.. _ ^foSuilna pavšallruna. teto IV., štev. 240	V Uufrljanl, sobota dne 2Q. oktobra 1923	Cena t-50 Din
(tha|a ob * »lutral.
Stane mesečno 12-50 Din (a inozemstvo 25 — m neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72.
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Telef. it. 36.
Podružnice:
Maribor, barvarska ul. 1.
Tel. it 22. Celle, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev, 11.842.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ljubljana, 19. oktobra.
Pod socialističnim županom dr. Lju-devitom Peričem je Kuratorij mestne-ja dekliškega liceja v Ljubljani sklepi, da s 1. decembrom t. 1. ukine Sedi in sedmi razred ljubljansko že.r.ske realne reformne gimnazije. Za' sramotno protisolcolsko akcijo, ti jo je zagrešila pod klerikalno egido rttina občinskega sveta ljubljanskega, je morala sedaj Ljubljana doživeti od renotnih samodržcev v mestni hiši ilandal, ki prvega še nadkriljujc, in
10	v kulturnem, kakor tudi v socijal-rpni pogledu. Pri sokolskom Taboru i se končno še dalo razumeti strankarsko strast in sovraštvo klerikalcev roti napredni kulturni organizaciji, (lerikalizem jo principljelen neprija-lelj vsega, kar jo v resnici nacijonal-to in kar le diši po svobodomiselstvu, tlerikalizem se ne straši nobenega, šo liko ostudnega in nemoralnega sredstva, če treba zadati neprijateljn udarec. To je treba imeti pred očmi, ako lojem o razumeti najnovejši akt uprav jednjeveškega abderitstva klerikalno-socijalistične* magistratne klike pro-
11	eksistenci najprimitivnejših predpo-:ojev slovenske prosvete, civilizacije
kulture.
V mestni hiši ljubljanski, kjer imajo ilerikalci danes vso oblast, dokazu,ie-kakšni so v resnici. Za varanje ivnostl so vsi njihovi papirnati pro-rrami, navaden švindel njihove kul-»rne in politično izjave in resolucije, katerih se SLS predstavlja kot fak-or, ki stremi zn povzdigo slovenske ulture. Laž in demagogija jo, kar po edaj klerikalci pisali tli govorili o lovenskem šolstvu, zlasti pa njihovi irotesti radi skrčenja slovenskih snovnih in srednjih šol ter univerzo, d i n o slovensko žensko srednjo olo. so brez vsakega pravega vzroka a brezvesten način preko noči zrtlu Ni to nobena strankarska institu-ija. marveč javen zavod, ki stoii pod to kontrolo kot vse druge srednje ole. javna šola, namenjena in dostop a ženski mladini brez vsak-.- najmanj-e razlike. Nacijonalna in kulturna ■amota klerikalcev jo tem večja, ker e zapirajo slovenske šile v času, ka alikalska stranka ustanavlja in obe-a na naši zemlji sredn je šolo - - Nemem. Vse to se dogaja, ko je slovenji ljudstvo izročeno odgovornosti 21 ilorikalnih poslancev! Ukinjanje ženske n^.rmno gimnazi-' v Ljubljani pa ni le kulturno in na-ijonalno herostratski čin socijallstič-io - klerikalne koalicije, marveč je ili dokaz, da nima ta o-'t url a prav o b e n e g a s o c i j a 1 n e g a čuta. Sesti in sedmi razred ženske realne rimnazije so sklenili ukiniti 1. decem-■ra. Vse učenko teh razredov so po iveh mesecih uspešnega pouka v*, -na »ravnost na cesto. Kam nai se > dir-»jo sredi prvega semestra? Ma deško 'falno gimnazijo ne morejo, ker ima ienska reformna gimnazija drugačen, skletom primernejši učni načrt, ne lede na to, da je vzgojevatvje ženske nladine na ženskem zavodu dokaj jmiselnejše in lažje kot, na deškem, 'a.humanistično gimnaziio, ali na Te-ilko licejske go.ienke tudi ne morejo, so ne uoe grščine itd. Torej kam? Koliko solza iu trepeta je povzročila «ijalis(ično - klerikalna večina občinskega sveta zadnia dva dni pri ne-tetih učenkah, koliko skrbi in obupa ' številnih rodMnali! In, ge so klerikalci prav vsega spodobni in vsega zmožni, bi take atake »slovensko srednjo šolo nikdar ne Pričakovali od župana, ki hoče biti — tocijalist. Njegova vloga je pri vseli aferah tako klavrno bedna, da se Mnrednj ljudje, tudi oni. ki niso socialisti zanj sramujejo. Župan dr. TV-''6 je danes prosti eksekntor klerikal-w strahovlado na magistratu. Nobenega izgovora.! Preračun,jena opovščina je ta akt magistratne večine. Ako imajo Ljubliainčani v sebi le r°hieo nacijonalne čacti, le zarodek »^prednosti in le senco smisla za sojino pravico, najnovejšega atentata Je more.io prenesti in pozabiti, ne da [" se maščevali nad kulturnim in socialnim boljševizmom in barbarstvom fpčine ljubljanskega očinskega sveta,
Novo zasedanje parlamenta
REVIZIJA TRGOVINSKE POGODBE S ČEŠKOSLOVAŠKO.
Beograd, 19. oktobra, p. Kakor do-®at-a Vaš dopisnik, bo naša- vlada zadevala revizijo trgovinsko pogodbo s j-eškoslovaško, ker so je sedanja pogod-
1 v praksi pokazala kot zelo težka za n,še prilike in je razen tega v nasnrot-<tvu i gotovimi našimi zakoni.
DANES PRIČNE JESENSKO ZASEDANJE. - SLABI IZGLEDI ZA OPO-ZICIJONALNI BLOK. — KUP&JE VLADE Z NEMCI.
Beograd, 15. oktobra r. Na današnji seji skupščine je bila najprej prečitana interpelacija posl. Dimitrijeviča na mini-
stra za šume in rude o pogodbi s tvrdlco Eisler & Ortlieb glede železniške proge Zavidovič-Kusača v Bosni.
Nato je ministrski predsednik Pašič pre čital sledeči ukaz:
Na predlog ministrskega sveta, na podlagi čl. 52 in 75 ustave in po zaslišanju mlnistrsl <cga sveta smo sklenili, da se seje narodne skupščine, sklicane z ukazom od 21. dcccmbra 1922 k izrednemu zasedanju in otvorjene z ukazom od 30. maja 1923, zaključilo in sklicujemo narodno skupščino k rednemu zasedanju za 20. oktober.
Aleksander I. r.
Ministrski predsednik Nikola Pašič. Podpisi ostalih ministrov.«
Seja skupščine je bila takoj po prečita-nju ukaza zaključena.
Beograd, 19. oktobra, r. Po seji narodne skupščine je imel radikalski klub posvetovanje, na katerem je sklenil, da bo kandidiral cclotno staro predsedništvo skupščine z Ljubo Jovanovičem na čelu. Določeni so bili tudi člani finančnega odbora. Na radikalski listi ni niti enega dže-mijetskega ali nemškega poslanca. Klub pa je pooblastil vlado, da more v slučaju potrebe vnesti v listo tudi člane džemi-jeta in Nemce in izpustiti odgovarjajoče število čianov izmed kandidiranih radikalov.
Beograd, 19. oktobra, d. NcmcI in džc-mijet zaenkrat vztrajajo na tem, da postavijo za finančni odbor svoje liste. Ker se volitve v parlamentarne odbore vršijo po proporcu, pomenja posebna nemška in džemijetska lista za radikale nevarnost izgube vočine v odboru. Zato se vlada zelo trudi odvrniti ene kakor druge od te namere. Danes je Pašič ponovno konferiral s posl. Krastom, ki se trudi iz-bitj od vlade čim več koncesij. Kakor poroča Dcutschcs Volksblatt oficijelni organ Nemškega kluba je Pašič obljubil Nemcem otvoritev nemških paralcik na srednjih šolah v Sloveniji, vendar jih ta koncesija ni zadovoljila. Oni zahtevajo več.
Beograd, 19. oktobra, dr. Akcija za ustanovitev opozicijotialuega bloka dosedaj ni uspela ter tudi nima več mnogo vzgledov. Zemljoradniki so sinoči sklenili, da so kot »razredna stranka« ne morejo pridružiti »meščanski opoziciji«. Pripravljeni so le sodelovati cd slučaja do slučaja. Klerikalci nočejo prekiniti vseli zvez z radikali. Dr. Korošec sploh ni prišel v Beograd, češ, da je bolan. Vsled tega se tudi muslimani držijo rezervirano. Za jutri pred sejo jo sicer odrejena konferenca opozicijonalnih šefov, toda dosedaj ni niti gotovo, ali pride do skupnega nastopa pri volitvi predsed-ništva. Demokratski predsedniški kandidat je posl. P e č i č.
Sporazum z Italijo o Reki?
Beograd, 19. oktobra, n. Danes opoldne la italijanski odpravnik poslov Summonte posetil ministra za zunanie stvari dr. Ninčiča. Sestanku le prisostvoval naš praški poslanik Lluba Nešič. Iiazsovor ie trajal pol ure. Tikal sc je reškega vprašanja. Sodi sc, da je prišlo do sporazuma z italijansko vlado, kar se da sklepati tudi iz pogostih daljših posetov g. Summon teja pri naših kompetentnih oblastvih. O tem poroča *VrcmcOd uradm strani smo dobili o teh pogajanjih samo izlavo.
da so pregovori v teku. Iz tega molka bi sc dalo sklepati, da jc došlo do nekega sporazuma ali pa da le sporazum samo vprašanje par dni, ker ima sestanek obeh premierov samo bili konsckracila že sklc-nlcne rešitve reškega vprašanja. S tem le v zvezi vest o nekem novem pismu Mussolituja Pašiču, o katerem pa naši merodajnl faktorji ne smejo obvestiti javnosti, bodisi da nočejo ali da ne smejo, ker Pašič nikomur noče zaupati vsebine svojih razlogov.
Milifoni delavcev vForaforjju
s
NEMČIJA USTAVILA VSE DAJATVE ZA PREBIVALSTVO V RUHRJU. - POOSTRITEV KONFLIKTA S FRANCIJO.
PO-
Berlill, 19. oktobra, s. Jutri stopi usoda Poruhrla v odločilni stadij. Z 20. t. m. ustavi državna vladi vsa plačila za Po-ruhrle, vse garancije plač, podpore in kreditne pomoči prenehalo z jutrišnjim dnem. Ker tudi Francija ne more prevzeti teh izdatkov in so industrijalci odklonili plačila iz svojegu žepa, bo ostalo Poruhr-lc s svojimi milijoni delavcev brez vsega. Trenotno še ni znano, kaj sc bo zgodilo. Listi nalagajo odgovornost Francije, Fran cila pa zastopa stališče, da znači sedanja poruhrska politika nemške vlade samo nadaljevanje pasivnega odpora z drugimi sredstvi.
Berlin, 19. oktobra, s. V ospredju vseh političnih razmolrivanj je Poinearčjev odgovor, ki ga je dal nemškemu odprav-
niku. Listi ugotavljajo, da prekaša odgovor sam najstrašnejše bojazni in ne vsebuje nikakega sledu o volji za sporazum s francoske strani. Poincarč za-htova z neverjetno hladnokrvnostjo raz-rušenje Nemčije in ugonobitev milijon eksistenc.
Dunaj, 19. oktobra, r. Poslanec dr. Josip Ursin objavlja v »Deutschosterrci-chische Tagcszcitung« članek, da je italijansko vojno ministrstvo sporazumno s francoskim generalnim štabom sklenilo, da v slučaju konflikta Francije z Nem-čijo zasede Tirolsko, da zavaruje tako meje napram Bavarski. Voiašlie oblasti v Milanu so že dobile tozadevno potreo-na navodila. Za zasedbo Tirolske jc pripravljenih 12 divizij.
nemške vlade na Saškem
SAŠKA IN TURINGUA ODPOVEDUJETA DRŽAVI POKORŠČINO. — ZBIRANJE ČRNE ARMADE. — PRELOM A1ED SAŠKO IN BAVARSKO. — POOSTRITEV KONFLIKTA MED BAVARSKO IN BERLINOM GLAD, BEDA IN KRI POVSODI.
Berlin, 10. oktobra, d. Konflikt med Saško in Berlinom jo povzročil 110 \'a komplikacijo med Berlinom in Bavarsko. Ker saška vlada utemeljuje svoj odpor proti strogim narodbam državno vlado s popustljivostjo iste državno vlado napram Bavarski, jo danes minister Gess-ler po posredovanju drž. predsednika Eborta pričel enorgičnejšo nastopati proti Kaaru. Odpoklica! je svojega vojaškega namestnika v Miinchonu generala Lossoua, ki je popolnoma pod vplivom bavarskih roakeionarjev. Bavarska vlada odklanja odpoklic ter grozi, da bo prekinila <idlplomatlčne stike» z Berlinom. Na drugi strani zahteva Saška, da sc general Miiller takoj odstrani, kar se bo menda zgodilo.
Berlin, 19. oktobra, j. Včerajšnja izvajanja saškega ministrskega predsednika so vzbudila v tukajšnjih vladnih krogih veliko ncvoljo. Izjavljajo, da je predsednik Zcigncr popačil resnico. Danes dopoldne se jc vršila konferenca državnega predsednika Eberta z državnim kancelar-jem, državnim obrambnim ministrom in notranjim ministrom. Prihodnje dni bo dirigiranih več bataljonov državne hrambe na Saško, ki bodo kakor sc olicijozno izjavlja nastopili samo v pomirjenje ljudstva pred komunistično-socialističnim terorjem.
Monakovo, 10. oktobra, n. Diplomatlč-nl odnošaji med Bavarsko in Saško so prekinjeni. Bavarski zunanji minister je sporočil saškemu tovarišu, da bavarska vlada toliko časa 110 more sprejeti saškega poslanika, doklor bo zastopana v saški vladi komunistična stranka, srdita sovražnica države. Bavarski poslanik dr. Prcger ;e že odpotoval. Ministrski prod-sodnilc dr. Zeigner jo izjavil v saški zbornici, da je ustanovil bivši državni kar.cetar Cuno poleti tzv. črno državno hrambo pod vodstvom generala Luden-dorlla, ki so jo razpasla tudi po garnizi-jah okrog Berlina. Zadnjo čase so bilo četo državno brambe izpolnjeno samo s člani desno-radikalov, pristaši ostalih strank pa so večinoma sumljivi elementi. Razmere v državni hrambi v Šleziji, na Pomorjanskom in Meklenburškein so enake kakor 11.1 Bavarskem in morejo izzvati katastrofo za državo. V zadnjih dneh se vrši tajna mobilizacija črne državne brambe. Co ne bo ta organizacija v par tednih razbita, potem so mora m
Cunati 7, najstrašnejšimi posledicami. Antanta vso to ve in gorjo Nemčiji, kadar ona udari.
Zeignerjove izjavo so napravilo silen vtis v saškem dež. zboru. Večina jo spiojola sklep, ki zahteva takojšen odstop državnega ministra Gosalorja.
Berlin, 19. oktobra, r. Saška in tlirin-ška vlada sla sklenili, da so 110 pokorita naredbi državno vlado gledo izjemno-ga stanja. Sa:'l;a vlada se bo skupno s ttlrinško borila proti bavarski in pruski reakciji.
Berlin, 19. oktobra. 11. Vsi ukrepi vlado, da bl z-,držala strahovito padanjo marke, so brez uspeha. Samo včoraj jo spravila Državna banka deset bilijonov mark v promet, pripravlja pa obenem žo izdajo 100-inilijardnih bankovcev. Spo-redno s padanjem valuto narašča draginja in so ceno doseglo vrtoglavo višine. Na trgih vlada popolna desorijenta-cija. Vsakdo zvišuje ceno kar po lastnem pvovdarku. Funt mesa stano že poldrugo milijardo, jajco do 300 milijonov, kruh 800 milijonov, žetnlja 20 do 30 milijonov. Listi so povišali naročnino za prihodnji terlen na dve milijardi mark. Položaj postaja obupen. Beda je silno poostrila razredna nasprotstva. V prebivalstvu jo popolnoma zamrl čut za pravico in smisel za državno edinost. Plenjenja trgovin so lia dnovncin redu in redarstvo broz moči: Peki groze, da sploh ustavijo oskrbovanje prebivalstva s kruhom. Skoro po vseh večjih mestih jo proglašeno obsedno stanje. Izbruh državljansko vojno je skoraj neizogiben.
Vlada posega po obupnih sredstvih, da bi izravnala deficit v državnem gorpo-danstvu. Omejiti namerava ne samo železniški, ampak tudi poštni promet in odpustili okoli 600.000 državnih nameščencev.
Dresden, 19. oktobra, s. Sinoči so pričeli v mestu nemiri, ki jih je policija komaj potlačila. Ccz dan je bilo mirnejšo. Od 8. ure zvečer pa so zopet zbirajo po ulicah veliko gručo prebivalstva, ki ;ih razganja »zelena« policija z golim orožjem 111 gumijastimi biči. Okoli pol 9. uro se jo zbrala na poštnem trgu velika množica, ki jo jc policija sicer znova razgrnila, ki pa opasno narašča v raznih delih mosta. Med prebivalstvom vlada silno razburjenje in strah.
IProffesosiB in sodniki
Beograd, 19. oktobra, p. Vlada je skle nlla, da za profesorje in sodnike modificira določbo zakona, ki predpisuje, da se osnovne plače povečajo avtomatično, po-Iožajtie plače pa se dosežejo z dotičnim položajem. Po sklepu vlade naj profesorji in sodniki dobijo -položajno plače, ne da bi morali čakati na izpraznitev mesta, temveč avtomatično. Minister pravde bo izdelal točne perijode po katerih bodo sod nlki in profesorji avtomatično avanzirali tudi v položajnih plačah. Ta vladni sklep velja le za one sodnike, ki sodijo in za one profesorje, ki predavajo. Uradniki njihovega čina, ki so zaposleni v ministrstvih na to ne bodo imeli pravice. Sklenjeno je v načelu tudi to, da se uradniki politične uprave izenačijo s sodniki. Vendar bo vlada o tem še enkrat razpravljala.
STRANKA «SREDNJE LINIJE«.
Zagreb, 19. oktobra, r. V nedeljo se vrši v tukajšnjem Kazinu ustanovni zbor nove stranko srednje linijo, ki jo ustanavlja bivši ban Tomljenovič. Danes so dospeli na ustanovni zbor iz Beograda bivši minister Miljutin Jova-novič, bivši poslanik v Washingtonu Ljuba Mihajlovič, bivši poslanec GU-gorije Anastasijevič, ki jo izstopil iz demokratskega kluba, daljo Božidar Vlajič iu bivši predsednik narodue tkiinščuio de Ivo Riha-r.
Frar.«©s?ii kredit
(MaSp antanfti
Pariz, 19. oktobra, s. Predsednika Ma-saryk in Millerand sta danes prisostvovala v taboru Chalons artilerijskim strelskim vajam in letalskim manevrom.
Pariz, 19. oktobra, j. Po konferenci predsednika Masaryka je sledila včeraj popoldne konferenca dr. Beneša z Tor-rettijem della Rocca radi nove orijenta cijo odnošajev med Francijo in Češkoslovaško. Kakor javljajo listi, bo dr. Be-neš po kratkem presledku zopet prišel v Pariz, da zaključi novo pogodbo delini-tivno.
Pariz, 19. oktobra, j. Poincare je imel danes razgovor z dr. Bcncšem o vprašanju kreditov za Malo antanto. Ves kredit znaša 1200 milijonov frankov. Od 800 preostalih milijonov prejme Jugoslavija 300, dočim bo izplačanih 500 milijonov Češkoslovaški in Rumuniji.
SfaBiia srcme biok
Carigrad, 15. oktobra, s. List «Tanin» prinaša članek, v katerem objavlja, da se vrše pogajanja za zvezo med Italijo, Turčilo Bolgarijo in Albanijo. Ta zveza naj bi skušala zmanjšati upliv Male antante. Navzočnost bolgarskega zunanjega ministra v Rimu le lako pospešila priprave.
Nemški škorci
na Sšamsurcstaem
Budimpešta, 19. oktobra, j. Kakor javljajo iz Bukarešta, je bilo v Sibinju aretiranih nekaj častnikov saško narodnosti radi špijonaže. Pri hišnih preiskavah se je našlo mnogo sumljivega materijnla. Zarota je šla očividno za tem, da iztrga tfedmograško Rumuniji. Aretiranci so nameravali napasti tudi več visokih osebnosti. Tudi v drugih mestih je prišlo do številnih aretacij. Korespondenca, ki se je našla pri nekom trgovcu v Braševu, kaže na zvezo z Avstrijo in Nemčijo. Večinoma se sodi, da gre za obširno komunistično akcijo, dočim so nekateri mnenja, da je zarota delo avstrijskih in nemških hakenkreuzlerjev.
IZGREDI NA PREDAVANJU DR. LAZE MARKOVICA.
Beograd, 19. oktobra, r. Danes popol-dno je na prošnjo sindikata novinarskih sotrudnikov imel bivši minister pravde in naš delegat na zadnji seji Zvezo narodov, dr. Laza Markovič, predavanje o delovanju sveta Zvezo narodov. Najprej jo govoril o splošnem delu, nato o incidentu med Grčijo in Italijo ter o vlogi društva narodov v tem sporu. Ko jo hotel potom obširno govoriti o roškem vprašanju, so dvignili komunistični študenti silen hrup. Na galeriji je prišlo tudi do spopadov med študenti. Škandal je zavzemal vedno večjo dimenzijo, tako da je moral dr. Markovič prekiniti predavanje in zapustiti dvorano.
PRVI GOSTI V BEOGRADU.
Beograd, 19. oktobra, n. Jutri opoldne dospo v Beograd v spremstvu svojih staršev novesta princa Pavla grška prin-cesinja Olga. Pričakovala jo bo ccia kraljeva rodbina. Kot osebna adjutant.i ji bosta prideljena polkovnik Nenadovič in kapetan Pogačnik. Danes popoldne ob ■1. uri jo dospela na kraljevi jahti ru-nuinska kraljeva dvojica v spremstvu štirih donavskih monitorjev. Grški kralj je svoj obisk 7. ozirom na notranji polo-žai v državi odpovedal.
VELIKA DFFRAVDACIJA V MILANU.
Milan, 19. oktobra, s. Blagajnik davčnega oddelka «Banca Popolarc» Gactano Zcrbini jc včeraj nenadoma zbežal iz banke. Ko so preiskali blagajno so ugotovili 2,200.000 lir primanjkljaja. Zcrbini jc odšel brez klobuk.1 iu sukne. PoizveJ-be za njim so ostale dosedaj brezuspešne.
inozemske teorse
19. oktobra: CURIH: Ne\v-Yorl< 558, London 25.21, Pariz 33.35, Milan 25.12, Praga 16.60, Budimpešta 0.0306, Bukarešta 2.60, Beograd 0.725, Solija 5.35, Varšava 0.0006, Dunaj 0.0078625, avstrijske žigosane krone 0.0079 DUNAJ: Beograd 850 do 854, Berlin 0.055 do 0.067, Budimpešta 3.80 do 3.90, Bukarešta 331 do 336, London 320.700 do 321.700, Milan 8194 do 3206, New-York 70.935 do 71185, Pariz 4212 do 4228, Praga 2110 do 2120, Solija 678 do 682, Varšava 550 do 650, Curih 12.705 do 12.755; valute: dolarji 70.560 do 70.960, levi 65« do 664, nemške marke 0.046 do 0.066, funti 318.900 do 320.500, francoski Iranki 4165 do 4195, lire 3160 do 8180, dinarji 839 do 845, poljske marke 530 do 63H, leji 326 do 330, švicarski iranki 12.590 do 12.070, češke krono 2092 do 2108, madžarske krone 2.35 do 2.55.
PBAGA: Dunaj 4.635, Berlin 2.75, Rim 156.50, Budimpešta 18.25, Pariz 207.625, London 155.75, No\v-York 34.30, Curih 622.50, Beograd 41.125.
BERLIN: Dunaj 167.580, Milan 538 mi-lijonov 650.000, Praga 355.509.000, Pariz 712.215.000, London 53.865 milijonov, New-Yorl: 11.970 milijonov, Curih 2 milijarde 134.650.000, Beograd 141,6.15.000.
LONDON: Berlin 35 do 40 milijard, New-York 452.50 do 452.75, Pariz 75.54 do 75.57, Curih 25.25 do 25.28, Milan 100 do 100.25, Praga 151.75 do 152, Dunaj 320.000 do 325.000, Beograd 375 do 390, Bukarešta 950 do 960.
NEW-Y0RK: London 452.375, Paria 598.25, Berlin 0.0000009, Curili 39.14, Praga 298.50, Dunaj 0.11125. Budimpešta 0.045. Beoerad 12i
Volitve v Avstrfi)
■futri se vršijo v avstrijski republiki molitve v državni zbor (Nationalrat). Istočasno se vrše na Štajerskem, Koroškem, na Duuaju, v Preilarlskem in v Burgenlandu tudi deželnozborsko volitve, na Dunaju pa še volitve v okrajno zastopstvo.
Avstrijski parlament je štel dosedaj 183 poslancev, v smislu letošnjo novele k volilnemu zakonu pa bo imel novi državni zbor le llio mandatov. Dosedanje razmerje med strankami avstrijskega parlamenta jo bilo na podlagi volitev leta 1920. sledeče: 85 krščanskih socijalistov, 09 socijalnih demokratov, 21 velenemcev, 7 kmetijsko zveze in 1 meščanska delovna stranka (bivši zunanji minister Czer-uin).
Po novem zakonu je republika razdeljena v 25 volilnih okrožij. Dunaj s 45 mandati šteje 7 okrožij, Dolnja Avstrija s 37 mandati 4, Gornja Avstrija s 23 mandati 5, Štajerska s 24 mandati 4 okrožja. Ostalo dežele, med njimi Koroška, tvorijo za sebe po eno ukrožje. Koroška ima 10 mandatov, Burgenland 8 mandatov. Na Koroškem so dobili pri zadnjih volitvah socijalni demokrati 00.773 glasov, krščauski fcooijalci 25.989, Bauernbund 28.014, velenomci 10.149 glasov. Leta 1920. v Avstriji ni bilo nobenih slovanskih kandidatur. Dunajski Čehi so glasovali za socijalno - demokratske kandidate.
Volilno pravico imajo v Avstriji moški in ženske. Volilni sistem je pro-porčni z dvema skrutinijema. Pri prvem skrutiniju dobi vsaka stranka toliko mandatov, kolikrat ima količnik. Količnik se izračuna tako, da so število vseh v okrožju oddanih glasov deli s številom mandatov -j- 1. Mandati, ki niso bili zasedeni v prvem skrutiniju, so oddajo v drugem skrutiniju. V to svrho je več volilnih okrožij spojenih v volilno okrožno zvezo (Wahlkreisverband). K drugemu skrutiniju so pripuščene le ono stranke, ki so pri prvem skrutiniju dobile vsaj en mandat v kateremkoli volilnem okrožju republiko in ki so pravočasno (tokrat do 10. oktobra) prijavile svojo udeležbo na tem skrutiniju. Za drugi skrutinij vložijo stranko posebne kandidatne listo. V prvem skrutiniju neoddani mandati se razdelijo tako, da se seštejejo vsi preostanki posameznih strank v okrožjih, ki tvorijo eno okrožno volilno zvezo ter se potem postopa po d' Uontovem sistemu. Okrožne volilne zveze so štiri. Koroška, Štajerska in Burško tvorijo eno volilno zvezo.
Glavni boj se bije v Avstriji tudi tokrat med krščanskimi soeijalci in tiocijalnimi demokrati. Velenemška stranka izgublja ua glasovih iu seda nji dogodki na Nemškem ji bodo gotovo škodovali. Avstrijski Slovani nastopijo tokrat samostojno: naši Slovenci na Koroškem, Hrvati v Burgenlandu in Čehoslovaki na Dunaju. Legi-timistična stranka (Karlisti) nastopa v 5. dunajskih okrožjih, drugod pa se je skrila v vrste krščanskih "socijalcev."
se Je fcakSna zasebna ffmžba ft drugih razlogov pojavila kot vzdrževalka šole. Poverjoništvo za prosveto jo imelo dolžnost, da revidira pogreške proti naredbi. To se, kakor sedaj vilimo, ni zgodilo.
če naj obvelja nepravilna razlaga naredbe, kakor jo prakticira višji šolski svet, potom pa kar na dolo samostani in klerikalna društva, snujte svoje ljudsko šole, pa vam jih bo plačala država! Potem lahko posvetno učiteljstvo mirno gre za mežnarje. Zato priporočamo šolski in finančni oblasti, da z vso pazljivostjo prouče to zlorabo, pa bo kmalu dovolj učiteljskih mest na razpolago. Je pač tako, da mi mirno gledamo, kako klerikalci v Ljubljani ubijajo naše prvo narodno žensko uči-lišče, istočasno pa pobirajo iz državne blagajne milijone, ki notabene ne gredo v prid ubogim nunam učiteljicam, ampak jih požro samostani. Izgovori, da bi se moralo v enem ali drugem kraju odpreti par državnih razredov več, so prazni. Tisto malo diferenco naša država že še zmore. In imeli bomo povsod pošteno državljansko vzgojo mesto srednjeveške zaostalosti!
Politične beležke
PrfsfaSe SLS, da veft Te mo! ideje, Če stranka jim ni imela ničesar dati. Čudno! Pred volitvami pa so klerikalci obetali avtonomijo prisegali, da bodo prišli fantje domov od vojakov iz Makedonije, da se bodo davki odpravili, moka da bo po 4 K, mast pa po 12 K itd. itd. Le obetatje raja že na zemlji jc zapeljalo kratkovidne in dobroverne volilce v kulukovisko volilno skrinjico. Tudi nI re«? da SLS svojim volilcem ni imela ničesar 'dati. Dala jim je petkratni povišek zemljiškega davka, dala Jim jc z zagrebškim Markovim protokolom nove takse, povišane železnlčarskc tarife, kuluk In še nešteto družili dobrot samoradikalskega, po milosti klerikalcev postavljenega In vzdrževanega režima. Edini dobiček od volitev 18. marca imajo klerikalni poslajici, kateri vlečejo na dan po 300 Din dijet ln dobe vsak mcsec najmanj en milijon K zato, da so snedll besede in obljube, ki jih je SLS držala pred volitvaipi. Le pri poslancili SLS se je s sigurnostjo poglobila moč ideje, drugi se pa pod nosom brišejo.
VSI NA PROSLAVO KRSTA PRESTOLONASLEDNIKA nocoj pri soareji Jadranske Straže v Unionu ob 20.
Ni kritia
za naše učitelje!
Pod tem naslovom smo včeraj priobčili notico, ki kritizira nakazovanje plač za nune - učiteljice na privatnih samostanskih šolali. Višji šolski svet nam sedaj sporoča, da se prejemki učiteljicam - redovnicam nekaterih zasebnih šol s pravico javnosti v Sloveniji izplačujejo v smislu naredbe celokupne deželne vlade z dne 5. maja 1919, št. 473 Ur. 1. Naredba je vzako-njena v smislu člena 130. Vidovdanske ustave.
Temu sporočilu, ki bi hotelo na kratko odpraviti spor, ki se je enkrat že avtentično rešil, moramo dodati pojasnilo. Naredba od 5. maja 1919, ca kojo se pozivlje višji šolski svet, je bila sklenjena na prošnjo obrambnih šolskih družb, da se prevzame plačilo učiteljev na narodnoobrambnih zasebnih šolah, kjer občine protizakonito niso vršile svoje dolžnosti. Občina Maribor n. pr. se je pod Avstrijo branila vzdrževati slovensko šolo, občina Ljubljana pa ne. Tu so se nune vsilile z zasebno šolo. Niti na misel jim ni prišlo pod Avstrijo, da bi jim država plačevala učiteljice. Pač pa so pr isiie za nekaj podpore. Primerjati situacijo v Iiepnjah ali Škofji Loki z ono v Mariboru in staviti na isto stopnjo državne dolžnosti napram zasebnim močem tu in tam pač no gre. Naredba od .5. maja 1919 se prav nič ne tiče zasebnih šol tam, kjer eo občino po zakonu svojo dolžnost itak vršile. To je edini mogoči smisel naredbe ki se je ■sprva tudi pravilno praktieirala. Okoli novega leta 1920 so razno zasebne šole, ki niso podpadale naredbi od 5. maja 1919, dobile podpore. In bile so zelo zadovoljne in hvaležne.
Šele pod Protičevo vlado je pokojni g. Verstovšek preskočil naredbo in ji pripisal nov pomen. A ko je nastopila znova koalicija, sta tedanja poverjenika dr. Ravni h a r in dr. Žerjav ostro nastopila v deželni vladi, nakar je g. Verstovšek priznal, da naredba ne velja za občine, ki se nikdar niso branile vršiti dolžncsti napram šolstvu. To se je tudi zapisalo, dasi je ob pravilnem čilanj-i naredbe jasno, da država hoč.j pomagati tam, kjer so šolska društva vršila, dolžnost mesto obč.in in dežel, ne ca tam. kier
'+ Zbor zaupnikov SLS. Dne 5. novembra sc vrši v Ljubljani zbor zaupnikov, dan preje pa zborovanje delegatov političnih organizacij SLS. «Slovenec» na poveduje, da bo zbor pokazal popolno enotnost in neustrašeno bojevitost. Razumljivo je to, za vsakega, ki pozna terorizem duhovščine od vodstva SLS doli do terorizma, ki ga na komando uprizarja zadnji hribovski župnik in kaplan. Pri politični zavednosti pristašev SLS, ki jo •kažejo zlasti pri vprašanju kuluka, ni drugega pričakovati kot absolutno pokorščino in slepo vdanost. Kdor ima še kaj svoje glave v SLS itak nima dostopa na njen zbor zaupnikov.
+ Konstatacija. O dezertaciji klerikalnega poslanca Stiftcrja k radikalom »Slovcnoc. ne poroča niti besedice!
-I- Klerikalni balkanizem. »Slovenec, je včeraj zopet enkrat obrcal dete svoje lastne stranke, samoradikalski režim. Vprašuje kaj naj reče, »če se visoki državni funkcijonarji približujejo mandatarjem stranke in jih skušajo z gmotnimi koncesijami, ki bi šle seveda na račun državne blagajne, speljati iz tabora ljudstva v tabor njihove stranke«. »Slovenec. je pri tem nedvomno mislil na posl. Štiftarja, ki je izstopil iz SLS ter se prodal radikalom. Nadalje vprašuje »Slovenec«, »če se državne oblasti najpreje informirajo o tem, kateri stranki pripada kdo, preden mu n. pr. podelijo koncesijo za trafiko? Kaj naj rečemo o tem, če je napredovanje uradnika zavisno samo od njegovega političnega prepričanja?. »Slovenec« trdi, da je vedel, da se te metode prakticirajo v Srbiji iu Makedoniji. Nikdar pa da ni mislil, da sc bodo te metode tudi pri nas udomačile. Ko človek to či-ta, bi sodil, da so slovenski klerikalci same nedolžne ovčice. A če pogledaš le malo v zgodovino slovenske politike, moraš priznati, da smo Slovenci ♦balkanizem. te vrste imeli že pred Jugoslavijo in da so bili baš klerikalci nosilci takega balkanizma. Cela vrsta voditeljev kle. rikalne stranke se je rekrutirala iz usko-ških vrst «liberalcev«. Slovensko učiteljstvo je moralo prestati celo dobo muče-liištva pod klerikalnim režimom, ko se jim je sramotna plača delila po »uvidevnosti«, kakor so klerikalni kolovodje imenovali klerikalno korupcijo in kupovanje duš. Se teleta so se v eri klerikalne nadvlade premirala po političnem prepričanju ne sicer telet, pač pa njihovih gospo darjev. Nele koncesije, tudi podpore za siromake ln obče koristne gospodarske namene so porabljali klerikalci za kupovanje strankinih pristašev. Šele potem, ko so klerikalci prišli v opozicijo, so se začeli zgražati nad takim balkanlzmom. Na ljubljanskem magistratu pa dokazuje vsak dan znova, da so ravno taki Bal-kanci kot radikali. Če kdo, ima »Slovenec« dolžnost, da molči o takih stvareh in čisto gotovo nima pravice, da se nad njimi še povrh prav hinavsko — zgraža, + Pozvan na junaški mejdan, naj pove ali je res pripovedoval posl. Puciju da je dr. Brejc kot predsednik deželne vlade vrgel v koš brzojavni nalog takratnega notranjega ministra Pribičcviča, da se skliče slovenski pokrajinski zbor, izjavlja g. Anton Prcpeluli v Avtonomistu oče bo treba in kadar bo treba bom že odgovoril, kadar in če se bo to meni zde lo potrebno.« K temu bi pristavili, da se nam zdi izjava g. Prepcluha vrlo karakteristična. On kot odločen avtonomist bi moral biti že jasnejši, kadar gre za raz čiščenje vprašanja, ki je za razvoj vse avtonomistične ideje velepomcmbno. Drju Brejcu se očita, da je proprečil sklicanje pokrajinskega zbora za Slovenijo, ki bi bil mogel postati trdnjava avtonomistične ideje! Očitek gre povrh proti tistemu Brejcu, ki ga štejejo med prvoboritelje avtonomističnega programa. In gospod Prepeluh si pridržuje, da bo odgovoril kadar in če se bo zdelo njemu potrebno? Stvar bo pač ta: g. Prepeluh vč da ie očitek točen, meni pa, da tudi avtonomi stične vrane druga drugi oči ne kljujejo. Morda pa g. Prepeluh molči, da bi g. dr, Brejc ne govoril?
+ Milijonska moč ideje. -Slovenec piše, da je ljudstvo SLS z absolutnim zaupanjem poverilo nalogo, ki jo ima javnem življenju zastopati in izvrševat: ter da sc je
Po sveta
—	Angleška mornarica obide doml-nUone. Na konferenci dominijonov Velike Britanije v Londonu je bilo sklenjeno da obhodi poseben del angleške mornarice vse dominijone, začenši pri Kaplan-diji. Pot pojde skozi Singapor in avstralske luke, mimo otokov v Pacifiku in konča v kanadskih pristaniščih. Ladje bodo na morju celih deset mesecev.
—	Požar v agenciji «Havas». V pariški dopisni agenciji »Havas. je te dni izbruhnil ogenj, ki ga je povzročil neki sluga, kateremu se je omračll um. Sluga je počakal, da so prostore zapustili uradniki, prižgal žigico ter jo gorečo vrgel med papirje. Potem je šel iz hiše in naznanil stvar nekemu policijskemu agentu, katerega je srečal na cesti. Ognjegascem se je posrečilo, da so požar takoj vdušili, slugo pa so odpeljali v opazovalnico.
Verzajska mirovna pogodba v filmu. Na Ouai d' Orsayu, kjer ima pro store francosko zunanje ministrstvo, se je te dni predvajal nemški iilm »Verzaj ska mirovna pogodba., ki je obredel vse kinematografe v Nemčiji. Film je bil sestavljen v svrho propagande in je po svoji tendenčnosti jako značilen. Nemci so spravili v film vse, kar lahko obsovraži Francoze v očeh njihovega naroda: kolonije, ki so jih izgubili, ozemlje, ki so ga morali odstopiti, razoroženje vojske, razpust zračnega brodovja, odpravo lokomotiv in vagonov v tuje dežele, izgubo premoga, železa, Alzacijo-Loreno, Gorenjo Šlezijo, saarski teritorij, Porcnje, Poruhr-je in drugo. Film razkazuje končno usodo nemške marke, katere je v papirju toliko, da se ž njo lahko pokrije svetovna obla.
—	Državnozborske volitve na Grškem. Atenski listi poročajo, da je vlada pripravila dekret, s katerim so razpisane državnozborske volitve za 2. december.
—	Čehoslovaki in amsterdamska internacijonala. Na mednarodnem soci jalističnem kongresu v Amsterdamu je prišlo do znatnih diferenc med nemškimi in češkoslovaškimi soc. demokrati, Spor še zdaj ni izglajen. Z njim se bo bavila posebna konferenca pod predsedstvom Huysmansa v Pragi, kamor pri dejo kot sodniki v tej zadevi en Anglež, en Švicar in en Belgijec. Pogajanjem za sporazum bosta prisostvovala tudi oba tajnika nove socijalistične internacijo nale.
Za odpravo potnih vizumov. Av
atrijski gremiji so dunajski vladi predložili spomenico, v kateri zahtevajo, da se zavzame za odpravo potnih vizumov. Trgovinsko ministrstvo je odgovorilo, da namerava Avstrija sklicati meddržavno konferenco, ki naj bi reševala vprašanje odpravo potnih vizumov, ki so tudi trgovinskemu prometu v neskončno oviro.
= Rusija lil njeni dolgovi Franciji. Iz Pariza poročajo: Zastopnik ruske Državno banke Heinmajin se nahaja v Parizu, da bi dosegel kotiranje červonca na pariški borzi. Hcinmann pa se baje pogaja s francosko vlado tudi o tem, da bi ta priznala sovjetsko vlado. V tem slučaju bi Rusija priznala Franciji vse dolgove razen vojnih ter 6kušala doseči 10-letni moratorij. Francoski finančni krogi so pripravljeni dati Rusiji v tem slučaju obnovitvene kredite.
Prosveta
Ljubljanska drama.
Sobota, 20.: »Smrt majke Jugovičevi Nedelja, 21.: »Ugrabljene Sabinke«. (Stri
ze Putjata) Izv. Pondeljek, 22.: »Kar hočete.. A.
Ljubljanska opera. Sobota, 20.: »Evgenij Onjegin«. C Nedelja, 21.: »Prodana nevesta«. Ljudska
predstava. Pondeljek, 22.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 20. oktobra: »Traviata«. Izven, *
«Ugrabljene Sabinken s Putjatom.
Član in režiser dramo g. Bori3 Putjata jo po dolgi in težki bolezni popolnoma okreval. Prvič v tej sezoni nastopi v nedeljo dne 21. oktobra kot Striže v ve-
________________________ seloigri »Ugrabljeno Sabinko. Pri tej
m"oč"ideje"v posameznikih I predstavi igra vlogo Brurnna g. Gre;
SLS od 18. marca nanrei ie nnelobila.1 nn.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Napredno gospodarsko fn prosvetno
društvo za Krakovo In Trnovo prične v kratkem z rednimi predavanji poljudne sebine. Tako bodo prva predavanja o zavarovanju delavcev in poslov, o zapuščinskih stvareh, o najvažnejših današnjih davkih, o gospodarski strani ustave itd. Na ta prodavanja opozarjamo vso, ki imajo zanimanje za pereča dnevna vprašanja.
Ljubljansko občinstvo ponovno opozarjamo na koncert slovenskega piar nista g. Ivana Noča, ki so vrši v pondeljek dne 22. oktobra ob 8. uri zvečer veliki dvorani hotela Union. Zanimiv spored je bil že priobčen, posebno opozarjamo na slavno Beethovnovo Sonato št. 110 ter na Chopinovo Sonato v b-mo-lu. Chopinova Sonata ima 4 stavke in je pravo zrcalo svojega velikega mojstra.
harmoničnem, melodičnem, kakor tudi modulatoričnem stavku jo prekrasno izdelana, Posebno lep je drugi stavek tako imenovani Scherzo v Es-duru, ki ima prave Chopinove melodične pasaže. Sklep ni IV. stavek pa poudarja z veliko močjo glavni motiv, ki obvlada navzlic svoji šestkratni obdelavi popolnoma in povsem interesantno ta stavek.
Dr. Pavel Strmšek: Problemi naše državne ureditve in Slovenci. V založbi knjigarne V. Weixl v Mariboru je izšla lična knjižica (55 strani male osminke), kateri osvetljuje dr. Strmšek več problemov naše države s posebnim ozirom na Slovence. Gradivo je pregledno razporejeno: nekoliko zgodovine, dokumenti osvobojenja, stališče k federalizmu in amputaciji, k narodnemu edinstvu, in celo dvojo pomembnih pesem (Zupančiča in Gradnika), vse skupaj pa pisano v lepem jeziku in zanimivo. Knjižica bi zaslužila, da se razširi med najširše sloje, ki bi jo s pridom čitali, ker je pisana stvarno in mirno, a se tiče vprašanj, kjer danes vlada demagogija. Priporočamo, da se knjiga pridno kupuje in se je ne položi v prah, ampak mora iti naprej, da jo prečita čim več ljudi.
spet kot prvi na cilj V 1:41:30, p0j •kunde za njim Franjo Nabergoj. Za bi
jevnikoma za prvenstvo so dospeli -na cilj: Roht Zmagoslav v 1:49:05, d) šlnovič Srečko 1:51:40, Oiberc Josv 2:06, Raiber Viljem 2:09.25, Medved At ton 2:16:15, Rudolf Kvas 2:22:03. Stai talo jc 10 dirkačev na progi Maribor Fala (50 km). Dirkali so tudi starini c Maribora do Selnice na progi 20 km. p, venstvo starlnov si je priboril Lojze Ma, •kovič v 41:40, za njim so dospeli Clg( Hinko v 48:20, Pahor Ivo v 49:35 ter ]v Sušnik v 1:03:12. Najlepše je vozil me starini g. Kokol, ki pa je po nesreči ovinku pri Kamnici zadel v kmečki vo in se težko poškodoval. Po dirki sc j razvila lepa povorka skozi mesto v hot, »Kosovo«, kjer se je vršil v polni dve rani družabni večer z razdelitvijo dati katerega so se udeležili delegati klubo »Edelweiss» in Delavskega kolesarske; društva. Tajnik Kavčič je imel ob na« dušenju članov in gostov zelo lep najo vor. Gospodična Kvasova ie razdelil tekmovalcem krasna darila.
Jugoslovanski zimskosportskt Savs ima v nedeljo 21. t. m. svojo I. redn glavno skupščino z običajnim dnevnir redom. Skupščina se vrši v gornjem s; Ionu kavarne Emone ob 9. dopoldne. . Klubi, ki so člani saveza, se opozarjaj na udeležbo. Delegati morajo prinesti po oblastilo z navedbo, kdo ima pravico gla sovanja.
POZIV SLOVENSKIM OBLIKUJOCIM UMETNIKOM.
Strokovno udruženje jugosl. obl. umetnikov je priobčilo meseca maja t. 1. v slovenskih dnevnikih poziv umetnikom k udeležbi pri umetnostni tekmi povo dom 8. olimpijade v Parizu. Vsi umetniki, bodisi arhitekti, slikarji ali kiparji, ki se nameravajo udeležiti te umetniške konkurence dobe potrebne podatke pri tajništvu SOJOU na Tehn. sr. šoli Ljubljani. V glavnih potezah naj služijo gg., ki se za stvar zanimajo sledeče informacije: Vsa dela morajo imeti športni značaj. V poštev pridejo torej načrti za vse vrste športnih prostorov in stavb, slike in kiparska dela vseh tehnik b ka-terosibodi vsebino, ki je inspirirana od športno ideje. Kiparska dela so pa omejena na plakete in medalje. Dela treba do 15. docembra 1923. prijaviti na naslov: Comito 01ympique Francais 30, rue de Grammont, Pariš (2e). Vpošilja-tev del se vrši na stroške razstavljalca ter morajo biti vsa dela med 15. marcem in 15. aprilom v Parizu. Razstava sama — ki pa ne bo komercijalnega značaja — se bo vršila od 15. maja do 27. junija 1924. Mnogočlanska jurj-ja, sestavljena iz športnikov in umetnikov V6eh držav bo izbirala dela za razstavo in bo koncem razstave priznala trem najboljšim delom iz vsake panoge po tri nagrade (zlato, srebrno in bronasto). Jugo slovenska zastopnika v juryji sta gospoda Gjukič in Bučar iz Zagreba.
Sokolstvo
Sokol I. v Ljubljani. V soboto dno 20. oktobra ob 20. uri se vrši na Taboru predavanje brata staroste Pavla Pestot-nika: Zakaj se priznavamo sokolski misli (nadaljevanje). Bratje in sestre pridite vsi! -v Prosvetni odsek Sokola I.
Jugoslovenski Sokolski Savez razpisuje natečaj za osnutek znaka sokolske-mu naraščaju. Znak naj bo velik 15 X 15 ali 15 X 20 mm v kakršnikoli obliki, naj odgovarja sokolski idoji in naj bo primeren za sokolsko mladino. Osnutke v mavcu (povečana oblika) je vposlati do dne 30. novembri 1923. starešinstvu Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, Ljubljana, Narodni dom. Osnutek ho presodila v to določena jury. Za sprejeti osnutek jo določena nagrada 5000 Din. — Starešinstvo JSS.
Spori
Prvenstvene nogom. tekme. — Na prostoru »Ilirije« sc vršita v nedeljo 21. t. m. dve prvenstveni tekmi. Ob tričetrt na 14. nastopita Primorje in Akad. SK. ter ob pol 16. uri Ilirija in Hcrmes. Rezervna moštva nastopijo ob 9. oz. ob pol ii. uri dopoldne. — Tekma Ilirija : Her-mes zaključuje jesensko prv, sezono ljubljanskega I. razreda. Hermes bo gotovo zbral vse moči, da doseže napram Iliriji kar najugodnejši rezultat. — Tekma med Pritnorjem in Laskom odloči placiranje na prvih treh mestih prv. tabele II. razreda v Ljubljani. Primorje in Lask sta bila doslej v vseh prv. tekmah zmagovita, Slovan zaostaja momentano za 2 točki.
Kolesarska prvenstvena dirka mariborskega «Penma», o kateri smo že na kratko poročali, jc v nedeljo kljub zelo neugodnemu vremenu prav dobro uspela in nudila izreden športni užitek. Posebno zanimiva je bila tekma med primorskima rojakoma Pahorjem in Nnbcrgo-jem, ki sta peljala skoro tik do cilja vzporedno, par metrov pred ciljcni sta si bratsko podala roke in se nato zagnala v bol za zmago. Erticst Pahor ie ori-
Mariborski obl. svet
Maribor, 19. oktobri Sestanek avtonomnih mest.
Začeli so zopet s tričetrturno zamud« Govornika o zamudah SLS dr. Jeror ška pa še niti tedaj ni bilo. Zupan na; prej poroča, da v občinski svet porn ni svetnik g. Klepš noče mesta pre vzeti ker je bolehen — v mariborski občinsk dverani z lepo štukaturo pa pri «ejal toliko kadijo, da še zdravi možje ne mo rejo zdržati. Pozvan bo torej daljnji na mestnik — že šesti za to mesto, žele: niški upokojenec g. Lebar. V zadev obrambe občinske avtonomije, se vrši i Mariboru v sredo dne 24. oktobra te stanek županov vseh sioven skih avtonomnih mest. Povab ljen je tudi zagrebški župan. Seji bodi prisostvovali še člani odseka, izvoljene ga v tej zadevi na zadnji seji mariboi skega občinskega sveta.
Dne 25. oktobra bodo končno prodal erarju mestne vojašnice. Zato pride drugo last stara vojašnica ob Dravi, k jo je hotelo mesto podreti zaradi nove? regulačnoga načrta. Da 60 ta namera n prepreči, je občinski svot soglasno Bpre jol tozadevni novi regulacijski načrt, Mariborski grobar. Gorostasno vesti o mariborskem gro barju, ki je bil obdolžen, da izkopat mrliče in jih okra le, ter bil pri sodni« ski preiskavi zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, so zabeležili celo inozem ski listi. Da ne bo trpel sloves Maribo ra, bo župan resnici na ljubo v imem mesta povzročil v inozemskih listih tuj popravo teh vesti.
Nekaj iz klavnlške korupcije. V mestni klavnici je 48 celic hladiltil Mesarji plačujejo malenkostno najeaDt; no 600 kron letno, pa, niti teh kroni večina mesarjev ža več let ni plavali čeprav je mestna blagajna najemnin*) i prejela. (»Jutro« je o zadevi že pofroča lo). Kdo in kako jo to poračunal, šo r pojasnjeno. O zadevi je spregovoril ol činski svetnih Bahun, ki predlaga pre vsem povišanje najemnine celic na le! nih 2400 Din, kar je primerno, ker ! nekateri mesarji te celice že ponujali poduajem in zahtevali pri tem samo oi kupnine 10 tisoč Din in še visoko ffi jemnino. Povišek je bil soglaeno spri jet, podnajem celic pa je v bodoče pn povedan. Medklici obč. svetnikov: »K; jo dobil ravnatelj Kern denar, ki ga , odrajtal za celice, ne da bi bil kaj pr jel?» Zupan smehljajoče: »Jaj, to je »' no!« — a ništa više.
Dimnikarji in konjederec.
Obč. svetnik Bahun poroča_ pret ogorčeno, da zahtevajo dimnikarji zop povišanje tarifov. Pravi, da so ravi tako nenasitni kot marfborski konjed roc, ki zahteva vsak mesec povišek. 0 činski svetniki so hudp kritizirali vi! ko tarifo in odložili končno sklepanje svrho nadaljnjih informacij do prihodi seje. Za pravniški otlsek je poročal nebroj pritožbah proti visoki odmeri i darine, o prošnjah za sprejem v obč sko zvezo in drugih zadevah svetnik Mule j. Občinski svet je sprejel sogl-i l.-n tnr in medlimi! odsek. Voj
no, kakor je predjagal odsek. Voj razpoloženje se jq začasno zopet mi poleglo — v dvorani sta namreč im kala dr. JerovšeJi, in Zebot. ^ Nered v kopališču.
Slede poročila svetnika Tomaži o socialnih zadevali, o konjodercu, ' teremu povišajo letno plačo od 900 narjev na 150Q Din in nadalje: Vodsl mestnega kopališča priporoča skrče kopaliških dni, ker je baje ob torkih { majhen obisli. Občinski svet ni bil ti mnenja in je, predlog odklonil. Uslužb cem kopališka deloma regulirajo pl3 Pri debati o kopališču se je izkazalo, «o podjetje brez vodstva, brez pu'1'1 pasivno in sploh v največjem nere Kritizirali so vsi, župan pa je inol Gospodarno pri mestnih podjetjih n. tudi taka, nia se vozi v kopališče ma: ka iz P t)i(\. ki seveda zahteva za to višanje <IVjet. Mesto Maribor pa ne z ro svo;/j maserko. Torej pravi kaos.
S toni jo seja končala. Ob 2?. «rl nadailerali s tajno.
Priloga «Ju*tru» It. 246, dne 20. oktobra 1923.
Politični odmevi
Strasten volilni boj v slovenskem Korotanu
V Rožni dolini na Koroškem, 18. oktobra. V slovenskem delu našega Korola-iii se bije te dni za »Narodni svet* (državni zbor) in deželni zbor tako hud volilni boj, kakršnega se šo no |iomni. Slovence jo bilo uničenje slovenske volilne liste od strani nemških mogotcev tako razljutilo, da so po-jabili na vse i na svoje družine in če hi se krivica ne bila popravila, bi bili bratje v Jugoslaviji strmeli, kaj se danes, po treh letih nesrečnega plebiscita, upa zatirani koroški Slovenec. — Povemo le toliko, da bi se v tem slučaju volitve v slovenskem delu Koroške ne bile vršile 21. t. m. Hvala Bogu! Enodušni naš nastop za slovensko stvar je pripomogel, da se je dalo storjeni krivici vsaj deloma zadoščenje: naša volilna lista je veljavna.
Nemci in nemčurji, združeni v tako-tvani »Einheitsfronti* delujejo z vsemi razpoložljivimi močmi in bogatimi sredstvi: prirejajo shode, podkupujejo, strahujejo, strašijo, zaničujejo, oblju-bujejo itd. do neverjetnosti. Heimats-dienstlerji, ki od plebiscita sem niso več znali našega jezika, so v reklamo ia »Kitrntner - Einheitsliste» poslužujejo slovenščino potom tiska in v živi besedi na shodih. Da bodo imeli bratje tam preko vsaj malo pojma, evo besedilo zelenoobrobljenega plakata, kakršnih je na tisoče nabitih po bivši coni A:
»Korošci in Korošice! Dne 21. oktobra bomo šli k volitvi! Kakor na dan 10. oktobra 1. 1920, tako vas kliče tudi za ta dan zopet domovina! Ostanite -vesti svoji dragi koroški domovini in ne verujte lažnivim vabilom takoimenovane »Koroške slovenske stranke*, katera bi le rada imela, da pride nova nesreča nad našo težko izkušeno deželo, katera vedno znova seje nemir in hoče s socijalnimi demokrati vred izpodkopavati obstanek naše države. Kdor ljubi našo domovino, kdor noče nič vedeti o Belgradu in kralju srbskem Aleksandru, kdor je ra mirno, nemoteno sanacijsko delo in kdor še kaj da zraven ljubezni do mile domovine, tudi na pamet, ta bo volil dne 21. oktobra »Kitrntner - Einheits-liste« (Koroško enotno listo).
Drugi plakat, ki se obenem trosi po vaseh in selih tudi kot letak, se pa med drugim zabavljanjem in obrekovanjem i sledeče glasi:
Korošci in Korošice! Dne 51. oktobra t. 1. se bodo vršile volitve v državni in deželni zbor. Spoznavši važnost bližajočih se volitev, so se združile meščanske stranke v skupno, enotno fronto. Ta zveza jo močno razburila in vznemirila nasprotnike urejenih razmer, posebno takozvano »Koroško slovensko stranko«, kateri pa veliko bolj pristoja ime »Stranka jugoslovanskih iredentistov*. Vsi domoljubni Korošci, slovenski kakor nemški, hočemo politično neodvisno in gospodarsko močno domovino. Kaj pa •Slovenska stranka*? Ta stranka ni nič drugega, kot podružnica ljubljanskih prenapetih narodnjakov, hujska-jočih šovinistov, ki žele razpad Avstrije, samo da bi se jim uresničila njih flja po naši lepi Koroški. Kdor torej ubi svojo domovino, kdor želi po-izdigo naše dežele in naše države, ne bo nasedel sladkim, vabljivim besedam te protidržavne strauke, katere edini cilj je, priklopitev Južne Koroške k Jugoslaviji. Vprašajte kranjske kmete, kako se jim godi pod srbskim bičem, vprašajte nesrečne Mežičane. Leti so šele pred nekaj tedni na javnem shodu v Guštanju dali duška svoji ne-adovoljnosti z besedami: «Naredimo konec neznosnim razmeram, vrnimo se zopet nazaj v Avstrijo!« Kdor voli od Slovenske stranke* postavljene kandidate, škoduje celokupnosti in seve-tudi samemu sebi, kajti protidržav-
na stranka ne moro zastopati koristi zvostih državljanov. Stranka iredenti-stov sovraži vsakega domoljubnega Korošca kakor samega hudiča; ali jo mogoče, da bo zastopnik takšne stranke s sovraštvom v srcu deloval za blagor našega ljudstva? Zato volite Korošci in Korošice, vsi »Karntner - Eiti-heitsliste*!*
Priobčujemo vam bratje tam v lepi Jugoslaviji to besedilo, da spoznate, s kaldm zagrizenim sovražnikom — pri katerem igrajo takozv. »nemški krščanski socijalisti* glavno vlogo, — imamo opraviti koroški Slovenci.
Ali kljub denarju, kljub Heimats-dienstarskem terorju in vsemogočim nasilstvom, jih ne spremlja solnce sreče, kot pred tremi leti. Kaše ljudstvo je lažnike in obrekovalco slovenskega imena spoznalo in jim kaže — vrata. Vsemogočemu Lučovniku je bil onemogočen shod v Šmarjeti in Selah. nakar se jo razvila prisrčna manifestacija za slovonsko stvar. Nemčurji in celo Heimatsdienstlerji imajo respekt pred našim enotnim nastopom in lahko rečemo, da v kmet-skih vaseh slovenskega Kcrotana se ni bilo takih vzbi-čenili volilnih manifestacij, kot so sedaj. Tam premoč denarja, moč nasilja in birokratizma; cele legije inteligence, ki ruje in agitira za »Einlioils-listo*, tu pa slovenski oratar, prepuščen takorekoč samemu sebi, zato pa tem bolj zavedajoč se dolžnosti do rodne grude. Tako neenak boj bije ta trenutek koroški Slovenec . . .
Ti pa, svoboden Jugoslovan, spremljaj ga v tem težkem boju dne -1. oktobra z ljubeznijo in simpatijami . . .
Masarvk v Parizu
Sprejet kakor se v velikih državah sprejemajo samo vladarji, katerih življenje je samo spojeno z žitjem in razvojem velikega naroda, ki mu stoje na čelu, je ta tedon dospel v Pariz prezi-dent ČSR Masaryk. Njegova pot v pjestolico francoskega naroda jo bBa pravi triumfalni čin prisrčnosti, kaikršnih beležijo zadnja leta malo. Francoska publicistika je pozdravila Ma.saryka kot proroka svojega naroda, kakor očeta, idealista in realista, kot modrijana, Slovana in zaradnjaka v eni osebi. Kjer je Masaryk pred petimi leti z mapo pod pazduho trkal na vrata evropejskih državnikov kot vodja revolucionarnega komiteja zasužnjenega češkoslovaškega naroda, tam gu jc to dni predsednik Francije pozdravljal kot enega prvih državnikov sveta, moža historične veličin?.
Pomen Masarykovega potovanja v Pariz je nadvse dalekoscžen; obisk predstavlja takorekoč ofieijelno pre-orijentaci-jo slovansko ideje, ki je do pred leti zrla svoj spas v caristični Rusiji. Vieltka mati Slovanstva leži danes na tleh in no more pomagati niti sama sebi; Slovani pa moramo ustvarjati prihodnjost, i;e samo čakati, da nas spa.sijo drugi. Prvi korak dc te osamosvojitve malih slovanskih narodov je naslon na zapadno kulturo.
Francozi vidijo v Čehih svojega zve stega zaveznika in voditelja malih srednjeevropskih držav, s katerimi simpatizirajo. Češkoslovaška je v Mali antanti najmočnejši člen, ona, je prva, ki sledi klicem galskega petelina na pragu novo povojne dobe. Zato izreka Masaryk besede,: »Mali človek in mali narod je v politiki prav tako po memben, kakor je važen mali element za razvoj materije* — in je v tem tre-notku manj državnik kot filozof in socijolog.
O napitnicah, ki sta jih izrekla drug drugemu gg. Millerand in Jlasarvk smo že poročali. Naj sledi tu še nekai besed o obisku češkoslovaškega nre-zidenta na Sorbonni, v zavodu za slovanske študije.
Masaryk jo tam pred foiumom za stopnikov državne francoske misli in znanosti imel pomemben govor, v katerem je na pregnanten način precizi-
ral staliSce siovaisftili narodov napram zapadu, v prvi vrsti francoski kulturi. Slovani so, kakor izvaja Ma-saryk, žo pred vojno spoznali globok pomen te kulturo in so se ji približali. Njih religija ni s tem nič izgubila, nasprotno," pridobila jo na vrednosti. S tem, da so jo država ločila od cerkve, corkev pa oddržavila, sta so okrepili religija iu politika vsaka zase. Ideal francosko revolucijo je bila humanite-ta. To pomeni, drugače povedano, naklonjenost iu spoštovanje slehernega človeka do soljudi, obenem pa priznanje človeške individualitete. Politično in socijalno znači to enakost vseh državljanov v državi, približanje in združitev vseh narodov in držav v družino celokupnega človočanstva.
Stanje v današnji Nemčiji jo Masarvk opisal kot posledico pangermani-stlčne ideje. O Rusiji je dejal, da klico ideja ruskega slovanskega nasijo-nizma po temeljiti reviziji. Na vprašanje: «F.x oriente lux?* — odgovarja on z »da, toda tudi — in oecidente.*
To jo v glavnem bežen pogled na Masarykov obisk v Parizu. Njegova tendenca se glasi: Slovani smo premladi, premalo izšolani, da bi mogli vzeti vajeti Evropo v svoje roke. Tej nalogi šo nismo dorasli. Rusija mm no more pomagati kakor zahteva duh 5asa — torej moramo iskali zaveznikov drugod. Kje? Kje drugje kakor med Francozi! Oploditi se moramo z vplivi zapadno evropske kulture, delati moramo, in v delu čakati, kaj nam nakloni prihodnost.
Današnja poljska vlada in nje opozicija
K dogodkom v poljski republiki.
Poljska vlada zavzame v slovanskem sveiu eno najvažnejših mest, a tudi celotnem evropskem političnem položaju ji pripada prvovrstna vloga. Zato je treba, da so z njenimi razmerami bolj seznanimo nego smo se seznanjali doslej, posebno pa bo potrebno, spričo najnovejših političnih dogodkov v Varšavi predočiti si stranke v poljskem Sejmu (drž. zboru) in njih politične smeri.
Od maja moseca jc na vladi koalicija strank, ki se na kratko skupaj imenujejo <Desnica» ali »-Stranka poljske večine.. Na čelu koalicijnega kabineta stoji \Vi-tos, načelnik kmetske ljudske stranke (Piast). 1CLS. je kmetska napredna stranka, napredna v gospodarskem in kulturnem oziru; zavzame so za agrarno rotor-mo ia izključuje versko-cerkvene momente iz politike (Wi!os jo letos v nekem govoru dejal: (Gospoda Boga pustite v cerkvi, na politične shode naj ne hodi!:). Poleg te kmetske stranke igra v vladni koaliciji močno uiogo .-[Narodna demokracijam, stranka poljske ititeligeucije. K njej pripadajo n. pr. politiki Roman Dmov.ski, Paderewski, minister vnanjih zadev Sey-da, minister prosveie Glombinski. Ta stranka je poljsko-nacijonnlna. Med svetovno vojno je bila nn strani antante in je ustanovila v Parizu poljski cNarodni ko-mitetm. Njeni ljudjo so bili rusofilako orijentirani. Dandanes je stranka za to, da se pripravijo najboljši odnošaji z bodočo celotno Rusijo in da se s Cehi prido v red in prijateljsko razmerje (Glombinski in pokojni grol Skarbek sta bila člana češko-jugoslovensko-poljske mafijo za čiv sa vojne ter sta povodom Krekove proslave lota 1918. bila v Ljubljani). Versko kulturni boj se stranki zdi preuranjen; stranka tudi ni za to, da cs pretirava agrarno reformo. Tretja stranka vladne koalicije ekrščansko-narodui kluln (ekr-ščanskb pomeni predvsem opozicijo proti Zidom) je stranka veleposestnikov, posebno poznanjskih. Četrta stranka koalicije »ltrščanska demokracijam (dtrščansldm tudi tu predvsem v pomenu eprot i židovskim), to je stranka krščanskih delavcev, posebno v Šleziji. Vlado podpira končno, če tudi stoji nekoliko oj strani, stranka tNarodno-delavskam, stranka nacijonalnih delavcev (nckald narodni socijalisti).
Na splošno se da vladna koalicija označiti takole: Ljudska stranka, ltršč. demokracija in Narodno-dolavska stranka so socijalno napredne, prva in tretja sta tudi kulturno napredni stranki. Konserva tivnejša je Narodna Demokracija. Klerikalni elementi stoje blizu ne toliko njej
kolikor KrSc. nar. klubu; vendar pa je re iK opoziciji Židovski kiuo, nnrodne manJJ
či, da klerikalizem kot tak na Poljskem j šine (večina Ukrajincev in Iielorusov) in i še ne igra vidne vlogo. Današnja vladna ■ Nemci. Vsa la opozicija so 7. enim izra- " koalicija jo slovanolilska, pripravlja do-' zoni označuje kot Levica. Levica je žido- , bro razmerje z Rusijo, pri čemer računa j lilska, dočim je Desnica v ostrem boju a ' z enotno Rusijo iu s Cehi. Značilno je, da j Židi. Ona so 110 protivi separatističnim so v vladni koaliciji nekaj kuja baš naj- težnjam belo-mnloruskim ter sloji na sta-
konservativnejši element, namreč Kršč, narodni klub. V nacijonalno-politični ideologiji je jugoslovenska demokratska stranka najpodobnejša Nar. Demokraciji. Vse stranko vladno koalicije so čisto poljske stranko.
V opoziciji so: 1.) poljski socijulni demokrati (Dnszynsld, Moraczevvski), — 2.) klub <Wyz\volenio (Osvobojenjo), stranka skoro komunistično-radikalna, katere voditelj jo posl. Tugutt. Ce na Poljskem popisuješ demagogijo Radidevo, ti brž pripomnijo: Tako je naše Wyz\vole-nie. K temu klubu se jo zadnji čas približal klub Witosevih disidentov pod vodstvom posl. Dombskega. Dalje spadajo
lišču, da je treba dali v vzhodnih krajili • poljsko državo avtonomije, ker sploh želi, da bi na celem vzhodu nastala vrsta malih slovanskih držav, ki bi onemogočalo veliko Rusijo. Levica je sovražna Rusiji in nasprotna Cehom. Najresnejše njeno glasilo »Kurjer Poljskim no uvažuje v svo ji politiki ostalega Slovanstva.
Karakteristično je razmerje Desnice iu Levice do osebe bivšega načelnika državo Pilsudskega. Desnica mu je zelo sovražna, Levica ga obožava. Današnji prezideut republike, ki jo bil svojčas Pilsudskemu blizu, jo sedaj očividno krenil bolj na stran Desnice, današnje vladno koalicije.
Dr. I.
Štecluja pri socijalnem zavarovanju
Vsakdo priznava potrebo, da se delav-
delo neobhodno potrebno. Stalnih mest pa rajo manj, ker so sistem pozneje lahko še poenostavi in bodo poleni mogoči novi prihranki. V vseni se je treba ravnati
stvo zavaruje za bolezen in nezgodo, toda	po načelu, da se morajo manjši, zlasti pa
ves denar mora priti res v dobro zava-	osebni, interesi vedno podrediti širšim iu
rovaneem in nesrečna režija ne sme to-	javnim interesom. F. 1)
liko stati.	-
Res je, da se med obrtniki v tem oziru	proti SOCjjalni konkurenci
sodi pretirano, vendar ni dvoma, da je | __ _	. ,	.______
v zmanjšanju režije socijalnega zavaro-
vanja ključ za njegov obstanek. Ako so v skupnem interesu delavstva in delodajalcev to vprašanje no reši zadovoljivo, bo prišlo socijalno zavarovanje v krizo. Danes so pritožujejo obrtniki, jutri pa bo pritisk sani od sebo prešel tudi na delavsko mezde. Tedaj bo nastopila ona solidarnost vseli prizadetih, ki je potrebna, da se začno brezobzirno štedenje.
Kakor čujemo, so bo v kratkem odločevalo o tem, koliko in kakšna mesta se imajo pri raznih okrožuih uradih in pri zagrebški centrali sislemizirnti. Torej jo sedaj nastopil trenutek, ko je štednja mogoča. Sedaj je potreben pritisk vseh ntevesentov, da se rak-raua socijalnega zavarovanja izleči.
To prevratu so socijalisti skupno z SLS. čez noč z narodbo narodne vlade centralizirali bolniško zavarovanje v Sloveniji. Poleg ekspozitur, kjer so namestili uradnike, je nastal velikanski urad v Ljubljani, urad z neštetimi oddolenji, malo ministrstvo.
Mesto ene instance smo dobili dve. Nič dela so ekspozituram ni odvzelo, ko se jc razvila kolosalna centrala. Režija se je s tem seveda povečala. Kil je to pravcati tsistem Kocmurm: vse komplicirati, da se izgubi vsaka preglednost, enostavno stvari zamotati, da se nihče no spozna in da so radi tega gotovi ljudje <neobhodno> potrebni.
Jasno je, dn se je treba odločiti, da dobimo za plavilo rešitvo v vsem socijal-nem zavarovanju le eno naglo poslujofo instanco. Polrebno je, ali razpustiti okrožno urade iu se vrniti k staremu sistemu ali pa demontirati ekspoziture.
Čuje se, da so tozadevne priprave dozorele in bi lahko, če bi resno hoteli, ogromno prihraniti s tem, da bi 60 zavarovanci prijavljali zdravnikom, odkoder bi njihove ugotovitve šle naravnost na okrožni urad, ki bi takoj izvršil nakazilo. Odpadli bi torej lahko vsi tako dragi stalno plačani uradi, namesto kojih bi stopili okrajni odbori interesentov, kontrolorji in posvetovalna mesta za informacijo, ki pa bi ne stala mnogo.
To reformo, čim ja dozorela, je treba sedaj privesti do odločitve. Potrebno pa je tudi med zagrebškim in okrožnimi uradi uredili poslovanje tako, da bo čim najmanj pisarij. Mi smo prepričani, da je pocsnilev režije socijalncga zavarovanja mogoča, ako padejo vsi obziri na osebe, ki mislijo očividno, da je zavarovanje radi njih in njihove udobnosti. Nikakor 110 moremo dovoliti, da lepa ideja propade radi balasta, ki se ji je obesil na vrat.
Izvedeli smo, da bi nekateri radi siste-mizirali toliko stalnih mest, kolikor je danes nameščencev. Merilo za potrebo je torej želja režije, da naj jo puste v miru
Mnogokrat se poraja misel, da bi javne korporacije, n. pr. občine ali celo država, vršile čim več obilnih del v lastni režiji. Misel jo na prvi hip zapeljiva, čo se vzame svinčnik in se z njim razporejajo številke. Praksa pa je pokazala nasprotno. No praksa enega leta in eno države, praksa stoletij kaže, da se taki projekti obnesejo za hip in če se prijavijo primerno osebe, dokler imajo vesolje ali same ne zaidejo na stranska pota. To pit so zgolj slučaji in izjeme, ki ne ovirajo pravila. Navadno, kadar so pojavi kakšen tak projekt, je vzadaj sebična potreba eno ali drugo osebe ali osebice, ki bi rada tem polom prišla do posebnih zaslužkov. Zato smo mi načelno mišljenja, naj bi se vsa dela oddajala konkurenčnim potom med domače obrtniko tako, da morejo sodelovati v čim večjem številu. Lo za tekoča manjša popravila naj imajo občino prolesioniste. Pri kalkulacijah ja potrebno vedno upoštevati vso okolnosti, zlasti pa, da je obrlnik vsestranski davkoplačevalec in važna eksistenca, ki jo treba držati, no pa jo radi kakšnih kupnih kombinacij ubijati.
Zaradi teh načel z nezadovoljstvom 1110.1 trimo stremljenje mestno občine, ki si hoče v lastni režiji pod krinko gasilstva ustanoviti obširne delavnice. Ne glede na veliko investicijo, ki jih sme delali la tisli, ki ima denar, bo bodočnost gotov« pokazala, da v resnici ne bo prihrankov. Ce so slučajno v kateri stroki prihranki, ie pa v drugi primanjkljaj. Ne rečemo, da ni izjemnih slučajev, ki jih uvažujemo, v katerih se da kakšna stvar brez ubi* jauja domačinov dobro izvesti tudi v lasVi ni režiji. A to jc slučaj, ki ne traja dolgo. Mi smo za pametne izjeme vedno sprejemljivi.
Načelno pa moramo odločno ugovarjati, da občina dela konkurenco svojim lastnim meščanom m to zlasti malim in srednjim obrtnikom.
Isto velja glede države. Ta ima v kaznilnicah razne delavnice. Če delajo za lastne potrebe, bi to še šlo; vendar ima iozadovno delo bolj vzgojevalni pomen. A iii na trg z izdelki, kjer se konkurira z domačo našo obrtjo, to ne gre. To ve vsakdo, da so cenejši izdelki, če delavec skoro nič ne stane. Na velesejmu smo 11. pr. videli neko produkcijo stolov, ki se izdelujejo na Miklošičevi cesti na št., Id odgovarja justični palači. Ta čas pa so naša legitimna produkcija, 11. pr. zaklop-nih stolov, nahaja v zelo kritičnem položaju. Ali je to pametno in pravično? če smo prav poučeni, je omenjena kaz-nilniška produkcija razstavila celo pod napačnim imenom. Zahtevamo pojasnila o tej stvari.
JDS. jc v korist obrtnikov napravila več protestov in interpelacij ter se zana-
Socijalno zavarovanje smo namestiti to-jša na uvidevnost odločujočih krogov, ki liko uslužbencev, kolikor jih je za hitro | naj se 110 igrajo tam, kjer ni potrebno
Georges:
Petje
(Čebljanje.)
Slovenci so znani, da radi pojejo. To se opazi na vsak korak. Ze opoldne sc čujo iz različnih gostiln ubrano in žalibog tudi neubrano petje. Jaz so sicer ne razumem dosti na to, a zadnjič mi je prijatelj Munla Bokir dal podučna pojasnila. Munla Bekir ni sicer njegovo pravo ime, kajti njegovo pravo ime jo prav lepo jugoslovansko, njegovo krstno pa tako lepo krščansko, da je zmiraj v zadregi, če kdo vpraša po njem, kajti on je Mnenja, da ga no zasluži. Ta nejeverni zdevek mu je dal neki iman v večji družbi, ki ji je bilo tako všeč, da fc "a je prijelo.
Torej Munla Bekir mi je pravil raz-1» stvari o petju. Tako mi je povodi, da se petje sodi z objektivnega 'i subjektivnega stališča. To mnenje je dostikrat različno. Tako je on, ^o je še sam kazal svoje pevske Možnosti v nočni javnosti, pel v Vfčji družbi po Valvazorjevem trgu. ™ pride zraven stražnik (takrat je J"® še mestna policija) pa pravi: »Do-večer, eosoodieU »nober večeri«
odgovori pevska družba. «Kaj pa tu-j lite tako, kakor biki na gmajni?*j pravi stražnik. «Saj ne tulimo, ampak pojemo,* so zopet vljudno odvrnili i umetniki, nakar je stražnik pravza-1 prav nesramno vprašai; »Kakšno je potlej pri vas tuljenje, če je to petje?* Nato so se Munla Bekir in tovariši vdali in odšli svoja pota. Vtis stražnikove opazke je bil prevelik. Ta opazka sicer ni bila izreSena popolnoma z objektivnega stališča, kajti stražnik je na vse zadnja le varili nočnega miru, toda popalnoma subjektivna tudi ni bila, tako da bi bila izrečena s stališča nevoščljivosti. Kajti policijski stražniki vendar ne morejo ponoči na ccsti ljudem kazati, kako se mora peti. Saj tudi nimajo izobrazbe za to in plače t.uiPj ne.
Torej Munla Bekir, ki se razume na petje in muziko, mi je pravil, o najnovejšem proizvajanju pevskih točk, zlasti pa narodnih pesmih.
— Če hočeš vedeti, kaj se pravi petje, mi jo rekel, stopi o priložnosti v gostilno »Pri belem tigru*. Tam se ponavadi producira pogrebno pevsko društvo »Liter*. To društvo poje nadvse izrazito. Vokalizacija je irihorna. fflasovni materiial nedosežen. Ko bi
samo slišal, kadar zapojejo tisto narodno: »Nageljček, roženkravt, rožmarin, iz toga ti pušeljc nar'dim*. Prve besede do »iz tega ti* se pojejo ginljivo. »Ti* se zapoje bolj na kratko, kajti nato pride pavza. Pavza je tako dolga, da človek prav lahko solze otre, se usekne ali pa gre po kakem drugem človeškem opravku. Zdaj pa pride »pušeljc*. To se zapoje tako, kakor da bi bil človek jezen in se sliši od daleč kakor »butelj*, ki ga s skrajno prezirljivostjo komu vrže v obraz. Obenem napravijo pevci gesto, kakor da bi 7, vso močjo udarili po mizi. Za pušeljcom pride zopet pavza, dovolj dolga, da si poslušalec odpo-more od strahu, nakar pa se začnje sladkomilo: »nnnaaarrrdiiim*. Into-nacija pa ne sme biti čista, temveč se začne z nizkimi toni in se kakor po vrvi privleče do prvega glasu in izzveni nazadnje v akord. Pri proizvajanju tega akorda tenoristi ali mežijo ali pa gledajo v strop samo z belino očesa. Basisti pa držijo po strani glave, kakor svetniki, da niih debeli glasovi pridejo bolj do veljave.
Enak užitek imaš, kadar slišiš to društvo peti: »Da se bo vid'lo to ravno Dolje, da bom .'id'la. kie — fantič
— moooooj greoe*.
Tukaj se pa »fantič* tako poudari, kakor pri gorenji pesmi »pušeljc*.
Torej petjo daje besedam izrazitost in poudarek. To so spoznale skoraj vso cerkve. Zato so vpeljale v litur-gijo petje z godbo. To povzdiguje srca in čustva.
— Vidiš, mi je rekel Munla Bekir, zato bi bilo dobro, da bi se tudi na sodniji uvedlo petje. Kako veličastno bi so slišale sodbe, govori odvetnikov itd. V porotni dvorani bi oilo postavljene orgije. Govor, o siroma petje državnega pravilnika bi spremljale trobente, bobni, činele in timpani, kadar bi govoril zagovornik, bi ga spremljale gosli, ohoje, fagoti in drugi nežni inštrumenti. Sodba pa bi bila zapeta s spremljevanjem pozavn in orgelj. Tudi glasovanja porotnikov H se pelo, to pa 'vo-s spremljevanja, da se tako bolj izrazi nričakovanja na sodbo, ki so žari iz obrazov poslušalcev. 0 pevskem in glasbenem udeleževanju prič in občinstva bi se moralo pristojno oblastvo še posvetovati.
Kako široko polje bi so odprlo našim glasbenikom! Koliko imenitnih kompozicij bi se dalo napraviti na obtožnico in zagovore!
In sodba, ki bi se zapela po vzorcu »pušeljc* in «fantič», —- kakšen učinek in vtis bi napravili. K. pr. imenu itd.* bi se pelo kakor »nageljček, roženkravt, rožmarin*, «des"t let* kakor »pušeljc* in n-nadnje ginljivo in portanento «ječe*, kakor «nar'dim». Pri smrtnih obsodbah bi bilo treba svečanost seveda še bolj povzdigniti.
— Pomisli, jo nathlioval Munla Fc-kir, kakšen vtis napravi scena v »Faustu*. ko Marjetica obsoja zbor, ki so čuje iz cerkve. Stavim, da bi petje in inštrumontiian? razsodbe napravile. večji vtis nego izgovorjene, in gotovo bi tudi bolj pobo'jševalr.i vplivale nego sedaj.
Misel je ia vsak način uvažovarja vredna. Koliko brezposelnosti bi bilo manj. In koliko orkestrov bi bilo aktivnih, kajti v sedanjih časih bi se s petjem in godbo po sodnijah sigurno društvo »Vošala* ali »Keha», ki bi več zaslužilo nego s koncerti po cerkvah in kinih. In ustanovilo bi so lahko sodnijsko p?-sko in glasbeno društvo »Vešala* a li »Keha», ki bi lahko šlo pokazat naši novo glasbeno umetnost, če to no v	naj vsaj v KrSko,
Vzgoja in šolstvo
Nekaj za šolo
TJČne naredbe novejše dobe polagajo Veliko važnost tudi na telesni razvoj mladine. Za to no zadostuje samo telovadba, ampak treba je v vsoh ozirih gojiti Šolsko higijeno. O šolskih prostorih, o prenovljonju učilnic itd. jo težko govoriti; ni denarja, kakor pravijo.
Lahko pa so stori marsikaj, kar koristi, pa ne velja denarja. Vsak učitelj naj skuša proprečiti in zabraniti v šoli vse, kar bi moglo škodovati zdravju mladine. To pogodi vsakdo, samo čo ima dobro voljo.
So pa nekatero stvari, na katere ne Vnisli in ki jih ne pozna vsak učitelj, zlasti če sam nima otrok. In ua to bi rad opozoril. Mislim predvsem na srednjo šole.
Učenec mora imeti dovolj razvedrila. Moni so zdi, da jo vsakdanji izprehod neobhodno potreben, in čo jo to dijaku na katerikoli način onemogočeno, je to greh nad mladino.
Vsakdo vo, da je srednješolska mladina zelo obložena z delom, zlasti z deloui doma, posebno učenci prvih razredov, ki se še no znajo hitro in uspešno učiti. Dvomim, da jo kriva te preobloženosti učna tvarina, vsaj edino ne, ampak vzroki tiče drugje. Predvsem uo sme vsak posamezen učitelj misliti, da je celo popoldne določeno samo za njegov predmet. Ako bi bil tega mnenja in ako ima učenec naslednji dan pet ur šolskega pouka, je jasno, da učenec tega bremena ne more zmagati. Pri dobri volji bi se dalo temu odpomoči, ako bi so učitelj mimogrede malo informiral, koliko imajo učenci še drugega jčenja, in bi se po tem ravnal: včasih bi dal učiti več, včasih manj. Tako pa se dogaja, da nimajo učenci za nekateri dan skoro nobenega učenja, za drugi dan pa toliko, da ne morejo zmagati niti polovice.
Pismene vaje doma naj bi vsak trezni ačitelj omejil na najpotrebnejše. To jo treba prav razumeti: pismene vaje doma so zelo potrebne, kadar so potrebne, toda žalibog prepisujejo učenci doma večkrat brczmiselno stvari, ki nimajo v tem oziru nobenega pomena. Človek ne ve, ali mu je dal profesor prepisovati zato, da bi se uril v pisavi, ali zato, da bi si pisavo z naglim pisanjem pokvaril in tratil čas. 0 pismenih kaznih niti ne govorimo!
Nekaj podobnega je učenje na pamet. Koristna, potrebna reč, toda vse do neke mere. Ali žalibog so morajo učenci pri nekaterih predmetih učiti na pamet v s e. To ni prav, to jo izguba časa.
Tudi na to bi bilo treba gledati, da se učonci nauče vočino žo v šoli — saj to zahtevajo menda tudi predpisi — in doma lo bolj ponavljajo iu si pridobljeno znanje utrjujejo. Vsaj toliko pa bi bilo treba skrbeti, da bi učonci — ne mislim pri tem lenuhov, nepazljivcev in prav slabo nadarjenih učencev — v šoli predelano tvarino razumeli, preden se začno doma učiti. Je pač treba tako dolgo poskušati in razlagati, da večina razumo, saj nima vsak učenec inštruktorja, da bi mu doma razlagal. Gospodje učitelji naj oprostijo, ne mislimo žaliti nikogar, lo opozarjamo dobrohotno, da bl so tak pouk bolj gojil. Poznamo nadarjeno učence, pa pridejo domov in začno delati pismeno vaje iz pravkar obrazloženo snovi, n. pr. v matematiki, a si niso na jasnem, za kaj pravzaprav gre. V predmetu, za katerega ni učne knjige, je treba tvarino v šoli bolj premlovatl in šo isto uro ponavljati. Kjer so učne knjige na razpolago, so jih jo treba držati, čemu jih sicer imamo? Vsaka učna knjiga, ki je od šolskih oblasti odobrena, vsebuje gotovo vse, kar se mora učenec na dotičui stopnji naučiti. Greši se tudi v tom oziru.
To bi bilo nekaj stvari, ki niso v korist zdravju mladine, ker jo oklepajo v sobo do poznega večera, da se ne more razvedriti in naužiti potrebnega svožega zraka. Ako sedi učenec 4 do pet ur v šoli, jo potreben razvedrila.
Pa še nekaj jo, kar še bolj neposredno škoduje zdravju. Upeljani so med posameznimi učnimi urami odmori. Teh se učencem uo smo kratiti, ker so neobhodno potrebni. Dogaja pa se, da ostaja učitelj cel odmor v razredu in uči dalje. Ali o je potrebno, da 6e ravna učitelj po zvoncu, ki naznanja začetek pouka, je tem bolj potrebno, da ga čuje tudi takrat, ko naznanja konec pouka. Na to poslednjo se gleda premalo, tudi ravnateljstvo posveča temu premalo pažnje. Ako stori učitelj svojo dolžnost v času, ki jo odmerjen pouku, no pride nikoli v zadrego. Naravnost greh pa je, ako so pridržuje učence v šoli še po zadnji liri in jih uči. Ampak jo že tako: so učitelji, ki bi najrajši ostali kar naprej v šoli.
Tudi zapiranje kot kazen ni dobro pe-dagogično sredstvo, je večinoma potrata časa, ki si ga mora učenec nadomestiti na škodo »vojega zdravja. Saj so druga sredstva, da se učenca spravi v red. Če pa učitelj misli, da brez zaporov ne bi mogel izhajati, naj to vsaj prej naznani staršem, da ne bodo v skrbeh in da jim uo bo treba zaradi tega izpreminjati hiš-i nega reda.	S.
piše Bartsch — »kako nerodfcn le Človek!. Don Juan, kl mora imefl vsak dan drugo žensko, kakor bi šlo sa kvantum in ne za kvaliteto! Ali zakonec, kl se boji otrok in kl jo tako vsakdanjski, da stlači gospodinjo in ljubico v eno osebo. Komur je podarila narava najlepši žlv-ljcnskl venec, kdor ljubi —> bl moral to čustvo viharne pomladi v sefbi zatajevati, rajši se izpolnitvi izogibati, nego toliko sladkost žrtvovati. Kajti njrnogo lepše je ljubiti, kakor ljubljen biti. Biti ljubljen brez lastne ljubezni, kako nizko bi bilo, balianje s tem! Zares, da jo kdo drug vanj zaljubljen — s tem so more ponašati le liičemern človek. Plemenitejše na-ture bodo žalostne opažale potratnost srca in le neke vrste hvaležna zadrega je največ, kar lahko občutijo...
Glavno jc, da sam IjuhiS. Najbolj opojna vseh svečanosti v življenju traja le takrat dolgo, ako preživljate usodo Trl-stana in Izoldc: večno obdani po sovražnikih, vedno skrivaj, vedno zadrževani, vedno znova ločeni, vedno gladni! Tudi tu koutrast stopnjuje in vzdržuje najvišjo naslado... In če ti porečejo ženske: Anakreon, geron el!» — «Anakreon star si!« — se jim zasmej in reči: Ce te ljubim, kaj tebi mar? — Ljubiti, in če že mora biti nesrečno ljubiti, to je najvažnejše ... Kako je mogoče, da globok mož ali globoka ženska preveč bridko občuti Izgubo daru, ugajati ob prvem pogledu in biti iz seksualnih vzrokov oblegan? Za to mi nedostaje vsakršno razumevanje. Človek je povsem potolažen, ako si le sme reči: »Ljubiti smeš in tega ti ne more zabraniti nihče«. Seveda mora imeti taka ljubezen moč, premagovati se, imeti mora takt in okusnost. Bitje, ki te ne ljubi, ne sine nikoli vedeti In se jasno zavedati, da ga ljubiš.
Vse cenene zmnge Casanove bi žrtvoval za prekrasno bolest VVertherjevo, da, celo za bolest, ki je razžigala Goetheje-ve živce v brezupnem hrepenenju po Ul-riki Levetzovvl. Ta milost, znati in moči ljubiti preko mej svežega moštva ali do let Ninone Lenclos, je redka in skoraj bl dvomil, ali je tako bolestna sreča dan danes sploh še možna. Postali smo pač dlsclpllnlranejšl in avtokrltlčnl. Toda privoščimo jo vsakomur in vsaki!«
Iz življenja in sveta
Kako narava pokopava svoje mrtvece
Nedavno jc neka ameriška naravoslovna družba razpisala nagrado za najboljšo Tazpravo o vprašanju, kje sloni pokopljejo svoje mrtvece. Skoraj nikdar sc namreč še ni našlo mrtvega slona, ki jc poginil naravne smrti.
A ne samo glede teh velikih debelokož-cev — kam izginejo mrtve živali vobče, jc zagonetno vprašanje. Kako pokoplje narava svoje mrtvece? Vemo n. pr. da se prav redko najde trupclce mrtvega ptiča bodisi v gozdu ali na polju. Poko-pavanje mrtvili živali vrši narava na način, ki je zanimiv in pozornosti vreden. Kot grobokopi narave poslujejo zlasti gotove vrste žuželk, med katerimi je najvažnejši takoimenovani grobar (Nccrop-horus vespillo). Te žuželke spravljajo z neverjetno spretnostjo manjše mrtvece pod zemljo. Opozorjeni po smradu, ki ga mrhovina razširja, prihajajo te žuželke v velikem številu, zlezejo pod mrtvo telo in s skupnimi močmi zgrebejo prst tako spretno, da se mrtvec vedno globlje pogreza v zemljo. Žuželke pokopljejo živali do 30 centimetrov globoko ter oprav Ijajo ta posel z vztrajnostjo, ki je vpričo njihovih majhnih tclcsc vsega občudovanja vredna. Tako so štirje taki grobarji, ki jih je neki naravoslovec imel v svojem terariju, v dobi 50 dni pokopali
Skrivnost hotelske sobic št. 48
dva krta, tri ptiče, štiri žabe, dve kobilici, vrhu tega še čeva pete žabe in dva koščka govejih jeter. Če je malo število teh žuželk v 50 dneh opravilo to razmeroma veliko delo, potem pač lahko pojinimo, kako hitro te živalice, ako se zberejo v velikem številu, spravijo mrtece podzein ljo. Prj neki priliki se je tudi ugotovilo, da so te žuželke mrtvo miško zavlekle na drug prostor, ker so bila tla neugodna za pokop mrtveca.
Seveda se tak brezplačen pokop ne izvrši zgnij tz ljubezni do bližnjega. Žuželke vrše to naporno delo v svrho ohranitve svojega plemena. Na zakopanem mrtvecu zležejo samice svoja jajčeca, in ličinkam, ki že v desetih dneh izlezejo ter so izredno požrešne, služi mrhovina za hrano. Grobokopi narave so po svoji vnanjosti prav čedne živalice; njihova kratka črna krila so rdeče prepasana.
Užitek ljubezni
V čem tiči užitek? R. H. Bartsch, nemški štajerski pisatelj, je skušal nedavno užitek pojasniti. «Treba zmerom misliti na kontrast, ako naj se uživa življenje pofinjeno. Vedno nekoliko čuta lakote In le redkokdaj sitosti. Tako mora biti v vsem. Celo v ljubezni,« pravi pisec.
Nasičenje je konec uživanja, prenasi-čenje izziva odpor in gnus. V prav vsakem užitku. »Toda celo v ljubezni« --
Kaj dobiš za milijon mark?
V Berlina sredi oktobra.
V loteriji je bil milijon mark svoje ča-Sf največji dobitek ter je odpiral vrata zemeljskega raja. Kdor ga je zadel, je bil preskrbljen za celo življenje, bil je rešen vseh skrbi in je lahko opremil z balo deset hčera.
Nekdaj smo morali Imeti tisoč »rjavih cunj«, prodno smo spravili skupaj milijon mark. Sedaj smo vsi milijonarji, a nc moremo biti posebno ponosni na to. Bil bi celo velik revež, kdor bi imel samo en milijon. Zanimivo je torej izvedeti, kaj se dobj danes za cn milijon, po katerem so hrepeneli milijoni.
Odgovor je lahek in kratek; glasi se nič! In kdo bi se temu čudil, ako izračuni, da jo milijon papirnatih mark le desetina nekdanjega pfeniga. Kaj so jo v mirnem času dobilo za desetino pfeniga? Tudi nič! Dosti več se danes tudi za milijon ne dobi, a »maleukosti« v resnici še dobimo za ta znesek. Na primer: pošta odpravi za milijon mark kako tiskovino iz Berlina v Monakovo ali dopisnico v lokalnem prometu. Ce ima človek srečo, dobi v prodajalni, katere lastnik nc sledi točno kurzu dolarja, slab svinčnik, za ta denar. A, kakor rečeno, bi inorai imeti srečo. Kapica za svinčnik se dobi še za 900.000 mark.
A za milijon se dobi še več! Dobi se gumb za hlače ali srajco, pet centimetrov traku in celo štiri bučke. Za življenje važne potrebščine pa so za milijonarja, to je za človeka, ki ima »samo cn milijon«, docela nedosežne. Celo gotova mala hišica ne odpre rada vrat za to vsoto.
Da bi si mogel človek, ki ima samo en milijon, nabaviti kaj hrane, o tem ni govora! Komaj za tri naprstnike posnetega mleka, stane točno en milijon. Ravno toliko moraš plačati za deset vžigalic — če ti jih kdo proda za ta denar.
V novem, zelo moderno opremljenem beograjskem Palace-hotelu se je v noči od pondeljka na torek odigral zagoneten zločin. Dunajski trgovec Moritz S. se je pozno ponoči vračal lz bara v svojo spalnico. Tedaj je začul dva strela iz revolverja. Silno se jc ustrašil, kmalu nato pa je na hodniku opazil okrvavljenega moža, oblečenega v spalno obleko. Bil je naslonjen na zid. Po obrazu, vratu in obleki mu je curljala kri. Na vprašanje, kaj se je zgodilo, je ranjenec tiho odgovoril: »Rešite mojega prijatelja!« — ter pokazal z levo roko na neka vrata blizu hodnika.
Med tem se je našima znancema pridružila hotelska sobarica. Podala se je s trgovcem v naznačeno smer in našla v sobi med dvema omarama še enega ranjenca. Obraz tega moža je bil smrtno bled. Ležal je v krvi In se ves tresel od mrzlice. Ko Je ugledal pred seboj do-šlega moškega in žensko, je vzkliknil po francosko: »Telefonirajte francoskemu vojaškainu atašeju! Kličite številko 39 in naročite zdravnika!« Trgovec je takoj odhitel na telefon in opravil vse po želji ranjenca. Med tem Je prišla tudi policija. Tu pa začenja zagonetka.
Oba ranjenca sta dobra prijatelja. Eden je francoski kapetan Carlier, drugi lesni trgovec Iseliis iz Curiha v Švici. Oba sta znana že izza vojne dobe. Seznanila sta se v Parizu, kamor je Iseliis večkrat prihajal. Bil je baje tajen vohun v francoski službi. L. 1919 Je bil kapitan Carlier Imenovan za francoskega konzula v Curihu. To je vezi med obema prijateljema še bolj utrdilo. V Beogradu sta se sedaj stara prijatelja zopet sešla. Imela sta v hotelu vsak svojo sobo.
Trgovec Iseliis Je hotel odpotovati po svoiih opravkih domov. Carlier pa mu je to odsvetoval, češ, da je bolan In nesposoben za dolgo potovanje. Ko pa je Iseliis kljub temu odpovedal sobo in naročil sobarici, naj ga zbudi zjutraj ob1, šestih, io Je Carlier skušal pregovoriti in Ji v to svrho ponudil petsto dinarjev. Sobarica kljub temu nI hotela opustiti Isellisovega naročila. Podkupnino je odklonila.
Ob 2. url ponoči sta počila zagoneina strela. Carlier pravi, da se je tedaj zbudil iz spanja in ugledal senco, s katisro se je spustil v boj, a senca je ustmiila tudi nanj in potem izginila skozi c[kno. Iseliis se ne spominja, kaj in kako je bilo ž nJim. Krogla ga Je pogodila v glavo.
Dogodek je v resnici zagoneten. 'V sobi, kjer se Je zgodil zločin, ni preiskovalna komisija našla nobenega orožij. Skoro Izključeno pa je tudi, da Hi mogel zločinec zbežati skozi okno, ker- Haži soba št. 48 v drugem nadstropju.
Kdo je zločinec? Sum pada izključno na Carliera, o katerem se ve, da je Uot častnik moral nositi orožje, ki se pa ni našlo pri njem. Uganka pa je, kam in kako je Carlier samokres skril, ko Je dvakrat iz-prožil.
Carliera obremeniuje še več drugih okolščin; v prvi vrsti poskus., da podkupi sobarico; dalie dejstvo, da jc imel Isel-lisa 8 dni zaprtega v sobi in tam »zdra vil«. Isellisov zdravnik se čudi, kakšna kura je morala biti Carliierova metoda. Ali najbolj čudno na ccli stvari je to, da se Iseliis trdovratno brani osumljenja, da bi »njegov prijatelj«, kakor imenuje ka-petana Carliera, imel proti njemu zavrat-ne misli, katere bi sku§al poravnati z orožjem. On trdi, da Je Qarlier dober človek in da ga ima rad.
Jc pa še ena možnost, ki ne meče Jasnosti na osumljenca. Med Carlicrom in Isellisom je baje obstojfalo homoseksualno razmerje; poleg tega je Carlier imel ljubezenske odnošaje z lsellisovo ženo. Mogoče, da ga Je to napotilo k zločinu.
Carlier je bil že par'xrat zaslišan in se ne nahaja v zaporu, pač pa pod policijskim nadzorstvom. Ij.rani se zelo trdovratno in taji poskus, zločina trdeč, da je nedolžen. Policija mu tega seveda nc more verjeti. Preiskatp oležkoča dejstvo, da sc zasliševanje 'kapitana vrši v francoskem jeziku. Canl.ier se jezi na to po-stopanje, policijska oblast pa vztraja pri svoji volji za poja snitvijo zadeve. Beograjska publika si.oii pred Palace-hote-
Iom, šviga po stopnlcajh' gori In doli |n ogleduje sobo št. 43 in odtlske ranjenče-vili prstov na zidu.
Pravkar prihaja iz. Beograda poročilo da je Iseliis podlegej rani, 'katero Je zj. | dobil od krogle iz sfimokrcsa. Umrl Jc v četrtek opoldne. V sredo zvečer se je v Beograd pripeljal Isellisov brat, katereg;i je ranjenec nestrpno čakal kakor da sluti svojo smrt. Sestanek obeh bratov je bil zelo ganljiv. Iz boTnišnice se je brat podal v hotel .Moskva«, kjer Je ložlral, Tam Je dve url po dl/isku v bolnišnici doznat za bratovo smiS. Poročilu ni mogel ver. jeti, ker je bil jraiijenec še malo prej pt| zavesti in se je ž njim razgovarjal.
Zagonetka ^ Isellljevo smrtjo še ni te-šena, prej otefekočena. O Carlieru priha-jajo na dan vedno bolj zamotane reči. Ker je Carlft-r kapetan generalnega Štaba francoske armade, je potoval s potnim listom, katefrega mu je izdalo zunanje ministrstvo v Parizu. Imel Jo potno do. voljenje za, Dunaj, Prago, Beograd, Vat. šavo, Bukarešto in Sofijo. Potoval Je posebni misiji. Našo mejo je prekoračil 23. septf)jrtbra s Slmplon ekspresom ptj Rakeku, odkoder se Je peljal čez Vinkov-ce in Slubotico v Bukarešto, kamor je dospel <liva dni pozneje. Iz Bukarešte ia Carlier dvakrat pozval Isellisa v Bco-grad z, nujnim telegramom. Sestanek js bil ko« čno v Vinkovcih. Carlier se je pri-peljal tja z zrakoplovom Iz Pančeva. Dru-gič sia se Carlier In Iseliis sešla v Beo. grad/i, potem Je kapetan čez Madžarsko in Avstrijo odpotoval v Prago, odkoder se ta vrnil v našo prestolico 3. t. m. Ob tej priliki Je prišlo do dogodka, ki g« vedno razburja in biča radovednost beo-grajske publike in nastavlja čudne zanka policijskim organom, ki z železno doslednostjo skušajo pojasniti zagoneten zlo. tjin.
X Visokošolski študij brez zrelost, nega izpita. Thueringško prosvetno ministrstvo v Nemčiji je dovolilo dostop tn univerze v svolem območju tudi osebam, ki nimajo srednješolskega absolutorlja, a so stare 25 let in so se posebno Izkazali na kateremkoli polju. Vse take osebe ss lahko vpišejo na univerzo v Jeni. Pod vreči pa se morajo pred tem posebni sprejemni skušnji, katera pokaže, kakšna je miselna zmožnost In dar razumevanja bodočega slušatelja, ki je glede ugodnosl univerzitetnih študentov popolnoma ena kopraven z onimi, ki Imajo maturo.
X Eksplozija v varšavski Citadel! Varšava je bila do vojne trdnjava; nje središče je bila Citadela, stoječa tik o' Visli na nje levem bregu na severni stra ni mesta. Citadela je nekoliko ločena o: mesta samega, vendar razdalja nI posebno velika. Ko bl se Citadela tesno drža Ia mesta, bila hi sedanja katastrofa Je večja. Da Je eksplozija političen zločl komunistov (boljševikov), o tem nI nobe nega dvoma več. Posebno osumljen neki delavec, kl je malo pred eksploziji brez propustnice pasiral stražo In vojaki samo zatrdil, da jo Ima. Ta človek nekoliko pred eksplozijo začel bežati bil tudi ranjen. Prišli so mu pozneje n; sled v eni izmed vojaških bolnic, tu je namreč zglasil za obvezo rane človek s fizionomijo onega delavca in odšel; bolnici pa si njegovega imena niso zapisali. Aretirali so neko žensko, kl onega dne (13. oktobra) ni prišla v Citadelo na delo, a je v momentu eksplozije zagotav ljala svoje znance, da je sigurno Citadela šla v zrak.
X Konec «debellh Bert». Nemšk. časopisje prinaša zanimive podatke dalekometnih topovih, kl so 1. 1918. obstreljevali Pariz. Ti topovi — 7 po Številu — so bil izdelani v Kruppovih tvor nicah. Ko se Je nemška armada 1. 1918. pričela umikati, so bili trije topovi tega pa že v rabi na fronti, ostali pa so bili še v tovarni. Ko ni bilo več mogoče streljevati Pariza, so Nemci dva topa demontirali in njihov materijal uporabili za druge topove. Dva druga topa sta bila tako poškodovana, da sta postala nerabna. Ko je bilo podpisano premirje, so imeli Nemci samo še tri dalekomeine topove, ki so bili popolnoma na varnem. Ko so sc Nemci zbali okupacije Ruhra, so tudi te topove popolnoma uničili, njihove dele pa uporabili za industrijske stroje,

ti-
Atilov grob v ribniški dolin;
ali
Kako je Štrbenkarjev Korle Pesaglavce potegnil.
(Najnovejša ribniška, ki jo pa poleg izvirnosti tudi resnična.) Bili so na komisiji v Travni gori. Po možnosti se je tudi udeležil gospod Ambrožič iz ŽamosfcA. Na edini trav-nogorski hiši je pri tej priliki zagledal lepa stara vežna vrata. »Pogljed kolut so tu lejpa vrata!« — »I sevejde so.« pravi Strbenk, »kaj b' no b'la! Al' ne vejš, de jih jc papež Hadrijan Šiasti poslou Segat' ,k'je tisti šac skopou. pa mu ga je poslou? Vejš, skopou je kejl-he, pa take stvari, zatu mu je pa papež toku lejpa vrata poslou, da so sam' kejlhi vrejzan' nuotcr, pod pan-tam so pa kosti svejte Cecilije!«
Pobožna Ambrožičeva boljša polovica je takoj — božjega straha polna — začela poljubovat tiste pante in častit kosti svete Cecilijo.
Ambrožič pa ne zdrži, ker se mora pobahati Strbcnku: »Pa vejš, imam jaz tlld' ne.jkej tac'ga doma!« Strbenk ne bodi len. sa nrehiU: »I
kajpek! Sej vejmo, de imaš Atilo ze-kopan'ga na suji parcejl'!«
»I kaj ti tud' vejš?«
«1 kaj njab'!»
Stvar jc bila namreč takšna-le: Župnik S., ki je nekako pred sedemdesetimi leti pasel duše po Sodražici, je šel nekoga dne od Zamostca proti Vi-nicam, kjer so kosci ob cesti kosili, pa jih jo vprašal, kako se kaj kosi. Odgovorili so mu, da prav dobro, samo na nekem izvestnem mestu ni trava za nič. Župnik jim hudomušno pojasni: »Najbrže je kakšen šae za.kopan ali pa Atila sam!« Od tega dno datira stori ja: Na sedaj Ambrožičevem travniku je pokopali Atila. Travnik jo pa hudo močviren.
Dan po travnogorski komisiji je gospod Ambrožič primahal k štrbenku po pojasnilo, kaj je pravzaprav na stvari. Strbenk mu rade voljo pove, da je pripravljen mu spisati zgodovino o A Ulovi smrti pri Sodražici in njegovem pogrebu na Ambrožičevem travniku. In mu jo jo spisal. Glasi so pa tako-le, dobesedno:
»Leta 2500 pred Kristusovim rojstvom je Atila šol nad Rim. Pred Rimom pa ga je ustavil papež in prikazali so
Akvileje, katero je razdejal. Odtod se je obrnil proti Ljubljani, ni pa mogel do nje, ker je takrat okrog mesta teklo široko barje. Zavil jo je mimo ter se zopet obrnil proti Rakeku. Odtod je krenil na levo in prišel čez klanec, pa do žajžmeric (sedanjih Žimaric), kjer je dobil grižo. Ker pa tedanji zdravniki šo niso poznali zdravil proti griži, jej je slavni Atila podlegel. Njegovi hrabri vojščaki so ga edne-sli do ZamostV.a, kjer so si izbrali za njegov grob Ambrožičev travnik in na njem položili truplo k večnemu počitku. Doli so ga v srebrno, zlato in diamantno krsto. Ker so bili njegovi hrabri vojščaki tako udani, da se nikakor nišo hoteli ločiti od svojega vodje, so ostali tam, se naselili v okolici, obdelovali polje in so zaplodili, ter jih zato naše ljudstvo še dandanes
nazivlje — »Pesaglavce«.
*
In gospod Ambrožič je pričel iskati Atilov grob
Ker je pa travnik zelo močvirnat, je pri svojem kopanju moral uporabiti tudi brizgalno gasilnega društva v Zamostcu. Sedanji načelnik gospod
se mu Apostoli. Atilo je prevzel strah, Šega mu jc pa uporabo brizgalne preobrnil se ic nazai in mahnil mimo I novedal. nakar se ie moral Ambrožič
udati in je prepeljal brizgalno zopet v hlev. Tam je našel na tleh — tri zvijajoče se kačt£ eno veliko, dve mali. V razburjenju mi zapazil, da so lo slepci, in vse tri junaško pokončal, brizgalno spravil ter zaklenil hlev. Nato jo urnih krač ;odšel v Sodražico k Štrbenku in mu j^fcriral o kačah. Strbenk ga je %«?S v strahu vpraša!: »Al' si jeh toku pphodu, de se je kri pokazala?«
»I scvajdefN
Strbenk njito: »Vejš, tu Je toku: Takrat ko jc Atila um'ru, se jo njegova mat' in njegove dvej ženje spremenile u kače. Tjjj vjelka je b'la gvišno mat', ta male clwej sta b'lo pa ženjčl Zdoj, k' si jeh pa, ti toku pohodu, so pa rejše-ne, zdej tooš gvišnu Atilo izkopu.«
»Vejš, posllišej še nekaj drUzga: Kuker jo« it tu u starih btlkvah bjarem, so takrat, k' so Atilo pokopal', usadi' na njego u grob šjest cipres. Kej nejs' od tega, neč njašu?«
»I sefvajde sm! Pogljod', sej imam nekaj t/aega seboj, kaj pa je tu?«
In ipu pokaže trhlo, golo, štorasto korenino stare jelše. Vrli naš Strbenk jo tak« i j spozna za pristno korenino ciprese. Vpraša ga: »Kiilku taeih si pa skopoii?«
»I voindo ih ie blu šiest!»
»Tok potlej si pa prou na gruob'!
Ja, kiilku djaleč misliš pa kopat?«
»Ja magari 75 metrov!«
»Vejš, če buš pa tku djaleg kopon laliku pa prideš do pekla! Kaj pa bflo. če buodo naenkrat začjeli ven hudieki skakat?«
»I, sej sm' že prej pravu, de mtf Fajdiga tahnund, pa ih bo zagovurii. pa bodo šli vs' nazaj!«
»No. pa tiid' duobru!« —
Atila še do danes ni izkopan. Pozot-no bomo motrili razvoj .dogodkov. Z" danes dopolnimo svoj roferat še v toliko, da povemo, da je na licu_mest;i izkopana že tri metre globoka in P'1' rnerno obsežna jama. samo da je o" vrha napolnjena s kalužo. Amlirožice* delavec, Id dobiva 100 K na dan «fa vse frej«, in ima zapoved, da počasi koplje, da nc bo eventualno poškotlo-val zgornjega krova srebrne krste, -se seveda zapovedi vestno drži.
Kot vestni kronisti beležimo še, llJ jc omenjeni delavec za nekaj dni '.'l0 ral delo prekiniti, nadaljeval bo pa z° pet, ko se vrne iz zapora kraljevi okrajno sodni,jo v Ribnici. Co bodo t.lej sodniški fantje nametali v jamo več starih kosti iu cunj in steklen" koravd, jih bo Ambrožičev groboke! še več našel, kakor doslej. M.A-L
Naši dopisi
VRHNIKA'. V nedeljo dne 14. okto-fiia 60 je vršil v tukajšnji šoli ustanovni občni zbor ijodružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo ob precejšnji udeležbi. V odbor so bili izvoljeni: Orosy Viktor, predsednik; Skufca Ivan, namestnik; Vuk Slavko, tajnik; jlichler Ivan, blagajnik; Ivan Potkovšek |n Ignae Pct.kovšok, odbornika. 2e sedaj bilježi podružnica- precej članov, no-,-i pa še vedno pristopajo. Podružnico {aka ogromno dela na gospodarskem polja, ali svc-sti smo si, da bo tomu kos. »,'ovo podružnico pozdravljamo in ji žo-jimo obilo uspeha: Vrhnjčanom pa svetujemo, naj pristopijo k gospodarsko pre-loristni podružnici.
VIŠNJA' GORA. Ker 60 je ravno sedaj pokazalo, kaka gniloba vlada v radikalni stranki, zato bo primerno, da posvetimo nekoliko tudi v naše gnezdo. Dobili fino, kakor znano, po milosti radikalno vlade gercntstvo. Vsled odstopa bivšega župana je bil izvoljen sroječasno kot njegov naslednik Al. Pajk. Kljub temu, Ja ie bil pri volitvali občinski odbor navzoč polnoštevilno, se je znani dr. Mau-ring pritožil in okr. glavarstvo v resnici volitvo ni potrdilo. Občinski svet je bil razpušoen, za gerenta imenovan 23-letni radikalni priganjač Kvas, v sosvet pa poleg treh, proti katerim nima občinstvo nobenoga ugovora, tudi Križmana, ki je v drugi občini. Način, kako se Je sestavljala lista za gerontstvo, preseza res žo vse meje. Hodili so od hišo do bito ter moledovali ljudi, ki hi hoteli sodelovati v sosvetu. Obljubljali so obe nem razna mosta in službo vsem, ki bi hoteli vstopiti v radikalno stranko. Naleteli pa so seveda na oster odpor, ker jo pri nas še dosti značajnežev, ki seino prodajajo za Judeževe groše. Dočim jo bilo občinsko gospodarstvo poprej v vzornem redu, jo napočila sedaj nova era, •> kateri bomo šo izpregovorili. Za enkrat samo toliko, da jo ljudstvo ie do grla sito radikalnega gorentstva, ki spravi občino lahko v popolno propast, in se zlasti zanima, kam jo spravil g. gerent prispevek 2.50 Din od vsakega živinskega potnega lista od preteklega sejma.
GORNJI GRAD. Dne 14. oktobra je bil odlikovan g. Fran Kocbek, naduui-tclj v p. za zasluge na prosvetnem polju z redom sv. §ave V. razr. Ob 9. uri so se zbrali v ozaljšani čitalnični d volani zastopniki ok'.ij sodišča, davčnega urada, okrajnega odbora — g. dr. Gori-čar — Čitalnice in posojilnice in mnogo občinstva, Učiteljotvo gornjegrajskega okraja je priredilo tega dne svojo društveno zborovanje. Prireditev je prav spretno vodil trški župan g. Podbrežnik. Slavnost se je pričela z nagovorom vodje polit, ekspoziture v Mozirju, gos. J. Osojnika, Omenjal je 6lavljenčevo uspešno in plodonosno delovanje na šolskem pisateljskem in zadružniškem polju ter jf™ njegovo izredne zasluge za procvit pla- " ninstva. Pozval je navzoče, da vzkliknejo Nj. Vel. kralju trikrat Živiol in nato pripel slavljencu red na prsi. Dr. V. Hoče .-ar, okrajni sodnik v Gor. gradu, je v imenu sodnijskega osobja naglašal odlikovančevo neustrašeno delovanjo za slovensko in s tem jugoslovansko narodnost, Dekan Novak io pozdravil slavljeu-
ea v imenu duhovščine. Pred.-edmk učiteljskega društva V. Pulko je našteval Kocbekov) zaslugo za učiteljski stan. Bil jo noustrašeni prvoboritolj za ustanovitev Zvozo jugoslov. učit. društev, marljiv pisatelj ne samo na šolskem polju, ampak tudi glede prirodoznanstva, planinstva, poto- in življenjeplsja. Kot dru-tcenik in predsednik učit. društva de-
il» ln »Slovencu* podalo na pot oson-nega obrekovanja, izjavljamo, da mu na tej poti ne sledimo. — Citalničarji.
SLOVENSKA BISTRICA. Mariborsko socialistično pevsko društvo »Svoboda« je dno 13. oktobra zvečer priredilo v hotelu »Beograd* koncert, ki jo imel na sporedu poleg Gerbičovih, Adamičevih, Dovovih in I.ajovčevih tudi slovensko, slovaško in srbsko narodno posmi. Videlo so je, da imajo pevci dobro voljo in požrtvovalnega dirigenta; nekatero pesmi so prednašali prav lepo. Posebno
laven in inicijativen, kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šol. svetu pa vnet »o ugajale »Slovo», slovaški narodni branitej njegovih pravic. Ganljiv jo bil | »Toče voda, točo. m »Pasol Janko tri nastop Podbrežnikove hčerko, ki se je voly», ki ju jo prednašal moški zbor s odlikovancu zahvalila za njegovo nauke sodelovanjem ge. prof. Radovo ter mo-V šoli in mu podala šop cvetlic. Slavlje- Sn"'	mpHilmnraUa.Sflm
nec so je vsem prisrčno zahvalil, pozval navzoče, da še enkrat zakličejo Nj. Vel. kralju trikratni Ziviol, nakar so pevci zaključili slavnost s pesmijo »Pozdrav..
CELJE. Dne U. oktobra je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču notar Fran Košemna iz Gornjega grada zaradi ža-Ijcn.ia časti ohso.ien na 500 Din. Tožnika sta bila gospa Frauja Trobaj in Fran Kocbek, nadučitelj v p. Pri razpravi se je notar prav po ligvorijanski zagovarjal
POLJČANE. Ker društvo »Zvon. ni ovrglo, niti poskusilo ovreči očitanj v »Jutru, in »Taboru«, marveč so r »Stra-
šani zbori: Adamičeva medjimurska t^eni si vzela., Devova »Prelepa jo selška dolina. in Mokranjčovo »Srbske narodno.. Obisk je bil slab; čudili smo se, da ni bilo skoraj nič socialistov med poslušalci, saj je bil vendar koncert zamišljen kot vzpodbuda tukajšnjim sodrugom Večino poslušalcev so tvorili demokrati in Orjunaši. Pri tej priliki Id opomnili gospe in gospodično pevke, da smo so z občudovanjem divili njihovemu nemškemu čebljanju. — Dne 27. in 28. oktobra priredi tukajšnja Čitalnica predstavo »Mlinar in njegova hči«. Za predstavo jo naslikal naš igralec in slikar g. Makso Rovšek nove, lične kulise.
Gospodarstvo
Jadranska železnica
Te dni se je objavila sama po sebi ma-lopomembna vest, da je prometno ministrstvo naložilo direkciji za gradnjo novih želcznic, naj se nemudoma trasira ozkotirna proga Obreuovac-Beograd, tako da bi se mogla projektirana železnica zgraditi že do prihodnje jeseni.
Poročilo pa jc važnejše, nego jc videti na prvi pogled. Obrenovac jo mesto, ležeče v bližini Save na ustju Kolubare, kakih 40 km jugozapadno od Beograda. Od Obrcnovca navzgor že vodi ozkotirna žclcziiica do Valjcva; pri Lajkovcu pa se od nje odcepi proga, tudi ozkotirna, ki vodi preko Gornjega Milanovca do Cačka v dolini zapadno Moravč. Lačak pa leži ob ozkotirni progi Stalač-Užice, ki je s svojo poslednjo postajo Ic kakih 65 km oddaljena od prve bosanske železniške postaje Vardište. Kakor znano, sc vršijo že dalje časa gradbena dela na tej progi, tako da kljub temu, da posel razmeroma počasi napreduje, vendarle ni več daleč čas, ko bo stekel prvi vlak iz srbijanskega Užica do bosanskega Vardište. S tem spojeni pa je gotova direktna ozkotirna železnica Obrenovac-Sarajevo-morje pri Metkoviču-Gružu-Kotoru.
Po tej pojasnitvi je razvidno, da pomeni najnovejša projektirana proga Obre-novac-Bcograd priključek prcstolice k ozkotirnemu železniškemu sistemu, ali z drugimi besedami direktno zvezo Beo-morjem preko Užica in Vardi-šta. Po tej novi progi bo tedaj mogoče blago iz Beograda prepeljati v naša jadranska pristanišča brez prekladanja in obratno, kar jc velikega pomena.
Navedeno je tem važnejše, ker so povsem — utihnile vesti o oni veliki jadrali ski železnici, ki sc jc nameravala graditi v smeri od Beograda na Kotor. Oni velikopotezni načrti, ki so bili ua dnevnem
redu n. pr. ob priliki Bleerovega posojila, so očividno odmaknjeni v daljno bodočnost; vzpričo štedljive, če ne naravnost skopuške finančne politike v naši kralj
bilo ie blizu uresničenja. Ta deriacljska politika pa je ogromno škodovala industriji, ki radi visokega tečaja funta šter-linga ne moro razpečevati svojih izdelkov v inozemstvu, posebno v državah z nezdravimi valutami. Posledica tega jo stalno omejevanje obratov iu velika brezposelnost, ki močuo obremenja državo. Obtok novčanie naj bi so povečal za 100 milijonov funtov šterlingov, kar bi imolo za posledico oslabljenjo angleške valute in s tem oživljenjo angleške industrijo in večjo znjioslenost. Angleška industrija, predvsem tekstilna, ki se nahaja v najbolj kritičnem položaju, so za ta načrt najbolj ogreva. Na drugi strani pa gotovo tudi v delavskih krogih pričakujejo od oslabljenja funta šterlinga pojemanje brezposelnosti.
Zanimiv bi bil ta načiu uvajanja inflacije. Ideja sicer ni popolnoma nova. Tudi v Švici so pred dvema letoma razpravljali o tem, da bi se z umetno inflacijo in s poslabšanjem švicarskega franka omogočil izvoz švicarskih industrijskih izdelkov v valutno slabe države. S to idejo so so ukvarjali takrat resni gospodarski krogi Švice, vendar jo bilo z druge strani toliko pomislekov in ugovorov, da se misel ni mogla uresničiti.
Inflacijo smo poznali doslej le kot posledico skrajno potrebe, ko ni bilo drugega izhoda. Zlasti za časa vojne jo moral delovati stroj za tiskanjo bankovcev. Znana jo končno tudi tako zvana produktivna inflacija, kar pomeni izdajanje bankovcev radi pomanjkanja kapitala v produktivne svrhe. Začasni padec funta šterlinga bi pač prinesel trenutno olajšanje industrij-so krize. A kaj potem, ker samo stalno padajoča valuta stalno oniogočuje izvoz in uspošuo konkurenco nu zunanjih trgih? Znamenje kritičnega stanja angleške
slavonski, resetan, franko vagon Zagreb, denar 250, blago 255, zaključek 251.25. Moka: baška, baza »0., franko vagon Zagreb, zaključek 585; »6», franko vagon Zagreb, blago 400. Otrobi: v jutlnih vrečah, Zagreb, blago 160. Tendenca nestalna.
Beograjska blagovna borza (19- »•
m.) Pšenica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., franko Klenak, ponudba 335. Turščlca; franko obala Beograd, ponudba 230. — Oves: franko baška postaja, ponudba 255, Otrobi: franko vagon Beograd, ponudba 15(i. Slive: garnitura, franko vagon Va-Ijevo, ponudba 400. Tendenca nespremenjena. Zanimanje za vse produkte je zelo slabo.
HMELJSKA TRŽNA POROČILA.
Žatec (Češkoslovaška). 18. oktobra.
Vihamo povpraševanje po hmelju. Cene •1000 Kč za 50 kg. Na kmetih je 90 odst. blaga prodanega. Hmeljarji zadržujelo blago. Cene naraščajo.
vini je jasno, da o dragi jadranski progi .......	,
u—.....1	>„ .,„ K„ .Vrniln I industrijo in brezposelnosti samo po se-
Bcograd-Kotor še ne bo tako kmalu zo pet govora. Namesto tega se natlhem realizira mnogo skromnejši načrt, spojiti bosanski in srbijanski ozkotirni železniški sistem, ga izpopolniti in tako ustvariti ozkotirno jadransko železnico v zgoraj označenem poteku,
Tako železniško politiko so že od vsega početka zagovarjali mnogi strokovnjaki, češ da jc treba ozkotirni sistem na ta način napraviti življenja zmožnim, da združimo njegove glavne dele medsebojno s potrebnimi vmesnimi ozkotirnimi progami. Taka politika se sedaj izvršuje. V zvezi z novo progo Obrenovac-Beo-grad naj šo opozorimo na potrebne nove ozkotirne proge Tuzla-Loznica in Šabac-Obreuovac, s čimer bi dobila severno-vzhodna Bosna direktno zvezo z Beogradom preko Šabca. Očividno sc deluje sedaj tudi na uresničenje teh projektov.
Ker se je ta čas uredilo tudi vprašanje jugoslovanske svobodne cone v Solunu, se predelava luka na Sušaku ter se na haja projekt progo med postajo Bakar in luko Bakar, se ic problem našili zvez z morjem vendarle premaknil z mrtve točke.
bi je dejstvo, da so prišli angleški industrijalci z načrtom umetne inflacije v javnost. V Londonu se je razvila živahna polomika med pristaši inflacije in njenimi nasprotniki. Nasprotniki zahtevajo, naj so Anglija drži načela, da Se s pametno politiko omogoči ozdravljenje bolnega gospodarstva v Evropi, s čemer bi se zbolj-šali tudi valuta in kupna sila v sedaj va-lutarno bolnih državah.
Angleška vlada jo gornji predlog predložila komisiji zastopnikov angleških ve-lebank, ki so izjavile, da bi olajšanje Industrijske krize s pomočjo umetno inflacijo pomenilo le dozdevno zboljšanje. Na podlagi tega mišljenja je angleška vlada, kar je bilo pričakovali, definitivno odklonila umetno inflacijo.
Anglija odklanja umetno inflacijo
Majhen del angleških industrijcev, za katerimi stoji tudi Stinnes, jo poskušal dobiti angleško vlado za to, da opusti sedanjo dosledno deflacijsko politiko, ki jo ja energično vodila izza konca vojne, ter
prične 7. umetno inflacijo. Cilj dosedanje deflacijske politike je bil, doseči pariteto tečaja šterlinga s tečajem dolarja, kar je j dravska postaja, zaključek 155.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Pšcnica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, 2 vagona 350. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, duplikat 'kasa, 2 vagona 260; sremski, 69 — 70 kg, 3 vagoni 290. Turščica: duplikat -kasa, 2 vagona 252.5; za januar-februar, duplikat kasa, 10 vagonov 250; januar-februar, 25 odst. kasa, 5 vagonov 227.5: marc-april. 10 vagonov, 262.5. l ižol: beli, baški, 1 vagon 250. Moka: baza «0», 3 vagoni 553.75 — 555; »6», 1 vagon 375. Otrobi: v jutinih vrečah, 1 vagon 140. Tendcnca nestalna.
Zagrebška blagovna borza (19. t. m.) Pšcnica: 80 kg, 1 odst., baška postaja, zaključek 350. Turščica: zdrava, baška postaja, zaključek 2S0; franko va-lon Zagreb, zaključek 290: v storžih, po-
Ovcs:
—	Posojilo za jugoslovansko Industrijo v Amsterdamu. »AUgemeon Ilandels-bladet. javlja, da so to dni pričakujo v Amsterdamu deputacija jugoslovanskih industrijalcev, ki začnejo z neko večjo finančno skupino pogajanja o posojilu jugoslovanski industriji. Misli te, da bo potek pogajanj povoljen. Gro za znoaek približno pni milijardo Din.
-	Nemške dajatve na račun reparacij. Oddelek za izvrševanje mednarodnih pogodb v ministrstvu zunanjih poslov je izdal kratek progled o dobavah, ki jih jo Nemčija izvršila v naravi za mesec avgust 1928. Velika Britanija je prejela 14.662.613.49 (22%), Francija 46,798.082 (52 <",,), Italija 14,603.713.54 (10%), Japonska 0 (0.75%) Belgija 17.011.51 (8%), Grška 6,156.126.67 (0.75%), Jugoslavija 16,496.169.32 (5%), Rumjnska 383.311 (0.75 %), in Portugalska 561.739.44 (0.75 %). Vrednost jo naznačena v zlatih markah, lz tega so razvidi, da je naša država v avgustu tega leta prejola v naravi največ izmed vseh držav.
= Nov pravilnik za enološke postaje in izvršenje zakona o vinogradih. Iz Beograda javljajo, da se v ministrstvu za poljedelstvo in vodo pripravlja nov pravilnik za enološke postajo in Iirrfc-njo zakona o vinogradih.
= Razprava o prisilni poravnavi Balkanske banke v Zagrebu, ki v prvem naroku ri bila končana, so nadaljuje z novim narokom dne 23. oktobra.
= Mednarodna konfcrenca o carinskih formalnostih se je otvorila, te dni v Ženevi. Konferenca ima nalogo, da vzame v pretres nekatera specialna vprašanja iz delokroga ekonomskega odbora Zvezo narodov. Ta vprašanja so nanašajo v glavnem na poenostavljenju carinskih formalnosti in olajšanje mednarodno trgovino. V trgovinsko politiko pocdinlh držav in v stvarno carinsko pravo konferenca nc bo posegala. Na konferenci je zastopano 35 držav, med katerimi so tudi nečlani Zveze narodov.
= Italijanska taritna politika. Na predlog reško vlade jo sklenila italijanska vlada znižati železniško tarifo med Roko, Trstom in Postojno za DO odst.
= Italija išče posojilo v Ameriki. Iz Washingtona javlja,jo, da jo ameriška vlada vzela v razpravo načrt dogovora o posojilu Italiji. To posojilo bi dala neka uewyorška bančna skupina.
Izredno ugodna prilika! Dokler zaloga traja I
Kuhinjska posoda
cmaj tirana in aluminijasta, na debelo ln drobno 6370 po izredno nizkih cenah pri tvrdlri
I. PESTOTNIK & DRUG
LJUBLJANA, Dunanka oosta it. 33. Skladliie: „Balkan". Telefon št. 366.
Dva glasovirjo
fSfiifjfliinon	5441
Ivanka Sisto
poštna milica
Jožko I. Krašovec
orcžnlt 6189 zaročena y oitobrii 1923. Mor	šmatjeia
dobro ohranjena, poceni naprodaj.
II!. Ornih, Maribor, fllcksandrnua c. 01
ZAHVALI.
Vsem, ki so nam izkazali tolažilno sočutje povodom prebridke izgube soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
preglednika I. razreda finančne kontrole v Ueucati pri Ljubljani
se tem potem globoko zahvaljujemo, zlasti še posebno čast. gosp. kaplanu S raj 11 za tolažilne besede, gg. stanovskim kolegom rajnkega na čelu g. pod-inspektorju Habjanu za poklonitev vencev ter g. komisarju Deržaju za ganljivi nagrobni govor in zadnji pozdrav gospodom orožniške postaje, vsem, katerim je bil naš preljuhi rajnki drag in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Rodbini Czurda in Sturm.
Vovžo-LJublJana-Tr»t, dno 19. oktobra 1923.	5488
Zaloga mešanega blaga,
prej lastnina tvrdke O. Homana nasl. (Siinnic) v Radovljici, sc prične razprodajati 17. t,, m. na drobno in debelo. Cene so znižane. Ugodna prilika za trgovce in tudi privatnike. Eventuelna . pismena pojasnila daje tvan Dernič, industri- ^atijoTK', jalec na Lancovem, p. Radovljica. 6429 .....
Prostovoljna
javna dražba
premičnin.
V nedeljo dne 21. okto-
Omara - Težki voz za par konj - Ročai mlin za mh-tjo zrnja - 4 karnise - Kompletna konjska oprsna oprema - Težke sani - Umivalnik - Stara, dobro ohranjena vijolina - 3 dobro oiiranjo;:o moške obleke -Moška suknja - Krasen stavbeni prostor ob želcz-nici, 10 minut 0(1 postajo, ki meri 16 a 68 m' - Odda se tudi dobro urejena mesnica ua zelo prometnem kraju pod zelo ugodnimi pogoji. — Pojasnila dajo lastnica omenjenega v Laškem, Romos. 6'!8U
Prani ..Golser"-čevlji, čevlji za smuči ter. lovski čevlji
vseh vrst se izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici
J. BUMBU
LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejšo do najfinejše izdelave. 125 Cene solidne! Postrežba to&na!
POZOR! TRGOVCI IN TOVARNARJI V JUGOSLAVIJI.
Začel sem izdelovati različne zaboje po naročilu, po primerni ceni po dogovoru. Se j>i?£ssos?oi3a: 6286 TVRDKA FRAN ŠViGELJ, ic6iia industrija na Bregu, pošta Borovnica.
n030P! TprOBUH H TBOpHHHapH
y JyrocjiaBDjn.
rioiieo caM K3paljHBaTii pas.nn^HTe caHAyKe no Hapyi6nHH, y3 npwwepeny ueHy npeMa r.oro-Bnpv. — Ilpenopy lia ce t b p t ic a <&PAH UiBHrEJb, HHjiyc-rpnja flpteHMia Ha Epery, nourra EopoBHtma.	6286
ob t. url popoldne nadalje vala prodaja razno sobue in kuhinjsko opravo: koru-plotna spalnica, jedilnica, mize, stoli, lonci, divani, stenska ura, šivalni stroj, svetiljko, karnise, banja, umivalniki, zagrinjala, zidan Štedilnik, šipo itd. 5400 Kupci so vljudno vabijo.
Dražbeui oklic.
6195.
Dno 30. oktobra 1923 ob 9. url dopoldne so bodo na Vranskem v hiši štev. 40 (goetllna „Prl poŠti") prodajalo potom prostovoljno 6odno dražbo v zapuščino barona Friderika Wlttenbaoha
spadajočo premičnine, kakor: kovoegl, mize, posteljo, omare, razno orožje, turSkl medl, puško, borilna priprava, slike, iu sicer omare, orožje in slike b stariusko vrednostjo, konjake opravo, uzde, brzdo, vajeti, odeje, ledla.
Izklicna cona jo cenilna vrednost, pod katero se no proda. Najvišji ponudek jo plačati takoj po domiku v roko dražbo opravijajočega organa, kor so sicer šo pri istem naroku opravi zopetna dražba, pri kateri prošnji zamudni zdražitelj jo izključen kot ponudnik, pač pa Najstarejša slovenska jamj!i za diforeuco, za katero bi Djegov najboljši po-
pleskarska in ličarska nudok presegel pri zopotni dražbi doscžcuega.
dplfivnicn. 1M ' Z domikom preido nevarnost kupljeno reči na zdra-1 itelja iii jo mora takoj po dražbi odstraniti cd mesta dražbo.
Kr. okrajno sodišče na Vranskem,
dno 14. oktobra 1923.
Ivan BriceU
Dunajska centa 16
so priporoča. Izvičilev ločna. Gene zmerne.
Narošaite, citašte in
razširjajo
H
«g
vseh vrst, in morsko travo ima vodno v zalogi
Rudolf Sever
specialna zaloga tapetniških izdelkov iu potrebščin i Ljubljana, Gosposvetska c.6
NAROČILA za
ZA VSE K1NEMATOSRAFE V SLOVENIJI IN OSTALI JUGOSLAVIJI
SPREJEMA
ALOMA COMPANV
ANONČNA REKLAMNA D. Z O. Z.
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 3
BEOGRAD
,T VAS1NA ULICA 21
ŠTEVILO REKLAM JE V VSAKEM KINU OMEJENO I
«68
Sodarstvo Pichler
Maribor, Frančiškanska cesta 11
poleg meroizkusnega urada	4-104
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi vsakovrstne nove In stare sode po najnižjih cenah.
po najvišjih cenah star zlat in srebrn
9
staro zlatnino in srebro tudi v kosili in drage (žlahtne) kamene
.• jraaaaii'!
ilatar in jtirelir Celje, Gosposha ul.
Popravila sc izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.
-/iS**.*
81
♦Moral bi izrezati ključavnico h vrat,* govori Sainciair tiho kakor sam s seboj. »Traja predolgo. Pojdi, greva naprej . . .»
Ob zidu so pogasi pomikata naprej; kljub vsej pazljivosti se tupatam za-deneta v kako vejo, toda vsak Sum se potopi v vetru. Ko zavijete okrog ogla, izgine na mah vse grmičevje in rastlinstvo: Ua so ravna in Cista, med trdo shojeno zemljo pa stopi noga tudi na kak kamen, in vidi se, da je na tej 6trani Jliše — vzporedni z ono ob potoku in po hoji sodeč oddaljeni od one kakih 10 metrov — pravzaprav vhod.
Sainciair šepetajo razlaga Corsatu (kajti bilo je še vedno temno kakor v rogu, tako da Burgundec ni videl niti svoje roke pred seboj):
»Veža in tri stopnice; vrata in po eno okno na vsaki strani, tri okna v prvem nadstropju, lesene oknice so zaprt«.*
Sainciair gre po stopnicah in si dgleda vrata.
»Dve ključavnici kakor prej . . . ne bova poskušala. Greva raje ua streho. Daj mi vrv sem, ti pa ostani tukaj.*
Corsat vzame iz svoje torbe vrv in jo poda Nvctalopu.
Bil je nekak laso, spleten iz svile in opremljen z vozli, debel kakor kazalce in dolg kakih dvajset metrov, silno prožen, lahek in močen. Na koncu je bil obtežen s kroglo iz klobtičevine, napolnjeno s šibrami in kaučukom.
Sainciair vzame laso, gre proti iidu ter gleda na streho. Dva dimnika opazi, odloči se za bližnjega. Laso zvije v zvitek in si ga en konec ovije
okoli levice, z desnico pa zgrabi drugi konec pol metra od krogle, zavihti in zavrti, stopi urno naprej in vrže s krepkim zamahom . . . Krogla odleti in potegne za seboj laso, ki se ovije okrog dimnika . . . Nyctalope se vrne h Corsatu, ki ga jo čakal pred vrati.
»Jaz grem prvi,* pravi Sainciair, »ti pa pazi na vrv; kadar ti dam znamenje, s tem da potegnem za vrv, pridi za menoj!*
Oba sta imela čevlje z gumijastimi podplati in ko plezata zdaj no vrvi od vozla do vozla, opirajoč se z nogami ob stari zid, no povzročata nikakega šuma. Le pločevinasti žleb se pod pritiskom obtežene in napete vrvi uda in zlomi; toda v vetru se izgubi tudi ta ropot.
Streha je bila krita s skriljavcom. Onstran dimnika opazi Sainciair malo napol odprto podstrešno lino z neočiščenim valovitim steklom.
Nyetalope skomigne z rameni in se nasmehne.
»Tudi Lucifer ne misli na vse!* za-mrmra sam pri sebi.
Sainciair odpre okno na stežaj in drug za drugim se splazita skozi okno v podstrešje. Kakor vedno v takih prilikah, tako daje tudi sedaj Nyc.ta^ lope svojemu tovarišu potrebna navodila, saj je bila tema tu notri še večja kakor zunaj:
»Prazna podstrešna shramba . . . tla so iz desk. In tam-le, tri korako odtod na levo so v tleh vratca! Pojdi za menoj!*
Previdno kakor mački gresta naprej in dospeta do vratc. V ta vratca jo bil pritrjen na eni strani obroček, nanj pa privezana vrv. Na ostrešju
(je visei mal škripec, in okrog njega se je ovijala ta vrv, ki je potem izginila skozi luknjo v tleh. Sainciair sname vrv s tečaja, tako da se ne more gibati, in odpre vrata mirno kakor da jo v svoji lastni hiši.
Oba se sklonita skozi odprtino in Sainciair opazi spodaj stopnice z držajem, ki vodijo očividno v pritličje, in kos stene, preoblečeno z rdečo preprogo. Na zidu visi ua železnem kavlju le«tva, tik poleg podstrešnih vrat pa vrv, s katero se ta vrata odpirajo.
«Lestva jo predaleč, da bi jo mogol zagrabiti, čo se še tako daloč sklonim,» pravi Sainciair. »Sicer pa soba ni proveč visoka — kake tri metre — no, če sva previdna lahko skočiva dol brez prevelikega ropota. Pozor! Oba naenkrat! Skoči na prste! ... Si pripravljen? . . . Zdaj!*
Suhe deske zaškripljejo pod tožo dveh ljudi. Oba se sklonita in pri-držita sapo. Molk . . .
Corsat napenja zaman oči. Zanj je tema neprodorna.
Nyctalope pa vidi! Kratek hodnik od stopnic pa do zidu, v zidu okno brez zagrinjal in troje vrat: dvoje desno od hodnika, ena levo. Rdeče platno, s katerim je stena prevlečena, kaže znake vlage . . .
Hipoma prekine grobno tišino vzklik! . . . Kratek, hripav »oh!* Instinktivno skočita Sainciair in Corsat pokonci in željno pričakuieta in strmita . . . eden slepo v noč, drugi pa proti vratom na desni strani hodnika, izza katerih je prodrl krik.
Nekaj sekund pozneje začujeta različne šume: škripanje, godrnjanje težkega in hripavega človeškega glasu, stopicanje nog po suhih tleb, ki pokajo, vžiganje žveplenk . . .
Tedaj šine skozi špranjo pri prvih vratih blisk svetlobe. In takoj zatem
nov ropot. Zdolo se je, kakor da s«
neznanec za zidom oblači, pri tem pa ga tare slaba volja in neprestano godrnja in govori sam s seboj, jezik pa mu jo težak in se mu zapleta med zobe. Sainciair no razume niti besede, vendar sklepa i/, posameznih zlogov, ki jih ujame, in iz posebnosti, ki jih una vsak jezik in jih nikdar ne moro zatajiti, da govori neznanec nemško.
Počasi in okorno stopicajo nogo po škripajočih deskah.
Sainciair in Corsat pa medtem tudi nista držala križem rok. Oba se postavita pred vrata, vsak na ono stran, se naslonita na zid ter čakata . . .
Nyctalope razvija svoj načrt:
»Ko odpre vrata, skočiva nanj, mu zamašiva usta, ga zavaliva na posteljo in poveževa z odejami in rjuhami...»
Čakata, radovedna, a mirna in hladnokrvna.
Ne dolgo. Kmalu se približa vratom težak korak, okorno odrine roka zapah in zavrti ključ: vrata so v hipu odprta na stežaj . . .
Še preden se neznanec zave, skočita Sainciair in Corsat nanj kakor jaguarja na gorilo!
Bil jo res velik kakor gorila. Nenadni napad ga je pa tako presenetil, da so ne skuša niti resno braniti, lo roko stegno instinktivno predse in iz ust so mu iz vi je hripav glas. Toda takoj mu porine Corsat robec v usta in štiri jeldone roke se ga oklenejo in ga tirajo naprej, ga suvajo, porivajo, da se onemoglo spodtika, dokler ne pade vznak na posteljo.
Sainciair in Corsat ga zavijeta v rjuhe in odoje kakor kak mesen cmok v moko, potem odtrga Nyctalope zaveso z okna in ga trdno preveže čez ramena, da ne more rok niti ganiti. Obraz pa mu odgrneta.
Pri nogah postelje je stala miza iz svetlega lesa, na njej pa svečnik iz
Kovanega železa z veliko svečo, ki je svetila ujetniku naravnost v obraz. Grozen je ta obraz: rdeči, gosti, kratke ostriženi lasje, modro-sive oči, raz. orana koža popolnoma gola, broz bra-do in brk. Brutalna glava, da, res; vendar si mora Sainciair priznati, da priča visoko in široko čelo, izrazite oči iu zgovorno ustnice o neki, dasi-ravno brutalni razumnosti.
»T a človek jo Lueiferjeva lutka,* si misli Sainciair, ko opazuje negiben obraz, »in ni broz razuma, če jo v resnici udan Luciferju, mu bo težko iz* trgati kako besedo, razen čo se boji telesnega trpljenja. Prodno se ga lo. tini, je bolje, da preiščem hišo.*
Na mizi poleg svečnika leži sveženj i ključev. Sainciair jih pograbi in pravi Corsatu nemški:
»Corsat! Pazi dobro na lopova in ne zaupaj preveč rjuham in vezera! Zdi se mi, da ima herkulske moči. Torej bodalo v roke, prijatelj! In če so bi ujetniku zahotelo svobodo, mu zapiči rezilo najprej v bedro, potem pa povrsti v obo roki, tako da ga bodo take misli minile. Ubiti ga ni ba? treba; ko bo čutil teči kri, se bo že unesel, nič se ne boj . . . Toroj, pazi! Jaz pridem brž nazaj.*
In Sainciair odide mirno, kakor da je doma v svoji hiši, sveče pa ne vzame seboj, ker je no potrebuje.
Hotel se jo v prvi vrsti prepričati, da v hiši ni nikogar razen rdečelasca. Počasi stopa po stopnicah v pritličje, v roki svoj revolver, , broz katero,»a ni bil nikdar. Zanašal so je na ključe, ki jih je vzel z mize, zato je pustil vitrihe pri Corsatu.
H Ali ste ie poslali na-H 1 ročnino za Jutro" s
KAVARNA „E1QMA"
vsak dan koncert salonskega orkestra.
RESTAVRACIJA „EM0NA"
Prvovrstna kuhinja. -VI«T* Izborne pijače
BAR „EM0NA"
Originalna tu- in inozemska vina. — Bar-specijalitete, Svira znani Barduo Ludvik & Petrovič. — Plešeta najnovejše plese George & G-eorgeta.
Otvoritev „Bara" v soboto 20. oktobra 1923 ob 23. uri.
5192
Se priporoča
Jan Fiala
kavarnar in restavrater
£ Brata Pohlin in drug
tvornica
glasnic, fcovlnastih gumbov, hljuhlc In rinili za čevlja LJubljana I, poštni pridal IZ6,
sprejema rsa naročila, ki ee takoj in v rsaki množim izvršujejo. Zahtevajte vzorce in ceniki Pri večjih naročilih popnst.	13<
II B I B B B B B
1 <
B B
i B B
B
a
B
Kupite obleke, zimnike, raglane itd. le v konfekcijski trgovini
DRAGO SCHWAI
Znižane cene!
Uvaža vse blago le od prvovrstnih
svetovnih angleških in če&kih tvornic, vsled česar jamčim za
kvaliteto vsega pri meni kupljenega blaga. — Vsa izdelava je v lastni režiji
Mlm
Lastni modni atelje za gospode
ZAHVALA.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem oddal svojo staro, znano
restavracijo in kavarno »Tratnik"
svojemu sinu, strokovnjaku.
Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanp obisk in naklonjenost ter obenem priporočam naj topleje nadaljnji obisk nanovo moderno opremljene restavracije in kavarne svojega sina.
Z odličnim spoštovanjem
Leopold in Alojzija Tratnik. NAZNANILO.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od svojega očeta staro znano
J
katero sem popolnoma nanovo renoviral in moderno opremil.
Kot strokovnjak zegotavljam p. n. občinstvu, da eodem postregel v vsakem oziru z najboljšo kuhinjo, pristnimi vini, točno m solidno postrežbo.
Otvoritev bo v soboto, dne 20. t. m. sveder ob zvokih priljubi lene ciganske kapele.
Konoert se vrši redno vaak dan od 20'/, do 24'/> ure ponoči. Vstop prost. — Cene običajne.
Za obilen obisk se najtopleje priporočata
Mirko in Marija Tratnik
restavrater in kavarnar.
6493

iSiton Gregorec
pečarlja
lila (SHS)
-Vzorci in barve po izberi. ==
Postrežba točna in solidna.
v v
i ffk W!MF M 11% il&lil iJObaO&i mJrm
I podružniceT~| Seleiifett^oifirsL WJL±osm> šrfc. 1L
nameščen«
morajo poznati
Zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih.
(Službena pragmatika.) Knjižico, ki velja s poštnino vred Din 8*75, razpošilja Tiskovna zadruga v LJubljani.
LJUBLJANA
EKSPOZITURE i"|
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradee Slovenska Bistrica
KAPITAL in REZERVE Din 17,500 000-
Izvršiije vse baraene posle najtočneje ia najkulantneje.
Brzojavii Trgovska	Telefonij 139, 146, 458
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Domače vcsfl
*	Krst prestolonaslednika. Dne 21.
?. in. se vrši v dvorni kapeli krst Nj. Vis. prestolonaslednika, dno 22. t. m. pa poroka Nj. Vis. princa Pavla. Ob tej priliki ge v ostali državi ne bodo vršile nobene oficijelne svečanosti. Korporacije in osebe morejo poslati ob priliki krsta in poroke svoje če-ttitke.
*	Visoki gosti v Beogradu. Včeraj popoldne sta prispela v Beograd povodom krsta prestolonaslednika ru-munski kralj Ferdinand in kraljica Marija v spremstvu admiralov Nikoies-cu • Iiizea in Gabrielescu. Danes opoldne se pričakuje prihod neveste princa Pavla, grške princezinje Olge, v sprera-ftvu njenega očeta princa Nikoio in matere princezinje Jelene.
*	Predlog za 25 % redukcijo dravinjskih doklad. Zagrebški listi poročajo iz Beograda: Finančni minister jo predložil vladi, da se zmanjšajo dravinjske doklado uradnikom za 25 %. Na ta način bi se dobil znesek preko j>ol milijarde dinarjev, s katerim bi sc mogli pokriti izdatki proračuna. Po-febna komisija je žo izdelala načrt v lein smislu in sklenila, da bi bil ta znesek zelo potreben za vravnoteženje proračuna. Med samimi ministri so bila mnenja v tem vprašanju podvojena.. Ker je finančni minister na potovanju, se bo v vladi sklepalo o nje-povem predlogu pozneje.
*	Nocojšna soareja Jadranske Stra-5e. Glavni odbor »Jadransko Straže* naznanja slavnemu občinstvu, da sc bo soareja vršila pri pogrnjenih mizah in da bo dvorana že takoj od za-retka prirejena za ples. Uvažujoč sedanjo težke razmere je glavni odbor upošteval tudi vprašanje toaleto, ki jiaj bo poljubna, vendar pa pri gospodih, če je lo mogoče, z ozirom na pro-flavo, temna. Da omogočimo poset prireditvo vsem svojim članom, določili smo vstopnino za člane samo 10 dinarjev. Dijaštvo pa plača 5 Din.
*	Iz žurnalistike. Narodni poslanec !n šef sarajevske »Srpsko Riječi«, Stje-po Kobasica postane po poročilih beograjskih listov direktor »Samouprave*, plavnega organa radikalne stranko in se bo zahvalil za mesto I. tajnika narodne skupščine.
*	Protest Udruženja jugoslov. učiteljev proti italijanizaclji slovenskih Sol. Udružcnjo jugoslov. učiteljev je izročilo v četrtek ministru prosveto radi italijanizacije slovanskih šol na Primorskem in na Reki memorandum,
katerem opozarja na pogodbe, ki jamčijo pravice narodnih manjšin, in energično protestira proti temu nekulturnemu činu.
4 Občutno povišanje Kamenarovi-teve kazni. Kakor smo poročali, jc Stol sedmorico kot kasacijsko sodišče zavrnil ničnostno pritožbo bančnega ravnatelja Kamenarovič a, ki je bil od ljubljanskega sodišča obsojen na 2500 Din ali 3 dni zapora, ker jo obrekoval bivšega ministra drju. Kra-rnerja, da je koruptivno zlorabljal svoj ministrski položaj. Isti dan jc Stol sedmorice v nejavni seji razpravljal tudi o vzklicu drja. Alb. Kraterja proti prenizko odmerje-fi kazni. Kakor nam sedaj javljajo iz Zagreba, je Stol sedmorice vzklicu drja: Kramerja v polnem obsegu ugo-ter jo obsodil ravnatelja K a m e n a r o v i o a na 1 0.0 0 0 dinarjev kazni ali 14 dni zali o r a. Sodišče je bilo mneja, da je z ozirom na težino klevete in na dejstvo, da Kamenarovič ni mogel v dokaz svoje trditve navesti niti sence kakega dokaza, prvotna kazen premajhna hi zvišanje na 10.000 Din utemeljeno. Kamenarovič mora plačati seveda tudi občutne stroške celega procesa.
*	Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani jc imelo včeraj sejo z obširnim dnevnim redom, ki ga jc ob požrtvovalni vztrajnosti vseh članov rešilo do poslednjo točke. Seji sta prisostvovala predsednik središnjega urada g. R. Pilepič in ravTiatelj g. Jaklič iz Zagreba. Seja jo trajala od 9. dopoldne z opoldansko pavzo do 7. zvečer. Med vsestransko živahno debata jo ravnateljstvo poleg nehroja podrobnosti rešilo vprašanje »istemiziranja službenih mest okrožnega urada in provedenja uslužbencev s tem, da jo to zadevo poverilo posebni komisiji, ki ima nalogo, zadevne predloge izdelati in predložiti naravnost središnjemu uradu. Obširna debata se jc razvila o krivdi za zamude in zastanke ljubljanskega okrožnega urada in se jo razčistilo vprašanje zarlo-voljivo za centralo v Zagrebu in okrožni urad v Ljubljani. Energična volja se je pokazala tudi v stremljenju Sledenja s prihodi zavoda, ki šo je pokrenilo v novejšem času zlasti od "brtniško strani. Posledice se moraji ■"iialu pojaviti.
Proračun državnih kopališč (med njl-rni Rogaška Slatina in Dobrna) so ima ''rediti po novem finančnem zakonu, tako, da se vzdržujejo sama. Uprave izdelajo Proračune, ki jih odobri minister financ. Cisti prihod se more uporabiti za napredek kopališč in za ustanove za lečenje siromašnih državljanov. Za investicije se lahko najemajo posojila. Tarifa za državne bolnice se od 1. januarja 1928. precedi tako, da siromašni (letni neposredni davek 10 Din) ne plačajo nič, zato pa Pronresivno navzoor do 30 Din dnevno.
*	Izpil iz gozdarstva je napravil s prav
dobrim uspehom na zagrebški univerzi g. Jožu Mihove iz ugledne narodne hiše v Logatcu.
*	Odlikovanjo v železniški slulbi. Z ro dom sv. Savo V. vrste sta odlikovana Josip Božič, šef železniške postaje na Bledu in Matija Bere, šef postaje Lesce. Martin Krivec, asistent železniške postaje Bled jo odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge.
*	Himen. Poročil se je 17. t. m. na Rakovniku g. Jožef Kovač, trgovec, z gospodično Štefanijo Jebaeinovo iz Rudnika. — Na Ježici pri Ljubljani se jo poročil bančni urailnik g. Anton Pečnik z gdč. Metko Buzzolini, hčerko tamkajšnjega tovarnarja.
*	Ugodnosti za rezervne oficirje. Kakor javljajo iz Beograda, je delegacija udruženja i zervnih oficirjev in bojevnikov intervenirala pri ministrskem predsedniku in pri vojnem ministru, naj bi se pri razvrščenju uradnikov upoštevala vojna leta tako za temeljne plače kakor tudi za napredovanje v smislu čl. 60. uradniškega zakona.
*	Kongres železničarjev. V Beogradu so vrši v dneh 27. in 28. oktobra tretji letni kongres nacijonalnih železničarjev. Na kongresu se bo določila direktiva za nadaljnjo delovanje.
*	Izenačenje koledarja. V vprašanju izenačenja julijanskega in gregorijanske-ga koledarja se je končno zganil ludi sv. sinod. Po zaključku vaseljenskega pravoslavnega kongresa v Carigradu bi so moralo izenačenje koledarja izvršili žo 1. oktobra, a <poletne počitnice* cerkvenih poglavarjev so to preprečile, šele sedaj, ko je carigrajska patrijarhija izenačenje žo izvršila, se jc zganil tudi sv. sinod ter odločil, da bo o vprašanju v kratkem razpravljal.
*	Na naslov železniške uprave. Pred nekaj dnevi je bilo v časopisih, da stopi s 1. novembrom v veljavo nov vozni red Ker smo v bohinjski kotlini od železniške uprave prav po mačehovsko opravljeni, naj javimo tu svoje želje. Zjutraj odhaja osebni vlak tako zgodaj, da moramo vstati žo ob dveh, če hočemo na vlak. Ali res ni mogoče, da bi odhajal iz Bohinja osebni vlak primeroma ob pol 7. do 7. zjutraj in se opustil iz Jesenic potem oni brezpomembni vlak, ki odhaja ob 10. Ce nočeš hoditi par ur peš, se moraš odpeljati iz Ljubljane že ob 15.10, ker ima le ta vlak zvezo šo z blejskim in bohinjskim kotom. Zakaj pa nima večerni vlak zveze, kakor jo je imel prejšnja leta? Prosimo železniško upravo pri določitvi novega voznega reda, da nam da primerni jutranji vlak in da bo imel zvezo v Bohinj večerni vlak, no pa popoldanski, ki odhaja iz Ljubljane ob 15.10. S tem bi bilo občinstvu zelo ustreženo.
*	Ljutomerski okrajni zaslop. Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru, je postavljen za načelnika okrajnega zastopa
*	Iz celjskega upravnega sodišča. Ostavko na državno službo je podal dr. Veko-slav Voršič, pisar I. razreda pri celjskem upravnem sodišču. Ministrstvo pravde jo jo sprejelo in zapusti dr. Voršič 6voje meslo 31. t. m.
*	Ola jšanje prometa z denarnimi pismi. Da sc olajša promet z malimi privatnimi zneski za plačilo posameznih privatnih računov, je finančno ministrstvo sklenilo, da se dovoli promet čez mejo z denarnimi pismi do 500 dinarjev, in sicer v efektivnih dinarjih ali pa v tuji valuti, ki odgovarja lomu znesku.
*	Ra(lioqrafs!:a poslaja pri Rakovici. Dela pri ustanovitvi radiografske postaje pri Rakovici blizu Beograda se bližajo svojemu koncu, tako da bo postaja funlt-cijonirala že meseca decembra letos. Postaja bo imela toliko kapaciteto, da bo mogla občevati s celo Evropo; radiotele-fonski promet pa bo omejen na našo državo.
*	Pospeševanje stanovanjske krizo po občinskem svetu. Prejeli smo: V času, ko so morajo uradniki vsled pomanjkanja stanovanj seliti v magistralne ječe, ter živi nešteto ljudi v živinskih vagonih, barakah in kleteh, je zabranil občinski svet gradbenemu podjetju inž. Dukič in dr. zidati stanovanja za svoje nameščence z eno sobo in kuhinjo ter vsemi pritiklina-mi ter je izdal stavbeno dovoljenje le P°d pogojem, da se sezidajo stanovanja z 2 sobama in kuhinjami. Posledica tega čudnega sklepa je, da namerava podjetje uporabiti sedaj vse prostore zase, stranke, ki bi imele priti v to stanovanje, bodo pa na zimo na cesti, ker morajo v najkrajšem roku izprazniti svoja dosedanja bivališča. Na ta način se kriza po občinskem svelu le pospešuje.
*	Mariborski proračun mestne občine za leto 1924. bo od 18. do 31. tega meseca na magistratu v vpogied občanom
*	Stanovanjska in sfavhcna zadruga v Celju je imela v četrtek svoj redni občni zbor za poslovno leto 1922. Radi neugodnih valutarnih razmer mora za enkrat omejiti svoje delovanje na upravo obstoječih stanovanjskih hiš, ki pa so že prešle v last posameznih strank. Dasi je zadruga občekoristna in stoji pod državno kontni lo, ne more dobiti od vlade niti najmanjše subvencije za stavbeni sklad. Navezana je torej le na najemnino in na članstvo, ki šteje 91 članov. So to po preležni večini državni nameščenci. Doslej je prijavljenih za event. nadaljnja stanovanja 13 članov. Zadruga jo svojčas vplivala inicijativno, da se je postavilo v bližini Spodnjega Lanovža več ličnih zasebnlii uradniških vil, ki so pa prešle po prh obralu iz nemških rok po večini v roko industriicev in traovcev.
T * Demokratski »esTankl t mariborski' oblasti. V Žalcu se 21. t, in. ne vrši občni zbor krajevne organizacije JDS. iu okrož: na konferenca za Savinjsko dolino, ker je predsednik organizacije g. Kukec zbolel. Sestanek se vrši pozneje in bo pravočasno objavljen. Pač pa se vršita demokratska sestanka v Veržeju in Križevcih, kjer poroča dr. Reisman iz Maribora.
*	Mirozov in bakljada na predvečer krsta prestolonaslednika v Mariboru, Danes v soboto zvečer priredi godba mariborskega glasbenega društva <Drava> skupno z nacijonalisti in ostalim narodnim občinstvom v proslavo krsta prestolonaslednika mirozov in bakljado po mestu. Zbirališče ob 19. na oglu Tvorniške in Frankopanske ulice. Nato formiranje povorke, ki krene iz Frankopanske ulico na Trg Kralja Peira preko mostu na Glavni trg pred magistrat, od lu po Stolni ulici na Stolni trg in po Šolski, Gosposki ulici in Maistrovi ulici pred okrajno glavarstvo itd. Povabljene so tudi ostalo korporacije in narodno meščanstvo, da se te patriotične manifestacije v čim večjem številu udeleži.
*	Mariborsko perilo. Našo včerajšnjo vest o aferi dr. Lajnšiča proti dr. Pfeifer-ju je razumeti — ob sebi umevno — le v leni smislu, da je dolžil onih nečednih dejanj dr. Lajnšiča dr. Pfeifer, radi česar je vložil dr. Lajnšič proti dr. Pfeiferju dve obtožbi, ko jc po povrutku s poroko zvedel v Mariboru za gorostasne obdol-žitve, ki so se izvržile v njegovi odsotnosti. Ko so listi poročali o tožbah, pa jo dr. Pfeifer uradno izjavil, da 60 tožbo nič no boji, češ, da bo vse dokazal. Tako jo bilo mišljeno naše poročilo. O aferi pa poročamo seveda Io kot kronisti, ker nimamo nobenega povoda, ogrevati so za lo ali ono osebo v tej aferi. Pač pa smo bili primorani v interesu javne morale obsodili svoječasno postopanje proti dr. Lajn-šiču v njegovi odsotnosti ob priliki njegove poroke. Kdor se hoče borili, naj so bori z odprtim vizirjem. Toliko v odgovor na obe strani, zlasti tudi pristašem, ki so se čudili našemu stališču v sobotni notici. O razpravi pa bomo poročali le strogo objektivno. K zadevi je sporočil dr. Lajn šič v sinočnjem <Taboru», da je on zahteval po svojem povratku iz inozemstva z vso silo ne samo v Mariboru pri vodstvu okrajnega glavarstva, ampak tudi pri velikem županu dr. Lukanu in pri ministrstvu notranih zadev pojasnila glede poneverb pri prehranjevalnem uradu. Vzlic energični zahtevi njegovega zastopnika dr. Rosinc jc baje vodja okrajnega glavarstva dr. Pfeifer odgovoril, da nima nič proti poslovanju dr. Lajnšiča. Ker so bili vsi koraki za razčiščenjo zadevo drugače nemogoči, navaja dr. Lajnšič, je nastopil sodnijsko pot, da se zadeva razčisti in da dobi zadoščenja.
*	Milijonska nagrada mariborskemu cariniku. Upravnik mariborske carine gospod Trošt je dobil nagrado 250 tisoč dinarjev. Nagrada datira če iz leta 1919., ko so mariborski cariniki zaplenili nekim Židom 19 kilogramov zlatih Napoleondo-rov, ki 60 jih imeli skrilo v vagonu in pnevmatikah avtomobilov.
*	Tragedija lepe Milice. Iz Skoplja prihaja poročilo, da so osem dni po smrti lope Milice, soproge graščaka Džani-bega, prišla policiji v roke tri pisma, ki jih je pokojnica naslovila na policijo in na sorodnike v Beogradu in Skoplju. V pismih izjavlja Milica, da neče več daljo živeti, ker je umrl otrok. Dne 17. oktobra je bilo njeno truplo izkopano ter se je vnovič vršila obdukcija. Kakor smo poročali, so zdravniki pri prvi obdukciji podali izjavo, da je samomor izključen.
*	Potres na Susakii. V četrtek okolu dveh popoldan so čutili na Sušaku močan valovit potres, ki je trajal okolu tri sekunde. škode ni.
*	Tropična malarija t Dalmaciji. V Ši-beniku in njega okolici se je pojavilo več slučajev tropične malarije. Bolnica je prenapolnjena z bolniki, ki so oboleli na tej bolezni.
*	Izgnana sla iz naše države za nedoločen čas 191etni Ivan Dodič iz Volovske pri Opatiji in 221etni mehanik Josip Pla-nek iz Znajma na Češkoslovaškem. Oba sta že presedela v naših ječah po več mesecev radi tatvine.
*	Tajna beograjskega hotela. Kakor se sporoča iz Beograda, je švicarski trgovec Iselli, ki jo bil — kot smo že poročali — na zagoneten način težko ranjen v hoteiu «Palace», predvčerajšnjim nenadoma umrl. Preiskava se še nadaljuje ler pada sumnja, da je izvršil na svojem prijatelju zločin, na francoskega kapitana Carliera, ki se je v zadnjem času večkrat sestal s Isellijem ter ga končno pregovoril, da sla v hotelu <Palace» skupaj stanovala v eni sobi. Brat pokojnega Isellija je iz Curlha prispel v Beograd ter je bil takoj sodno zaslišan.
*	Psi na otroke. Poroča se nam: Ko so se predvčerajšnjim gojenci osnovno šole na Vrlači vračali po Gregorčičevi ulici domov, se je zaganjal v nje neki pes do-bermanske pasme in jih več celo podrl. Opozarjamo zato lastnike nevarnih psov, da ne zadostuje nagobčnik, ampak jih morajo voditi na vrvici, ali pa naj jih ob-drže doma, kar bo še najbolje.
*	Opozarjamo na današnji inserat konfekcijsko tvrdke DRAGO SCHWAB v Ljubljani, Dvorni trg.
*	Danes zvečer ob 20. otvoritev nanovo, moderno opremljene restavracije in kavarno »Tratniki s priljubljeno cigansko kapelo. Vslop prost. Cene običajne. Glej današnji inserat I
*	Pogreb ie: Erker MalMa", 20' Tet sta-' ra, iz Malo gore pri Kočevju, je dne 17. t. m. od svoje delodajalko Eli Lukanc v Ljubljani v duševni zmedenosti neznano kam odšla. — šestnajstletna Eliza Stampa iz Maribora, Mlinska ulica 26, je dne 11. t. m. od svojcev neznano kam pobegnila.
*	Drobiž ii Zidanega mosta. V cementarni jo stroj zdrobil delavcu Stušku nogo. Ponesrečenec je moral v bolnico v Ccljo. — V bolnici v Brežicah je umrl čevljarski mojster J. Fraj, v ljubljanski pa župnik Nikola Jamšek iz Razborja pri Zidanem mostu. — Za gasilni dom v Loki jo daroval Alek. Rot iz Ljubljane 50 Din. — Dno 4. novembra priredi gasilno društvo v hotelu JuvančiS vinsko trgatev.
*	Tat r državnem vjgajališču v Ljubljani. Franc Buser, 181elni delavec iz Ponikvo pri južni železnici, je lansko leto ukradel v Kamencu razno perilo in obleko. Svojega poželenja po tujem blagu ni odložil, ko je bil v državnem vzgajališču v Ljubljani, kjer jo iz zaklenjenih prostorov vzel razne jestvine v precejšnji vrednosti. Odtod je pobegnil ter so kmalu nato v Zg. šiški splazil v peč neko stranke, da bi nadaljeval svoj posel. Pri tem pa so ptička ujeli. Na okrožnem sodišču v Celju je bil obsojen na 4 mesece poostrene ječe.
*	Ribji tatovi so odnesli iz ribnika v bližini hotela Sv. Janeza pri Boh. Bistrici 77 postrvi. Ribnik in ribe so last šumske uprave v Boh. Bistrici. Ribe so bile namenjene za pojedino ob priliki krsta Njegovega Vis. prestolonaslednika. Occnjeue so na 10.000 K.
*	Premeten tat. V hišo Ivana Eržarja v Sp. Gameljah se je splazil, preden je gospodar zvečer zaprl hišna vrata, neznan tat. Skril se je pod streho, ko pa je ponoči vso trdno Bpalo je šel na delo. Odnesel je 2 para dobrih čevljev, precej veliko ustrojeno črno svinjsko kožo, črno ovčjo kožo in kolo. Skupna škoda znaša 1950 Din.
*	Poskušen cerkveni rop t Višnji gori. V noči na 13. t. m. je zavrtal dosedaj še neznan moški v farni cerkvi Višnje gore vratca pri tabernaklju z velikim svedrom, in sicer 9 krat pri ključavnici, 1 krat pa pri spodnjem tečaju ter skušal tako dospeti v tabernakelj. Storilec ni odnesel nikakih predmetov, pač pa je povzročil na tabernaklju okoli 1000 Din škode.
"S5 CTndfcnje WvW aktivnih oficirjev
prejema in Izvršuje za svoje tovariš" proti mrli odškodnini pri vseh oblastih in uradih vso posle, da jim prihrani stro .-■ke potovanja v Beograd, tovarišem v Beogradu pa trud. Izvršuje daljo vse posle pri sodnljah, bankah, ministrstvih, oficirski zadrugi itd. Delajo za reguliranje pokojuLno za upokojence in invalide in posreduje za vla^anjo denarja in za posojila. Udniženjo prosi vse tovariše, aktivno in neaktivne, naj se v vseli zadevah obračajo nanj. Pisarna Udruženja se nahaja v Boogradu »Hotel Asto-rija» soba bo. 1. in deluje vsak delavnik od 9. do 11. in od 15. do 17. ure.
X V kinu «Ideal» so predvaja že od četrtka krasna historična drama izza Napoleonovih časov »Sin Madammo Sans-Gene. Ker je filui prvovrsten tako v tragiki kakor secueriji in so predvaja samo še do nodelje, so obisk občinstvu toplo priporoča. Predstave ob navadnih urah, vstopnina navadna.
X Klub kolesarjev ln motoclkllsto* «Ilirija» v LJubljani priredi r nedeljo izlet v Radomlje. Zbirališče pred kavarni) »Prešeren* ob 12.80. Odhod točno ob 13. uri. Vabijo se vsi člani, kakor tudi ostali športniki, da 6e izleta udeleže t čim večjem številu.
X Poziv postajnim odpravnikom državne in bivše južne železnice! Zaradi važno sta.nov.ike zadeve sklicujemo za četrtek dne 25. oktobra ob 10. uri v re. stavraciji »Novi Svet* sostanok, na katerega vabimo vse službe prost« tovariše. — Več postajnih odpravnikov.
X Za sokolski dom na Taboru j« da» roval gosp. prof. lteisner oh priliki krsta svojega sina 250 Din. — Iskrona hvala!
!
POZOR! Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. MAČEK bo jo preselila na Aleksandrovo oesto 12
(hiša 1'okojniuskega zavoda), kjer prodaja še nadalje do znatno znižanih cenah.
Objave
X Pevcem ljubljanskih v «Zvezi» včlanjenih zborov! Pevsko vajo za Vso svete se vrše v Glasbeni Matici in 6icor vaja za I. in II. tenor vseh zborov v torek, dne 23. oktobra; vajo za I. in II. bas vseh zborov v četrtek dno 25. oklobra, obakrat točno ob tričotrt na 8. zvečer. Nove nagrobnice, zato jo potrebna polnoštcvilna udeležba. Odbor Zveze.
X Dramatični odsek Sokola Jesenice otvori letošnjo sezono z Hemčcvo kaicts-ko žaloigro »Užitkarji* v soboto 20. in nedeijo 21. oktobra ob 20. uri.
X Občni zbor društva «Dijaški dom v Kočevju^) so vrši dne 4. novembra ob pol 10. uri v poslopju državne gimnazijo v Kočevju. Dnevni red: Letno poročilo odbora, sprememba § 4 društvenih pravil, volitev predsednika in dveh namestnikov odbornikov. — Odbor.
X Prijateljem gasilstva! Pridite na vinsko trgate r, ki jo priredi »Prostovoljno gas. društvo na Barju* v nedeljo dno 21. oktobra ob 3. uri pri Je-bačinu na Dolenjski cesti. Poleg vinsko trgatve bo tudi godba, ples in šaljiva pošta. Zabavo na mernike!
X Premestitev in Izprememba imena pošte Tupaliče. ri 10. oktobrom 1923. so jo premestila pošta in telefon Tupaliče iz občine Šenčur v vas Preddvor (občina Preddvor) in so bo imenovala Preddvor. Selški pismonoša bo dostavljal vsak dan razen v nedeljah v vasi Hrib, Tupaliče, Olševk Hotemaži, Nova vas, Mačo in Bašelj; ob pondeljkih, sredah in petkih v vasi Breg, Sr. Bela, Sp. Bela, Ilraše in Zg. Bela, ob torkih, četrtkih in sobotah pa v vasi Možanca, Potočo in Turn. Pošta Preddvor bo imela vsak dan ob 10.15 zvezo s poštno vožnjo Kranj-Ko-kra, ob 17.36 pa s poštno vožnjo Kokra-Kranj.
X Na svatbi g. Drago Bitenca in gdč. Bilgel se je nabralo za »DeGji dom* znesek 262 Din.
X Za CM D v Ljubljani jo daroval namesto venca na krsto gospe Marijo Pa-hernik iz Vuhreda gosp. Otmar Golob, kr. notar v Kozjem 101) Din.
X Izgubila jc gdč. L. J. siv volnen pas od plašča na poti od gostilne Mrak do frančiškanske cerkve. Kdor ga je našel in ga odda v upravi »Jutra* dobi nagrado 15 Din.
Domaie borie /"
19. oktobra:	•'">.
ZAGREB. Danes jo položaj na tržišču z efekti ostal v glavnem nespremenjen. Dosti jo bilo povpraševanja po Praštediom, katero delnico so so vzdržale na včerajšnji višini. Od industrijskih papirjov so narasli Šcčcrana, Drava. Trbovlje. V industrijskih papirjih jo bil promet majhen. Na deviznem tržišču traja nazadovanje tečajev kljub temu, da so navadno v petek, ko jo zadnji borzni dan v tednu, tečaji čvrstejši. Pri obilici idaga in pomanjkanju denarja, so padli tečaji na bazo 6.70 za Zagreb v Curihu. Kotiralo so devize: Amsterdam 3275-3800, Dunaj 0.11775 — 0.11875, Bruselj 435 — 445, Budimpešta 0 — 0.45, Bukarešta 38 — 41, Italija izplačilo 378.5 —
380,	ček 0 — 386, London izplačilo 379—
381,	ček 377 — 378, Newyork ček 88.75— 81. Pariz 500 — 505, Praga 219 — 250.5. Švica 1505 — 1510; valute: dolar 82.25 —- 83, francoski franki 500 — 0, madžarsko krono 0 — 0.35; efekti: Hrvatska eskomptna 165 — 170, Vjeresij-ski zavod 0 — 113, Kreditna Zagreb 150 — 155, Hipotekama 120 — 122, Ju-goslavenska 154.5 — 155.5, Ljubljanska kreditna 205 — 215, Praštediona 1095 — 1102.5, Slavonska 109 — 110, Srpska 139 — 140, Eksploatacija 225 — 230, Drava 690 — 725, Dubrovačka parobro-darska 0 — 1000, Penkala 370 — 875, Goranin 150 — 155, Šcčcrana Osijek jogp — 2310, Narodna Sumska 155—160, Našička (»Nihag*) 190 — 200, Gutmaim 1550 — 1650, Slavonija 232 — 235, Trbovlje 935 -- 910, Union 1050 — 1100, 7 "o investicijsko 69 — 70.
BEOGRAD.' Tendenca nestalna. Vsi tečaji so bili nad curiško pariteto na bazi 6.61 za Beograd v Curihu. Blaga jo bilo dovolj in jo bilo vso povpraševanj« pokrito od strani privatnih bank. Noti-rale eo devize: Amsterdam 3300—33-10 Berlin 0.03 — 0.01, Dunaj 0.11725 -0.11775, Bukarešta 39.75 — 40, Švica 1512.5 — 1515, Praga 250 — 251, London 381.75 — 382, Milan 379 — 380, Newvork 83.75 — 83.85, Pariz 501—505, Solun 135 — 138, Sofija 80 — 82.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubijanl. Lastnik In Izdajate!) Konzorcl) »Jutra*. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč,
LISTNICA UREDNIŠTVA.
»Navijanje cen». Pisca prosimo, d» nam pošlje svoj natančni naslov.
Stavbenik 128
RUD. ROČAK
v Trbovljah
izvršuje vsa stavbena dela. Lastno tesallšče. Izdelovanje stopnic. Teraco-tlak. Brezkonkurenčne cene.
Vremensko poročilo.
Ljubljana 19. oktobra 1923.
Ljubljana 806 nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost ,
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračoa temperatura
772 2
769-5 7698 7714 771-7
770-9
769-4
770-9
38 12-3 96 60 6-0 4-0 4-0 60
Veter
brezvotra sov. zapad brezvetra sev. vrh. jug. vzb. brezvetra
Oblačno 0—10
megla več obl, jasno megla pol obl, megla oblačuo
Padavino mm
10
V Ljubljani barometer Stauov., tempor. nižja. Solnce vzhaja ob d'23, zahaja ob 17 06
Bos — muV,
zimska suknja in zimski re-kelc po primerni ceni. Vj-ra-fa naj so v Gosposki ulici .t. I. nadstr. od 2. uro naprej.
Ta. MIKUŠ
LJUBLJANA, Mestni trg 15
Jzdelovatelj dežnikov.
Na drabno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palici Poorcvila totno In solidno I
■tanslo « državnim davkom m Inisrits vr.d do 20 b.t.dl DI« »••k« n.d«l|n|a baaada BO par «•4 Plafla m vedno naprej (lahko tudi v anamkahl. Na vprašanja odgovarja uprava lo, ako j« vprašanju priložena snamka *a odgovor ter manlpulaoljaka prlatojblna (I Din)._
mmm	Pletilni stroj št. 10, dobro ohranjen, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava ,,Jutra". 12425
(dobe) Dekle pieštono. anažno. staro 16 do 20 let, se sprejme za labko blšno delo ln k otrokom. — Naslov pove uprava ..Jutra". 12644	
	Moška in ženska obleka ter čevlji, finejše vrste in dobro ohranjeno, se takoj proda na Rimski cesti 23. I. nadstropje. 12426
Služkinjo p.-Idno In pošteno za sobna dela, sprejmem takoj. Naslov pove uprava ..Jutra", 12515	Jedilnica in spalnica moderna, se proda po Jako ugodni ceni radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava ..Jutra". 12632
Spretna prodajalka ta trgovino z mešanim blagom, se sprejme takoj. Starejša oseba z dežele ima prednost. Trgovina z mešanim blagom Iv. de Toma, Dobrna pri Celju. 12701	Veliko športnih čepic fino Izdelanih, Imam v zalogi. Prodajam jih na debelo po konkurenčni ceni. Trgovci, pozor! Poskusite! — Peter Podobnik. Gorenjavas nad Skofjo Loko. 12500
Učenka r trgovino mešanega blaga ca deželo, močna iu zdrava, od železničarske družine, ki bi imela prosro vožnjo, sc SjirHme. Ponudbe ua upravo ..Jutra" pod ..Učenka 30". 32707	Pohištvo klubske garniture, žlmnlce, pisarniško oprave, najceneje pri Erman in Arhar. St. Vid fit. 4 nad LJubljano. — Zahtevajte cenik! 12503
	Emajlirano posodo po Izvanredno nizkih cenah zamorete dobiti edino le pri ..Fortuna", Krekov trg 7-8, Ljubljana. 12583
Trgovski pomočnik Hetajllst, bolJSa m o ft, se sprejme takoj v modni in palanterljski trgovini Jakob Lah, Maribor. 12650	
	Novo vodno kolo Iz mecesnovega lesa. močno okovano, 3 m visoko, ln lep štedilnik, proda Josip T r 1 -plat, Moste pri 2irovntcl. 12040
	
(iščejo) l lletni fant tvornih staršev. ISfe mesta	
	PERJE 1
Pisalni stroj
dobro ohranjen, ae kupi. Ponudbe pod Slfro „D. B." na upravo ,.Jutra". 12656
Lepih zdravih orehov
vsako množino, kupim po najvišji dnovnl ceni. Pismene ponudbe pod filfro ,,Orehi" na upravo „Jutra". 12743
Suhe gobe to fižol
najbolje plačuje
Stavbna parcela
blizu kolodvora, na telo prometnem kraju, se ceno proda Naslov pove uprava „Jutra \ 12654
Stanovanja
Eleg. mesečno sobo
ako mogoče a posebnim vhodom v bližini kavarne ,.Emona", Išče boljfil gospod. Cenj. ponudbe Je poslati na upravo ,.Jutra" pod „Elegantua soba".	12808
hlfinl posestnik ln boljfil obrtnik srednjo starosti z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti od 30—45 let s premoženjem, v svrho takojfinje ženltve. — Le resno ponudbo pod ..Srečni zakon" ua upr.
Jutra".	12423
Suho stanovanje
blizu Sv. Jakoba trga a 3 sobami (2 veliki), se zamenja z latotaklm ali manjfiim blizu Sv. Petra. — Ponudbe pod ,.Belgijska vo-Jafinlca" na upravo „Jutra".
12811
251eten
simpatičen, značajen ln podjeten natakar brez lastnega premoženja, želi poročiti bogato gospodično alt vdovo, ki bi mu pripomogla do otvo-itve, event. prevzetja kako kavarne, restavracije ali gostilne. — Ponudbe pod fiifro Strokovnjak" na upravo Jutra".	12589
Opremljeno sobo
zase, eventuel. tudi za dva, iftčein za takoj. Ponudbe je poslati pod ,.Nujno 15" na upravo ..Jutra".	12812
M. G e r 8 a k & Co.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Suhe deske
za mizarstvo, takoj rabne, Javor, hrast, čefinje. kupi v vsaki množini Lesna Industrija ..Javor" v Logatcu.
12368
mešanim blagom v mostu ali ra deželi z vso oskrbo. — Ponudbe se prosi na upravo ...Jutra" pod šifro ,,Pr!den in pošten".	12700
Prodajalka
peciva nit trafik*. ISče mesta Gre tudi Izven Ljubljane. — Naslov pove hišnica v Gosposki ulici fit. 6. Ljubljana.
12S03
Stavbni pisar
ftče mesta. — Sprejme tudi ilužbo skladiščnika. Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra" pod ..Marljiv".	12804
Iščem mesto natakarice
v restavraciji aH kavarni. — Grem tudi na deželo. Naslov pove uprava ..Jutra". 12741
Davčni praktikant
ttče služb* pri kakem podjetju. Sprejme mesto pisarja, skladiščnika, eventuelno tudi potnika pri dobro vpeljani firmi. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Eksis-tenea".
12715
rac se dobi vsako množino iz prve roke pri
E. VAJDA
izvoz perutnine, Cakovec, Medjimurjo (Jugoslavija).
Telefon 69, 4, 3.
Dve elegantni bluzi
ln par modernih klobukov, prodam po Jako nizki ceni. Krlževnlška ulica 10, I. nad. levo.	12742
fUptvmuBia*
Lepa hišica v Ljubljani
s proatlm stanovanjem, se radi preselitve proda. Naslov pove uprava ,.Jutra". 12421
Knjižnice, pozor!
K. Barld v Metliki proda za 2500 Din dr. Blnder Con-versatlonslexlcon lz 1. 1846., 13 trdovezanih, nepoškodovanih knjig.	12785
Prodajalka
tr-
#ačetnlca, itče službo v govlnl mešanega blaga deželi. Razume tudi šivanje. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod šifro ..Poštena". 12606
Kot potnik
*a poljubno stroko, nastopim takoj. Poznam vso Slovenijo, zmožen sem slovenskega in nemškega jezika v govoru ln pisavi. Ponudbe pod . Dober" na Aloma Companj*. Ljubljana.	12767
Tovorni auto
2 in pol do 3 tone, malo rabljen, se proda za 45.000 Din. — Ponudbe pod ,,Skoro nov" na upravo ,,Jutra".
12751
Lepe rumene pese
.1 vagon, nadalje 4 lepe bu kovc kreglje, dolge po 8 m, debelost na drobnem koncu 16 eol, proda Anton Sker-janc, gostilničar, šmarje-Sap pod Ljubljano. 12707
Osebni auto
P u c h VIII, najmodernejši tip, se ceno proda. Ponudbe pod fiifro „Ugodno" na upr. »Jutra".	12753
Kom. uradnik
sfenograf, strojepisec, korespondent v slov. in nemškem jeziku, vešč tudi drugih kon-fornih poslov, z 2 leti prakse, išče primerne službe. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod fiifro ,,Kom. uradnik".
32770
Sčetarjl.
Deklica
t/ lo. letu, zdrava in čvrsta, zmožna slovenščine in nekaj nemščine, želi vstopiti kot učenka v trgovino v mestu ali na deželi. — Naslov pove uprava ,.Jutra".	12733
Mlad trgovski sotrudnik
vešč špecerijsko In železnln-fke stroke, želi mesta v večjem mestu, event. gre tudi ra potnika. Ponudbe je poslati na upravo ,.Jutra" pod ..Speeerlja-Železnina". 12721
Prodam vrtalni stroj z t
deščice. Železen, zelo pripra ven, pogon na noge, event. tudi na elektriko. Ponudbe na upravo ...Tut.ra" pod šifro Vrtalni stroj 10". 12677
Več sabljaških oprem
(maske, sabljo itd.) ae kupi. Pismene ponudbe pod filfro Šport" na upravo „Jutra".
12261
Na hrano in stanovanje
se sprejme dljok-arednjeftolec Naslov povo uprava ,,Jutra".
12739
Kateri
dobro sltulranl gospod, tudi dovec od 30—45 let lz mesta aH dežole bi hotel poročiti vsestransko Izobraženo gospico, čedne zunanjosti ln veselega temperamenta? — Cenjene neanonlmne dopise
aj se pošlje pod ..Pomlad Jeseni" na podružnico Jutra Mariboru.	12761
Sobo
priprosto opremljeno ln popolnoma separlrano, ifičem s 1. novembrom aH pa takoj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „NuJuo".	12787
Jabolka.
Proda se takoj 8 vagone lepo nabranih kislih Jabolk. — 2 u r m a n Mirko, trgovina, Slivnica pri Celju. 12428
Vsako množino fižola
kupimo, naslov:
Ponudbe s vzorci na Gollč 4 Co., Celje.
12 709
Hiša
a 1200 m« vrta. blizu Krftke-ga, ao proda za 140.000 K Kupec Ima stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe pod filfro ..Krfiko " na upravnlfitvo ..Jutra".	12813
Stanovanje
večje, se odda z deležem na novi, novembra prihod, leta dogotovljeni hlfil v sredini mesta, 4. nadstropje (položne atopnjice). — Pojasnila: Dr. Cerne, Miklošičeva cesta St. 6.	12750
Znanja želi
vdova arednje starosti v §vr-ho takojfinjo ženltve z go spodom od 40 let naprej : nekoliko premoženja. — Biti mora zdrav vsestransko, Izobražen ln mirnega značaja. — Sem voleposestnica, vodim večjo dobičkanosno obrt ln imam večmllijonsko premoženje. Dopisi s sliko naj se pošljejo do 10. novembra t. 1 s primernim popisom, katere po prejemu sigurno vrnem Tajnost častna zadeva. — Pismene ponudbe pod ,.čedna zunanjost" na upravo ,Jutra* 12772
Opremljena soba
z električno razsvetljavo sredini mesta, se odda dvema gospodičnama aH zakonskemu paru brez otrok z uporabo kuhinje. Ponudbe pod „1. november" na upravo ..Jutra".	12768
Bled.
Neopremljeno stanovanje kuhinjo od 1—4 aob, ae ISče. Ponudbe na: C. L., fiumska urava, Bled.	12779
Sobo
za dva gospoda, ss takoj odda s popolno oskrbo. — A. Cerar, Ambrožev trg 8t. 1. Istotam se sprejme več abo-nentov.	12736
Stanovanje
(sobo) s 1. novembrom, ISče dijak, najrajfie s posebnim vhodom. Ponudbe pod filfro ..Obrtna fiola" na upravo „ Jutra".	12616
Dvonadstropna hiša
se proda ▼ sredini mesta, pripravna za vsako obrt, pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava ..Jutra". 12658
Prodam hišo
z gospodarskim poslopjem (1 hlev. 2 svinjaka ln kozolec^ v dobrem stanju, k temu pripada 2 orala njive ln travnik. Oddaljeno 20 minut od žel. postaje, pri cesti na progi LJublJana-Zldanl most, 5 minut od farne cerkve in pokopališča. Cena 400.000 K. Blizu je okrajno glavarstvo la okrajno sodišče, primerno za trgovino ali kako drugo obrt. Natančnejše informacije daje Frančiška Stritar, po-sestnlca na Bregu 10 pošta Loka pri Zidanem mostu.
12285
Pozor, čevljarji!
Proda ae zaradi odhoda po nizki ceni kompletna čevljarska delavnica s stroji, na prometnem kraju v sredini mesta Maribora. Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru.	12540
Skladišče
za približno 10 vagonov moke ln deželnih pridelkov išče paromlln. Pogoji: mora biti suho ln zračno ter čim bližje kolodvora. — Ponudbe pod ..Paromlln" na upravo „ J utra".	122 "
Lokal
se odda z deležem na hlfil na Aleksandrovi cesti. Pojasnila : Dr Cerne, Miklošičeva eesta 6.	12757
Dvokolesa
mali motorji, otroški vozički. Šivalni stroji ln pnevmatika najceneje Tribuna". Ljubljana, Kar lovska cesta 4.
162
Korespondent
ffnožen slov., srbohrv., nem.. Italijan, ln francoščine, išče mesta v Mariboru. Cenjene ponudbe pod ..Italijanščina" na podružnico ,,Jutra". Maribor.	12705
Mlinarji, pozor!
Imam par popolnoma novih umetnih kamnov (Selbst-schttrfer) 46 eol, kateri so za moj obrat preveliki blago je iz mirnega časa ln je čisti francoski kvarc. Potem imam vsokovrstne železne trlbe ln zraven spadajoče velne, pripravno za pogon od gredla na transmisijo. Kdor želi kupiti naj si ogleda pri Antonu Lah, umetni valjčni mlin. Zg. Polskava pri Pra-gerskem.	12724
Mesnico in zastop. pive
dobro ldočo ln vpeljano, dam v najem. Obstoji lz klavnice, mesnice, potrebnega hleva za klavno živino in konje, ledenice. delavnice za izdelovanje klobas, 7. vsem Inventarjem in stroji, sušilnica za meso in klobase, odkoder sem izvažal in razpošiljal blago pred in po vojni. Vse naslove ln odjemalce izročim najemniku in v najem dara pod zelo ugodnimi poeoJI. Polzve se pri lastniku Ivanu Kosu, mesarju itd. na Vrhniki.
12615
Hiša z vrtom v Kranju
se proda takoj za 125.000 Din. Natančneje pove Janez B 1 d o v c, Kranj, Gorenjsko.
12684
Večjo gostilno
ali kavarno Iščem v najem aH na račun za takoj ali pozneje. Ponudbe pod filfro ,.Večja kavcija" na upravo ..Jutra".	12715
Kompanjon
e majhnim kapitalom, se išče za delikatesno trgovino sredini mesta. Cenjene ponudbo na upravo ,, Jutra" pod ,.Takoj".	12806
Do 200.000 Din se odda
solidnemu velepodjetju proti obrestim, vknjižbi na prvo mesto ln soudeležbi za daljšo dobo. Pismene ponudbe pod ,,Dam takoj" na upravnlfitvo ,,Jutra".	12661
Boljši obrtnik
v starosti 26 let, želi znanja vsied ženltve s simpatično šiviljo od 16 do 27 let. — Ponudbe pod ..Zadovoljnost" na upravo „Jutra". Tajnost zajamčena.	12694
Kratek črn klavir
kovlnaato konstr.. m ugodni ceni proda. — Naalov pove uprava ,, J utra". 12810
Pianino
prevzamonj ▼ najem proti meseCnl odškodnini. Naalov povo uprava „Jutra". 12764
Simon Klimanek
Ljubljana, Selenburgova «1. 6 Izdelujem obleke po meri in najuovej&em kroju. Jamčim za najelegantnejšo Izdelavo. V zalogi angleško ln češko blago.	214
Rezanje drv
_ motorno iago. — Ludovlk Ilešlč na Frlškovcu, VoJaSka ulica.	12064
Dobre pomije
r. iSCeJo v kaki gostilni ali pri dijaški gospodinji proti dobremu plačilu. — Naslov povo uprava „Jutra". 12654
Klobuke
lz klobučevlne ln razna v to
stroko spadajoča dela Izvršuje najceneje modni salon Stuchly-Maške, Židovska ul.
12655
tO
m >o
«« n
iS E a. 3
H— MU.
m M n c o „
o £L
E c
® --S <n g-o
03 O
c o>
I o 4= S S
3
S „ j -o .!£, £
"a =
JB
<£ — -= lZ SL
P 3
cd £2
PoliiJ • tehniki
samo prvovrstne moči, z dobrimi priporočili, se potrebujejo pri novem podjetju za delo \ jamah, kjer se lomi trahit, granit in marmor, — Strokovno naobražen poslovodja delavnica za obdelovanje kamenja. — Ponudbo b pogoji na Aloma Company, Beograd, Vamna ulica št. 21. Tel. 3006. 5121
Moško kolo
Ja bilo najdeno v Medvodah. LaBtnlk naj se zglast v Krl-ževnlSkl ulici 10, I. nadstr., lovo, od 12.—14. ure. 12783
Listnica
z nekaj denarja, J« bila najdena. Polzv. ee pri Sarcu v Črnučah.	12784
Za čevljarsko delavnico z nad 50 delavcev
19"	išče
prvorazredni strokovni
poslovodja.
6176 Služba stalna. Ponudbe z dokumenti je podati na naslov:
Poštanski broj 322, Beograd.
\
Išče se
ali kako drugo primerno skladišče aH sličen prostor za shrambo lesenih zabojev = Itd. v LJubljani =
Ponudbe pod „SUPA" na A<oma Company, an nčna družbi, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6179
Učitelja modem, plesov
ISče gospod. Učiteljica dobrodošla. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Slfro „100".
Sveže domače koline
In prvovrstno vino ima vsako soboto ln nedeljo gostilna Vidmar (Teiak), Sv. Jakoba trg B, Ljubljana. 12801
Stanovanje
na novo slikano. Imate najcenejše od tvrdke Anton S t i p 1 o S e k . Rožna ulica St 13, Ljubljana. Najnovejši vzorci na razpolago. Spoštovanjem : Anton Stlplošek, slikar ln pleskar.	12708
Akumulatorje
prenosne In stabilne, dobavlja ln popravlja konc. akumulatorsko podjetje Ivan II e be 1 n , Ljubljana, Gospo-svetska cesta 14. 12681
Slndikotin
lep! vse. — Glavna zaloga: .Fortuna", Krekov trg 7—8, Ljubljana (poleg Mestnega doma).	12422
zdrave, polnomerne 2 50 in 2'40 m dolge, 15 cm visoke, 15/25 cm ležaji iz prihodnje zimske seče
Ponudbe s ceno za komad, prosto vagon nakladne jwj postaje, čas dobave in navedba množine na tvrdko
GVID0N RUTGERS, prepojilnica v HOCAH pri Mariboru.
na današnjo prostovoljno javno dražbo
trgovske oprave, kamenite mize, zofe itd., steklenega,, porcelanastega in srebrnega orodja, kuhinjske oprave, strojev, motorja, peči, modelov, bakrene ter druge posode in nekaj pohištva, ki se vrši danes dne 20. oktobra 1923. ob 9. uri na Kongresnem trgu št. 8., pri Kirbischn. Istotam se oddasta 2 velika prostora za skladišče ali delavnice.
6165
ModistUa Z. Gorjanc « Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27, poleg botela ,,Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastlh In fllz klobukov. — Postrežba točna.	11146
Medicinsko ribje olje
svože dospelo. — Drogerija A. Kane. Ljubljana, židovska ulica 1.	12748
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih, se dobe in popravljajo pri Fran R e p i č u , Ljubljana, Trnovo.	12773
IVAN ZAK0TNIK
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 40
Telefon št 379 , mestni tesarski mojster Telefon št 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. & Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža^a. j	3	Tovarna furniria.
Theodolito, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe* nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmična raču-, nala, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merilaj risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
delavnica sa predeno mehaniko	80
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno.
Mizarji!
Poučeval bi
enega ali več gospodov v Italijanščini. nemščini ali slovenščini. Ponudbo na podr. ,,Jutra" v Mariboru. 12703
Absolventinja
dvorazr. trg. fiole. išče za takoj mesta kontorbtlnje, pomožne knjlgovodklnje nll niša miške moči v Ljubljani. Začetek tudi brezplačeu. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Mara P. 1000". 12670
f •
Klubska garnitura
fisnjnta. nova. *« radi pomanjkanja prostora ceno proda. Istotam se proda tudi nova knjižna omara ln pisalna miza. — Vpraša ln ogleda so: Pot v Rožno dolino. Vila Mila.	12638
Stroj naprodaj. Obrlcht ln Dlktenhobel. model Korfu F. m. 600/600 filrokost. popolnoma nov, radi spremembe prostora. Kje, pove uprava ..Jutra".	12718
Prodam posestvo
15 minut oddaljeno od postaje Celje, obstoječe iz one stanovanjske hifie, eno hiše z Kostilnlfiko koneeRijo in trafiko, vrta za zelišče in malo njive. Ponudbo naj se pošljejo na upravo ,, Jutra" pod ,.Prodam posestvo". 12620
Posojilo
50—75.000 Din, išče boljši trgovec proti dobri garanciji 7. dvema večjima posestvoma in vinogradi ter lepimi ob-rafičenlml gozdovi, za dobo 3—6 mesecev proti dobrimi obrestmi. Ponudbe Je poslati na upravnlfitvo ..Jutra" pod ,.Nujnost 50.000". 12703
Sobna oprava
ir, trdega lesa. popolnoma nova, se proda v Hrenovi ulici 17. pritličje. 12640
Fotoaparat
6 x 0. event. 0 y 12. dvojni anastlgmat, Compound zatvor in tudi pritikline, kupim. — Naslov pove uprava ..Jutra".
12765
Suhe gobe in moli
ponudite 2
Sever S Komp.
Ljubljana, Wolfova nllca It. 12.
Takoj prodam:
Novozldano dvostRnovnnjsko vilo z vsemi spadajočlml prltikllnaml kakor tUdI kompletno opromljeuim novim pohištvom lz trdega lesa. pisarno. blagajno Werthelm, pisalni stroj in dmge važne predmete. Gospodarsko poslopje s konji ln vozml, novim polkrltlm vozom, sanmi, konj. opremo, krmo in z vsemi letošnjimi pridelki, lep cvetlični ter sočivnl vrt, dve njivi in drugo, za skupno cono vsega 350.000 Din. — Navedeno so nahaja v lepem Industrijskem kraju Štajerske, tik žel. postajo ter Jo možno vpeljati industrijske tire k že započetl opekarni. Prevzetev s tremi koncesijami vred In vselitev je mogoča takoj. Zraven računan Je tudi štlrlsedežni auto znamke ,,Pueh", ki se tudi posebej proda za 30.000 Din Plačilni poboji ugodni ln po dogovoru z lastnikom: Ivo Rudolf, opekarna, le*na trg.. Dražjavas, pošla Loče pri Konjicah,	12651
Kompanjona
s 100—200 tisoč Din. Išče stara ln dobro vpeljana lesna trgovina. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod filfro ,,Les 100".	12704
Vdova
34 let stara, čedna ln poštena, osaml^cua, hrepeneča po iskreni ljubezul. Išče znanja z rosnim gospodom dobrega srca od 40—50 let. Prednost Ptuj In Celje. Ponudbe pod .Ljubica" na upr. „Jutra".
127D1
Lepi reprezentančni
Mladenič
ltl se Je oglasil pod Slfro ..Mirno ilvljenjo" 6t. 12344. nuj pofilje naslov na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Mlado deklo" St. 1053U. 12790
Tom!
Allsiodlnfll. dn net	Zakaj? Zdrav, sreCcn bodi 1 Odgovori 1	12780
v Lfutolfani
se zamenjajo za primerne pisarniške
prostore.
Samo pismene ponudbe pod „Ugodna zamenjava" na Aloma Company, anončna ' družba, Ljubljana.
S5W