun tega še tako srečni, da nam vedno vladar — brez razlike, naj je zrel mož, poznavajoč razmere in ljudi svojih dežel — ali siv starček ali pa nezrel mladenič — imenuje naše više pastirje, kateri seveda potem navadno ne pozabijo krščanske hvaležnosti napram svojemu dobrotniku. In vendar pozorujemo, da je bila volitev še dosedaj vedno dobra, nesebična, z jedno be sedo izvrstna, in da je še vselej zadela pravega, človekoljubnega, krščanskega tudi nesebičnega moža, z jedno besedo moža po „božji milosti". Drugače si tudi ne moremo predstavljati od moža, ki vrši od starodavna svoje funkcije tudi po „božji milosti".
Prava nesreča je to za svet, da se iz vsake religije razvije polagoma nekaka obrt, prežeča le na gmotne svoje koristi in pro vzročujoča s tem naravno otemnenje človeškega duha. — če bi bila ostala krščanska vera vedno v značaju prvih svojih časov, če ne bi bili postali duhovniki čisto poseben stan, popolnoma ločen od vseh drugih, ostalo bi gotovo krščanstvo odkritosrčnejše, čistejše in podobne j še svojemu pravemu namenu.
Kakor hitro pa je postal iz duhovščine poseben stan, kateri se je začel živiti kakor vsi drugi stanovi od svojih opravil, od religije, in ko je bil še slednjič po papeža Gregorju VII zaveden v versko hirarhijo prisiljeni celibat, s katerim se je da-
LISTEK.
Nakit.
Spisal Guy de Maupassant. (Iz „Contes du jour et de la nuit".) L
Bila je lično, krasno dekle, rojeno, kakor po pomoti osode, v uradniški rodbini. Dote ni imela nič, ne sredstva, ne upanja, da bi jo spoznal bogat in odličen mož, da bi jo razumel, ljubil, vzel za ženo; in omožili so jo z majhnim uradnikom v ministrstvu za javni pouk.
Bila je priprosta samo zato, ker ni mogla biti nališpana, toda bila je tudi nesrečna, kakor bi bila prišla iz visokega stanu v nizkega. Ženske sicer nimajo kaste niti rase, njih lepota, njih milina, njih čarobnost, to je njih rod in njih družina. Njih prirojena finesa, njih nagib k eleganci, njih duševna gibčnost, to je njih edino vladarstvo, in to dela deklice iz ljudstva enake najvišjim damam.
Trpela je brez prestanka, kajti čutila se je rojeno za vse sladkosti in za vse razkošnosti. Trpela je, ker je imela revno stanovanje, ker je imela revščino, prazne stene, oguljene stole, grdo blago. Vse te reči, ki bi jih druga žena njene vrste še opazila ne bila, so jo mučile in jezile. Ko je videla sosedinjo, majhno Bretonko, kako je opravljala sama svoje revno gospodin-
stvo, vzbujale so se v njej obupna žalost in strašne sanje. Mislila je na tihe predsobe z orientalskimi preprogami, razsvetljene od visokih svetilnikov iz brona, in na dva velika strežaja s hlačami do kolen, ki spita na širokih naslonjačih, zazibana v spanje od težke toplote velike ruske peči. Mislila je na velike salone, prevlečene s težko svilo, na izborno pohištvo z neprecenljivimi dragocenostmi, na majhne, ko-ketne salončke, napolnjene z dišavami, pripravljene za večerno kramljanje z najbližjimi prijatelji, z imenitnimi, zaželjenimi možmi, katere vse ženske zavidajo drugim, in si žele njihove pozornosti.
Kadar je sedala k obedu k okrogli mizi, pokriti z ne več čistim prtom, nasproti svojega moža, ki je odkrival skledo z juho, vzkliknivši z velikim veseljem.- „0h! ta dobra mesna juha! Nič boljšega ne poznam od tega" . .. mislila je na fine dineje, na leskečo srebrnino, na tapete, ki oživljajo stene z osobami nekdanjih časov in s pticami iz tujih dežel v sredi začaranega gozda; mislila je na izborna jedila v divnih posodah, na laskave besede, katere se šepeta in posluša s sfinksovim smehljanjem, med tem ko se je rudečkasto meso postrvi ali bederce mlade piske.
Imela ni ne toalet, ne lišpa, ničesar. In vendar ni imela ničesar rajši kot to, čutila se je ustvarjeno za to. Kako si je želela ugajati, biti zavidana, biti zapeljiva in zaželjena!
Imela je bogato prijateljico, tovarišico
iz samostanske šole, katere ni več hotela posetiti, ker je preveč trpela, ko se je vračala od nje. In prejokala je cele dneve od bolesti, žalosti, obupa in bede.
II
Tedaj je prišel njen mož nekega večera domov s ponosnim obrazom, držeč v roki širok zavitek.
— Tu imaš, je dejal, tu je nekaj za-te. Ona je pretrgala hlastno zavitek in
potegnila iz njega tiskano karto s sledečimi
besedami:
„Minister za javni pouk in gospa Georgija Ramponneau prosita gospoda in gospo Loisel, da bi nama skazala čast, priti na soarejo v ministrsko palačo v ponedeljek, 12. febrnvarja. *
Mesto da bi bila veselo iznenajena
kakor je upal nje mož, je vrgla nevoljna
povabilo na mizo godrnjajo:
— Kaj hočeš, da naj storim s tem?
— Ali, drag« moja, mislil sem, da boš zadovoljna. Nikoli ne greš iz hiše, in to je lepa priložnost, res lepa. Neizkončno truda sem imel, da sem jo dobil, v'sak jo hoče imeti; zelo se pulijo zanjo in uradnikom se takih vabil ne izda veliko. Videla boš tam ves uradniški svet.
Ona pa ga je gledala razsrdita in z nepotrpežljivostjo je dejala:
— Kaj naj oblečem, da morem iti tja? Na to še ni bil mislil, zato pa je
jecljal:
— Vendar obleko, ki jo jemlješ v gledališče! Meni se zdi še prav dobra.
Obmolknil je presenečen, potrt, ko je videl svojo ženo plakati. Dve debeli solzi sta stekli počasi iz njenih očesnih kotov proti ustnim kotom. In vprašal jo je:
— Kaj ti je? Kaj imaš?
Z velikim naporom je ukrotila svojo bolest in odgovorila mirnim glasom, otiraje si mokra lica:
— Nič. Samo toalete nimam, torej ne morem iti na soarejo. Daj povabilo kakemu kolegu, kogar žena bode bolj nališpana kot jaz.
Bil je potrt.
— Poglejmo, Matilda, je spregovoril zopet, koliko bi stala taka primerna toaleta, ki bi potem še pri drugih priložnostih služila, kaj prav skromnega?
In premišljala je nekoliko, računala, preudarjala, kakšno svoto bi mogla zahtevati, da bi je varčni uradnik ne odrekel kar naravnost in se radi nje prestrašen ne zavzel.
Slednjič mu je odgovorila počasno:
— Ne vem natančno, ali mislim, da bi jo dobila s 400 franki.
Nekoliko je obledel, ker prihranil si je bil ravno to svoto, da bi si omislil puško in si privoščil prihodnje poletje nekaj izletov na lov na planjavo v Nanterre (eno aro oddaljeno od Pariza) z nekaterimi prijatelji, ki so hodili tja ob nedeljah streljat škrjance. Vendar ji je rekel:
— Naj bo. Dam ti 400 frankov. Pa glej, da dobiš lepo obleko I
(Dalje prih.)
hovniški stan popolnoma ločil od vseh dragih in postal nekako papeževa garda: od te dobe se je povišal sicer blesk papeževega dvora in vrednost papeževe krone in škofovskih čepic, povečali so se klošterski dohodki, toda pravo krščanstvo, pravo učenje Kristovo se je začelo vedno bolj kaziti, vedno bolj pozabljati. Z razno risanimi oblačili, bliščečimi ceremonijami, srečkami, procesijami itd., so hoteli nagraditi ljudstvo za pravo vero, a privedli so to, žalibog, tako daleč, da večina prostega ljudstva vidi le v onih ceremonijah, v onih zunanjostih pravo vero, pravo krščanstvo, ne da bi imela pri temniti slutnje o pravih Kristovih naukih.
Marsikdo bi tu lahko ugovarjal, češ, da je pri vseh narodih in pri vseh religijah duhovščina poseben stan, kattsii se živi od dohodkov svoje službe. Proti temu pa bi se dalo navesti sledeče, da, ko se že katoliška cerkev považuje za jedino pravo in izveličavno, ko uči, da je le njena vera prava, vse druge pa krive, ko tedaj noče imeti v tej najvažnejši stvari nič skupnega z drugimi cerkvami: zakaj bi se morali sklicevati na druge cerkve ravno v tej točki kot na nekak vzor za katoliško cerkev ?
Nikdo ne more dvomiti o tem, da bi imela katoliška cerkev veliko večji vpliv na ljudstvo, če ne bi bili katoliški duhovniki v nobenem denarnem razmerju z ljudstvom, če ne bi imela njihova duhovniška opravila tako podobnega značaja s funkcijami plačanih uradnikov. Mislim, da ne bi bila to taka grozna težkoča, urediti duhovske plače potom deželnih ali državnih blagajnic, katerim naj bi plačevalo potem ljudstvo raz-merno povišane davke. Večkrat in posebno v začetku bi bilo to uravnavanje morda neprijetno, toda moralni uspehi bi bili velikanski. In tu imamo zopet faktorje — namreč katoliško hijerarhijo —, katerim bi imela biti ta stvar še največ pri srcu, kateri se pa za to ne brigajo. Brez dvoma imajo svoje vzroke za to! Kaj ni to korupcija, če se naša duhovščina sili le v premožnejše, bogatejše kraje, kjer bi lažje in z večimi uspehi izmolzevala ljudstvo? Nili to korupcija duhovščine in ljudstva, če se mnogi duhovniki prizadevajo na vse mogoče, verjetne in neverjetne načine prikupiti seljudstvu, a vse to le za večjo „biro"?
(Dalje prih.)
V IJuhlJani. 27. febrnvarja Poljaki in desnica.
V poljskem klubu sta dve frakciji; ena — konservativna — se zavzema za slovansko vzajemnost in za solidarnost desnice, — druga pa ima separatne, zgolj gališko-poljske težnje brez ozira na druge Slovane. Ta frakcija je hotela, da izstopi poljski klub iz zveze s Čehi, ker hočejo delati vladi obstrukcijo. Toda konservativni del kluba je v zadnji seji zmagal in se je zlasti predsedniku vitezu Jaworskemu posrečilo pomiriti nezadovoljneže. Klub je sprejel resolucijo, s katero izjavlja, da smatra za svojo prvo dolžnost, zadovoljiti življenske državne potrebe ter zato simpatično pozdravlja gospodarski program sedanje vlade. Poljski klub obsoja obstrukcijo, ker se z načeli resničnega parlamentarizma ne strinja, in želi, da bi imele spravne konference čim preje ugoden uspeh. Končno pravi resolucija: .Zvest svojim avtonomi-stičnim in parlamentarnim načelom, more poljski klub enake principe priznavajoče stranke le v toliko podpirati, v kolikor skušajo dotične, da se jim izvrše principi parlamentarnim potom, in ne da se zavira tek državnozborskih razprav". Poljaki so torej proti vsaki, tedaj tudi proti češki ob-strukciji ter so pripravljeni zapustiti desnico, ako se jih ne posluša. Češki klub zatega-
odseke, kjer jih Se ni, kajti prav mogoče je, da se razpusti državni zbor. Kjer pa so že volilni odbori, je treba čim preje sestaviti kandidatno listo in pripraviti vse kar treba za volilni boj. Nacio-nalci so torej že na delu.
Srbske razmere. Dočim se drugod tiskovna in društvena svoboda širi in veča, je srbska skupščina sprejela zakon, ki je časopisje in društveno življenje malone ubil. K temu se pridružuje postopanje oblastev, kije naravnost teroristično. Bivši minister in drž. svetnik Jovan Gjaja je prevzel uredništvo beligrajskega lista „Trgovački Glasnik". Toda svojega urednikovanja se ni veselil dolgo. V članku za novo leto je zapisal tudi stavek, naj Bog obvaruje Srbijo, da se ne povrne nikdar več tako leto, kakoršno je bilo minolo. Radi tega stavka je moral Gjaja k prefektu Bademliču, ki mu je zagrozil, ako ne odloži takoj uredništva, da bode tekom 24 ur s familijo vred izgnan iz dežele. Gjaja je seveda rad ubogal! Vojvoda orleanski in karikature angleške kraljice.
Vojvoda orleanski, znani pustolovski kandidat za francoski kraljevski prestol, je pisal slikarju Willettu, da mu čestita radi njegovih karikatur v humorističnem ilustr. listu „Rire". Karikature so se nanašale na kraljico Viktorijo ter so seveda v zvezi z južnoafričansko vojno. „Vaše črte s svinčnikom imajo veljavo udarcev s sabljo. Starega sovražnika Francije ste ožigosali imenitno". Tako je pisal vojvoda ter izjavil, da občuti pri pogledu na tiste karikature živo veselje kot Francoz in kot potomec kraljevske rodbine, ki se je vedno borila proti Angliji. Slikar je prosil vojvodo, da sme pismo objaviti, a vojvoda mu tega ni dovolil. Vzlic temu pa je Willette pismo pokazal nekaterim prijateljem. Tako se je stvar izvedela. Vojvoda, ki je sedaj na Angleškem, pa taji, da bi bil pisal kdaj tako pismo. VTillette bo sedaj pismo doslovno objavil.
Vojna v Južni Afriki.
Boj ob Modderriverju med Robertsom in Cronjejem se nadaljuje. Roberts je poslal znova Cronjeu sela, ki mu je ponudil svoboden odhod ženskih in otrok ter dovoljenje, da smejo iti kamorkoli. Tudi zdravnike in zdravila je ponudil Roberts. Toda Cronje je to ponudbo kratko zavrnil, češ, da se ne poda. Angleži so s svojimi granatami zažgali bursko taborišče, tako da so sedaj Buri navezani le na šotore v strugi reke Modder. Struga, katero imajo Buri v svoji oblasti, je nekako dve milji dolga, 150 črevljev široka in 50 črevljev globoka. Ta pozicija podaja baje Burom prav dobro varstvo. Buri imajo dosti živil in se morejo še dolgo držati, dasi baje ne morejo uiti. Iz Natala došli Buri so zgrabili oddelek Angležev, ki so jih baje razgnali in ujeli 100 Burov, med temi poveljnika in troje častnikov. Vsega skupaj so ujeli Angleži doslej 460 Burov. Čudno pa je, da se zbirajo burske čete pred Kimberlevem ter streljajo na ondotno angleško taborišče. Ako se Cronjeu res tako slabo godi, zakaj mu ne hite tudi na pomoč? „Times" je dobila baje iz Pretorije poročilo, da vlada ondi silna razburjenost. Predsednik države Oranje prigovarja baje Krugerju, naj začne mirovna pogajanja. V Parizu se je predvčerajšnjim raznesla vest, da se je Cronje že podal, in da tega Roberts samo radi tega ne naznani, da za usodo Cronjea ne izvedo Buri ter pošiljajo vedno nove čete, katere bode Roberts polovil ali uničil drugo za drugo. Do danes je že štirinajsti dan, odkar divja tudi ob Tugeli boj med Bari in Angleži Bari se vzlic največjemu napora ne dajo pregnati ter so imeli Angleži že jako velike izgube. Transvaalski poslanik dr. Leyds je povedal dopisniku „Berliner Tagblatta", da se Buri res umikajo izpred Lady8mitha ter hite Cronjea na pomoč. Vodi jih sam Joubert. Pred Ladvsmithom pa ostane vendar kor Barov, ki zadoščajo, da zadržujejo Bullerja. Po mnenja drja. Leyd8a mora Cronje že imeti pomoč, kajti iz Bloemfonteina pelje železnica, od ondi do Paadeberga, kjer stoji Cronje, pa je le 12 ur marša. Upati je torej, da se Cronje zmagovito reši. Dr. Levds zagotavlja, da tudi kapitulacija Cronjea ne uniči Barov, kajti 100.000 oborožencev je pripravljenih braniti vsako ped zemlje. Položaj je torej po danes došlih poročilih, ki segajo pa komaj do nedelje vedet, nesprsmsn)sn
Dopisi.
Od sv. Gregorja, 26. febravarja. Zadnje občinske volitve, pri katerih so od sle-mensko - urhovske strani pod vodstvom vstrajnega župnika in navdušenega mladega učitelja v dveh razredih začasno zmagali, provzročile so veliko hrupa v javnosti. Naj-poprej so ti klerikalni .poštenjaki" mistificirali Vas, gospod urednik, ter osmešili par marljivih agitatorjev, ki so se trudili za narodno napredno stranko. Ko pa jim je nekdo z naše strani ta predpustni dovtip v častitem „Slovencu" vrnil, stopili so šele s pravo barvo na dan. A ne brigali bi se dalje več niti za duhovito pisanega tržaškega „Brivca", da se ni v 44. številki ča-stitega „Slovenca" mladi g. Stanislav Legat, učitelj pri sv. Gregorju tako moško razko-račil in se tako tesno obregnil ob nas. Jaz sicer ne vem, kaj je mladega g. Stanka vodilo do tega odločnega koraka, njega, „vrlega" učitelja „z ribniških hribov", da se je osmelil pod tako slabo pisan dopis postaviti svoje lepo doneče ime. Nekateri zlobneži so že zatrjevali, da bo vsled te izvanredne zasluge g. Stanko poslej vsako nedeljo zastonj kosil v župnišču, ter da mu bo odslej na razpolago ves daleč prosi uli cviček g. Krumpestarja. Dasi je tako odlikovanje res nenavadno in nad vse meje kavalirsko za tako slabo skrpucan dopis, za katerega bi bil dobil pred dobrim letom g- Stanko tamkaj ob Resi je vi cesti „kaum genilgend", vendar jaz odločno prerekam takim trditvam, ker slutim, da so bili vse tehtnejši nagibi, ki so vodili g. Stanislava Legata v to častno in junaško smrt. — Dopis v 44. štev. častitega „Slovenca" je dolg dve koloni in tako nepregledno stiliziran, da se ga je prava težkoča lotiti. Naj-poprej zagovarja g. Stanko sebe in gosp. župnika, kar v isti sapi pa razpisuje 100 K nagrade na glavo vsakega volilca s tako spretno zavitim besedilom, da bi ne mogel nihče do teh 100 K a. v, tudi če bi jih g. Stanko kdaj v resnici premogel. Mi bi sicer radi navedli tukaj nek slučaj, kako je g. župnik moledoval neko babše za pooblastilo, kar nam je dotična babnica po neprevidnosti poblebetala navzlic ponovni prošnji g. župnika, da naj molči o tem. Radi bi navedli ime dotične ženske, a sedaj po tako slovesnem zatrjevanju g. Stanka smo prepričani, da to ni bila istina in se je ženska gotovo lagala, saj vendar ni mogoče, da bi g. Stanko in g. župnik javno govorila in pisala neresnico. Ne, to ni mogoče, že vsled tega ne, ker je dopis priobčil častiti „Slovenec", ki se še tudi nikdar ni zlagal. Dalje modruje mladi mož v svojem dopisu tudi o tem, kako so se doslej, „odkar je občina sv. Gregor", razglaševale volitve. Počasi, počasi g. Stanislav Legat, učitelj pri sv. Gregorju! Kako morete pisati o takih stvareh tako samosvestno, ko ste komaj dobro leto zunaj zidovja tam ob Resljevi cesti. A dobro razumemo, zakaj nas to tako navdušuje k jezi. Prepričani ste, da je to pogrešek, radi katerega se bodo v drugič vršile občinske volitve, pri katerih nam bo pošla zmago-nosna ošabnost in .Brivcev" humor. Umevna nam je tudi vaša jeza proti g. št. 12. Pravijo, da vas je zalotil med odmorom volitve v kuhinji, ko ste ves upehan nekaj obirali, in da vam jo je po svoji dvorjanski šegavosti prismolil pod nos. Ali radi tega je g. št. 12 še vedno pošten mož, pameten pa vsaj tako, kakor vi, g. Stanko, z gosp. župnikom vred. Ste razumeli? Druzega po sebnega ni nič povedanega v dopisu, kar bi bilo vredno opomniti. Jako živo je sicer zabilježeno, kdaj si je g. Stanko pred vo-litvijo mislil .aha" in kdaj si je med isto mislil „a-ha", a to so malenkosti, kar iz-previdi lahko sam gosp. Stanko ter nas oprosti, da bi mu pobijali te določne argumente. Sicer se pa z g. Stankom še lahko srečava v častitem „Slovencu", ko bode zopet javnosti prepustil svoje blagoglasno ime na veliko veselje domačega g. župnika in vrlega „Slovenčevega" uredništva ali pa morda celo pri vas, g. urednik, če se bo še kdaj prihulil kot .hribovec" in boste vi Še dobre volje, da mu boste dovolili pri vas preobračati svoje nespretne kozolce. Pa zdravi za danes, g. Stanislav Legat, učitelj pri sv. Gregorju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. febravarja. — Barona Sohwegija pamet našim popom pri .Slovencu" as da mira Mi nismo
občudovali pameti gospoda barona, trdili smo samo, da je večja, nego je ona tržaške .Edinosti". Po tem merilu sojeno, bi pamet barona Schvveglja niti posebno velika ne bila, ker je ravno pamet tržaške .Edinosti" neznatno majhna, tako da je časih njeni najožji pristaši ne morejo opaziti! Čemu torej ta krik? Ker druzega tako tržaški in ljubljanski cerkovniški papir napredni narodni stranki ne more očitati, očita ji neprestano tisto „zvezo z Nemci", dasi pri tem pozabi, da je ta „parade šimel" že tako obrabljen, da ga še celo poštenjak Koblar le redkokdaj privleče pred maloštevilno svoje občinstvo Vzlic temu pa spleza korar Andrejče kadar -le more na tega konjiča, in v Trstu spleza nanj cerkovniček Makso, ki se, odkar je bil v Vipavi, farov-žev ne more odvaditi. In ta parček, vreden predpustnega torka, nam predbaciva, da nas baron Schwegel vodi za nos! Mi pa se smejemo, posebno tudi zategadelj, ker vemo, da takim predpustnim „šemam", kadar s svojimi krinkami, „Domoljub" bi dejal s svojimi larfami, po ulicah lazijo, samim dobro de, če se jim občinstvo smeje. A naše občinstvo se smeje, tako .Edinosti" kakor „Slovencu"!
— Kakšno naturo ima Ribničan? To važno vprašanje, ki je vsikdar zanimalo celo Ribniško dolino, je sedaj rešeno, korenito rešeno. Sedaj sta Dolenjevaški lepi Nace in poslanec Pakiž, ki dostikrat sama nista vedela, kake nature sta, na suhem. Zadnji bode odslej še bolj ponosen v deželnem zboru, in poslušalce bo gotovo prepričal, kadar jih bo zarotil s svojo besedo: kajti, jaz poznam svojo naturo! In če bi se soposlanci le ne hoteli prepričati o tem, kar bi jim očka Pakiž v trebuh vrtal, potem jih očka vendarle prepričajo, če jo namreč v visoki zbornici „parkrat zaporedoma vre-žejo." Samo Bog nas varuj, da bi se končno ribniška natura ne polastila vseh klerikalnih poslancev od korarčka Andreja pa doli do senožeškega Zelena! Potem bi bila narodna napredna stranka vendar le preveč „vre zana"! Ali poslušajmo, kako je včerajšnji .Slovenec" težavno vprašanje o ribniški naturi spretno rešil. Piše namreč tako-le: „Nak, nej toku, ton je treba izbrati". Ribničan je imel pa tako naturo, da je šla sapa od njega, kedarkoli je hotel. Dvakrat zaporedoma vreze, in pravi gospej: Zdaj naj pa izberejo, na tekeri ton bi ga radi. Pusti gospo v njeni sramoti, in požene konje „bijo" proti Opčinam." Izvrstno, dasi smo že v Zolovi „Materi zemlji" čitali nekaj jednacega! Samo radovedni smo, je-li muzi-kalični Ribničan, ko jo je že jedenkrat pri-rezal do Opčine, krenil še dalje, recimo v Trst in v redakcijo „Edinosti". Tam so gospodje za pornografijo jako občutni, in gotovo so ga sprejeli z veliko slavo, in z „malim pošaljenjem!" V zahvalo pa so prejeli dve ali tri „vreže", katere so brez dvojbe kot mali darček od kranjske klerikalne stranke spravili „pod glaž!" Vprašanje je: „tekeri ton"? No, „Slovenec" si je izbral pravega, kakor kaže včerajšnji njegov podlistek. S tem pa je tudi dokazano, kak „pravi ton" si je izbral škof Anton Bonaventura, če z lece priporoča tak list, kot je ljubljanski „Slovenec"! Kakor vidite, se vse prav lepo vjema!
— Daleč so prišli! „Slovenec" je v soboto na tisti fin način, ki se ga je navadil mej pobožnimi tretjerednicami, smešil neko ljubljansko narodno gospodično Ni mu všeč njena secesionistiška obleka in njena secesionistiška frizura in z velikim zadovoljstvom naznanja, da so njegovih misli tudi poulični pobalini češ, ti so za dotično gospodično kričali „maškara, maškara", tako da so se ljudje na ves glas smejali, „prijateljica secesije pa jo je ubrala mej divjim krikom brihtnih ljubljanskih paglavcev domu". „Slovenčevi averziji proti moderni obleki in secesionistiški frizuri se ne čudimo. Kdor si je kdaj ogledal nepočesane gospode iz šenklavškega farovža, kdor je videl njihove pokloftane cilindre, Kalanov ovratnik ali tiste cape, ki se smatrajo za manšete dr. Kreka, tisti ve, da so ti gospodje neizprosni sovražniki sploh vsake snažnosti, koliko bolj pa še lepe moderne obleke Lagati jim pa zato vendar ni bilo treba, niti smešiti ljubeznivo, občečislano mlado damo, ki nikomur nič zalega ne stori. Kar je .Slovenec" poročal o pouličnem prizora, ki so ga provzročili njemu tako simpatični in duševno sorodni „brihtni ljubljanski paglavci*, je od konca do kraja vas izmišljeno. .Slovenec" se je kar na au
delj še ni začel z odkrito obstrukcijo, da si dela vladi že ostro opozicijo. Sicer pa delajo druge stranke dovolj obstrukcije, tako da je Čehom niti treba ni delati, in da je že danes gotovo, da s tem parlamentom ni ničesar opraviti. Ako se razpusti parlament, pridejo mesto Mladočehov v zbornico večinoma sami radikalci, s katerimi bodo imele vlade še mnogo težji posel kakor s sedanjimi češkimi poslanci. A tudi druge stranke vpošljejo v zbornico radikalnejše, brezobzirnejše in energičnejše elemente. — Schonererjanski .Deatchnationale Verein in Oesterreich" je izdal že ta-le poziv: .Še enkrat poživljamo zaupne može nujno, da ustanove   nemudoma volilne
hem zlagal. Tisti prizor se ni nikdar primeril. Kar pa še posebno označuje „Slo-venčevo" notico, je to, da nosi dotična dama vsled tega „secesionistiško frizuro", ker se jej je svoj čas primerila resna nesreča. „Slovenec" je tedaj sam poročal, da je bila ta gospodična pri neki eksploziji hudo opečena, sedaj pa se roga frizuri, ki zakriva posledice tiste nesreče. Res, fini ljudje, ti Slovenčevci! Kavalirji so, da jim je dobiti jednake samo še mej „brihtnimi ljubljanskimi paglavci". Fej!
— Demonstracija v cerkvi. Šentpe-terski kaplan Plečnik je jeden najhujših petelinov med ljubljanskimi duh ovniki in zlasti kot propovednik slovi nekako tako, kakor je svoj čas zaradi svoje zdravniške izvedenosti slovela znana gorenjska „šintarica". Toda šentpeterskim faranom ne diši ta duševna hrana, ki jim vsako ne deljo vsiljuje njihov duševni pastir. Naveličali so se kaplanovih vedno ponavljajočih se neslanih zabavljic na liberalce, na frama-sone in na „Slovenski Narod"; v nedeljo zjutraj pa so mu to pokazali na poseben način-Ko je v nedeljo zjutraj kaplan Plečnik stopil na lečo, odšli so farani, moški in ženske, stari in mladi, liberalni in klerikalni, demonstrativno iz cerkve, in ostalo je samo nekaj starih tercijalk. In pred tem maloštevilnim občinstvom je potem kaplan Plečnik pridigoval. A kako! Kar treskalo je s prižnice na te preklicane liberalce, ki niti „božje besede" nečejo več slušati, kadar jo oznanja kaplan Plečnik in tercijalke, ki so to prepoved slišale, so vse jedine v sodbi, da tako krepko kakor to pot kaplan Plečnik na leci še nikdar ni razgrajal Šentpeterskih faranov pa to ne spravi iz ravnotežja, zlasti ker vedo, da so tega kaplana že vsi pametni ljudje v fari in tudi gospod župnik sam do grla siti.
— Radi bi bili lepi.   Občinski odbor v Dolenji vasi je imel dne 9. t. m. silno važno sejo.   K zborovanju je prišlo celo krdelo   najodličnejših kapacitet, reprezen-tantov vseh lončarjev.  Seji je predsedoval preblagorodni   gospod   župan   sam. Na dnevnem redu je  bil  razun druzih točk tudi   razgovor  o   „Slovenskem Narodu". Neki „lažnjiv dopis", (kakeršni so seveda vsi „Narodovi" članki), v tem listu je dal povod, da se je soglasno sklenilo izdelati dve častni diplomi.  Ena se pošlje višjemu dušnemu pastirju, presvetlemu knezoškofu. Odkrito povemo, da ga radi tega visokega odlikovanja prav nič ne zavidamo; vsaj jaz bi si ne štel v čast, ako bi me doletelo kaj  jednacega.   Sicer pa Presvitli pošteno   zasluži  tako  priznanje,  saj  se je osebno potrudil k svojim ovčicam v Dolenjo vas in jim temeljito pojasnil pomen tretjega reda, ki daje moč, ustavljati se hudobnemu   svetu,  krotiti meseno pože-ljenje,  varovati   se slabih knjig in, oh, slabih časopisov. Potrdil je tudi konsumno društvo s tem, da je posetil načelnika, ki je ob enem dolenjevaški župan. Draga diploma, izdelana v isti obliki in iz ravno tako finega popirja, kakor prejšnja, se podeli tukajšnjemu kaplanu. Izreče se mu v imenu cele občine spoštovanje in zahvala za njegovo  „mirno,  pametno  in požrtvovalno delovanje" v prid tukajšnje občine. Tako pravi „Slovenec".  Baharija!  Ali nas mislite „farbati"? Ne bodite smešni! Menite, da imamo zavezane oči? Saj je sploh znano, kake sadove je obrodilo kaplanovo mirno, pametno in požrtvovalno delovanje. Ali ni njegovo hujskanje na leci vzrok, da razburjeno ljudstvo z vso strastjo surovo napada osebe, proti katerim je bil govor naperjen tako, da smo nekateri vedno v nevarnosti?   To dobro veste in sram vas mora biti, ako čutite kolikaj časti v sebi. Radi bi se oprali, b li bi radi lepi, kaj ne; toda taka priznanja, kakeršna ste sklenili v zadnji seji in razglasili v „Slovencu", ki je menda uradni list za našo občino, so le v zasmeh, v očeh pravičnega in trezno-mislečega ljudstva pa ostanete to, kar ste v resnici.
_ Vročinska   bolezen   v Novem
mestu in deželna vlada. Piše se nam: Ne da se več tajiti: vročinska bolezen se razširja v Novem mestu in okolici čedalje bolj in bolj. Sedaj je v bolnici usmiljenih bratov jednajst bolnikov, a v okrožni bolnici za infekcijozne bolezni dve ženski. V vaseh: Šmihel, Gotna vas, Regerca vas jih je že nekaj umrlo, na smrt bolnih leži baje petero. Šola na Grmu je zaprta, zbolelo je £ učencev in hišnik. Kaj je vzrok razširje-
vanju te nevarne bolezni?  Zdravniki trde* soglasno: voda! Te trditve ni težko doka zati; saj vemo, zakaj smo izgubili iz mesta vojake. V vojašnici — bodoči okrožni sod-niji — je nastala pred kakimi 25 leti hišna epidemija, zbolel je cel batalijon. Vojaški poveljnik je dal preiskati vodo iz vodnjaka, nahajajočega za poslopjem,  ter zaukazal zapreti na podlagi kemične analize in mi-kroskopično - bakterijologičnega izvida nesrečni vodnjak. Ker ni moglo mesto takrat preskrbeti zdrave pitne vode — je izgubilo vojake! Žal, da so vodnjak takrat le zaprli, mesto zasuli! Mislili niso na to, da bodo živeli čez kakih 25 let modri možje, kateri bodo hoteli gnojnico z apnom tako očistiti, da bo postala dobra pitna voda! Meščani zdaj ne potrebujete več vodovoda, izkopajte rajši ob vsakem gnojnišču jamo, vrzite v njo par kosov apna — sok bo desinficiran — pili ga boste brez skrbi!   Saj tako misli neki deželna vlada, koja je dovolila, da se sme zopet vporabljati voda iz vodnjaka za bivšo vojršnico, in to vzlic analizi dunajskega kemično - bakterijologičnega zavoda, kateri naravnost trdi,  da je voda — mestna gnojnica!!   Kaj pomaga tu vse prizadevanje glavarstva, da se bi zatrla ali vsaj omejila vročinska bolezen! Saj ne more svojih pametnih predlogov vzdrževati proti višji instanci. Ukloniti se mora in nevarni vodnjak oddati v vporabo g. Tonniesu! Deželna vlada je naročila, naj se delavcem strogo prepove piti vodo iz tega vodnjaka. Prepovedati ni težko, ali zabraniti delavcem, da ne segajo po tej zdravju škodljivi vodi — to je, gospoda pri deželni vladi naravnost nemogoče !   Saj to nas uči izkušnja na Grmu! Vodstvo je strogo prepovedalo piti vodo iz sumljivega vodnjaka — kdor se za to prepoved ni brigal, so tisti učenci, kateri sedaj leže na tifuzu bolni v bolnišnici. Žejen človek pač seže po bližnji vodi, sosebno, če ima ž njo opraviti, kakor na pr. delavci pri sodišču! Dokazano je, da so oboleli  lansko leto in tudi že letos oni delavci, kateri   so pili omenjeno vodo. Nekateri so šli v svoje domače kraje, kamor so bolezen zanesli! Ali ne spozna deželna vlada nevarnosti, katera tiči v nesročni njeni odredbi ? Opozarjamo, da je delalo lansko leto mnogo fantov imenovanih vasi pri zgradbi sodišča. Nekaj teh je najbrž obolelo, ker ravno v teh  vaseh  nastopa  sedaj tifus! Glede na navedeno nam je odredba deželne vlade nerazumna!   Ne verjamemo, da bi bila jedno  oko  zatisnila   podjetniku na ljubo, mislimo pa, da dotični poročevalci niso bili zadostnoo stvari poučeni ter so vsled tega spravili življenje    ljudstva   v nevarnost. Nujno potrebno je, da se nevarni vodnjak ne  samo  takoj  zapre — temveč zasuje — da ne bodevnjem več zalege vsakovrstnih nalezljivih bolezni.
— Sokolova maskarada. Le enkrat
še bode solnce zašlo, in ko jutri zjutraj petelini zapojo, bode konec Kurentovega kra-Ijevanja, pojemal bode v zadnjih krčevitih zdihljajih in izginil za leto dni. Zadnje svoje ure pa hoče sijajno prebiti, in to se mu tudi posreči leto za letom. In kar je druga leta bilo, gotovo tudi danes bo! Zatorej le pridite, da vse to vidite, potem se razidite! Glave si popepelite, za grehe se spokorite! Na svidenje torej v vroči Afriki, kjer bode veselja brez konca in kraja, kjer staro in mlado do rane zore raja! Afričan-ska suša naj Vas s strahom ne navdaja!
— Pevsko društvo „Ljubljana" vljudno vabi vse svojo člane, da se današnje ma-skarade, bratskega nam društva „Sokol" v čim največjem številu vdeleže in sicer z društvenimi znaki.
— ..Glasbena Matica" poživlja člane pevskega zbora, da se polnoštevilno udeleže pevskih vaj. Prihodnja vaja bo izjemoma v četrtek dne 1. marca in sicer za moški zbor ob 8. uri zvečer. Vse nadaljne vaje od prihodnjega tedna naprej bodo redno vsak ponedeljek in vsako sredo ob navadnih urah.
— Neverjetno, a.resnično je, da se s tovarno za plin zamore telefonično govoriti samo do 6. ure zvečer. Takoj, ko pride ta čas, pa pobero uradniki te tovarne kopita, zapro pisarno in ž njo vred telefon, ki je v pisarni. Vprašamo vodstvo plinarne, če hoče imeti s takimi naredbami dotične, kateri imajo vpeljan plin v svoji hiši, za
norca? Kdaj pa se rabi plin? Najbrže po noči! In kdaj zamore nastati pri plinu kaka napaka, ki provzroči slabo gorenje eksplozijo itd. ? Zopet v prvi vrsti po noči, kajti po dnevu se plin sploh pušča pri miru. Vodstvo plinarne pa se za to ne briga in prepušča od 6. ure zvečer do jutra naročnike plinove luči popolnoma nji-hovej usodi. Da je to resnica, ve vsakdo. Kdor rabi pri plinovej luči nujne pomoči, ne bo tekel v plinarno, marveč telefoniral bo, saj za to nam je država telefon vpeljala. Mestni magistrat opozorimo na ta ne-dostatek, ki zamore kdaj imeti še hudih posledic.
— Promocija. Dne 24. februvarja bil je g. Viktor Saitz iz Kostanjevice na ži vinozdravniški visoki šoli na Dunaju promoviran živinozdravnikom.
— Pomiloščenje. Peterim kaznjenkam v Begunjah je cesar odpustil zadnji del prisojene jim kazni.
— Poročil se je dne 21. t. m. v Ljutomeru mnogozaslužen učitelj v Ljutomeru g. Fran Čeh z gospico Tiliko Sever iz Ljutomera.
— Nov turnus na južni železnici se uvede s 1. marcem in sicer bodo opravljali uradniki poslej svojo prometno službo na glavnih postajah s premembami in s premorom 12—18 ur in ne več vzdržema 24 ur. Ta olajšava se je pokazala nujno potrebna, ker se je pripetila večina nesreč na južni železnici vsled utrujenosti uradništva pri prometu. Tudi sedanji turnus še ni vzoren, vender bode zadovoljil ne le uradništva, nego tudi vozeče se občinstvo.
— Učiteljske premembe. Na dosedanjih svojih mestih so stalno nastavljeni g. Fran Mercina v Erzelju in gospodične Frančiška Bajer v Štrekljevcu, Margareta Zele v Begunjah, Emilija Manzoni v Grahovem in Amalija Kotlušek v Vipavi. Gospč. Ivana Zupanec v Starem trgu je premeščena na novoustanovljeno šolo v Faro-Vas.
— Prvi tisoč oglasil v mestni posredovalnici za delo in službe. Z včeraj-njim dnem je došlo mestni posredovalnici za delo in službe 103 5 oglasil, in sicer 397 deloponudeb in 738 oglasil za delo ali službe. V 301 slučaju se je posredovanje izvršilo, t. j. da se je delo ali služba oddala. Vajencev išče 20 gospodarjev za razne obrte in trgovine. Dohajajo tudi oglasila z dežele. Pri takih oglasilih naj pošljejo dotičniki pristojbino za pred znambo (40 vin.) in za odgovor v pismenih znamkah. Želeti je, da pošljejo delodajalci dopisnice, po katerih se delojemalci nakažejo nemudoma nazaj, da se tako delo uradu ne zadržuje. Oddati je sedaj mnogo prav dobrih služeb, mej temi dve službi za kuharici s plačo 70 kron na mesec.
* Luccheni iznova — morilec. „N.
Wr. Tagblattu" brzojavljajo iz Geneve, da je poskusil morilec avstrijske cesarice, Luc cheni umoriti kaznilničnega ravnatelja Perrinija. Minolo nedeljo sta ušla dva kaz njinca, ki sta bila zaprta v sosednji celici Lucchenija. Kaznjenca pa so ujeli na francoski meji. Luccheni je postal surov, ker je Perrini odredil, da se mora poslej še strožje paziti na kaznjence, in na zahtevo so ga peljali h Perriniju, katerega je Luccheni vprašal, ali je res, da bode dobival odslej samo po eno knjigo na teden. Perrini je Luccheniju vprašanje potrdil in nato so ga odvedli zopet v ječo. Tri ure pozneje je Luccheni iznova zahleval, naj ga pripeljejo h Perriniju. To se je zgodilo. Luccheni je osorno zahteval več knjig. Perrini pa ga zavrnil. Tedaj je začel Luccheni preklinjati ter zakričal: „Še kesali se bodete, da moje prošnje niste izpolnili!" V tistem hipu je hotel Luccheni udariti z neko ostro stvarjo ravnatelja, ki se je obrnil. Ravnatelj se je Se v poslednjem trenotkn izognil udarcu ter zgrabil morilca za roke. Potem je pri-hitel stražnik ter ga razorožil. Luccheni je obrusil neki ključ ter napravil iz njega bo dalce. Ravnatelj ni bil nič ranjen. Odslej bode Luccheni v podzemeljski temnici in samo vsake tri dni ga bodo pripeljali na svetlo. Za hrano pa bo dobival vsaki dan le krožnik juhe. . Državno pravdništvo pa bode uvedlo proti Luccheniju novo preiskavo.
* Iz ljubosumnosti. V soboto je bil god 391etnega izdelovalca čolnov Matije Berne rja na Dunaju. Zato si je napravil
prosto in vzel v Prater seboj ljubico, 31 letno Marijo Kaindl, s katero je živel skupno že dve leti. Berner je sicer pohabljenec, desna noga je mnogo krajša od leve, vendar pa si je tekom let prislužil toliko denarja, da je šla Kaindl k njemu stanovat, ker je imela tako brezskrbnejše in boljše življenje kakor prej, ko je bila samica dekla. V soboto sta se šla torej Berner in Kaindl vezovat v Prater. Tam sta se seznanila z mladim ko-čijažem, Josipom Weberjem. Zabavali se skupaj tako izvrstno, da so se malo vinjeni odpeljali v fijakarju šele po 1. uri ponoči domov. Tudi \Veber je šel z zaljubljencema. Dogovorili so se, da bo deta spala Weber in Berner v jedni postelji, Kaindl pa v drugi. Na razpolago sta bili namreč le dve postelji. Okoli 2. ure pa se je zbudil Berner, in — o čudo! — Wernerja ni bilo več tik njega! Tedaj pa se je zasvetilo v Berner -jevi glavi: Zato torej je šel \Verner k njemu spat! Posegel je v kovčeg,ki je bil pod njegovo posteljo, po revolver, ga nabasal in vstal. Kaindl je zapazila, kaj namerava ljubimec in zbežala je v kuhinjo. Berner pa je šel zanjo ter jo ustrelil dvakrat v trebuh, da je smrtno nevarno ranjena. A tudi \Ve-ber je hotel uiti, toda Berner ga je zadel dvakrat v hrbet, a neopasno. Ko je hotel Berner nato ustreliti še samega sebe, je bil revolver že polomljen. Oblekel se je torej in šel z bergljami sam na policijo. Tam so ga zaprli. Kaindl je v bolnišnici na smrt bolna, Weber leži doma, Berner pa pride pred porotnike.
* Žaloigra na maskaradi.   Iz Rima
brzojavljajo 23. t. m.: Včeraj ponoči je prekinil maskarado v gledališču „Aquario romano" tragičen dogodek. Felicetta Zanni, l81etno dekle, je videlo svojega ljubimca plesati z drugim dekletom ter se zato vrglo z najvišje galerije v parter na plesišče, kjer je obležala z razbitimi udi mrtva. Nezvestega zaročenca so zaprli.
* Strašna nesreča vsled eksplozije. Iz Pariza javljajo, da se je pripetil v predmestju Saint Quen, kjer je več skladišč za kemične izdelke, petrolej in špirit, v nedeljo požar, ki je divjal ves dan ter so ga mogli pogasiti šele zvečer. Eksplodiralo je več sodov petroleja in špirita. 140 ljudi je ranjenih in obžganih, med temi več smrtno nevarno. Prenesli so vse v bolniščnice.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 27. februvarja. Jutri ob 10. uri dopoludne imajo zaupniki češkega kluba, kons. veleposestva in Slovanske krščanske zveze skupno sejo.
Dunaj 27. februvarja. Pri volitvi prvega podpredsednika glasovali bodo slovanski klubi, izvzemši Poljake za dr. Ž a ček a. Z njimi bodo glasovali konservativni veleposestniki.
Dunaj 27. februvarja V razpravi o vladni programatični izjavi bo govoril dr. Ferjančič.
Praga 27. februvarja. „Narodni Listy" konstatirajo, da se je v zadnjih sejah poslanske zbornice izkazalo, da parlamentarna večina več ne e k s i s t i r a.
London 27. februvarja. Vojno ministrstrstvo razglaša, da je general Cronje kapituliral.
London 27. febnivarija. Od bur-ske armade, zbrane pri Ladvsmithu, je odšlo 5000 mož, v Oranje-republiko. Buri se zbirajo 30 milj pred Blomfontainom.
London 27. februvarja. Iz Ko-lensa se poroča, da so Angleži v bojih dne 21. in 22. zavzeli več manjših gričev onstran Tugele. V bojih 23. je pa Buller po več naskokih in večjih izgubah spoznal, da ne more zmagati.
London 27. februvarja. General Gatacre je tri milje od Moltena s petimi kompanijami in 8 topovi naskočil Bure, pa je bil poražen in se je moral umakniti.. Mej padlimi je tudi polkovnik Noskier.
London 27. februvarja. Angleži so zasedli Barklywest. Buri so se umaknili v Ladygrey in brzojavno prosili pomoči, ker bi se sicer morali udati.
London 27. februvarja. Iz Sterk-strooma se poroča, da je polovica petih eskadron kaplandskih prostovoljcev, katere vodi general Brabant, naznanila, da neče dlje služiti, ker so potekli tisti trije meseci, za katere so bili najeti
Bratje Sokoli!
Danes, dne 27. februarja 1900
v društveni dvorani „Nar. doma"
velika
maskarada.
Zaeetelt ob 9. zvečer.
Vsa bratska narodna druStva in člane vabi k prav obilni udeležbi z bratskim „Na zdar I*
Kralje Sokoli, ki ne pridejo maskirani, naj Me udeleže kolikor možno v druMlveni obleki. Odbor.
go Malaga vino.
(Želodec krepčujoce vino.)
Sunja, 23. septembra 1898. Blag. gos. HI. IjeuMtek., lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Condnran*o Hlalaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boii, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedij.
(9—9)      Dr. J. Folnricovir, obč. zdravnik.
Zahvala.
Tukajšnje bralno društvo „Miru darovalo je naši šolski mladini raznovrstnega šolskega blaga v vrednosti 47 K 11 h in raznega blaga za ženska ročna dela v znesku 11 K 36 h. Za ta veledušni dar se zahvaljuje najtopleje.
Krajni šolski uvel na Dvoru dne" 22. februvarja 1900.
ITI 111 a ToniHir, predsednik.
Zahvala.
Podpisano šolsko vodstvo se najtopleje zahvaljuje slavnemu ravnateljs tvu  kranjs ke hranilnice v Ljubljani, katero je blagovolilo podariti Šestdeset K za razširjenje  drevesnice v tukajšnjem šolskem vrtu. VodNlvo ljudake šole v Zagorju pri Nt. Petru dne 26. februvarja 1930.
KudolT Horvat, nadučitelj.
Cm. kr. avstrijske      držami žtliznlo.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1SSS. leta.
Odhod lz Izubijane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po aoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraazensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne .osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 64 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogiada, Linca, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Qastema, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Duuaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in an-ilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega mosta ln Ko-čevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer.
Odhod lz LJubljane drž. kol. v zr^niv ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v Izubijano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4)
Hafnerjeva parna.
Lepa hiša
h 4 sobami, na najlepSem prostoru v trgu, z lepim razgledom, z novim gospodarskim poslopjem, vodnjakom, lepim sadnim vrtom, in če kdo želi, tudi z njivami, drugim sadnim vrtom in goricami, kar pa je 10 minut oddaljeno, proda se takoj radi odpotova-nja. Hiša je sposobna za vsak obrt in tudi za zasebnike. — Vse natančneje se izve pri Alojziju Repa, posestniku na Ptujski gori pri Ptuju. (366-3)
6 gld. in višje
salonska suknja, fino podšita, elegantno izdelana.
6 gld. in višje
iz blaga za sponr nih barval-
6 gld. in
suknje, najnovejše in svilo pod*
6 gld. in višje
ne spomladne jopice, zadr vost, v vseh barvah.
6 gld. in višje
obleke iz blaga za spomlad v vseh modnih barvah.
• v •
višje
vrhne suknje, najnovejše barve s šorš in svilo podšite.
elegantne spomladne jopice, zadnja novost, v vseh barvah.
Umrli so v Ljubljani:        Jutri, na pepelnično sredo
Dne 23. februvarja: Amalija Beher, zaseb-nica, 8f> let, Rožne ulice 6t. 31, ostarelost. — Marija Marot, posestnica, 89 let, Radeckega cesta 5t. 4, ostarelost. — Antonija Podboj, strežnica, 48 let, Poljanski nasip št. 48, vnetje trebušne mrene.
Dne 24. februvarja: Mihael Brolih, Čuvaj, 70 let, Zalokarjeve ulice št. 10, srčna hiba.
Dne 25. februvarja: Katarina Frohlich, posestnica, 91 let, Dunajska cesta št. 7, pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm.
26. 27.
j Sčanje Čas opa- baro zevanja
metra v mm.
Wt o Cm >
S «
g u.
Vetrovi
Nebo
«-5
•S š
* >
Godbo "bode oskrbel oddelek c. in kr. vojaške godbe.
K mnogobrojni udeležbi vabi z velespoštovanjem
J. Lorber.
(415)
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7353
7336 7321
8-l sr. jzahodldel. oblač. 6-l sr.szahodjpol. oblač.
spomladni ovratniki iz double-blaga, najnovejše, največja izbera oblek za gospode in dečke in damske konfekcije, le zadnja moda, specijelno novo došlo blago, po čudovito nizkih, tovarniških cenah. Nihče ni prisiljen kupiti in prosim velečastito občinstvo, da si ogleda mojo zalogo
v angleškem skladišču oblek
v LJubljani
ogel Sv. Petra in Resljeve ceste 3.
(395—2) Z velespoštovanjem
Oroslav Bernatovie.
Leksikon
se proda pod izredno ugodnimi
pOgOJi. (412-1)
Več pove F. Kavčič, gostilna ,,pri kranjskem biseru", Slomškove ulice.
začasno v Ljubljani, želi službo premeniti ;
vešč je slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. (413) Ponudbe sprejema do 1. marca t. I. upravništvo „Slov. Naroda" pod št. 2885.
Gostilna
z vso upravo, dobro založena z vinom in mesom na lepem prostoru blizu Ljubljane, se da takoj pod ugodnimi pogoji na račun ali pa v najem.
Kje? pove upravništvo   „Slovenskega Naroda". (398 -2)
Kot glarni, oziroma gensraioi
agent
se išče za domačo delniško družbo za zavarovanje življenja in dote ali opreme spretna in sposobna moč za Kranjsko z bivališčem v Ljubljani.
Blagovoljne ponudbe naj se pošiljajo pod „A. G." upravništvu „Slov. Naroda". (4ii-i)
j|................................Usojam ^
"15 si slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da sem odprl z današnjim dnevom •*
■ ■ - - NOVO MESNICO ■ ■
- ■ v Prešernovih ulicah, v g. Perlesa hiši
kjer bodem prodajal meso pitanih volov la. vrste po najnižjih cenah. •
...........K obilnemu obisku se najtopleje priporoča........
(394—2)
Andrej Marčan.
feft*
11-8 sr. jzahod del. jasno o
Srednja včerajšnja temperatura 76°, nor-male: 09°.
ZD-u.n.aos3s:a, "borza,
dne 26. februvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 55 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 50 n
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 75 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 99 „ 50 ,
Ogrska zlata renta 4°;3...... 98 „ 55 „
Ogrska kronska renta 4°/0   .... 94 „ 05 ,
Avstro-ogrske bančne delnice .   .   . 125 „ 90 „
Kreditne delnice........ 236 „ 85 „
London vista......... 242 , 47 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 25 „
20 mark........... 23 „ 64 „
20 frankov.......... 19 „ 26 „
Italijanski bankovci....... 89 „ 80 „
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 „
Praktikant
v pisarno za vino- in lesotrštvo se takoj vsprejme.
Ponudbe naj se pošljejo do 1. marca 1.1. na g. L. Fantini v Ljubljani. (407—2)
Solicitator
popolnoma izvežban v vseh odvetniških in notarskih zadevah, samostalen koncipient, želi sprejeti službo v odvetniški ali notarski pisarni.   Pogoji po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod „solicitator". (369—3)
Damam
katere uvažujejo čisto, nežno polt, se prav posebno priporoča
lekarnar| a*
<-«-»H-|;
Glycerin-Creme.
1 IIuroii SO kr. (2322—9) Vnanja naročila proti povzetja.
4110
Oglasila na
2 K>ne po pari-kursih nazaj plačilne fondirane
komunalne obligacije
ustanovljene 1841        kapital 30,000.000 K        reservni fond 24,800.000 K
katere se dne 3. marca t. 1. po kursu 97s/4 uvedejo na dunajski borsi, sprejemam po izvirnih pogojih. Te obligacije se obrestujejo s
o
o,
Kuponi in izžrebane obligacije se izplačujejo brez odtezanja davkov ali troškov pri emisijskem zavodu v Budapešti, pri meni, dalje pri vseh večjih bankah, bančnih in menjalnih zavodih tu- in inozemstva
Obširni prospekti glede teh
41|2°|o komunalnih obligacij
kakor tudi glede
4°|o s 5°|0 premijo nazaj plačilnih komunalnih obligacij prejšnje emisije
se dobivajo franko tudi pri meni
(414—1)
J. O. Mayer
banka in menjalnica v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nollt
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
D+9C
43334