PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 164 (13.994)
Trst, torek, 27. avgusta 1991
Predsednik Mihail Gorbačov v parlamentu orisal novi programski načrt
Brez omahovanj na poti reform
Tržno gospodarstvo in svobodna izbira avtonomije za republike glavni točki prenove po puču Predsednik vrhovnega sovjeta Anatolij Lukjanov odstopil pod pritiskom obtožb o izdajstvu
MOSKVA — Prvi dan izrednega zasedanja vrhovnega sovjeta sta označila predvsem dva dogodka: poseg Mi-haila Gorbačova in njegova obširna programska platforma ter odsotnost še vedno nespornega junaka med zadnjimi dogodki Borisa Jelcina. Vzroka odsotnosti ni uradno utemeljil, njegov glasnik je le sporočil, da se Jelcin ne bo udeležil niti današnjega zasedanja.
Gorbačov, ki se je »s krimskega pripora vrnil kot nov človek v nov svet«, je med drugim priznal, da nosi del odgovornosti za to, kar se je dogodilo. »Državni udar ni prišel kar tako, čez noč, napovedovali so ga nekateri histerični članki v časopisju, lebdel je nad glavami članov CK. Namesto trde roke smo pučistom ponudili naklonjenost in dobro vero, jaz pa sem glavni naivnež, toda dokler bom jaz predsednik, bom nadaljeval na začrtani poti reform,« je dejal Gorbačov, vendar občinstva obljuba ni ogrela. Med reformami, ki jih je omenil, se je Gorbačov najdlje zaustavil pri zveznem sporazumu oziroma pri prosti izbiri posameznih republik, da ga ne podpišejo. Napovedal je tudi, da bodo po podpisu sporazumna v vsej državi volili novi
državni aparat s predsednikom vred. Med obljubami pa je tudi skorajda prisega, da ne bo pristajal več na kompromise s konservativci, republikam, ki ne želijo podpisati zveznega sporazuma, pa ne bo postavljal nobenih pogojev. Skratka, dosedanjim »odpadnicam« bo dana možnost povsem avtonomne izbire.
V svojem posegu predsednik SZ ni veliko govoril o puču, čas je raje posvetil reformam, zlasti tržnemu gospodarstvu in kmetom, ki jim bo država vrnila zemljo, če bodo to želeli oziroma če bodo hoteli obdelovati. Najbrž pa Gorbačov ni mogel preslišati očitkov, ki jih je domala ves parlament z Jelcinom na čelu, namenil predsedniki vrhovnega sovjeta Anatoliju Lukja-novu, s katerim ga druži štiridesetletno prijateljstvo. »Kje je bil prezidij, kje so bili poslanci med pučem in zakaj niso zavzeli jasnega, nespornega stališča? Zakaj niso branili demokracije?« je spraševal Gorbačov in se očitno oslanjal na Jelcinovo obtožbo, da je Lukjanov nekakšna siva eminenca, pobudnik in navdihovalec državnega udara. Obtoženi predsednik parlamen-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ministri dvanajsterice v Bruslju o priznanju treh baltiških republik
BRUSELJ — Z neuspehom državnega udara v Sovjetski zvezi se je korenito spremenil tudi položaj baltskih republik. Litvo, Latvijo in Estonijo je že ali bo v kratkem priznalo precej držav, najbolj pa so kot kaže pohiteli Danci, ki so včeraj v Latvijo za veleposlanika poslali svojega najstarejšega in najbolj izkušenega diplomata Otta Borscha, ki bo v nedeljo proslavil svojih 70 let kot prvi zahodni ambasador po letu 1940, ko so bile baltiške države na podlagi sporazuma Ribbentrop - Molotov priključene k Sovjetski zvezi.
Danes bodo v Bruslju o priznanju in sodelovanju z baltiškimi republikami razpravljali tudi zunanji ministri evropske dvanajsterice. Če je Danska dejansko že priznala vse tri države in če sta tudi Nemčija in Francija na tej poti, pa bodo morda danes nekateri še nekoliko oklevali, tako da danes najbrž še ni pričakovati takojšnjega priznanja, do katerega naj bi prišli postopoma, zato pa naj bi že danes sprejeli program finančne pomoči Litvi, Latviji in Estoniji v skupni višini treh milijard dolarjev.
Včeraj so sestrelili 3 vojaška letala in uničili 15 tankov jugoslovanske armade
Prvi značilnejši uspehi Hrvaške v spopadih z okupacijsko vojsko
v ?,AGREB — Iz vojnih žarišč na Hr-n skem prihajajo nasprotujoče si, a vz-emirljive novice, ki pričajo o vojnem a°su, novih premikih vojaških sil in °X*h srditih spopadih. haT 0bmočiu Slavonije je bilo včeraj J bolj napeto v Vukovarju, kjer so se zjutraj začeli hudi boji, v katerih so tua novinarskih poročilih sodelovali 1 tanki in oklepna vozila. Srditi ^Popadi so potekali med Borovim na-
nie ^er 50 Srbi in enote JLA. Streljajo Je bilo slišati tudi v Vukovarju, jašk u ■e obkoljeno, vendar se po vo-aj izjavah vojska ni lotila nobene na z'Vne akcije, temveč navaja, da so teni c8 Vukovar organizirali "oboro-rad-1 ^rbi iz okoliških vasi". Hrvaški Var*0 *a sP°ročil, da se je na Vuko-to rXačel Pehotni napad in da so mesci pStreljevali s topovi in minometal-prj£ ffbivalce so opozorili, da lahko Popolri ei° zračne napade. To se je one res zgodilo; v napadu na
epi.' ‘ puicivai.1 iiigu. uuiuvun na-
distj111' ^er 50 nameščeni hrvaški gar-
lom, ki
ge ie
Mesto
laških
ofenziv
8aPad ]
Vukovar (ki ga je beograjski radio označil kot »začetek bojev za osvoboditev Vukovarja«) so sodelovala tudi letala. Iz hrvaških virov poročajo, da so v teku včerajšnjega dne uničili 15 tankov JA in sestrelili 3 bojna letala. Poškodovana je bila transformatorska postaja, tako da so bile vse telekomunikacijske zveze z Vukovarjem pretrgane.
Tanjug je sporočil, da sta hrvaška policija in garda pričeli iz smeri Vin-kovcev dovažati na vukovarsko območje nove okrepitve. Neuradno pa se je zvedelo, da se je iz Novega Sada proti hrvaški meji pomikala dolga kolona vojaških vozil.
O srditih spopadih so včeraj poročali tudi iz kninske Krajine, iz območja Vrlike. Zanesljivih uradnih informacij ni bilo mogoče dobiti a zanesljivo je oživela fronta okrog hrvaške vasi Ki-jevo ter srbskih vasi Cetina in Civlja-ne. Eksplozije iz topniškega orožja je bilo slišati tudi v samem Kninu. Hr-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik Tudjman je obiskal hrvaške borce v Kostajnici (Telefoto AP)
Vesel konec Kraške ohceti
Pučnika in Martine Lozej se je v nedeljo končala letošnja Kraška ohcet, ki je veliko število opazovalcev	(Foto Križmančič)
Italija zahteva pristanek jugoslovanskih republik na mednarodne opazovalce
RIM — Italijanska vlada bo preko svojega veleposlanika v Beogradu Venta vsem jugoslovanskim republikam in JA posredovala »nujno sporočilo«, naj takoj dovolijo prisotnost mednarodnih opazovalcev kot jamstvo za prekinitev ognja, istočasno pa naj se zvezna vojska takoj umakne v vojašnice. Vest je včeraj sporočil italijanski zunanji minister De Michelis, ki je še dodal, da če se to ne bo zgodilo, »potem bo ES nujno spremenila svoje stališče do Jugoslavije.« Poudaril je tudi, da se ne more sprejeti uporaba sile in mirno gledati dejansko priključevanje tujega ozemlja, kot to počenja Srbija. Prav to republiko pa je De Michelis označil kot edino krivko za propad misije ES, saj je ta republika zavrnila mednarodne opazovalce, »češ, da lahko sami dosežejo prekinitev ognja.«
Od italijanske vlade pa je predsednik zunanjepolitične komisije v poslanski zbornici Flaminio Piccoli včeraj zahteval, da predlaga Evropski skupnosti, naj prizna suverenost Slovenije in Hrvaške.
Slovenija ne prodaja zaplenjenega orožja
LJUBLJANA — Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je v sporočilu za javnost zapisalo naslednje:
V današnjem sporočilu za javnost informativna služba ljubljanskega korpusa trdi, »da organi oblasti Republike Slovenije ne spoštujejo Brionske deklaracije in sklepa Predsedstva SFRJ in da z nedoslednim vračanjem vojaške opreme in oborožitve upočasnjujejo umik enot JA iz Slovenije« in da so iz potrjenih virov izvedeli, »da je vodstvo Republike Slovenije že do sedaj predalo več kot 30 odstotkov zaplenjene oborožitve in opreme od JA Zboru narodne garde in MUP Republike Hrvatske«.
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je javnost tekoče obveščalo o uresničevanju Brionske deklaracije in o zapletih v zvezi z umikom enot, poveljstev in ustanov JA z ozemlja Republike Slovenije. Iz teh sporočil je bilo jasno razvidno, da so organi Republike Slovenije začeli vračati JA vse vrste bojnih sredstev, opreme in objektov, ki so bili pod nadzorom Teritorialne obrambe. Nasprotno JA zahteva, da se ji takoj vrne s strani Teritorialne obrambe Republike Slovenije zaplenjena ofenzivna oprema in tehnika, noče pa spoštovati dogovorjene reciproci-tete in hkrati začeti vračati Teritorialni obrambi v maju 1990 zaseženo oborožitev. To za Republiko Slovenijo seveda ni sprejemljivo. JA v številnih primerih namerno zavrača sprejem nebojnih sredstev in opreme od Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
Ob tem je bilo ob prevzemu vojašnice v Ribnici ugotovljeno, da opreme in oborožitve Teritorialne obrambe, zasežene s strani JA v maju 1990, ni v vojašnici, kjer bi po dogovoru morala biti ter da se nahaja na vlakovni kompoziciji, namenjeni umiku JA iz Slovenije. Odstopa pa tudi od že dogovorjenih načinov prevzema, kar se je še posebej pokazalo ob poskusu predaje vojašnice v Škofji Loki in številnih motornih in bojnih vozil.
Organi oblasti Republike Slovenije nikomur ne prodajajo nikakršne oborožitve JA.
Ruski voditelj v intervjuju za TV o razlogih za poskus udara
• Brez omahovanj do reform
Jelcin: Del odgovornosti za puč nosi tudi predsednik Gorbačov
MOSKVA — Ruski predsednik Boris Jelcin je v intervjuju za sovjetsko TV v nedeljo povedal, da je novi dogovor o povezavi republik v Sovjetsko zvezo eden od ključnih vzrokov za puč, »ker bi za stotine generalov in visokih funkcionarjev to pomenilo izgubo oblasti.« Istočasno pa je zahteval tudi razpust stare strukture KPSZ, ki je s svojo tišino dala »blagoslov puču.«
Jelcin pa je spregovoril tudi o Gorbačovu, ki je po njegovem danes povsem druga oseba, ki pa kljub vsemu nosi svoj del odgovornosti za puč. Toda ob tem je za Gorbačova našel tudi besede hvale, ker je z vso odločnostjo stopil na pot radikalnih reform v Sovjetski zvezi, pohvalil pa je tudi njegovo odločnost glede novih imenovanj na pomembne položaje v vladi.
V zvezi s podpisom novega sporazuma o zvezi sovjetskih republik pa je ruski predsednik poudaril, da bo odločilno vlogo pri tem odigrala Ukrajina. Ta je sicer proglasila svojo neodvisnost od SZ, vendar pa je na 15. september odložila dokončno odločitev o podpisu novega dogovora. Glede tega je bil Jelcin zelo jasen in je dejal, »da lahko vsi podpišejo novi dogovor, če ga bo podpisala tudi Ukrajina.«
Glede neuspelega poskusa državnega udara je Jelcin povedal, da je treba še marsikaj pojasniti, udar pa naj bi po njegovem prepričanju začeli pripravljati že leta 1985, ko je Gorbačov začel s programom perestrojke.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ta, ki je dal ostavko, ni govoril poslancem, pač pa se je skoraj zagrizeno zagovarjal v pogovoru z novinarji. Dejal je, da prevzema moralno odgovornost za puč, vendar je večkrat poudaril, da ni vedel, kaj se v resnici dogaja. »Odstopam tudi, ker ne morem izdati človeka, na katerega me veže dolgo in iskreno prijateljstvo,« je še dejal. Glede očitka, da je odbor za izredno stanje 19. avgusta med drugimi obvestili javnosti prebral tudi njegovo (negativno) izjavo o podpisu zveznega sporazuma, pa je Lukjanov pojasnil, da je bila izjava posneta in pristojnim znana že tri dni prej, in da ne razume,s kakšnim namenom so jo prevratniki zlorabili. »V tistih dramatičnih urah sem se dobro zavedal nevarnosti, ki je pretila SZ in sem se osebno zavzel, da ne bi prišlo do vojaškega vdora v ruski parlament.
Veliko nestrpnost je vladala za posege najbolj konservativne poslanske skupine "Sojuz, vendar pričakovane ostrine ni bilo. Njihov načelnik Blokin je priznal, da je tudi za večino konservativcev puč prišel povsem nenadejano, zato ni nihče imel priložnosti, da bi pravočasno ukrepal. Poziv k zmernost pa je prišel s strani leningrajskega župana Sobčjaka, ki je omenil predvsem težnjo kazahstanskega kandidata, po takojšnji likvidaciji zvezne oblastne strukture. Medtem je šef vla-
Tiskovna konferenca predsednika komisije za nadzor ustavitve ognja
V Vukovarju so se vsi mobilizirali proti JA in četnikom (Telefoto AP)
Kostič poročal enostransko
BEOGRAD — V odsotnosti dr. Vasila Tupurkovskega, ki je na Madžarskem, Bogiča Bogičeviča, ki ima delo v BIH, ter Irfana Ajanoviča, ki je odstopil, je podpredsednik predsedstva SFRJ in prvi mož državne komisije za nadzor ustavitve ognja na Hrvaškem, dr. Branko Kostič, včeraj zbral novinarje, da bi jim razložil svoj pogled na tisto, kar se dogaja na Hrvaškem. Naštel je vse stare in znane podatke, vse obarvane enostransko, za vse kršitve so krivi na hrvaški strani, izjema je menda le napad na Otočac. Za najnovejše dogodke ni vedel (novinarji pa so), zato se pravzaprav lahko vprašamo, kdo je koga obveščal.
Kot je dejal Kostič, je osnovno, da vojne ni konec, da ni premirja, da ima Hrvaška JA za okupacijsko vojsko, čeprav po njegovem ravna skrajno korektno in zadržano. Skoraj ob istem času pa je beograjska televizija objavila novico, da so enote tako imenovane SAO Krajine "osvobodile" hrvaško vas Kijevo, iz katere so s podporo jugoslovanskega vojaškega letalstva izgnale hrvaške policiste. »Hrvaška oblast noče miru, čeprav se je zanj dogovorila v državnem predsedstvu,« je dejal Kostič na vprašanje, zakaj potem Hrvaška želi mednarodne opazovalce, nekateri v predsedstvu pa tega ne dovolijo, pa je dodal samo to, da »le zato, ker jim v vojni vihri ne bi mogli zagotoviti varnosti, predsedstvo pa ne more ustaviti vojne.« Kot da bi opazovalci prišli zaradi miru, ne zaradi vojne. In tako -komur niso všeč mednarodni opazovalci, začne streljati, potem pa zanje ni varnosti, je hotel svoje besede ponazo-
riti Kostič. Ali ni čudno, da Hrvaška nenehno zahteva mednarodne opazovalce, potem pa vedno prva strelja, je zatrjeval podpredsednik državnega predsedstva iz Črne gore. K temu je dodal, da JA ni uporabila na Hrvaškem in v Sloveniji niti dela svoje moči, da bi lahko uresničila svojo voljo.
Gospodu Genscherju je marsikaj očital zaradi enostranskega ocenjevanja razmer v Jugoslaviji in ga vprašal, kako bi ravnal, če bi se hotela odcepiti Bavarska.
Dejal je tudi, da ne pozna Ajanovičeve trditve, da je JA razmestila svoje sile samo na srbski strani, Hrvati pa zahtevajo, naj bi jih poslala tudi na njihovo stran, ker bi bilo tako lažje ohraniti mir. Zato je na podlagi svojih izkušenj menil, da ne ve, kako naj bi JA varovala Hrvate, če kršijo mir, po njegovem pa vojska niti ni razmeščena nikjer drugje kot vmes med obema stranema?!
Ali si lahko iz vsega tega razlagamo tudi to, kaj je gospoda Irfana Ajanoviča napeljalo k odstopu. Takšno vprašanje ni prišlo na vrsto, odgovor pa je kar logičen. Državno predsedstvo še ni obravnavalo uradnega poročila komisije, morda bo to storilo danes ali jutri, pač takrat, ko se bo spet sestalo. Do takrat pa bo prelite še veliko krvi, morda pa bomo doživeli tudi še kakšno podobno tiskovno konferenco, kakršno si nekateri zamišljajo v jugoslovanskem predsedstvu.	TATJANA MANDIČ
de Ivan Silajev ruskim ministrom začasno dodelil vodstva najpomembnejših gospodarskih ministrstev. Tiskovna agencija Interfax pa je včeraj objavila vest, da je med kandidati za zunanje ministrstvo Eduard Ševardnadze, ki je to mesto kril do prostovoljnega odstopa. Vest je sicer neuradna, vendar je doslej ni nihče demantiral.
• Hrvaški uspehi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vaški radio je poročal, da je Kijevo napadla "okupatorska jugovojska".
V Daruvarju so včeraj republiški organi imenovali krizni štab, ki bo prevzel funkcije civilnih oblasti. Predstavniki kriznega štaba v Zadru pa so sporočili, da se je Zadar sposoben in pripravljen upreti morebitni agresiji. Vsem prebivalcem so priporočili, naj bodo med 23. in 4. uro zjutraj doma. Zadar je ostal brez vode iz črpališča iz Zrmanje, ker ovjska zaprla vodovod. Na Baniji so srbski teroristi z minami zasuli Hrvaško Kostajnico, Sunjo in okoliške vasi.
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra Milan Brezak je včeraj obtožil Jugoslovansko vojsko, da je v najnovejših napadih na Vukovar in Kijevo popolnoma prevzela vojaško pobudo v osvajalni vojni Srbije proti Hrvaški. Na redni tiskovni konferenci je izjavil, da bodo "uničene vse sile, ki bodo napadale zakonite oborožene sile Hrvaške"; te bodo odgovorile na vsak napad armade ali teroristov.
Po dogovoru železniških prometnih podjetij naj bi 31. avgusta ponovno stekel normalen potniški promet. Na magistralni progi Beograd - Zagreb poteka le razredčeni tovorni promet in še to samo podnevi. Toda zaradi oboroženega napada na Mirkovce so včeraj dopoldne vlaki na magistralni progi spet obstali.
Žalostno sliko vojne na Hrvaškem ponazarjajo tudi podatki o iz dneva v dan naraščujočem številu beguncev. Doslej je svoje domove zapustilo 125 tisoč hrvaških državljanov. Največ jih je ostalo na Hrvaškem, veliko pa se jih je napotilo v druge republike in tudi v tujino. Po podatkih RK Srbije so včeraj na območju širše Srbije registrirali 76.321 beguncev iz Hrvaške. Skupina žensk, v glavnem Muslimank, pa je včeraj v Vlasinici preprečila vojski iz tuzlanskega korpusa, da bi iz občinskih prostorov odnesla vojaško dokumentacijo, s čimer bi dobila pregled nad rezervisti.
Zveza svobodnih sindikatov Hrvaške iz Zagreba je včeraj pozvala vse hrvaško delavstvo, naj od danes naprej bojkotirajo vso proizvodnjo in storitve za objekte in enote Jugoslovanske vojske, ki so vključene v agresijo proti hrvaški republiki in narodu.
Kljub temu, da je bilo prometnih nesreč manj kot lani, policija pa strožja z globami
Povratni val dopustnikov terjal 56 žrtev
RIM — V soboto in nedeljo se je večji del dopustnikov vrnil domov, gost promet in neprevidnost pa sta žal terjala visok krvni davek. V 871 prometnih nesrečah je namreč izgubilo življenje 56 oseb. Nesreč je bilo sicer precej manj kot lani, ko so jih našteli 1015, žrtev pa je bilo dvanajst več. Ena od naj hujših nesreč se je pripetila v predmestju Coma, kjer sta dva mladeniča zgorela v vozilu, ne da bi jima kdo lahko pomagal. V karambol so bili vpleteni trije avtomobili, vozilo z mladeničema pa je ostalo vkleščeno med avtom, v katerega je trčil in tistim, ki se je vanj zaletel. Vpleteni v nesrečo so izjavili, da je pomoč prišla odločno prepozno, čeprav so očividci takoj po trku klicali rešilce in policijo.
Promet na splošno ni bil veliko gostejši kot sicer, vendar je prometna policija imela veliko več dela. Letos se je promet nepriča-
kovano povečal v večernih urah, saj so povratniki verjetno raje izkoristili nočne ure za potovanje. Temperatura je namreč po vsej državi še kar visoka, kratkotrajne plohe pa so le poslabšale že itak zadušljivo sopari-co. Med najpogostejšimi prekrški je policija zabeležila prekomerno hitrost in nepravilno prehitevanje, na avtocesti pa je bilo tudi kar precej »pametnjakov«, ki so odstavni pas izkoristili za prehitevanje. 703 voznikov so prekršek zabeležili tudi v vozniško dovoljenje, kot predvideva novi zakon o varnosti na cesti. Na avtocestah in hitrih cestah ter na kritičnih točkah pa je prometna policija precej povečala nadzorstvo in zaostrila varnostne ukrepe, saj je dodelila skoraj šestnajst tisoč najrazličnejših glob. Kot so sicer pričakovali, je bil najgostejši promet na Avtocesti sonca.
Nič manj naporno pa ni bilo za tiste, ki so se vračali z otokov predvsem s Sardinije
in Sicilije. Čakalna doba za trajekte se je močno podaljšala, in celo tisti, ki so si prej preskrbeli rezervacije, niso bili nič na boljšem. Malo več predaha je bilo na državnih mejah, na mejnih prehodih z Jugoslavijo skorajda ni bilo prometa, na Brennerju pa je potekal mirno brez zastojev, čeprav se je tudi na brenerski avtocesti zgodilo nekaj hujših nesreč.
Zadnji val povratnikov pa bo šele prihodnji konec tedna. Večina industrijskih obratov v Lombardiji bo namreč odprla šele 2. septembra, med temi tudi Fiat, zato lahko po mnenju prometne policije pričakujemo še en »vroč« konec tedna, na kar se bo položaj umiril in postopoma prešel v običajne tirnice. Prihodnji ponedeljek pa se na višjih srednjih šolah začnejo tudi popravni izpiti, ki bodo zaključili 9. septembra. S to nadlogo se letos spopada dobrih 710 tisoč dijakov.
Cossiga zavrnil zakon o preferencah za senat
RIM — Zgodovinski dogodki, ki pretresajo svet, bržčas ne vznemirjajo predsednika Cossige, ki ne odstopi od P°' lemike. Na prazniku gibanja Comunione e liberazione le tokrat obdelal tajnika KD Forlanija in ga opozoril, da 9a čaka ista usoda kot Gorbačova.
Mini izmenjava mnenj med obema se nadaljuje, hkrod pa se je v Rimu nevarno zatreslo politično kolesje. Cossiga je namreč zavrnil zakonski osnutek o volilni reformi senata, ki ga je poslanska zbornica že dokončno odobrila Prve. ga avgusta. Zakon se nanaša na preštevanje preferenc z kandidate za senat brez belih in neveljavnih glasovni^ Prvi člen zakonskega osnutka med drugim predvideva, o je lahko izvoljen v senat kandidat, ki je dobil večino <7ja sov, ki pa vsekakor ne sme biti manjša od 65 odstotke glasov. Cossiga utemeljuje svojo odločitev s trditvijo, du / zakon že prava volilna reforma, kar pa ni razvidno iz N gove formulacije. Podpredsednik senatorjev KD Mazzoln 1 že živahno protestiral, češ da je Cossigov ukrep že h skrajni meji njegovih pristojnosti. Popočitniška političn dejavnost se bo, kot kaže, začela z novo, vročo polemiko■
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sovjetska tiskovna agencija TASS poslej neodvisna
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS, ki je bila doslej, kot vsi sovjetski mediji, trobilo oblasti, bo postala last uslužbencev. Reorganizacijski načrt, ki so ga izdelali uslužbenci sami, je naletel na ugodni odmev pri ruskem ministru za informacije Pol-toraninu, ker baje ustreza željam ruskega predsednika Jelcina.
Agencijo bodo torej privatizirali in bo postala povsem neodvisna, vodstvo bodo pa izvolili na demokratičen način in bo imelo popolno kontrolo nad njenim delovanjem. Tass bo tako postal neodvisen. Ruski minister za informacije bi hotel da postane v resnici »četrta sila« kot v zahodnih državah. Ista usoda bi morala doleteti tudi agencijo Novosti, tako da nobena ne bi imela monopol nad informacijo, temveč bi bili druga z drugo v konkurenci.
Lov na obeležja ki spominjajo na preteklost SZ
MOSKVA — V Sovjetski zvezi se nadaljuje lov na vse tisto, kar lahko spominja na 70 let komunistične oblasti. Tako je množica v skoraj vseh večjih mestih zahtevala odpravo kipov raznih sovjetskih veljakov, ki spominjajo na preteklo obdobje. Najprej so v Moskvi odpravili ogromen kip ustanovitelja ČEKA, predhodnika KGB Feliksa Džerdžinskega. Kip je tehtal kar 15 ton in so morali poslati pred sedež KGB kar pet ogromnih žerjavov, da so ga spustili s podstavka.
Zadnji kip, ki so ga odpravili in sicer v latvijski Rigi, je bil Leninov in sicer največji na svetu. Sicer pa se Leninovim spominskim obeležjem ne obeta nič dobrega. Govorijo celo, da bodo odstranili njegove posmrtne ostanke iz moskovskega mavzoleja.
Komu in čemu to služi, ne vemo. Gotovo niso kipi tisti, ki predstavljajo oviro na poti demokratizacije in neodvisnosti sovjetskih republik.
Še dva samomora v samem vrhu nomenklature
MOSKVA — Upravni direktor cetralnega komiteja KP SZ Nikolaj Krušin je včeraj naredil samomor. V poročilu tiskovne agencije TASS je rečeno, da se Krušin ni mogel sprijazniti z usodo sovjetske komunistične partije. To je že tretji visok sovjetski funkcionar, ki si je vzel življenje po spodletelem džravnem udaru. Takoj po vrnitvi Gorbačova se je ustrelil notranji minister Pugo, eden od pu-čistov, v nedeljo pa se je v svoji pisarni obesil posebni svetovalec Gorbačova za vojaška vprašanja maršal Ahromejev. Po mnenju preiskovalcev je bil Ahromejev vpleten v spodleteli državni udar, predvsem pa se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da bi v novi Sovjetski zvezi armada morala igrati podrejeno vlogo in s težnjami po neodvisnosti nekaterih republik. Tu je bil nepopustljiv.
Cossutta kritičen glede odnosa do KP v Sovjetski zvezi
RIM — Sramotna predaja G°r*,a^°. va in prav tako sramotno vsiljen n_ nec sovjetske partije odpirata “° eZj, čno pot restavraciji v Sovjetski z ,,a pravi senator Armando Cossutta v tr<git stranke komunistične obnove, ki da ta proces trenutno sloni na P0}1 y.0i j enem nacionalizmu, ki bo im® ^ posledico dokončno razsulo Sovje ^ zveze kot take. Cossutta še Pr.®T' da čuti globoko žalost ob ugotovit > sta »komunist« in »komunizem« zoVra-rode vzhodne Evrope postala za žena izraza, vendar istočasno P° j,o ja, da je na Zahodu še nekdo, ki p znal vpreti trenutno nadmočnim talističnim silam.	vod1'1'
Kar zadeva posledice padca ^oS-nizma za italijansko družbo pa ed sutta mnenja, da se ja DSL z ^e-
časom oddaljila od komunisticn ^.g. alov in se bo kmalu odrekla tu govim tradicionalnim simbole in kladivu.
Zastopniki treh mejnih dežel se bodo sešli oktobra s Sammaranchem
Vnete priprave na ZOI 2002
VIDEM — Člani pripravljalnega odbora za zimske olimpijske igre leta 2002, ki naj bi se odvijale na tromej-nem območju (Koroška, Furlanija-Julijska Krajina in Slovenija), se bodo 5. oktobra v Benetkah sestali s predsednikom mednarodnega olimpijskega odbora Juanom Antoniom Sammaranchem, da bi mu uradno predstavili kandidaturo za to pomembno športno prireditev.
Tako so sklenili včeraj dopoldne v Vidmu na delovnem srečanju koordinacijskega odbora, ki so ga vodili podpredsedniki deželne, slovenske in koroške vlade Gi-oacchino Francescutto, Matija Malešič in Peter Ambro-zy. Srečanja na sedežu Trgovinske zbornice se je udeležil tudi slovenski minister za turizem Ingo Paš.
Zamisel, da bi na tromej nem območju lahko pripravili zimske olimpijske igre je stara že šest let. Takrat so namreč predstavniki Trbiža, Jesenic in Beljaka prvi sprožili zamisel in sestavili poseben dokumet, ki ga je tri leta kasneje odobrila delovna skupnost Alpe-Jadran, pred nekaj tedni v Dubrovniku pa še Heksagonala.
Zamisel, da bi dežele treh različnih držav organizirale tako pomembno pobudo, si je zagotavljala vse več pristašev in se vse bolj udejanjala. Težave so nastale zaradi pravilnika mednarodnega olimpijskega odbora, ki ni predvideval organizacijo ZOI v treh različnih državah. Sedaj, po zasedanju olimpijskega odbora v Tokiu, je tudi ta ovira odpravljena, tako da bo tromejno območje polnomočno kandidiralo za organizacijo zimske olimpia-de. Končna odločitev bo sicer padla 1. 1995, dotlej pa si bodo člani koordinacijskega odbora prizadevali, da bi nastavili vse potrebno, da bo to območje deležno priznanja posebne mednarodne komisije, ki bo izbrala sedež ZOI.
Na včerajšnjem srečanju so ustanovili dve delovni komisiji. Prva bo imela nalogo preveriti stanje obstoječih objektov in oceniti vse, kar je potrebno, da bi ob-
močje na tromeji bilo usposobljeno za tako zahtevno prireditev. Ob tem bo začela delovati tudi komisija za turizem, ki naj bi priložnost zimske olimpiade izkoristila za publicizacijo turističnih zmogljivostih teh krajev.
Kar zadeva konkurenčnost drugih krajev — tako so povedali na tiskovni konferenci — ni večje bojazni, čeravno se zavedaj o, da bodo ostali kandidati vložili vse sile, da bi si zagotovili svetovno odmevno športno manifestacijo. Naloga koordinacijskega odbora bo, da se maksimalno potrudi, da ne zamudi te enkratne priložnosti, ki je zanimiva zaradi svoje geografske, organizacijske in tudi politične specifike.
Ob koncu srečanja smo za oceno dosedanjega dela zaprosili za izjavo slovenskega ministra za turizem Inga Paša. Tako nam je povedal:
»Delo tega odbora je bilo izredno pomembno, saj je uveljavljalo načelo sodelovanja med državami oziroma regijami. Pobuda v bistvu predstavlja prvi in edinstven primer takšnega sodelovanja, ki ga je sam mednarodni olimpijski odbor z odobravanjem sprejel. Trenutno je projekt v nekakšnem zastoju in to iz dveh razlogov. Z italijanske strani še ni jasno, kaj mislijo s kandidaturo Doline Aosta. Drugo vprašanje pa zadeva mednarodni olimpijski komite in njegove poglede na ta projekt. S tem v zvezi pa pričakujemo pozitivne rezultate po razgovoru s predsednikom Sammaranchem. Z današnjim srečanjem pa smo ponovno vzpodbudili delo prirediteljev in potrdili voljo po sodelovanju, kar ohranja ta projekt pri življenju. To je še posebej za nas v Sloveniji zelo zanimivo, saj si želimo prav takih povezav, kajti tudi mi smo danes na določenih razpotjih. Tovrstne povezave nam bodo pomagale tudi pri turistični promociji Slovenije, kar je za nas še posebej pomembno.«
RUDI PAVŠIČ
Tržaška hranilnica tudi v Kopru
TRST, KOPER — Banca dTtalia je izdala Tržaški hranilnici (Cassa di risparmio di Trieste) pooblastilo za odprtje predstavništva v Kopru. Podpredsednik hranilnice Pier Giorgio Luccarini je poudaril, da sedanji težak poli-tiien moment v sosedni državi ni nobena ovira; nasprotno, odprtje koprskega zastopstva CRT pomeni znak zau-Panja v ugoden zasuk tamkajšnjih razmer. Odprtje urada v Kopru (verjetno še pred koncem leta) sodi v razvojno strategijo hranilnice, ki je v zadnjih desetih letih znatno raztegnila servisno pahljačo in razširila svoj delokrog Sloboko v mednarodna tržišča, pri čemer je okrepila še zlasti sodelovanje z bližnjimi državami, kot so predvsem Avstrija, Nemčija, Madžarska in seveda Jugoslavija. Ko-Prsko predstavništvo Tržaške hranilnice bo računalo se-Veda na prisotnost italijanske narodnostne skupnosti, si-Cer pa bo omogočilo matici lagodnejše izkoriščanje mož-n°sti na področju trgovskih izmenjav, ki bodo povezane z Ostajanjem novih mešanih podjetij na obeh straneh ?*eje, kakor je naglasil generalni direktor hranilnice Kenzo Piccini. Tržaška hranilnica je drugače razpredla lr°ko mrežo podružnic v vsej Furlaniji-Julijski krajini Pa tudi na območjih Trevisa, Vicenze, Verone in Milana, a v samem Trstu bo v kratkem odprla še dve poslovalni-in to znotraj trgovskega središča v ul. Giulia ter rezi-denčnega območja v ul. dei Leo.
V Ljubljani so odprli mednarodni sejem vina
LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli 37. tradicionalni mednarodni vinogradniško vinarski sejem "Vino 91", ki bo trajal do 1. septembra. Dobrodošlico je izrekel direktor GR Borut Jerše, uradno pa je sejem odprl minister za kmetijstvo Jože Osterc. Le-ta je poudaril pomen prireditve, ki je po njegovem po sili političnih razmer v Sloveniji letos pridobila dodaten mednarodni značaj: ker je ocenjevalna komisija opravila delo na avstrijskem Štajerskem, bi lahko tokratni vinski sejem bil začetek za nov tip prireditve, ki bi ga skupaj organizirale nekatere dežele Alpe-Jadrana. »Upravičeno se sprašujem,« je dejal Osterc, »ali bi bolj povezan nastop Štajerske, Gradiščanske, Južne Tirolske, FJK, Hrvaške, Slovenije in morda še katere dežele ne bil za vse koristen.« Obiskovalcem je na voljo več kot 1.300 vzorcev vina, kar je drugo naj višje število doslej. Vzorcev slovenskih vinJe približno četrtina, iz tujine pa jih je največ iz Avstrije, Švice, ZDA in Italije.
I. VOGRIČ
Vojko Bogateč slavil 80. življenjski jubilej
IZOLA — Vojko Bogateč iz Križa pri Trstu je dočakal že osemdesetletnico svojega plodnega življenja. Sedaj, pravzaprav skorajda vsa povojna leta, živi v Izoli, v družinskem krogu, med prijatelji, znanci in soborci proti fašizmu. Prav slednje je zaznamovalo njegovo življenjsko pot, zaradi tega ga ga tudi uvrščamo med primorske predvojne protifašiste. Žal čedalje redkejše. Pod tujo vladavino in fašizmom je Vojko doživel mnogo bridkih preizkušenj, gotovo tudi sreče in zadovoljstva, ko je bil med narodnoosvobodilnim bojem nacifašizem premagan. Evropa in svet sta tedaj zadihala v novo življenje.
Iz slavljenčevih obširnih življenje-pisnih podatkov bomo omenili le nekaj najpomembnejših.
Vojko Bogateč se je rodil 15. avgusta 1911 v številni kraški, trinajstčlan-ski družini. Zanjo sta bila revščina in trdo delo, kakor za mnoge druge, trpka vsakdanjost. Komaj je Vojko odrasel šolskim klopem, je moral prijeti za kamnoseško dleto v kamnolomu, kjer je že delal njegov oče. Naporno delo, težavne družbene razmere, ko je fašizem brezobzirno zatiral slovensko narodnost in privilegiral svoje pristaše, so mu postopoma krepili voljo in zavest, da se mu je treba postaviti po robu.
Z izidom izrednih fašističnih zakonov leta 1926, z razpustom slovenskih društev in organizacij ter z ukinitvijo naprednega in slovenskega tiska je komunistično gibanje prešlo v ilegalo. V tistem delavskem okolju, med kriškimi ribiči in kamnoseki, je pridobilo to gibanje v tržaški okolici sorazmerno največ pripadnikov. Sledile so aretacije, ilegalni pobegi čez mejo, napisne akcije proti fašizmu.
Na mesto preganjanih komunistov so stopili mlajši in med njimi je bil Vojko. Zaupali so mu razne kurirske in druge naloge. Še intenzivneje je deloval po letu 1933, ko se je vrnil iz odsluženega vojaškega roka.
Prostor nam ne dopušča možnosti, da bi poimensko navedli osebe italijanske in slovenske narodnosti, ki so v letih 1933-1944 z novimi navodili in prijemi razširile komunistično delovanje čez Kras pa vse tja do južne Furlanije, da bi razkrajali fašistične organizacije znotraj njihovih vrst. Žal je prišlo do obsežnih aretacij. V preiskovalnem zaporu v tržaškem Coroneu je bil od poletja 1934 skupaj s številnimi drugimi sotrpini tudi Vojko. Kvesturi-ni in posebni agentje zloglasne OVRE so jih pretepali, nekatere tudi mučili; sedemdeset so jih prijavili Posebnemu fašističnemu sodišču. Na petih procesih v maju 1935 v Rimu so jih obsodili na veliko let zapornih kazni. Vojku so prisodili 6 let. Nato so ga odvedli na prestajanje kazni v kaznilnico Castelfranco v Emiliji.
V zaporu je prišel v družbo z nekaterimi znanimi italijanskimi komunisti, a tudi s slovenskimi. Ideološko se je izobraževal in pridobival tudi drugo splošno znanje. Leta 1937 je fašistična oblast podelila amnestijo nekaterim političnim jetnikom, če jim je že potekla določena doba kazni. Tudi njega so izpustili iz ječe. Na domačih tleh, kljub policijskemu nadzorstvu, je nadaljeval s političnim delovanjem med komunisti. Leta 1940 so ga ponovno aretirali, potem ko je bil nekaj časa pri vojakih, in ga odpustili iz vojske.
Po daljšem preiskovalnem zaporu je bil med triinsedemdesetimi obtoženci prijavljen za sojenje na drugem tržaškem procesu leta 1941. Vendar ga je za to pristojna komisija poslala v policijsko konfinacijo na otok Tre-miti. Od tam so ga premestili v Pistic-ci. Tu je dočakal kapitulacijo Italije in se skupaj z drugimi sorojaki prebil do Barija, kjer se je vključil v 1. prekomorsko brigado.
Udeležil se je njenega izkrcanja na Korčulo in njenih borb proti nemškim silam. Bil je komisar čete, imel pa je še druge vojaške funkcije in dosegel čin kapetana. Je nosilec spomenice 1941 in drugih odlikovanj in priznanj.
Po osvoboditvi je delal v gospodarstvu in prizadevno v družbenopolitičnih organizacijah.
Vojko je družaben in veselega značaja. Kritično presoja razne nepravilnosti in nezaželene pojave. Je še krepak in čil. Prijatelji in soborci NOB mu želimo še na mnoga zdrava leta.
VID VREMEC
Ob sežanskem občinskem prazniku »28. avgust«
Razstava Klavdija Tutte
^ SEŽANA — Na sam občinski praznik "28. avgust" (jutri) prireja sežanski sl u fni dom Srečka Kosovela otvoritev razstave evropsko in svetovno znanega 'kar/a Klavdija Tutte iz Nove Gorice. Gre za prvo razstavo, ki jo organizira u‘turni dom kot zavod.
s,. Klavdij Tutta bo razstavljal svoja najnovejša velika platna. Njegove zadnje Do 80 nekQk hrepeneč krik k miru, sožitju in lepoti življenja, ki ga lahko svet te nuiQ- Ob odprtju razstave, ki bo ob 18. uri, bo spregovoril priznani italijanski retični likovni ustvarjalec Enzo Santese. Na otvoritvi bo sodeloval tudi ainski igralec Janez Starina iz PD G Nova Gorica, vn 'Pre(lvsem je pomembnost te razstave v tem, da se odpirajo vrata v sodelo-Vj.^lu v tem trenutku še zmeraj z neko mejo ločenih prostorov. Prav kmalu bo v r° Pot vzajemnega tesnega sodelovanja ne samo med istogovorečimi Slo-de' C/ to Jn onstran meje, ampak tudi kulturniško delo z italijansko kulturo,« je le^a‘ Aleksander Peršolja, tajnik sežanske Zveze kulturnih organizacij. »Že Viter Ca Je riakazala poti na literarnem področju in prav z doktorjem Santesejem k Pripravljenostjo krogov Furlanije-Julijske krajine bo tako eno kot drugo zQ jUrno ustvarjanje zadobilo neke drugačne poti, ki bodo še kako pomembne Per 7Pke sožitje in soustvarjanje tega koščka evropskega prostora,« je zaključil
Razstava Klavdija Tutte bo na ogled do 28. septembra.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V Lipici nudijo jahanje, golf tenis pa še marsikaj drugega
"P:
r(H?ANA — v zvezi s člankom av9Ust^a ^P*cancev". priobčenim 24. cijg tj obJ avl jamo točnejše informa-P^daieL^J111 ie posredovala Služba Cens R'ICVLipica.
Zajema ,yzdrževanja konja v Lipici, ki 4°O.OOo lir m *lrano *n čiščenje konj, je
hega^ na osoovi sedem in večdnev-PenzioJan]5 v hotelu je na bazi polha dan V dv°P°steljni sobi 33.000 lir jahalni _n vosebo; doplačilo za 12-urni lire Zfl ,pakfl za začetnike je 204.000 ____' hotelske goste — za prehodne
goste pa znaša cena jahalne ure 21.000 lir.
Tenis igrišče za 1 uro (ne glede na število igralcev) od ponedeljka do petka stane 9.000 lir, ob sobotah in nedeljah pa 11.200 lir.
Golf igrišče/green fee stane 15.000 lir na osebo — cena velja za vse člane katerega koli golf kluba iz Italije, pogoj za vstop na igrišče pa je handicap 35 ali manj.
Priporočajo še obisk bazena, saune ali estetic studia in nove igralnice Casino Portorož v hotelu Maestoso.
Septembra »Šmarje-Poljane 91«
kopEk „ ,	a	j
'ev Koper i KTaievna skupnost Šmarje, Občinska organizacija Zveze bor-J°> da bo nr” brigadirjev Slovenskega primorja in Istre Koper obvešča-idlija, ko |e h i lteV 'Smarje-Poljane 91" v soboto, 14. septembra (namesto 6. 1 a zaradi znanih razlogov odložena) s pričetkom ob 15. uri.
CCTT01/17
CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO — SEDEMLETNI
•	CCT se koristijo s 1. septembrom 1991 in zapadejo 1. septembra 1998.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6% bruto, bo izplačan I. 3. 1992.
•	Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke.
•	CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe.
•	Obveznice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 28. avgusta.
•	Obveznice se koristijo s 1. septembrom 1991 in je zato treba ob vplačilu, dne 2. septembra, doplačati dozorele obresti na kuponu, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 28. avgusta
Minimalna cena dražbe %	Letni donos na podlagi minimalne cene
Bruto %	Neto %
96,65	13,14	11,47
Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju.
m
V nedeljo višek Kraške ohceti s poroko Gorazda Pučnika in Martine Lozej
Bogastvo slovenske tradicije
»Kaj si prinesla v to hišo?« vpraša ženinov oče. »Mir in žegen božji«, odgovori nevesta. Veliki oče (v resnici Emil Škabar) in velika mati (v resnici Marija Milič) sprejmeta nevesto na dom in s tem se simbolično zaključi Kraška ohcet. Na brjač v Kraško hišo sta prišla novoporočenca Gorazd Pučnik in nevesta Martina Lozej, sledile so jim noše in na borjaču je eksplodiralo veselje. Veliki oče in velika mati sta povedla novoporočenca na balko-nin ponovno simbolično v poročno kamro. Svatje so peli in metali v zrak pisane klobuke. Sledile so še čestitke župana repentabrske občine in predstavnikov iz Logatca. Potem sta ženin in nevesta zapustila Kraško hišo in odšla s povabljenci na kosilo. Zaključilo se je tako nenavadno, veselo in tudi naporno jutro. Za mlad par se je pričelo življenje v dvoje, seveda v navadnem življenju, ohcet pa bo prav gotovo ostala v njunem spominu kot nenavadna in bogata dogodivščina, kot je ostala v vseh parih, ki so se do sedaj poročili po starem običaju v repenta-brski cerkvi.
Dolgotrajen poročni obred se je pričel že v zgodnjih jutranjih urah, ko je dolg sprevod svatov v narodnih nošah (noš je bilo preko 220) pospremil ženina na Col po nevesto. Tu sta sprevod sprejela veliki oče in velika mati neveste (Lojze Milič in Mara Guštin). Pričela so se pogajanja za nevesto, ki so se zaključila s privoljenjem staršev. Zaigrala je harmonika, svatje so zapeli in si podajali maj oliko, nakar je veseli sprevod krenil proti cerkvi na Repen-tabru. Spredaj so hodili otroci, neutrudni harmonikar je pritiskal na meh, za njimi pa sta hodila ženin in nevesta. On je bil oblečen v noši za velike svečanosti z lajbičem in jaketo, ona je nosila črno nošo opasano in podšito z širokimi modrimi trakovi. Sledil je dolg sprevod noš, največ je bilo man-drijerskih pa še škedenjskih, svetoi-vanskih in drugih. Specialisti so lahko prišli na svoj račun in seveda ocenjevali pristnost oblačil.
Poročni obred se je, kot običajno, odvijal v hladu repentabrske cerkve. Gorazda in Martino je v slovenščini poročil domači župnik Tone Bedenčič
la svate in nevesto, čez nekaj časa je ponovno potrkalo na vrata. Oglasili so se svatje in pritrjevali, da so tokrat našli mlajšo nevesto. Očetu pa tudi ta ni bila po godu. Svatje so ga prigovarjali, da je dobra ženska, da morda res ni najlepša, je pa pridna in delavna. Tudi druga lažna nevesta se je pohvalila, da je vajena trdega dela. Ženinova mati bi skoraj pristala z utemeljitvijo, češ »da rabi pomoč pri hiši«, oče pa se ni dal prigovoriti. Nevesta bo že delavna, on pa si želi mlado in lepo nevesto, je zatrjeval, ki bi jo lahko tudi potolažil, ko bi bila žalostna. Skratka, prav pride pridna ženska, mora pa biti prijetna tudi na pogled. Obveljala je očetova volja in tudi mati se ji ni upirala, saj je spoznala, da si sin zasluži primernejšo ženo. Ko je tretjič potrkalo na vratih, sta se prikazala ženin s pravo nevesto: mlado, lepo in seveda pridno. Oče in mati sta se takoj navdušila, mati je seveda še skrbelo, če zna nevesta kuhati, molzti in če je pridna pri ostalih "ženskih" opravilih. Prejela je tudi ta zagotovila in vse se je zaključilo v naj lepšem redu. Nevesto so sprejeli v hišo in poroka se je zaključila v splošnem veselju.
V popoldanskih urah sta ženin in nevesta odprla ples na repenskem trgu. Na praznik je prišla ogromna množica ljudi, ki je zasedla vse kotičke na trgfu, pred kioski in v številnih osmicah. Slavje je trajalo dolgo v noč...
Vsekakor je tudi letošnja Kraška ohcet pokazala in dokazala lepoto in bogastvo slovenske folklorne tradicije. Dogajala se je kot veliki praznik, ki je privabil v repentabrsko občino veliko množico ljudi in to vse dni prireditve. Seveda pa je poroka pomenila največje doživetje za mladoporočenca, ki jima gredo najlepša voščila vseh, ki so ju spremljali na veseli in svečani poti.
A.M.
Na slikah: levo Gorazd Pučnik in Martina Lozej, ki sta se v nedeljo poročila na Kraški ohceti (Foto Križ-mančič), na desni dolgi sprevod narodnih noš.ki je spremljal poročni par (Foto Magajna)
in v pridigi izrazil pomen dogodka. Pred cerkvijo je bilo seveda izjemno živahno. Ko se je obred zaključil so "noše" naredile špalir in pozdravile ženina in nevesto. Ob nošah je bila seveda množica ljudi, prišli so tudi iz raznih italijanskih krajev, ki je sledila tradicionalnemu cerimonialu. Veliko gledalcev je bilo oboroženih s fotografskimi aparati in videokamerami. Posneli so lahko res lepe sličice, kot na primer pare, ki so se poročili na prejšnjih ohcetih in so tokrat prišli na ohcet z otroki v nošah in manjši v srajčicah. Seveda se je v tej pisani koreografiji za mlad par dogodilo nekaj zelo intimnega, sklenila sta vez, ki je samo njuna in ki označuje skupno življenje.
Po slavju na Repentabru so šle noše in seveda tudi mladoporočenca na malico v gostilno Furlan. Nad Repentab-rom je lebdela vročica, ki je bila res nenavadna in malica s požirkom vina se je res prilegla. Seveda ni manjkalo veselja niti pod senčnim latnikom gostilne. Po malici pa je sprevod nadaljeval svojo pot ponovno proti Colu. Prva
postaja je bila pod košatim drevesom na križišču med cestama za Col in Repen. Ženin in nevesta sta ob harmoniki in petju zaplesala, nato je dolg sprevod krenil proti Colu. Tu je bila pod velikim slavolokom na cesti nova "postaja". Veliki oče in velika mati (nevestina) sta novoporočencema ponudila majolko napolnjeno s teranom in domače slaščice. Za številne fotografe amaterje in seveda za poklicne fotografe in snemalce je bila to nova priložnost za lepo sliko.
Pot sprevoda se je nadaljevala proti Repnu v Kraško hišo, kjer je čakala ženina in nevesto še zadnja "preiz-skušnja". Zaključek smo opisali, do zaključka pa je bilo potrebno precejšnje prigovarjanje. Ko so svatje potrkali na zaprta vrata Kraške hiše, se je oglasil ženinov oče. Najprej ni hotel odpreti vrat, nato pa se je vdal prigovarjanju svatov. Prišla je tudi mati in svati so povedali, da so pripeljali k hiši nevesto. Bila je to starejša gospa, tako da sta se oče in mati takoj namrdnila. Stare neveste seveda nista hotela v hišo in sta brez komplimentov zapodi-
Na prazniku Komunistične prenove
Senator Spetič o novem dogajanju v Sovjetski zvezi
V nedeljo se je na prireditvenem prostoru na Hribenci v Borštu zaključil dobro obiskan praznik dolinske sekcije Komunistične prenove. Na shodu sta govorila pokrajinski koordinator Calabria in senator Spetič. Slednji je večji del govora namenil dogajanjem v Sovjetski zvezi in poudaril solidarnost z Gorbačovom in sovjetskim ljudstvom, ki je preprečilo pustolovščino grobarjev demokratičnega socializma. Naglasil je nujnost dejanske prenove tudi v SZ, kar pomeni prebraziti režimsko partijo v dejansko stranko demokratičnih komunistov, ki se morajo v družbi soočati z realno hudimi problemi ljudi. Po drugi strani pa po Spetičevem mnenju utrditev demokracije ne more trpeti tudi drugih oblik samopaštva in »mitingaške demokracije«, kakršno skuša vsiljevati Jelcin, saj je parabola Miloševiča v tem smislu dovolj poučna. Preoblikovanje Sovjetske zveze v skupnost suverenih držav lahko namreč spremljajo nevarni izbruhi nacionalizma. Zahod mora v tem pogledu z veliko mero treznosti bolj kot doslej pomagati Gorbačovu. Spetič se je v svojem govoru izrecno ogradil od- izjave go-riških članov KP, ki bi zahtevala daljšo razpravo in jo je ocenil kot »emotivno in neanalitično«.
Slovenska banka jo je odprla v Ul. Valdirivo
Nova non stop menjalnica Tržaške kreditne banke
Tržaška kreditna banka je uvedla pred dnevi nov servis za kliente: v Ul. Valdirivo, v strogem središču mesta, je odprla novo non-stop menjalnico, kjer lahko zainteresirani zamenjujejo tujo valuto ob vsaki uri. Avtomatična menjalnica, uporaba katere je sila preprosta, predstavlja za slovensko banko nov korak naprej na poti posodobitve storitev, gotovo pa bo — poleg za domače kliente — dobrodošla tudi za turiste, ki jih predvsem ob koncih tedna lahko zaprtje bank spravi v težave, če se znajdejo brez italijanske valute.
Na sliki (foto Magajna): Nova avtomatična menjalnica TKB v Ul. Valdirivo.
Na Pomolu Audace tragična smrt po nedolžnem obtoženega človeka
Samomor »pošasti iz Rojana«...
Privezal se je na svojo rdečo vespo in se z njo pognal po Pomolu Audace v morje: preden so ga gasilci rešili spon, je utonil. Tak konec si je zapisal v noči od nedelje na ponedeljek 51-letni Ernesto Passudetti iz Ul. Sara Davis 22 v Rojanu. Ura je bila 1.15, torej še ne tako pozno, da bi se na pomolu ne mudilo nekaj Tržačanov. Med njimi je bil tudi nekdo, ki ga je prepoznal. Toda ta ni bil znanec ali prijatelj, bil je le eden od tolikih Tržačanov, za katere je Passudetti ostal kratkomalo »pošast iz Rojana«. Kljub temu, da je bil človek povsem nadolžen.
Zgodilo se je 6. avgusta 1982 v njegovem stanovanju. 34-let-ni Verici Galijatovič, s katero je že nekaj časa živel, je bilo ves dan slabo. Imela je možgansko hibo, za katero še sama ni vedela. Passudetti ji je po svojih močeh skušal pomagati (prepričan je bil, da se je zastrupila s tabletami, zato ji je v grlo vlival mleko, kavo, milnico, spravil jo je pod mrzel tuš), toda Rdeči križ je poklical šele proti večeru, par ur pred neizbežno smrtjo (tako so pozneje ugotovili zdravniki). Čez nekaj dni se je celotna zadeva dramatično zasukala. K temu je prispeval splet oko-
liščin: zagnane in nepreverjene izjave preiskovalcev, zaletavost časnikarskih novincev, poletna novinarska »suša«, ki zna biti skregana s previdnostjo. Skratka: Passudetti je postal mon-strum, ki je Galijatovičevo uvajal v prostitucijo, jo izkoriščal, izsiljeval, na dan smrti pa jo trpinčil, nezavestno posilil in pustil umreti kot psa. K takemu zapletu je prispevala tudi neka priletna znanka pokojnice, za katero se je potem izkazalo, da sploh ni verodostojna. Passudettija so zaprli, v ječi je preživel 27 dni, nato pa se je celotna zadeva pojasnila, tako da sploh ni prišlo do procesa. Toda medtem je moški, ki je bil po poklicu trgovski predstavnik tekstilnih izdelkov, izgubil delo, predvsem pa ugled. V hotelih mu niso več dali sobe, klienti so se ga otepali, na ulici je bil zaznamovan kot človeški izrodek.
Passudettija je tragedija globoko prizadela. Skušal si je ustvariti novo življenje, poročil se je. Toda storjena krivica je ostala neizbrisana. Ko se je privezan na vespi peljal v smrt, so ga ljudje še vedno poznali kot »pošast iz Rojana«...(nf)
Po vrnitvi z običajnih poletnih počitnic
Župan pisal tajnikom večine za boljše delovanje odbora
Ob vrnitvi v Trst po običajnih poletnih počitnicah je tržaški župan Franco Richetti včeraj naslovil na tajnike strank večine pismo, v katerem jih poziva na srečanje, da bi se tako s skupnimi močmi bolje lotili nalog, ki čakajo občinski odbor in tržaški občinski svet.
Župan je v pismu naglasil, da bi morali tajniki večinskih strank potrditi veljavnost sedanje večine. Na srečanju naj bi tudi razpravljali o morebitnih trenjih in dvomih glede nadaljnjega delovanja občinskega odboja, da bi delo nato steklo učinkoviteje. Župan je v pismu omenil tudi možnost preosnove mest občinskih odborništev, pri čemer naj bi vzeli v pretres tudi možnost zmanjšanja števila odborništev od sedanjih petnajst na dvanajst.
Richetti je v pismu tudi podčrtal, da bi morale stranke večine potrditi osnutek občinskega statuta, ki ga je pripravil občinski odbor, in to (dobesedno) »vključujoč, ali pa tudi ne, norme o slovenski manjšini.« Tržaški župan v svojem »programskem« pismu omenja še, da bi morala Občina predložiti vladi, parlamentu in deželi skupek vprašanj, ki naj bi jih ti organi vzeli v pretres, da bi jih čimprej rešili. Med le-ta spadajo negativne posledice jugoslovanske politične krize za naše mesto, obnovitev posebnih bencinskih kontingentov in uveljavitev off-sho-rea. Deželi naj bi predočili predvsem odprta vprašanja na področju urbanistike, zakona za posege na Krasu, zakona o industriji in o sejemskih dejavnostih.
Ob vrnitvi v Trst je župan Richetti dal tudi izjavo o sedanjih dogodkih v Sovjetski zvezi. V izjavi poudarja, da vo Sovjetski zvezi »po 74 letih končno poznajo svobodo in demokracijo,« opozarja pa tudi na nevarnosti, ki izvirajo iz razkroja države. Zato meni, da bi morala Evropa pomagati sovjetskim narodom, obenem pa upa, da se bo lahko sedanja država konstituirala v konfederacijo narodov, ki naj bi premostila nevarne etnične in krajevne konflikte.
■ »Kakšna bodočnost za Slovenijo?«: na to temo bosta jutri ob 11.30 na sedežu tržaške KD v palači Diana govorila slovenska ministra za prevoz in turizem Marjan Krajnc in Ingo Paš. Srečanje, namenjeno je v prvi vrsti časnikarjem, bo vodil časnikar Daniele Damele, udeležila pa se ga bosta tudi tajnika KD za Trst in FJK Sergio Tripani ter Bruno Longo.
■ Zdravstveno stanje 21-letne Monice Vallefuoco, ki se je hudo ranila v prometni nesreči, do katere je prišlo v nedeljo ob 5. uri zjutraj pred Skednjem, se je za las izboljšalo. Dekle leži na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice in je še vedno v komi, vendar zdravniki ugo-tovaljajo, da njeno telo dobro reagira na zdravila. V nesreči se je Monica ranila po vsem telesu, najhujša poškodba pa je prebitje lobanje.
Dotrpela je naša draga sestra in teta
Erminija Daneu vd. Calzi
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 12. ur| izpred domače hiše ul. degli Alpinl 135 - Opčine v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalujoči brata Danilo in Pepi 1 družinama, sestri Valerija in Ivank* z družinama ter ostalo sorodstvo
Opčine, Ljubljana, San Paolo, 27. av gusta 1991
27.8.1986	27.8.1991
Čas mineva, toda tvoj spomin ostaj* vedno živ.
Ob peti obletnici smrti naše drag žene in mame
Santine Canciani por. Baretto
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Pavel ter hčerki Magdi in Gracija
Trst, 27. avgusta 1991
Tržaški prefekt in vladni komisar De Felice zapušča Trst
Humani odnos z mestom
Dobri odnosi s slovensko manjšino, ki je delavna, resna in želi živeti
V začetku leta 1985 je prispel v Trst in prevzel najodgovornejše mesto v vladni palači na Trgu Unita. Sedaj se mu izteka mandat in dne 9. septembra bo že v Rimu na notranjem ministrstvu, kjer pa bo ostal le tri mesece. Po 42 letih dela v raznih organizmih notranjega ministrstva bo odšel v zasluženi pokoj. Tržaški prefekt in vladni komisar Furlanije-Julijske krajine dr. Eustachio De Felice pa se bo ponovno vrnil v Trst. Vedno poln energij si ga je izbral za svoje nadaljnje bivališče, potem ko je zaradi službenih obveznosti prebredel celo Italijo od Sicilije -rodil se je namreč v Messini- pa do Belluna.
Dr. De Felice, kako in zakaj ste prišli do te izbire?
»V Trst sem prišel 1. aprila leta 1985. Prijatelji so se šalili z menoj, češ da gre za prvoaprilsko šalo, vendar pa ni bilo tako, saj je šlo za lepo in koristno izkušnjo. Trst je mesto, ki se prilagaja osebam, ki želijo živeti mirno in se medsebojno spoštovati. Je mesto, v katerem se spoštuje zasebno življenje. Je mesto, kjer je državljanski čut zelo močan. Ni to mesto samih upokojencev.«
S kakšnimi občutki s tega tako odgovornega mesta zapuščate Trst, medtem ko se bo Vaše življenje v našem mestu pozneje nadaljevalo v vlogi navadnega državljana?
»Ohranjam veliko spominov, nekatere zelo lepe, druge pa malo manj. Nekateri so bili tudi težki. Med lepšimi je to morje, ob katerem se rade volje sprehodim. Ko odhajam s tega delovnega mesta, se prisrčno zahvaljujem Trstu, s katerim sem vzpostavil odličen odnos. Pri mojem delu sem naletel na veliko sodelovanje in tudi na kritike, ki so dobrodošle, če so utemeljene. V Trstu so bili vsi zelo spoštljivi. Bil sem deležen številnih primerov simpatije, ko sem se na primer na stadionu, v tržnici ali v kakšnem javnem lokalu srečal z navadnimi občani.
Rodili ste se v Messini, to je obmorskem mestu, kot je naše. Rekli ste, da uživate ob sprehodih ob morju. Si niste zaželeli, da bi svoj zaslužen počitek preživaljal v rojstnem kraju?
®Iz Messine sem odšel leta '50. Na te kraje me veže globoka ljubezen, navezan sem na svojo zemljo. Po tolikih 'etih odsotnosti pa so se prekinili odnosi s starimi prijatelji, nekateri so že umrli, zaradi česar se povratka v rod-Ue kraje tudi nekoliko bojim. Zaradi tega sem izbral drugo realnost, čeprav moram reči, da imata Trst in Messina jmč skupnega. Obe mesti imata mer-kantilno in mornariško tradicijo in
Vladni komisar De Felice
mentaliteto. Ne gre pozabiti, da je imela Messina tako pristanišče, ki je bilo res aktivno.«
Omenili ste, da ste imeli dobre odnose z vsemi. Kako pa s predstavniki slovenske manjšine in njihovimi organizacijami?
»Odnosi so bili res dobri. To je moj vtis. Imel sem odnose z župani tržaške okolice, tako s prejšnjimi kot z novimi. Če sem bil zaprošen za kakšen nasvet, sem ga rade volje dal in z zadovoljstvom sem opazil, da so me poslušali in da so nato večkrat sledili mojim priporočilom.«
Imate sina, ki pa ni sledil vaši poti. Izbral si je drugo delo.
»Res je. Na začetku sem vztrajal, da bi se opredelil za pravno fakulteto, na kateri sem jaz končal študije, odločil pa se je za medicino in je sedaj zaposlen v tukajšnji zdravstveni enoti in prebiva na Opčinah.«
Vzpostavili ste torej dober odnos z mestom, ne samo z institucijami, ampak tudi z "navadnim" prebivalstvom.
»Skušal sem ustvariti človeški odnos z mestom. Imam veliko prijateljev iz vseh sektorjev družbenega delovanja, ustvarjal sem jih z vsakodnevnim delom. Bil sem prefekt, kar po mojen pomeni, da ne smem samo sedeti za pi-salniško mizo, ampak da moram tudi med ljudi in se z lastnimi očmi prepričati, kaj vse se dogaja. Zato sem tudi rade volje šel v trgovino po nakupih, ustavil sem se pri bencinski črpalki in tako naprej; z vsemi temi ljudmi sem navezal dobre človeške odnose, kar mi je v veliko zadoščenje.«
Ko ste že odločili za Trst, kako gledate na bodočnost tega mesta? »Prepričan sem, da se bo stanje izboljšalo v ekonomsko-finančnem sektorju
Sto otrok v poletnem centru Sklada Milje Cuka na Opčinah
d y Prosvetnem domu na Opčinah že coJ?1 teden poteka letošnji poletni tviu-k ki ga prireja domači Sklad otSe Čuka. Udeležuje se ga okrog sto vpPk, udeležba pa bi bila gotovo še storomČer»bl razpolagali z večjim pro-skurv Otroci 50 porazdeljeni v deset telio ' ki jih vodi prav toliko vzgoji-svJv'v; za deset prizadetih otrok pa Dr! !est spremljevalk, izrnn ei 80 udeleženci opravili vrsto (DnU° zanimivih in poučnih izletov LinnVlca otrok je že bila na izletu v vrt nnu' kjer si je ogledala živalski izlet-3? polovica pa bo opravila ta nost; iutri)r v okviru vzgojnih deja žela V Pa Je stekla vrsta pobud, ki gotovTd °‘roci yeli.k uspeh Med nemč/v sPa°a učenje angleščine m Svitim10!6' za kar si prizadevata Peter ne vafek m Hildegarde Bayer, gibal
v tržaški pokrajini, ta proces pa bo počasen. Ne bo na primer tiste "hitrosti" pri odločanju, kot je na primer lahko v Milanu. Po mojem verjetno tudi zato, ker so v Trstu ljudje previdnejši. Vse mora preveriti do potankosti, šele nato začenja Tržačan uresničevati svoje načrte.
Dobro prihodnost predvidevam tudi za slovensko narodnostno skupnost. Gre za manjšino, ki dela, je resna in ki želi predvsem živeti. Poudariti moram še enkrat, da je s predstavnikom vlade vedno imela prisrčne odnose, ki so bili tudi vzajemni.«
Po trimesečnem "dopustu" v Rimu, kot ga sam imenuje, saj v tako kratkem času ne bo mogel celovito opraviti dela inšpektorja, ki mu je bilo naloženo, se bo ponovno vrnil v mesto, na sprehode ob morju, zahajal bo med ljudi, na Kras, kjer se rade volje zadrži v restavraciji Božo na Repentabru. V svoji vitalnosti bo počel še marsikaj.
Naj dodamo, da se je tržaški prefekt in vladni komisar dr. De Felice takoj na začetku pogovora s kronistom pozanimal o stanju na našem dnevniku in izrazil željo, da bi se to krizno stanje čimprej izboljšalo.
ALEKSANDER SIRK
koncerti
Rumena hiša
V	petek, 30. in v soboto, 31. t. m. bosta v Rumeni hiši nastopila madžarska skupina LESS CUPS in Paolo Privitera s predstavo »Triste Trieste«.
Grad sv. Justa
V	torek, 3. septembra, ob 21. uri glasbeni večer HIT MUSIČ '91. Celoten izkupiček bo namenjem tržaški sekciji AVIS.
Grad sv. Justa
V	četrtek, 5. septembra, ob 21. uri v
sklopu prireditev "E...State in citta« bo na sporedu celovečerni koncert AME-DEA MINGHIJA.
Grad sv. Justa
V	nedeljo, 8. septembra, ob 21. uri
koncert nagrajencev Mednarodnega natečaja »Castello di Duino«, ki je bil letos posvečen klarinetu.
gledališča
Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 V petek, 6. septembra, ob 20.30 (red A) otvoritveni koncert letošnje simfonične sezone. Pod vodstvom Lii Jia bosta nastopila orkester in zbor Gledališča Verdi. Na sporedu Mozart in Prokofiev. Miramarski park - Luči in zvoki Nocoj, ob 21.00 (v angleščini) in ob
22.15	(v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob
21.00	v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob
22.15	v italijanščini) ter ob sobotah (ob
21.00	in ob 22.15 v italijanščini).
razstave
V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
Na sedežu letoviščarske ustanove y Miljah je na ogled razstava KERAMIČNA UMETNOST, v organizaciji Krožka Maritain in bo odprta do 31. t. m. od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
razna obvestila
Letošnji poletni center Sklada Mitje Čuka na Opčinah poteka pod geslom Pravljični svet. Prav v pravljično obarvani svet bodo otroci, vzgojitelji in spremljevalci popeljali v petek, 30. avgusta, starše in sorodnike udeležencev na tradicionalni zaključni prireditvi, ki bo kreativno sklenila letošnjo poletno ponudbo openskega Sklada.
TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo v petek, 30. avgusta, ob 20.30 bo v Partizanskem domu v Bazovici 1. vaja v 20. sezoni, v nedeljo, 8. septembra pa bo nastop v Opatjem selu na osrednji proslavi ob 50. obletnici osvobodilne fronte Primorske.	,	.
Pevski zbor Slavec - Slovenec obvešča vse pevce, da bo prva vaja v četrtek, 29. t. m. v srenjski hiši v Borštu za pripravo za gostovanje v Taboru v Savinjski dolini.
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Prosek vabi vse tiste, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 1991-92, da naslovijo ustrezne prošnje na odbor do 31. avgusta 1991. V ta namen so že pripravljeni obrazci, katere dobite pri odbornikih proseškega jusarskega odbo-
iv-
je
te
maketa/ ki jih vodi Andrej Vrečam' ,!nedte?n ho so drugim vzgojitelji-redu P°verjene« ure pravljic. Na spo-druoe. d* predvajanja filmov in
Vetneoš ,r''v 1 UU>I1I1“ avon: drUžinV d,orr?a Premajhno za dejavno.?1^ Prijateljčkov,
Ker mnirnive dejavnosti
te sicer obširno dvorišče Pros-tolikšno potekajo
Opensko n ru,el m v prosiorm tezniški pot ^8P°rtive pri openski že-
centra tudi na in v prostorih
1 Postaji,
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje:
1.	za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur)
3.	za oblikovalce kraške umetnostne obrti (les, kamen, kovina) - 1. letnik
(1200 ur)	.	.
4.	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih)
5.	strojepisja z videotipkanjem (150 ur)
6.	osnovne informatike - MS DOS (60 ur)
7.	VVord Processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur)
8.	za uporabo programa Data base (60 ur)
9.	začetniški tečaj italijanščine (60 ur)
10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. septembra t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 - tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure.
kino
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.15 A letto con 11 nemico, r. Josephh Ru-ben, i. Julia Roberts.
EXCELSIOR - Danes zaprto. Jutri: 19.00, 22.15 I delitti del gatto nero, r. John Harrison, i. Deborah Harry, Christian Slater, □
EXCELSIOR AZZURRA - Danes zaprto. Jutri: 18.30, 22.00 Un amore o forse due, r. Neil Jordan, i. Beverly D'Ange-lo, Donald McCann.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Maniac cop, □
NAZIONALE II - 16.30, .22.15 La notte det morti viventi, r. George A. Rome-ro.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Una ra-gazza molto vizi osa, □ □
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Ritorno alla Laguna blu, i. Milla Jovovich, Brian Krause.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Cyrano de Berge-rac.
EDEN - 15.30, 22.10 Chiamami... Bestial Playbest, porn., □ □
CAPITOL - 17.15, 22.10 Havana, r. Sid-ney Pollack, i. Robert Redford, Lena Olin.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto
RADIO - 15.30, 21.30 Amori particolari transessuali, porn., □ □
izleti
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
organizira v nedeljo, 8. septembra izlet v Tabor v Savinjsko dolino. Vpisovanje bo v srenjski hiši v Borštu danes, 27. in jutri, 28. t. m., ob 18. do 19. ure ali na tel. št. 228629, 228494 in 228644 najkasneje do sobote, 31. t. m.
Kmečka zveza obvešča, da bo odhod avtobusa za ekskurzijo na Vinski sejem Ljubljana 91 jutri, 28. t.m., ob 8.30 izpred Trgovinske zbornice v Trstu (Piaza della Borsa) in ob 8.45 na Opčinah (Narodna ul. - avtobusna postaja nasproti Bar Centrale).
včeraj - danes
Danes, TOREK, 27. avgusta 1991
MONIKA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.35 - Luna vzide ob
20.20	in zatone ob 8.30.
razne prireditve
Mladinski odbor Slovenske prosvete
vabi na srečanje Mladinski tabor SLOVENSKI DIOGEN PO EVROPSKEM BABILONU, ki bo v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah od 28. od 30. t. m. Obsegel bo predavanja dr. Veljka Rusa in dr. Ivana Štuheca, pričevanja javnih delavcev Iva Žajdele, Jane Hoste in Andreja Rota, kulturne točke (koncert kan-tavtorja Adija Smolarja in veseloigro Skupno stanovanje v izvedbi KD I. Gruden) in družabnost s plesom ob zvokih ansambla Shalom. Za podrobnejše informacije in morebitne vpise: Slovenska prosveta, tel. št. 370846 ali 213912.
ŠD Sokol organizira v petek, 30.8., soboto, 31.8. in nedeljo, 1.9., na društvenem igrišču PRAZNIK SOKOLA. Spored: petek, 30.8.: ob 18. uri odprtje kioskov, ob
20.30	ples z ansamblom Happy day; sobota, 31.8.: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri košarkarska tekma Olimpia-Ljub-ljana — Jadran-Trst, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day; nedelja, 1.9., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop folklorne skupine Divača - Sežana, ob 20.30 ples z ansamblom California.
Zadruga Ban v sodelovanju s KD Grad prireja ŠAGRO POD KOSTAJI, ki bo 30. in 31. t. m. ter 1. septembra na vaškem trgu pri Banih.
Sekcija slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v soboto, 31. t. m. in nedeljo, 1. septembra tradicionalni NAŠ PRAZNIK. Oba dneva v večernih urah ples z ansamblom Krt oz. Lojze Furlan ob kioskih z jedmi na žaru in domačim vinom. Koncert godbe na pihala od Sv. Antona pri Kopru, pozdravi in politični nagovori bodo na sporedu popoldne od 18. ure dalje.
Mamico Majo in očka Oskarja je osrečil krepki sinček
MARTIN
Iskrene čestitke staršema, malemu pa obilo zdravja in sreče vsi domači
čestitke
TICJANA in BRANKO sta stopila na skupno življenjsko pot. Obilo sreče in medsebojnega razumevanja jima želi ŠZ Sloga.
Dobrodošel bratranček MARTIN! Vsi se te veselimo: Borut, Tomaž, Jasna in Poljanka.
Jutri, SREDA, 28. avgusta 1991
AVGUŠTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.02 najnižja -52 cm, ob 11.25 najvišja 52 cm, ob
17.35	najnižja -39 cm in ob 23.24 najvišja 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj, najvišja 30,9 stopinje, najnižja 22,6, zračni tlak 1015,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gaia Canal, Anna Chicco, Alessandro Aruffo.
UMRLI SO: 60-letni Giuseppe Di Paola, 91-letna Margherita Antonini, 87-let-na Angela Padovan, 88-letni Matteo Grubissi, 86-letna Maria Scardigno, 58-letni Giorgio Gregorat, 74-letni Alfredo Ghezzo, 83-letna Anna Bibalo, 76-letna Maria Bunicelli, 79-letna Amalia Bais, 78-letni Federico De Dottori Degli Albe-roni, 80-letni Romano Civitan, 49-letni Gianfranco Zanolla, 27-letni Fulvio Pe-rotti, 78-letna Danila Modrijan.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. avgusta 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmau-ra 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Na liceju F. Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča in pedagoškega liceja A. M. Slomšek
sporoča, da se popravni izpiti za vse razrede začnejo 2. septembra, ob 8.30 s pismenima izkušnjama iz italijanščine in latinščine. Razpored ostalih izpitov je izobešen na oglasni deski.
Glasbena matica - Trst obvešča, da vpisuje nove gojence za šolsko leto 1991/92 od ponedeljka, 2. do vključno srede, 11. septembra od 9. do 11. ure v Ul. Manna 29, tel. 418605.
mali oglasi
HI EDI MOBIL!
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
ODDAM kiosk za prodajo cvetja. Dobra pozicija. Tel. 417937 ob uri obedov.
PRODAM ritmo 1300, zadnji model v dobrem stanju. Tel. 229224.
PRODAM kamion omai 28F z nosilnostjo 15 stotov s pogodbo leasing v teku. Tel. 220410 ob uri obedov.
PRODAM motor suzuki 1100 GSX EF v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 327284 ali 214522.
PRODAM pajero meltal top, letnik '90. Tel. 213750.
PRODAM po polovični ceni ortopedsko vzmetnico za dve osebi. Tel. (0481)21467.
PRODAM fiat panda 45, letnik '81, plave barve za 800.000 lir. Tel. (0481) 34642.
IŠČEM izkušeno otroško varuško za 10 -mesečnega otroka. Urnik po dogovoru. Tel. (0481) 21467.
IŠČEM knjige za četrti razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 228438.
DEKLE z večletno delovno izkušnjo išče zaposlitev, part time, kot prodajalka, blagajničarka ah čistilka uradov. Tel. 291442 od 8. do 12. ure.
TRGOVINA JESTVIN Despar v Bazovici išče vajenca ali delavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini.
OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju.
menjalnica__________________ 26. s. 1991
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN . TRST	
Ameriški dolar —	.. 1308,150	1250.	Japonski jen 		9,548	9,25
Nemška marka ....	.. 746,490	740.	Švicarski frank ....	.. 856,040	848.—
Francoski frank ...	.. 219,900	216,50	Avstrijski šiling ...	..	106,109	104,50
Holandski florint .	.. 662,790	655.	Norveška krona ...	.. 191,150	188.
Belgijski frank ....	..	36,289	35.—	Švedska krona ....	.. 205,750	202.
Funt šterling		..	2190,-	2170.	Portugalski eskudo	8,725	8.
Irski šterling 		..	1997,-	1970.	Španska peseta ...	..	11,982	11,30
Danska krona		.. 193,510	190.	Avstralski dolar ...	..	1018,40	960.
Grška drahma		6,763	6,20	Jugoslov. dinar ...		30,20
Kanadski dolar ....	.. 1142,70	1070.	ECU		1533,-	
		
		
Dvotedenski tabor uradno predstavili na sedežu J V KS v Ronkah
Mladi raziskovalci 11. tabora Laško ’91 od včeraj na delu med tržiškimi Slovenci
Surov napad pred postajo
rr\ v« v
v Tržiču
* V Ronkah so včeraj na sedežu Javnega večnamenskega kulturnega središča uradno odprli 11. mladinski raziskovalni tabor Laško '91. Navzoče mlade raziskovalce in predstavnike Slovencev, ki živijo na Tržiškem, sta pozdravila ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor, ki vodi in koordinira tabor, in predsednik slovenske komisije pri JVKS v Ronkah Marko Jarc.
Preden je podrobneje predstavil načrt dela, ki ga nameravajo izvesti v dveh tednih do 7. septembra, je Milan Pahor poudaril pomen in novost letošnje izbire Laškega, tj. področja, ki se bistveno razlikuje od dosedanjih, v katerih so se odvijali raziskovalni tabori. Predvsem gre tu za dokaj razširjeno območje, ki zajema več občin in v katerem slovenska prisotnost ni strnjena pač pa razpršena in podvržena večjemu asimilacijskemu pritisku. Prav v tem pa je zanimivost in pomen tega tabora. Seveda je z druge strani to prineslo večje organizacijske in logistične težave, ki pa so jih organizatorji - Odsek za zgodovino pri NŠK, Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev Tone Penko in Društvo mladih raziskovalcev Trst-Gorica - doslej uspešno reševali tako v sodelovanju s Slovenci v Laškem kot tudi s podporo krajevnih ustanov.
Tudi Jarc je pozititvno ocenil izbiro Laškega, kjer v zadnjem času upada-
nje števila vpisov v slovensko osnovno šolo izraža vso zaostreno težo asimilacije. Želel je, da bi bil tabor spodbuda staršem k odgovornejšim izbiram. Vsekakor pa ne gre pozabiti, je podčrtal, da je bila prav pred kratkim v statutih nekaterih občin prvič po vojni javno priznana prisotnost Slovencev. Tabor in vse ne samo razisko-
valne dejavnosti ob njem bodo torej potrditev te prisotnosti in spodbuda za aktivnejšo javno nastopanje Slovencev v Laškem.
Po otvoritveni slovesnosti, ki se je žal ni udeležil noben predstavnik občinskih uprav iz Laškega, so se člani štirih raziskovalnih skupin včeraj popoldne zbrali na prvem delovnem sre-
čanju, že sinoči pa so imeli javno informativno srečanje z domačini. Od danes dalje bo potekalo po skupinah raziskovalno delo mladih etnologov, geografov, naravoslovcev in zgodovinarjev vključno z video delavnico in računalniško obdelavo podatkov. Prvo interno oceno bodo opravili v soboto, vse opravljeno delo pa bodo javno predstavili v petek, 6. septembra, tik pred zaključkom tabora.
Na sliki (foto Marinčič): mladi raziskovalci in gostje ob otvoritvi 11. MRT v Laškem.
Slovo in zahvala goriškega prefekta
Ob odhodu v Rim, kjer je sprejel nove funkcijo na Ministrstvu za znan-svene raziskave, se je prefekt Giovan-ni Rosa toplo zahvalil civilnim, vojaškim in verskim oblastem goriške pokrajine, političnim, gospodarskimi in sindikalnim predstavnikom, policiji, sredstvom javnega obveščamja in združenjem borcev, ki so mu s svojim sodelovanjem omogočili, da je vedno opravljal svojo dolžnost v okviru ustavnih zadolžitev. Prebivalcem tega mesta je obenem zaželel bodočnost blagostanja in kulturne rasti.
Vtisi Igorja Komela ob povratku iz Leningrada po napovedi in propadu državnega udara v SZ
V	preteklem tednu, ko sta svetovno javnost pretresla najprej državni udar v Sovjetski zvezi in nato njegov propad, je v Leningradu bil na dopustu tudi znani goriški kulturno-politični delavec Igor Komel. Svoj povratek domov je napovedal za nedeljo, zaradi zamude letala pa je moral prenočiti v Nemčiji in se je zato vrnil v Gorico šele včeraj popoldne. Po telefonu smo ga poiskali prav v trenutku, ko je stopil čez domači prag in malo kasneje smo se z njim srečali, da bi ga povprašali po nenavadnih in tudi nepričakovanih vtisih, ki jih je prinesel s seboj s tega že itak zanimivega potovanja.
Kako ste v Leningradu izvedeli za udar?
V	bistvu po ustnem izročilu, ker je televizija prenašala samo komunikeje o bolezni Gorbačova in o prevzemu funkcij. Poleg tega je dajala navodila, kako naj se prebivalstvo vede v skladu z ustavo. Pretok informacij je bil torej popolnoma ustavljen, da ste verjetno vedeli več tu v Italiji kot mi tam.
V	ponedeljek zjutraj, ko se je začelo, smo telefonirali na konzulat, a tudi oni niso vedeli prav nič. Tudi manifestacije so »delovale« na osnovi ustnega izročila. Jelcinov poziv je bil izredno učinkovit, ta poziv ljudstvu je bil za prebivalstvo edini »letak«. V Leningradu je bila prvi dan ob 16. uri manifestacija pred parlamentom. V hipu se je zbralo 10.000 oseb. Bila je podobna manifestacijam leta 68. Iz več mikrofonov istočasno so govorili različni ljudje in zagovorniki različnih »frakcij«. Vsi so skušali dati vsaj nekaj informacij, skušali so organizirati ljudi, da bi postavili barikade in mestno stražo. Načrtovali so, da bi zaprli podzemno železnico in nekateri so že namigovali, da prihajajo tanki in da bo treba zapre-
Igor Komel z »branilko« barikade
ti vpadnice. Konkretno so zabarikadirali samo vhode na glavni trg pred parlamentom.
Kakšne šo bile reakcije domačinov?
Bili so izredno zaskrbljeni, velika zaskrbljenost je bila glavno čustvo, pri njih kot pri nas, ker nihče ni vedel, kaj se dogaja. To je trajalo tri dni. Po propadu udara, so ljudje vzklikali Jelcinu. On se je najbolj izpostavil, udaril je po mizi. Jelcin pa je bil že prej idol v Leningradu. Vsekakor je preveč političnih struj, preveč stvari, ki jih kot tujec ne morem
do dna dojeti. Ljudje se v glavnem navdušujejo za spremembe, za demokratizacijo, da bi opravili s pu-čisti, da bi se se partija razsula ali se vsaj odpovedala svoji primarni, vodilni in priviligirani vlogi. Antikomunizem ima tam drugačne odtenke...
Kakšen je odnos do Gorbačova?
Ni priljubljen, priznavajo pa mu, da je vnesel reforme s perestrojko. Vsekakor je preveč obljubljal, ne da bi obljube uresničil. Jelcin je ljudski tribun, a v bodoče bomo videli, kaj bo uspel uresničiti.
V Leningradu, potem ko je general sporočil, da vojska ne bo streljala na ljudi, je vsem odleglo. Vojaška pripravljenost pa je prav gotovo bila, čeprav v Leningradu nismo videli tankov. Leningrad je bil v bistvu odrezan od dogodkov, razen političnih manifestacij pred parlamentom; razen pritiska na Moskvo, ni bilo zunanjih znakov, na trgu so bili tudi vojaki. Vse se je v odigralo v Moskvi.
Kaj pa splošni vtisi iz SZ?
Želja po informaciji, katerikoli, je ogroma, še posebej po vsem, kar prihaja z Zahoda, ljudje vse preberejo. Človeka pa presune korupcija, mafija, to bo pravi rak te druZbe in nova oblast se bo morala s tem spoprijeti. Drugače je ruski svet nekaj posebnega, ljudje so ljubeznivi, vljudni, da je bilo ob vsem tem dogajanju prijetno. Revščina je, a morda sem si pričakoval še huje. V Moskvi, kjer sem bil pred petimi leti, je bilo huje. S tujo valuto pa dobiš, kar želiš, mafija ti priskrbi vse. Ruski narod je izredno kulturen narod, to čutiš na vsakem koraku. Po razvoju demokracije se bo prav gotovo znal približati Evropi in prilagoditi novonastalim razmeram, čeprav prehod ne bo enostaven ali neboleč.
Pogovor zapisala NADJA KRIŠČAK
Tekmovanje v klekljanju in ples zaključila festival čipk v Idriji
S plesom in splošnim veseljem, kot se za ljudsko veselico spodobi, se je v nedeljo zvečer v Idriji zaključil 6. čipkarski festival. Osrednji del festivala je predstavljalo seveda tekmovanje mlajših in starejših čipkaric, morali pa bi reči čipkarjev, ker je bilo med tekmovalkami tudi nekaj moških prisotnosti. Sicer je bilo na Starem placu ves dan izredno živahno, saj so si prireditve kar sledile: gledališki nastopi, folklorni plesi, Rudarska godba na pihala in še bi lahko naštevali, do večernega plesa, pač v slogu veselice. Pa ne samo na Starem placu, saj so mlade Idrijčanke že zjutraj demonstrirale v raznih kotičkih starega mestnega jedra. Ves dan je bil tudi odprt Mestni muzej, kjer poleg drugih zanimivosti hranijo najstarejše idrijske čipke iz 17. stoletja. Pravijo, da je to umetnost prinesla s seboj žena nekega idrijskega rudarja, Čehinja po rodu. Povezava med rudnikom in čipkami je tako nesporna, Idrija pa je zaslovela zaradi teh drobnih klekljanih umetnin, ki so obkrožile svet.
Na sliki: prizor z nedeljskega tekmovanja v klekljanju v Idriji.
Z uporabo krampa so vlomili v hišo Emila Tomšiča
Tatovi v hiši
Skupinica predrznih tatov je v nedeljo dopoldne s pomočjo krampa pri belem dnevu vlomila v hišo Emila in Nade Tomšič v Sovodnjah. Hiša stoji na nekoliko osamljenem mestu na začetku Ul. 1. maja skoraj nasproti upe-peljevalnika. Tatovi so najbrž vedeli, da sta zakonca Tomšič prav v nedeljo zjutraj odpotovala na desetdnevno letovanje v Poreč. Do hiše so se prikradli preko polj iz smeri železnice. Sprva so vlomili skozi skladišče orodja in razbili okno, skozi katero so se prikradli v klet. Ker pa od tod niso našli stopnic do stanovanja, so se spet podali na vrst in se s pomočjo kratke lestve povzpeli do okna. S krampom so si pomagali, da so razbili temnice in stopili v stanovanje, kjer so začeli razmetavati po predalih in omarah v iskanju dragocenosti in denarja.
Da nekaj pri Tomšičevih ni v redu, je opazil Damjan Fajt, ki se je okrog 11. ure peljal tam mimo s kolesom. Iz hiše je zaslišal ropot in opazil prižgano luč. To se mu je zdelo čudno, saj je vedel, da je Tomšič nameraval na dopust. Kmalu zatem je opazil štiri osebe, ki so skočile iz hiše in zbežale po poljih proti železnici. Pohitel je zato do Antona Tomšiča, Emilovega brata. Takoj sta obvestila karabinjerje. Za zasledovanje tatov je sicer bilo že prepozno, saj je četverica bila že izven dometa. Preiskava je v teku, vendar zaenkrat brez posebnih novosti. Sumljiva je okoliščina, da so tatovi šli ta-korekoč na gotovo v odsotnsti lastnikov. Med njimi bi utegnil biti kak do-
v Sovodnjah
mačin ali vsekakor oseba, ki je nadzorovala premike Tomšičevih.
Kar zadeva vrednost morebitnega plena, ki naj bi ga tatovi odnesli, bo treba počakati na povratek lastnikov. Anton Tomšič nam je namreč povedal, da sam ne ve, če so tatovi sploh kaj odnesli. Poskrbel je le, da je za silo popravil poškodovani okni in tako zavaroval hišo pred kakim ponovnim nezaželenim obiskom.
Na meji aretirali razpečevalca mamil
Po aretaciji treh oseb (dveh iz Gorice in ene iz Šempetra) zaradi uvoda 2,3 kilogramov kokaina, o kateri smo poročali pred nekaj tedni, je policija te dni prijela četrtega domnevnega člana razpečevalske tolpe. Aretirali so 25-letnega jugoslovanskega državljana Fatmira Osma-nija, ki naj bi bil vezni člen pri dobavi pošiljke mamila. Osmanija so italijanski policisti, ki v preiskavi tesno sodelujejo z novogoriškimi kriminalisti, prijeli na meji, ko je skušal priti v Italijo.
■ V Krminu je včeraj zjutraj v Drevoredu Friuli malo pred 9.30 povsem zgorel fiat uno, last Livia D Angela. Mož, ki je doma iz Catanie, živi in dela pa v Furlaniji, je ob prvih plamenih poklical na pomoč. Kljub poskusom gašenja in prihodu gasilcev iz Gorice pa za avto ni bilo pomoči in ga je ogenj povsem uničil.
Pred tržiško železniško postajo je predsinoči okrog 11.30 skupina 6 ali 7 mladih nasilnežev z verigami, vrčki za pivo in usnjenimi pasovi surovo pretepla tri 17-Ietne mladeniče, ki so se pravkar vrnili iz Trsta po ogledu nogometne tekme Triestina-Udinese: P.M. iz Štarancana, F.G. iz Tržiča in A.B. iz Ronk. Trojica se je na motornih kolesih vračala proti domu, ko sta se jim približala najprej dva, potem pa še ostali napadalci. Lažje ranjeni mladeniči (okrevali bodo v nekaj dneh) so zbežali in prijavili zadevo. Ni znano, če je napad v zvezi z navijaškimi izpadi, vendar zdi se, da ni, saj napadalci niso izgovorili ničesar v tem smislu.
Umrl primarij dr. Ivo Komjanc
V kraju Malcesine pri Veroni je včeraj nepričakovano preminil znani in visoko cenjeni zdravnik Ivo komjanc. Rodil se je leta 1924 in se je po diplomi leta 1953 uveljavil v zdravniškem poklicu, saj je do upokojitve leta 1989 deloval kot primarij oddelka za rehabilitacijo. O njegovi osebnosti in poklicnih sposobnosti zna marsikdo povedati tudi v naših krajih, čeprav ni tu služboval. Pokopali ga bodo jutri ob 17. uri v Malcesinah.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Piccola peste«.
VERDI 18.00-22.00 »Robin Hood«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Bestiali momenti carnali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 in 20.30 »Sokol in snežni človek«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Mundial 90«.
DESKLE ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Thea — Raštel 52 — tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo — ul. E. Toti 52 — tel. 410701.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 8.45 Alfredo Tognon iz splošne bolnišnice v Gradež, ob 11. uri Valentin Mikulus iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi, °b 12.30 Ema Kravos, por. Stopar iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
t
Sporočamo, da se je rodil za novo življenje
dr. Ivo Komjanc
primarij fizioterapevtskega oddelka bolnišnice v Malcesinah
Pogreb bo jutri, 28. avgusta, ob Čl-uri iz mrliške veže bolnišnice v Mal' cesinah v cerkev in na tamkajšnje p°' kopališče.
Maša zadušnica bo v števerjanski
cerkvi v sredo, 4. septembra* ob 19.30-
SVOJCI
Malcesine, Števerjan, Gorica, Kali' fornija, 27. avgusta 1991.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi
Valentin Mikulus
Pogreb bo danes, 27. avgusta, ?*7i(-e uri iz mrliške veže splošne	v
v Gorici v cerkev in na pokopan5 Pevmi.
Žalujoča Iva, brat in sestre z družinami
Pevma, 27. avgusta 1991
Člani mešanega pevskega z	.
Oton Župančič iz Štandreža so _ tvujejo z Vilijem Prinčičem in
no ob izgubi očeta.
Na svetovnem atletskem prvenstvu še odmeva tek na 100 m
Italijan Antibo razočaral
V nedeljo in včeraj so na SP oddali kar 9 serij kolajn, še vedno pa je v središču zanimanja izreden tek na 100 metrov, kolektivno daleč najhitrejši v zgodovini atletike in seveda kronan s svetovnim rekordom.
Carl Lewis je zmagal brez dvoma presenetljivo, saj je na podlagi letošnjih dosežkov in tudi medsebojnih spopadov zgledalo, da je Burrell dokaj na varnem.
teri je novo veliko ime Namibijec Frede-ricks, ki ima danes izredne možnosti na 200 metrov, kjer je bil doslej znatno boljši kot na krajši progi.
Ob teku na 100 metrov pa ne gre spregledati včerajšnjega na 10.000 m. Italijan Antibo je žal propadel in zmaga je šla Afričanom (kot se je predvidevalo), uspeh Kenijca Tanuija pa je majhno presenečenje, Atlet je letos na tej progi tekel samo v Tokyu in je sicer tudi imel dokaj skromen osebni rekord 27'40" iz leta 1988. Ob Antibu je bil velik poraženec tudi Maročan Skah, ki je veljal za glavnega favorita. Drugouvrščeni Chelimo naj bi uradno imel samo 19 let, kar pa mnogi ne verjamejo. Kot se večkrat dogaja, Afričani ne vedo za točen datum rojstva.
V zelo pričakovanem finalu meta kopja sta bila dva odlična metalca, Backley in Železny, izločena že v predtekmovanju. Finci so startali kot nesporni favoriti in svojo vlogo tudi upravičili.
Dva včerajšnja ženska teka sta ovrednotila atletinje iz SZ. Na 800 metrov je Potegnila krajši konec Kubanka Quirot, ki je imela na papirju največ možnosti za uspeh. Druga favoritinja, Masterkova, ni bila kos svoji vlogi, nadomestila pa jo je Nurutdinova. Tek je bil zanimiv še zlasti zaradi povsem neznane Marie Mutole iz Mozambika, ki je iz teka v tek kazala večjo moč. Očitno se ji je pa poznalo Pomanjkanje samozavesti in taktičnih izkušenj. Ni nemogoče, da bi v hipotetičnem novem finalu atletinja iz Mozambika celo zmagala.
Do zelo važne kolajne je prišla Afrika tudi v teku na 3000 metrov. Za dvema Sovjetinjama se je uvrstila Kenijka Sir-ma.
Troskok je dal tri dobre rezultate. Dokaj prerojen je na lanskem nivoju skakal in zmagal Harrison. Za presenečenje je poskrbel Bolgar Markov, ki je izpadel v predtekmovanju. Zmaga SZ v kladivu je bila rutinska (pričakovati je sicer bilo uspeh Astapkoviča). Heike Drechsler je podlegla nekoliko skrivnostnemu skoku Joynerjeve do 7,32 m, v maratonu pa je Rosa Moja iz Portugalske po desetih letih premoči morda spoznala, da se je njena doba končala.
Današnji finali predvidevajo izjemno zanimive odločitve v teku na 400 m ovire (favorit je Matete iz Zambije, ki bo morda naskakoval tudi svetovni rekord), na 400 m za ženske (v vlogi favoritinje je Francozinja Perecova), na 200 m moški (dvoboj Johnson - Fredericks), na 800 metrov moški (Barbosa, Everett, Kon-chellah, Ereng), 100 metrov ženske (Ot-tey, Krabbe) in v metu diska za moške.
FINALI
100 m moški: 1. Lewis (ZDA) 9"86 (svet. rekord); 2. Burrell (ZDA) 9"88; 3. Mitchell (ZDA) 9"91; 4. Christie (VB) 9"92; 5. Fredericks (Namib.) 9'95; 6. Ste-wart (Jam.) 9"96; 7. Da Silva (Braz.) 10 "12; 8. Surin (Kan.) 10"14.
Kladivo: 1. Sjedih (SZ) 81,70 m; 2. As-tapkovič (SZ) 80,94 m; 3. Weiss (Nem.)
80,44	m; 4. Gecsek (Madž.) 78,98 m; 5. Ab-du valj e v (SZ) 78,30 m; 6. Ciofani (Fr.) 76,48 m; 7. Flax (ZDA) 75,98 m; 8. Piolanti (Fr.) 73,64 m.
Daljina ženske: 1. Joyner (ZDA) 7,32 m; 2. Drechsler (Nem.) 7,29; 3. Berežnaja (SZ) 7,11 m; 4. Senčukova (SZ) 7,03 m; 5. Tiedtke (Nem.) 6,77 m; 6. Ilcu (Rom.) 6,72 m; 7. Ninova (Avstr.) 6,72 m; 8. Bjelevska-ja (SZ) 6,69 m.
Maraton ženske: 1. Panfil (Pol.) 2.29'53"; 2. Jamašita (Jap.) 2.29’57"; 3. Do-erre (Nem.) 2.30T0"; 4. Arimuri (Jap.) 2.31’08"; 5. Rebelo (Fr.) 2.32'05"; 6. Gradus (Pol.) 2.32'09"; 7. Machado (Por.) 2.32'33"; 8. Burangolova (SZ) 2.33"00".
3.000 m ženske: 1. Dobrovski (SZ) 8'35"82; 2. Romanova (SZ) 8'36 "06; 3. Sir-ma (Ken.) 8'39'41; 4. Tikkanen (Fin.) 8'41"30; 5. Keszeg (Rom.) 8'42"02; 6. Bru-net (It.) 8’42"64; 7. St. Hilaire (ZDA) 8'44"02; 8. Peters (ZDA) 8'44"02.
800 m ženske: 1. Nurutdinova (SZ) 1'57"50; 2. Ouirot (Kuba) 1'57’’55; 3. Ko-vacs (Rom.) 1'57'58; 4. Mutola (Mozam.) 1’57"63; 5. Vriesde (Sur.) 1'58"25; 6. Wac-htel (Nem.) 1'58"90; 7. Williams (VB) 201' 01; 8. Masterkova (SZ) 2'02"92.
Troskok: 1. Harrison (ZDA) 17,78 m; 2. Vološin (SZ) 17,75 m; 3. Conley (ZDA) 17,62 m; 4. Sokov (SZ) 17,28 m; 5. Hen-riksson (Šve.) 17,-12 m; 6. Wellman (Ber.) 16,98 m; 7. Quesada (Kuba) 16,94 m; 8. Saint Rose (Fr.) 16,92 m.
Kopje moški: 1. Kinnunen (Fin.) 90,82 m; 2. Raty (Fin.) 88,12 m; 3. Sasimovič (SZ) 87,08 m; 4. Lovegrove (N.Zel.) 84,24 m; 5. Hill (VB) 84,12 m; 6. Einarsson (Isl.) 83,46 m; 7. Wennlund (Šve.) 81,14 m; 8. Boden (Šve.) 78,58 m.
10.000 m moški: 1. Tanui (Ken.) 27'38"74; 2. Chelimo (Ken.) 27'39"41; 3. Skah (Mar.) 27'41"74; 4. Osano (Ken.) 27'53 '66; 5. Nerurkan (VB) 27'57'14; 6. Ni-zigama (Bur.) 28'03"03; 7. Ntawalikura (Ruanda) 28’10"38; 8. Boutayeb (Mar.) 28T2"77. (k.b.)
KOLAJNE: Sovjetska zveza 4 zlate, 5 srebrnih, 4 bronaste; ZDA 3, 1, 2; Finska 1, 1, 1; Kenija 1, 1, 1; Kitajska 1, 0, 0; Italija 1, 0, 0; Poljska 1, 0, 0; Nemčija 0, 1, 2; Kuba 0, 1, 0; Japonska 0, 1, 0; Švedska 0, 1, 0; Maroko 0, 0, 1; Romunija 0, 0, 1.
1. —	1. Majer Ari	1
	2. Madrigale	X
2. —	1. Dodson	1
	2. Shavvland Nancy	2
3. —	1. Ideal Sharif	1
	2. Georgia Cik	X
4. —	1. Issant	2
	2. Elettrodo	X
5. —	1. Iacoviz	X
	2. Endeavour	1
6. —-	1. Lenz Rock	X
	2. Giubit	1
KVOTE
12 (40 dobitnikov)
11 (846 dobitnikov)
10 (8.602 dobitnika)
14.600.000 lir 680.000 lir 66.000 lir
Na svetovnem kolesarskem prvenstvu
Na evropskem plavalnem prvenstvu
Bugnu naslov
STUTTGART — Italijanski kolesar Gianni Bugno je prvič v syoji dolgoletni karieri osvojil svetovni naslov med profesionalci. ki mu je lani ušel. V razburljivem sprintu (predčasno je Rignil roke in marsikdo se je zbal, da bo to drago plačal) je po ® km dolgem pobegu premagal Nizozemca Rooksa in Španca ‘hduraina, zmagovalca letošnjega Toura. Nasploh pa so se tudi °stali člani italijanskega zastopstva dobro odrezali.
VRSTNI RED: 1. Bugno (It.), ki je 252,800 km prevozil v j '20’23" s poprečno hitrostjo 39,875 km/h.; 2. Rooks (Niz.); 3. [hdurain (Sp.); 4. Meija (Kol.), vsi isti čas; 5. Hundertmarck (Nem.) p0 11"; 6. Rjis (Dan.); 7. De Wolf (Bel.); 8. Hodge (Av-?yal.); 9. Cassani (It.); 10. Echave (Šp.); 11. Fondriest (It.); 12. “allerini (It.), vsi isti čas.
Skupno je startalo 191 kolesarjev, do cilja pa jih je prispelo 96.
Brata Abbagnale, živa legenda
DUNAJ — Že legendarni italijanski dvojec s krmarjem bra-°v Abbagnale je tudi na svetovnem veslaškem prvenstvu, ki se in V nedeli° končalo na Dunaju, potrdil svojo premoč. Carmine Giuseppe s krmarjem Di Capuo so doslej osvojili že sedem vetovnih naslovov (prvega pred desetimi leti), brona so si pri-°°rili leta 1983, srebro tri leta kasneje, poleg tega se lahko Ponašajo še z dvema zlatima olimpijskima odličjema (iz Los f/Ogelesa in Seula). Na drugo mesto za bratoma Abbagnale se j uvrstila poljska posadka, tretji so bili Čehoslovaki, šesti pa U^MS'0vani Janša, Benjanac in Eržen.
s Največ kolajn je na tem SP osvojila Nemčija (7 zlatih, 2 Vovfni in tri bronaste), sledijo: Kanada 4, 1, 0; Italija 2, 2, 0; ®hka Britanija 2, 1, 2; Avstralija 2, 0, 0; Sovjetska zveza 1, 3, 1;
izozemska 1, 0, 2, itd.
Rekord za slovo
ATENE — Prva junakinja 20. evropskega prvenstva v plavanju, ki se je v nedeljo končalo v Atenah, je 17-letna Madžar-ka Krisztina Egerszegi, ki je postavila še en svetovni rekord: 200 m hrbtno je preplavala skoraj dve sekundi hitreje kot pred petimi lewti Američanka Mitchellova. Rezultati zadnjega dne: 200 m delfin ženske: 1. Jacobsen (Dan.) 2'12"87; 2. Herbst (Nem.) 2T4"72; 3. Puggaard (Dan.) 2T4"80; 4. Dumitru (Rom.) 2'15"55; 5. Fernandez (Sp.) 2'16"20; 6. Pantellimon (Rom.) 2'16"61;
7.	Becue (Bel.) 2T6"78; 8. Wlodowska (Pol.) 2’19'40.
200 m mešano moški: 1. Sorensen (Dan.) 2'02 "63; 2. Gessner (Nem.) 2'02'66; 3. Sacchi (It.) 2'02"93; 4. Keller (Nem.) 2'03"16; 5. Czene (Madž.) 2'03"89; 6. Lefevre (Fr.) 2'04"13; 7. Davey (VB) 2'05'03; 8. Sievinen (Fin.) 2'05 "48.
50 m kravl ženske: 1. Osgus (Nem.) 25"80; 2. Plewinski (Fr.) 25"84; 3. De Bruijn (Niz.) 25"91; 4. Hunger (Nem.) 26"06; 5. Erma-kova (SZ) 26"28; 6. Karlsson (Šve.) 26"31; 7. Jensen (Dan.) 26"32;
8.	Draxler (Av.) 26"47.
1.500 m kravl moški: 1. Hoffmann (Nem.) 15'02"57; 2. VVilson (VB) 15'03"72; 3. Wiese (Nem.) 15T4"30; 4. Majcen (Jug.) 15'21"58; 5. Albinski (Pol.) 15’30”30; 6. Roure (Šp.) 15'32"38; 7. Logvinov (SZ) 15'34"30; 8. Szilagyi (Madž.) 15'35"27.
200 m hrbtno ženske: 1. Egerszegi (Madž.) 2'06'62; 2. Szabo (Madž.) 2’H"42; 3. Hase (Nem.) 2'12"21; 4. Krupskaja (SZ) 2'13"71; 5. Deakins (VB) 2'14'23; 6. Read (VB) 2T5 T5; 7. Šibajeva (SZ) 2T5"25; 8. Vigarani (It.) 2'15"03.
4x100 m mešano moški: 1. SZ 3'40"68; 2. Francija 3'42"15; 3. Madžarska 3'42"35; 4. V. Britanija 3'43 "67; 5. Španija 3’45"52.
KOLAJNE: Sovjetska zveza 16 zlatih, 7 srebrnih, 2 bronasti; Nemčija 6, 11, 12; Madžarska 5, 3, 1; Danska 4, 0, 2; Francija 3, 5, 3; Španija 2, 2, 1; Norveška 2, 0, 0; Nizozemska 1, 3, 5; Italija 1, 2, 10; Poljska 1, 2, 1; Velika Britanija 1, 2, 2; Jugoslavija 1, 0, 0; Romunija 0, 4, 1; Grčija 0, 1, 0; Švedska 0, 1, 2; Bolgarija 0, 0, 2.
Povratne tekme za italijanski nogometni pokal
Triestina izločena
Triestina - Udinese	1:1 (0:0)
STRELCA: Nappi v 66', Romano v 91' (11-metrovka)
TRIESTINA: Longo, Losacco, Bagnato, Danelutti (v 56' Solimeno), Cerone, Cos-saro, Romano, Conca, Trombetta, Urban, Terraciano (v 46' Luiu).
UDINESE: Giuliani, Sensini, Rossini, Rossitto, Calori, Mandorlini, Mattei, Ma-nicone, Balbo, DelVAnno, Nappi (v 83' Marronaro).
SODNIK: Bazzoli iz Merana; RDEČI KARTON: Conca v 22'; GLEDALCEV: približno 7 tisoč.
OSTALI IZIDI: Modena - Piacenza 1:1, kval. Modena; Bari - Empoli 1:1, kval. Bari; Reggiana - Cosenza 2:2, kval. Reg-giana; Lucchese - Venezia 0:0, kval. Luc-chese; Cesena - Perugia 1:0, kval. Cese-na; Messina - Palermo 0:3, kval. Palermo; Piša - Monza 1:0, kval. Piša; Taranto -Reggina 0:0, kval. Taranto; Brescia - Pescara 0:1, kval. Brescia; Casarano - Lecce 0:0, kval. Lecce; Ancona - Barletta 1:0, kval. Ancona; Bologna - Andria 0:2, kval. Andria; Padova - Salernitana 0:0, kval. Padova; Cagliari - Como 0:0, kval. Como; Avellino - Casertana 0:1, kval. Casertana.
SPORED 2. KOLA (1. tekma jutri, povratna 4.9.): Sampdoria - Modena, Bari -Ascoli, Napoli - Reggiana, Roma - Lucchese, Fiorentina - Cesena, Parma - Palermo, Piša - Foggia, Taranto - Genoa, Milan - Brescia, Lecce - Verona, Torino -Ancona, Andria - Lazio, Atalanta - Padova (danes), Udinese - Juventus, Cremo-nese - Como, Inter - Casertana.
Senna bližji naslovu
SPA-FRANCORCHAMPS — Velika nagrada Belgije v formuli ena se je končala z dvojno zmago moštva McLaren-Honda. Brazilec Senna se je že šestič v tej sezoni povzpel na zmagovalni oder in se tako še bolj približal novemu naslovu. Senna pa je imel tudi precej sreče. Zaradi okvare na menjalniku je le s težavo končal dirko, vendar so vsi njegovi najnevarnejši tekmeci odstopili, od Mansella do Prosta (že v 3. krogu) in Alesija (v 31. krogu, ko je bil v vodstvu), medtem ko je Patrese, ki je 10 krogov pred koncem za Senno zaostajal le 5"5, zaradi problemov z zavorami in menjalnikom bil šele peti. Blizu svojega največjega uspeha je bil tudi De Cesaris (4 kroge pred koncem je za Senno zaostajal le 2"2), vendar mu je odpovedal motor.
Prihodnja dirka bo 8. septembra v Monzi.
VRSTNI RED: 1. Senna (mclaren honda), ki je 44 krogov za skupnih. 305,360 km prevozil v 1.27'17"669 s poprečno hotrostjo 209,883 km/h; 2. Berger (mclaren honda) po 1"901; 3. Piqu-et benetton ford 32 "176; 4. Moreno (benetton ford) 37"310; 5. Patrese (wil-liams renault) 57"187 (skupno se je uvrstilo 13 pilotov).
VRSTNI RED ZA SP: 1. Senna (Braz.) 71; 2. Mansell (VB) 49; 3. Patrese (It.) 34; 4. Berger (Av.) 28; 5. Piguet (Braz.) 22; 6. Prost (Fr.) 21; 7. Aleši (Fr.) 14; 8. Modena (It.) in De Cesaris (It.) 9; 10. Moreno (Braz.) 8.
VRSTNI RED AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. McLaren 99; 2. Williams 83; 3 Ferrari 35; 4. Benetton 30; 5. Jordan 13; 6. Tyrrell 11; 7. Dallara 5; 8. Minardi in Lotus 3; 10. Lola 2.
Triumf Lancie
JYVASKYLA (Finska) — Na avtomobilskem rallyju »tisočerih jezer« je
zmagal Kankkunen (Fin.) na lancii, vendar je imel precej sreče. Španec Sainz (toyota) je namreč v soboto, ko je imel kar 22" prednosti, zavozil s ceste, tako da je dirko končal na 5. mestu. Za Kankkunenom se je tako uvrstil Auriol (Fr., lancia), 3. je bil Sa-lonen (Fin.), 4. pa Eriksson (Šve., oba mitsubishi).
VRSTNI RED PILOTOV ZA SP (po 9 dirkah): 1. Sainz 123; 2. Kankkunen 103; 3. Auriol 81; 4. Biasion 54; 5. Eriksson 34; 6. Alen 30; VRSTNI RED AVTOMOBILSKIH HIŠ (po 7 dirkah): 1. Lancia 128; 2. Toyota 124; 3. Ford 32; 4. Mitsubishi in Mazda 28.
Capirossi že prvak
BRNO (Češkoslovaška) — Italijan Capirossi (honda) je že drugo leto zapored osvojil svetovni naslov v razredu do 125 ccm. Na nedeljski dirki v Brnu je sicer zasedel 2. mesto za rojakom Gramignijem (aprilia), kar pa mu je zadostovalo za končni uspeh, saj do konca prvenstva manjka le ena preizkušnja. Italijansko slavje v tem razredu je dopolnil Debbia (aprilia). V četr-tlitrskem razredu se je uveljavil Bradi (Nem., honda) pred Cardusom (Šp., honda) in Cadaloro (It., honda), v pollitrskem razredu pa je bil naj hitrejši Ra-iney (ZDA, yamaha), ki je prehitel Do-ohana (Avstral., honda), Kocinskega (ZDA, yamaha), Gardnera (Avstral., honda) in Schwantza (ZDA, suzuki), medtem ko je bil Lavvson ZDA, cagi-va) osmo. Vrstni red za SP:
125 ccm (po 13. od 14 dirk): 1. Capirossi (It.) 205; 2. Gresini (It.) 178; 3. VValdmann (Nem.) 141; 4. Debbia (It.) 100; 5. Martinez (Šp.) 99.
250 ccm (po 13. od 15 dirk): 1. Ca-dalora (It.) 224; 2. Bradi (Nem.) 193; 3. Cardus (Šp.) 191; 4. Zeelenberg (Niz.) 145; 5. Shimizu (Jap.) 131.
500 ccm (po 13. od 15 dirk): 1. Rai-ney (ZDA) 225; 2. Doohan (Avstral.) 207; 3. Schwantz (ZDA) 184; 4. Gardner (Avstral.) 139; 5. Kocinski (ZDA) 128; 6. Lavvson (ZDA) 126.
SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM
IZ GORICE
obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave 2. septembra 1991. V ponedeljek, 2.9., ob 15. uri bo vpisovanje novincev in potrditev vpisa "starih" telovadcev. Urnik treningov bodo javili ob vpisu. Vsi treningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 27. t. m., ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah - Pro-seška ul. 131, seja smučarske komisije.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od petka, 30. t.m. do 1. 9. mladinski izlet na Krn in Krnska jezera s pohodom iz Bohinja in Kobarida. Vpisovanje in informacije pri načelniku odseka Robertu Devetaku tel. 55180.
SK BRDINA
obvešča, da se začenjajo suhi treningi pod vodstvom tehničnega vodje danes, 27. t. m. in vabi vso mladino, predvsem osnovnošolske otroke, naj se zberejo na Brdini ob 18. uri.
ŠD POLET KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričelo vpisovanje za kotalkarski tečaj. Interesenti naj se zglasijo na Poletov! kotalkarski plošči od 17. do 20. ure vsak dan razen sobote in nedelje. Tel. št. 211758.
Domači nogomet pred prvo preizkušnjo
»Brata Husu« za osem moštev
nogomet bo po prvem ob-St*u Priprav prikazal svoje moči na qa vrbskem turnirju bratov Husu, ki ru9ič prireja proseško Pirmorje. b0cja turnirju, ki se bo začel nocoj, enai° Ppieg Primorja nastopale se San vfnce Primorca, Vesne, Krasa, Gaip nCa iz Sesljana, Brega, Zarje in in štiri t0re-* za štiri ekipe iz 1. AL
tekmJeC*e-n t>odo na sporedu izločilne hi, ' Prihodnji pa polfinalni in final-
treinf^3 e^iPa bo lahko nastopila izkliučoOSoienimi igralci, med teki nastrm.-4,ni rgrblec pa ne bo mogel v finalnih 1 T m°rebitnih polfinalnih i°čitev tekmah. Z izjemo finalnih c izenačim3 . .eri so po morebitni PredviHo staniu po 90 minutah ic Vrnetrovko Podaijška in nato eri nalnih tnt' b°do v uvodnih in po takoj n-.-V.mah P° izenačenem izi Spored * enajstmetrovkam. nasledki. turraria »Bratov Husu«
"^fv=p™orE„™r»“ig!;,
San Marco - Breg (C); 30. avgusta: Zarja - Gaja (D); 2. septembra: zmagovalca A - C; 3. septembra: zmagovalca B - D; 5. septembra: finale za 3. mesto; 6. septembra: finale za 1. mesto.
Vsa srečanja se bodo začela ob 20.30 na proseškem igrišču.
Lansko trofejo je osvojilo moštvo San Marco iz Sesljana. (k.b.)
Deželni nogometni pokal
Vesna izvrstna
Kriška Vesna (skupina E/4) je odlično začela srečanja za deželni nogometni pokal, saj je kar z 8:0 premagala Stock.
Praznih rok je ostal Kras (skupina E/2), ki je na domačih tleh z 0:2 izgubil proti Muggesani. Ista usoda je doletela tudi Gajo (skupine E/l), ki je z 2:4 izgubila protri Muggesani. Nič bolje se tekma ni končala za doberdob-sko Mladost (skupin D/5), ki je (sicer v gosteh) s 3:1 izgubila proti Isonzu San Pier.
V jugoslovanski nogometni ligi še naprej presenetljivo vodi Zemun
Razburljivo 2. kolo v slovenski ligi
V	jugoslovanski nogometni ligi so odigrali tretje kolo, še naprej pa presenetljivo vodi Zemun. Incidenta tokrat ni bilo, sicer pa je izgrede pričakovati le, ko bo Velež igral doma ali pa na derbijih v Sarajevu, kjer živi "mešano" prebivalstvo. Sicer pa je v Mostarju že "počilo", odstopil je predsednik kluba Čuljak, ki se je zavzemal, da bi Velež iz varnostnih razlogov izstopil iz lige.
REZULTATI 3. KOLA: Rad : Velež 6:7 (1:1, 0:1) po 11-m, Pelister - Željezničar 1:0 (0:0), Proleter - C. zvezda 0:4 (0:2), Beograd - Radnički 1:0 (0:0), Vardar - Zemun 2:4 (1:1, 0:1), Sloboda - Borac 4:3 (0:0) po 11-m, Budučnost - Spartak 2:0 (1:0), Partizan - Vojvodina 1:0 (1:0), Sarajevo -Sutjeska 1:0 (1:0). VRSTNI RED: Zemun 5, C. zvezda, Beograd, Budučnost, Partizan 4; Vojvodina, Velež 3; Radnički, Sutjeska, Rad, Vardar, Spartak, Željezničar, Pelister, Sarajevo, Proleter 2, Borac in Sloboda 1.
V	slovenski nogometni ligi je bilo drugo kolo izjemno razburljivo in zanimivo, zaradi slabega vremena pa je bil obisk skromnejši kot na štartu. Tekme si je ogledalo le 4700 gledalcev, pa tudi golov je bilo manj, 30. Čeprav ima liga kar 21 klubov, pa preseneča izenačenost. Nekatera moštva iz "province" igrajo kot še
nikoli v zgodovini, tako da se favoritom - nekdanjim zveznim ligašem - obetajo še težki trenutki.
V ospredju pozornosti je bil derbi v Mariboru, kjer je gostoval Koper. Koprčani so bili brez Benedejčiča, a vendar nihče ni pričakoval takšne katastrofe: 5:0. Koprčan Ibranovič je z avtogolom napovedal "težave", in res mariborski strelci so se v nadaljevanju prav proslavili, lahko pa bi dosegli še kak gol. Gol-geter Poznič je dosegel 2 gola, Emeršič in Bakula pa po enega. Olimpija je bila v prvem kolu prosta, na štartu z Domžalami pa so Ljubljančani zmagali le s 3:0. Strelci so bili Udovič, Ubavič in Topič, premoč Olimpije je bila več kot očitna, celotni vtis pa ne prav dober. Res pa je, da je pri Olimpiji manjkalo nekaj najboljših igralcev - Šeparovič, Vrabec, Jer-maniš in Englaro. Izola je sodeč po formi pred Olimpijo, Izolani so doma dobesedno zmleli Celjane. Bilo je 5:1, lahko pa bi bilo še bolj prepričljivo, če moštvo iz Izole sredi tekme ne bi "zaspalo". Mladi Gregorič je dosegel dva gola, po enega pa Bičačkič, Čendak in Djuranovič. Najbolj odmevno zmago pa so dosegli igralci Vozil, ki so v Ljubljani s Slovanom presenetljivo zmagali z 2:0. Strelca sta
bila Bratkič in Valentinčič, najzaslužnejši za zmago Goričanov pa je seveda trener Mladenovič, ki slovanovce zelo dobro pozna, saj je bil pred leti njihov trener, in je zanje pripravil pravo taktiko. Slovan naj bi bil eden izmed favoritov, toda po dveh kolih je kar za štiri točke v zaostanku, tako da bo tekmece zelo težko ujel. Razcvet doživljajo mnoga manj znana moštva, kot sta novinca zagorski Proletarec in Potrošnik iz Beltinec, bledijo pa nekateri velikani, kot sta na primer trboveljski Rudar in soboška Mura.
REZULTATI 2. KOLA: Izola - Ingrad Kladivar 5:1 (3:0), Maribor Branik - Koper 5:0 (2:0), Slovan Mavrica - Vozila 0:2 (0:2), Nafta - Rudar (V) 2:0 (0:0), Rudar _(T) -Potrošnik 0:1 (0:1), Medvode - Živila Naklo 1:2 (0:0), Mura - Proletarec 1:1 (0:0), Jadran Lama - Steklar 0:1 (0:1), Primorje -Ligui Moly Svoboda 2:3 (0:1), Olimpija -Domžale Lek 3:0 (2:0), Ljubljana Evros-pekter prosta.
VRSTNI RED: Živila Naklo, Izola, Vozila, Ligui Moly Svoboda, Potrošnik, Steklar 4, Proletarec 3, Olimpija, Nafta, Rudar (V), Ingrad Kladivar, Koper 2, Mura 1, Ljubljana Evrospekter, Primorje, Jadran Lama, Slovan Mavrica, Medvode, Domžale Lek, Rudar (T) 0.
FRANCI BOŽIČ
Spet ena najlepša v družbi najlepših
V okviru najrazličnejših avgustovskih prireditev, ki pestrijo poletni čas, so tudi take, kot je bila v Alassiu, kjer so izbrali miss Muretto 91 (najbrž po znani televizijski nadaljevanki). Letos je bila najlepša med naj lepšimi na tem natečaju dvajsetletna študentka iz Ligurije Marina Brun, ki (seveda) sedi na »zidku« med naj lepšim Italijanom Dariom Olivierom in najlepiš talentom Italije Cosimom Ventrutijem (v čem je najlepši talent— tega poročevalci niso razkrili...)	(Telefoto AP)
Film o dogodkih v SZ
Sploh ni bilo dvomiti, da bi filmski producenti oziroma vplivni televizijci zamudili priložnost: svetovna javnost bo v kratkem gledala film o komaj spodletelem državnem udaru v Sovjetski zvezi. Vest je v nedeljo uradno posredoval glavni ravnatelj angleškega zasebnega televizijskega kanala »Channell 4« Michael Grade. Novico je sporočil v Edimbourghu, kjer ta čas teče mednarodni festival televizije. Njegova mreža bo producirala dokumentarni film o dramatičnih dogodkih okrog državnega udara v Moskvi. Borisa Jelcina bo igral Albert Finney, Mihaila Gorbačova pa Antony Hopkins.
Film, ki bo stal najmanj tri milijarde lir, bodo realizirali v enem letu in bo skušal čim bolj verodostojno prikazati celotno dogajanje. Zaradi tega bodo v Moskvo kar se da hitro poslali ekipo specializiranih novinarjev, da bi do podrobnosti raziskali vse, kar je bilo v zvezi s spodletelim golpejem.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Kreganje med brati
Pravijo, da gre pri kreganju med brati za najstarejše človeško kreganje. O podobnem, sicer ekstremnem primeru nas poučuje celo Sveto pismo. Pa vendar starši zelo težko prenašamo vpitje in prerekanje svojih otrok.
Ko zagrmimo, zavlada za nekaj časa mir, zdi se, da se končno bratje igrajo složno, kar naenkrat pa završi in to čedalje glasneje, dokler ne zaslišiš: »Koza neumna!«, »Mami, glej ga!« ali kaj podobnega, med jokom in stokom.
Vse to je naravno. Bratje opazujejo drug drugega, ko se igrajo, ko jedo, ko kakorkoli preživljajo čas skupaj. Takrat se ne učijo le pravil igre, marveč se igraje navzemajo tudi pravil, kako živeti in kako živeti v sožitju.
V družini traja ta pouk vse dotlej, dokler niso otroci odrasli, ali dotlej, ko si izberejo življenjskega partnerja. Kako živeti v harmoniji z drugim bitjem pa se začnejo intenzivno učiti takrat, ko dobijo brata ali sestro.
Za vsakega prvorojenca je rojstvo bratca ali sestrice vedno nekaj šokantnega. Prvorojenec se mora začeti hitro učiti, da mama in očka nimata več tako veliko časa samo zanj kot prej. Kmalu se lahko ta otrokov občutek izmaliči v prepričanje, da ga pravzaprav nimata nič več tako rada, če ves čas tičita nos v zibko, kjer brca kričeče »one«. In če hoče prvorojenec z neobičajnim dejanjem pritegniti pozornost nase, ga še okarata ali celo kreneta po roki.
Do starejšega otroka moramo starši pokazati večje razumevanje. Le tako se ne bo čutil odrinjenega. Zdi se, da je klasična napaka, ob katero se spod-taknejo mnogi starši, izbira imena novorojenca. Če se starši o izibiri imena ne pogovorijo dovolj globoko in resno s prvorojencem, je lahko že to prva točka odklanjanja novorojenega družinskega člana.
In še moramo pomisliti, ali nam res skrb za novorojenčka ne dovoljuje več, da bi pazili na to, kaj počenja naš starejši otrok? Ali nas ta nova skrb res
sili, da prvorojenemu kratimo pozornost in naš čas, ki ga potrebuje?
Če bomo o tem razmišljali, potem nam bo kmalu jasno, da moramo ohraniti čimveč navad in stvari v zvezi s prvorojenci takih, kakršne so bile pred rojstvom drugega otroka. Naš odnos do njega, naj ostane še vedno naš odnos do njega, da ne bo dobil občutka odrinjenosti. To pa bomo dosegli, če ga bomo z velikim razumevanjem vključevali, po njegovih zmožnostih seveda, v novo početje. Njegova soudeleženost bo prva pozitivna točka v razmerju z novim bratom ali sestro. Drugi razmislek pa velja dejstvu, da se z zelo majhnimi otroki ukvarja samo mama in da zato prvorojenci občutijo, kakor da bi jih drugo-rojenci oropali predvsem mame. Vprašajmo se torej z našim prvorojenim otrokom: »Zakaj bi očka malce ne popazil na bratca, medtem ko bi šla mama z menoj v kino?«
Ko bo drugi otrok star kaki dve leti, bosta začela s prvorojencem skupne igre. Tedaj bodo lahko tudi starši za nekaj časa svobodnejši in bolj sproščeni.
In takrat, ko manjši brat ali sestrica nimata potrebe po starših, denimo, ko spita popoldne, tedaj naj starši posvetijo nekaj svojega časa samo prvorojencem, ki se bodo prav radi crkljali -končno sami! Nikoli ne smemo pozabiti, da stvari, ki so last našega starejšega otroka, so samo njegove. Če bo hotel, se jim bo sam odrekel. Njemu se ne smemo nadomeščati v teh stvareh.
Seveda se lahko zgodi, da se otroka kregata, ker vsak zagovarja svoj prav. Večji otrok se čisto lepo in spokojno igra z električnim vlakom, mali nepridiprav pa kakor slepi slon stopi na tračnico, podere vagončke in pomendra miniaturni park.
Nekateri starši si lahko zelo dobro predstavljajo vik in krik, ki lahko ob tem nastane.
Prepričajmo se torej, da imata oba naša otroka dovolj prostora za nemo-
teno igro, pomagajmo jima izbirati igre, ki jih bosta lahko igrala istočasno.
S časom bo mlajši brat začel z zanimanjem opazovti večjega pri igri in ga bo začel posnemati. Skupaj pa se bosta učila, kako lahko živita in preživita drug z drugim. To pa jima bo prišlo nadvse prav v širšem okolju.
Razne raziskave so pokazale in tudi sami lahko z nekoliko pozornosti opazimo pri svojih otrocih, kako postanejo starejši bratje do mlajših fleksibilni, če se morajo z njimi sporazumeti. Včasih začnejo z njimi govoriti v primi tiv-nejšem jeziku zato, da bi se bolje in pravilno razumeli.
Zato ekstremno kreganje med brati prav gotovo ne spada v vsakdanje dogajanje. Mnogo je tudi sodelovanja med brati. Tudi kreganje pa 'prinaša nekaj dobrega: oba - starejši in mlajši brat ali sestra iščeta in brusita svojo vlogo v družini.
Pomisliti moramo namreč, da so bile včasih s poudarjenim prvorojenstvom, z vnaprejšnjimi odmerami, kdo bo podedoval domačijo in podobnim, vloge že vnaprej določene. Sedaj tega ni več, nekje v podzavesti pa se včasih le še oklepamo starih okvirov in s tem kratimo svobodo otrokom
Raziskovalci pa opozarjajo še na neko zelo zanimivo značilnost. Zakonci, ki so dolgo živeli v družini z brati in sestrami, lažje najdejo način mirnega sožitja v skupnem življenju kot drugi. Še celo več - nekateri iščejo v partnerjih, ko jih zbirajo, čustva in odlike ter značilnosti in težnje svojih bratov in sestra.
In pravzaprav najti svojo pravo vlogo v življenju in pravi občutek ljubezni sta cilja, ki ju ni zanemariti.
Bratje, s katerimi se skozi kreganje in pričkanje, celo življenje učimo živeti, pa nam dajejo še nekaj - občutek skupnosti in pripadnosti neki enoti -družini - stari ali novi. Neglede na sodobno modo.
[~7| RAI 1_________________
7.30	Variete: Mille bolle blu - 40 let Festivala v San-remu
8.00	Dokumentarna oddaja: Dimensione Oceano -Una Pompei di navi
8.55	SP v atletiki (prenos iz Tokia)
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Su per la discesa (dram., ZDA 1967, r. Robert Mulligan, i. Sandy Dennis, Patrick Brad-ford)
16.05	Mladinski variete: Big
17.35	Zgodovina Italije
18.30	Variete: Occhio al bi-glietto estate
18.45	TV film: Medicina ama-ra (dram., ZDA 1985, r. Guy Green, zadnji del)
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Dok.: Posebni Kvark
21.30	Rockovska noč: Mina, Celentano, Paolo Conte
22.00	Dnevnik
22.15	Film: L'ultima Mazurka (dram., It. 1986, r. Gian-Franco Bettetini, i. Er-land Josephson, Senta Berger, Mario Scaccia)
0.25 Dnevnik in vreme
0.55 Rubrika opolnoči (vodi Gigi Marzullo)
RAI 2
7.30	Risanke in nanizanke: Male in velike zgodbe
9.35	Ena rastlina na dan
9.55	Film: I tre cadetti (dram., ZDA 1938, r. A. Green, i. Joan Fontaine)
11.40	Nanizanka: Lassie
12.10	Nadaljevanka: La Glinica della Foresta Nera
13.00	Dnevnik in vreme
13.35	Variete: Videocomic
13.45	Nad.: Ouando si ama,
14.15	Santa Barbara
15.00	Variete: Gazebo
16.10	Film: Vigilia di guerra (dram., Nem., 1979, r. Klaus Emmeric, i. Maria Schell), vmes vesti
18.05	Variete: ...e l ultimo chiuda la porta
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Hill Street
19.45	Vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Impicčalo piu in alto (vestern, ZDA 1968, r. Ted Post, i. Clint Eas-twood, Ed Begley)
22.15	Dnevnik - Dosje
23.15	Vesti, vreme, horoskop
23.40	Variete: Giromare
0.30 Filmske novosti
0.40 Film: Una strana passio-ne (dram., Fr. 1984, r. J.P. Dougnac)
|	^ RAI 3	|
11.00	Dok.: Šola se obnavlja
12.00	Drobci
12.25	Film: Tombolo paradiso nero (dram., It. 1947, r. Giorgio Ferroni, i. Aldo Fabrizi)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Dokumentarec: National Geographic - II viaggiatore
15.20	Šport: balinanje, 15.40 jahanje - skoki čez zapreke, 16.00 košarkarski turnir, 16.30 kolesarstvo
17.00	Film: La cotta (dram., It. 1968, r. Ermanno Olmi)
18.00	SP v atletiki
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	BlobCartoon
20.30	Nanizanka: Perry Ma-son - Fotografia di un delitto, Rivelazioni pic-canti
22.05	Večerni dnevnik
22.10	Nan.: I Professionals
23.05	Nočni dnevnik
23.50	Vremenska napoved
23.55	Film: II dottor Miracolo
(srh., ZDA 1932, r. Robert Flarey)
fr TV Slovenija t |
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.). Zgodbe iz školjke
10.00	Video strani
16.20	Video strani
16.35	Sova (pon.), vmes animirana nanizanka Simpsonovi in nadaljevanka Najljubši sin
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Spored za otroke in mlade: Igračke na cestah (Vojtech Cinybulk), gledališka predstava
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik
19.50	Vremenska napoved
20.00	Nadaljevanka: V senci smrti (ZDA, r. Noel Black, i. Michael Biehn, Madolyn Smith, Cloris Leachman, 2. del)
20.45	Umetnostni vodnik Slovenije: Sladka gora
20.55	Turistični kažipot
21.25	A. Lajovic: Šest pesmi
21.50	Dnevnik in vreme
22.05	Nočni program Sova, vmes nanizanka Pujsovi dosjeji in nad. Najljubši sin, nato Resna glasba
23.30	Video strani
TV Koper
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka Gianni e Pinotto
20.10	Glasba: Superpass (vodi Art De Rosa)
20.35	Film: Certa gente (r. Glive Donner, i. Kennet More, Ray Brooke)
22.05	Žrebanje lota
22.10	Dnevnik
22.20	Nan.: Fantasilandia
23.10	Športna rubrika
| (fa TV Slovenija 2
8.55	SP v atletiki
18.00	Satelitski programi
19.00	Naši zbori: MePZ Metalka
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.00	Studio 2 Koper
21.00	Žrebanje lota
21.05	Film: Prva ljubezen (dram, VB-Fr.-Švica 1970, r.-i. Maximillian Schell, i. John Mulder Brown, D. Sanda)
22.30	SP v atletiki
0.30 Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes (7.25) Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Absalomova pripoved; 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Musical; 9.30 Radijski oder: Don Camillo in Peppone (Guareschi, 2. del); 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Zapiski z odprave na Everest: Namaste, Sagarmata (Dušan Jelinčič); 12.25 Potpuri; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Usodni karakter; 16.30 Sof mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: J.S. Bach; 18.00 Slovensko pismo: Gorenjčeva pisma (Janez Mencinger, bere Tone Gogala); 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio 17.; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Vili8" Lobosa; 21.05 Radijska igra; 21.50 Inter-mezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
CANALE S______________
7.00	Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon Templar, 9.00 Bonanza
10.00	Film: Custodia preventiva (dram., ZDA 1982, r. R. Greenwald, i. Martin Sheen, Emilio Estevez)
12.00	Varieteja: Rivediamoli,
12.30	Estate 5
12.55	Canale5News
13.45	Nanizanka: I Robinson
14.30	Nan.: Top Secret - Nuo-va utopia, 15.30 G eni tori inbluejeans
16.00	Otroški variete
17.55	Nanizanka: Mai dire si
18.55	Kvizi: La verita, 19.30 Cos e cos'e, 20.20 Pezzi pazzi, vmes News
20.25	Variete: II Tg delle va-canze (vodijo IT retre)
20.40	TV film: Prigioniera di una vendetta (dram., It,-Fr. 1991, r. Jeannot Szwarc, i. Mireille Dare, Jean Sorel)
22.40	Nan.: Časa Vianello
23.10	Variete: Maurizio Co-
stanzo' Candid Show, vmes Canale 5 News
1.15	Variete: 11 Tg delle va-canze
1.30	Nanizanke non stop
RETE 4	_____________
8.00	Nadaljevanke: Riviera,
8.50	La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Piccola Cenerento-la, 15.00 Senora, 15.30 Riviera, 16.00 Stellina,
17.00	La valle dei pini
17.55	TV 4 vesti
18.00	Nadaljevanke: General Hospital, 18.45 Febbre d'amore
19.00	Risanke
19.40	Nad.: Primavera
20.35	TV film: Radiči (dram., ZDA 1977, r. David Greene, i. Levar Burton, VVilli-am Watson, 10. del)
22.30	Variete: Odiens (vodijo Ezio Greggio, Gianfran-co D'Angelo, Lorella Cuccarini)
0.30 Nanizanka: I Jefferson
1.00	Nanizanki: Love Boat,
2.00	Quincy
2.50	Kviza: Per la strada, Ba-bilonia
3.40	Programi non stop
ITAL! A 1
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Kviz: Urka!
10.00	Nanizanki: 10.00 Super-Vicky - C hi e di scena?,
10.45	Riptide -1 predato-ri del sottomarino perdu-to
11.45	Odprti studio
12.00	Variete: Drive in Story
13.30	Festivalbar91
13.50	Film: I due sergenti del generale Custer (kom., It. 1965, r. Giorgio Simonel-li, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia)
15.30	Nanizanke: Chiara e gli altri, 16.30 Supercar - Al di sotto di ogni sospetto,
17.30	A-Team - Alta moda... di fuoco
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka.: I ragazzi della terza C - Le elezio-ni scolastiche
20.00	Variete: Mai dire gol
20.30	Festivalbar 91
22.30	Nogomet: Coppa Italia
0.30 Odprti studio
0.50 Film: I due sergenti del generale Custer (pon.)
2.50	Nanizanke non stop
ODEON
13.00	Risanke
14.30	Film: Champagne in paradiso (kom., It. 1981, r. A. Grimaldi, i. Al Bano, Ro-mina Power)
16.00	Film: 2 + 5 Missione Hydra (fant., 1966, r. Pie-tro Francisci)
17.30	Film: I cavalieri della maschera nera (pust., It. 1947, r. Pino Mercanti)
19.30	Risanke
20.30	Film: II ritorno di Clint il solitario (vestern, 1973, r-i. George Martin, Klaus Kinski)
22.00	Šport: Nautičal Show
22.30	Film: I Don Giovanni della Costa Azzurra (kom., It. 1963, r. Vittorio Sala, i. Annette Stroy-berg, Gabriele Ferzetti)
TMC_____________________
8.30	Risanke: Snack
9.00	SP v atletiki
13.00	Vesti: TMC News
13.15	Športne novice
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.10	Film: II milionario (kom., ZDA 1978, r. Don Wells, i. Martin Balsam)
16.55	Film: I miracoli accado-no ancora (dram., ZDA-It. 1974, r. G. Scotese)
18.30	Nanizanki Doris Day Show, 19.00 Matlock
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: In Onda
21.00	Variete: La piu bella sei tu (vodi Luciano Rispoli)
0.05 Nočne vesti 0.25 Film: Ouinta stagione (dram., VB 1980, i. Martin Dreyer)
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Nanizanki: La sguadra segreta, 15.30 II grande teatro del West
16.00	Film: II prigioniero dell -isola degli sguali
17.50	Nanizanki: Hallo Witch,
18.20	Stazione di servizio
18.50	Dok.: Sguardi sul mondo
19.20	Dnevnik
20.00	Nanizanki: Korg, 20.30 Fifty Fifty
21.30	Dokumentarec: Dimensione Mediterraneo
22.30	Nočne vesti
23.00	Proza: Lulu - II vašo di Pandora
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, l9^ Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6-1 Vremenska napoved in prometni servi;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; '■ , Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregl® tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Pre°° Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 2 '
13.00	Na valu radia Koper; 13.15 Od en. do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dog0 ki in odmevi; 16.00 Glasba po žel]3 '
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kultu nega sveta; 19.30 Prenos Radia Sloveni)
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, l^Lj 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, ly_ Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Z9 devinski utrinki; 7.00 Simfonija zv ' 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 PeS tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Lig . 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Gal
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko g
solje: ideje in nasveti; 11.00 Glasba; -Glasba po željah in čestitke; 14.32	,
tični potopis; 14.40 Popevka; 15.00 K 35 dijant; 16.00 Sanje o počitnicah;
Jazz; 18.30 Souvenir d’Italy; 1900 Na]
še pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE	e
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 '	‘ 10 Naš Kras; 17.30 Oddaja o 30
- ■ nlasba;
vip- 1Q 30 Smeh in