Ste*. 75. V Trstu, ¥ petek, 16. marca 1917 Lmtelk XIII Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uied.ilfivo: Ulica Sv. Frančiška Asi&ega ?t. 20, I. m d str. — Vsi dop il raj tt po«i!jajo uredn?«m lista. Ne frank i rana pisma ?e ne sprejemajo in rokopisi se r.i vračajo. I f ^ t - * —Tj In odgovorni urednik Š.efan Oodtaa. I.s-t.rlk fconsordj P.dinosf. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisne zadruge a t- -nini pcroStvom v Trstu, ulic« S t. Frančiška Aet^kega št. 20L Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24.— Za po! !ets ...»......•••••• > 11— za tri zrevece........m 6.— za nedeljsko Izdajo u celo leto m 6.20 za pol i rta ................ • 2.60 Posamezne številke .Edinosti" se predajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. 0»lasi se računajo na milimetre v širokosti eno kolone- Cene: Oglasi trgovcev in o rtnlkov.....mm po 10 v -i ohranitev roda: med drugim ?e . 'c u' ^z razpust Jržavnega sveta in \ iOiia ta je dne II. marca skienila. ■ : o sledita carskemu ukazu in bo "ovala seje. Sestavita ie takoj izvr-tr -.ni f.-dbor iz 12 članov pod predsed-•.\< n predsednika Podzjanka. Ta odbor se ie proglasil za provizoi ično vlada in •J, S -iedeči okiic: »Z ozirom na težavni p ir» notranji ne-ed. za knr se je zs- hv^iid politiki ."tare viade. se smatra iz-vrše valni odbor dnine prisiljenim, da ■ aiiic sem skrb za javni red. Svest si popolnoma odgovornosti izvršenega skieia, izraža odsek orepričanje, da mu r,-os i i prebivalstvo in armada oomagala v težavnem položaju, da se sestavi nova \iad-;, ki l>o vs t rezala željam naroda in v/ivala njegovo zaupanje.« lzvrševalni o:;;;:.t -e opira na upirajoče se prebi v al-st\ o glavnega mesta In na peirograjsko garuizijo. ki se je. močna nad 30.000 mož, i» i> liHitiia i>riuružl'a upornikom. Aretiral L vse ministre in i-n vrgel v zapore. Duma ie progiasila. da kabinet ne obstoja več. : >2!ies, tretji dan upora, ie glavno me-o, ki se je zopet pomirilo, popolnoma v oblasti izvrševalneza odbora dume in čet. K! podpirajo dumo. Pos!. Engelhardt, polkovnik v generalnem štabu, je bil ime-i!0\..n od odbora za poveljnika Petrogra-iia. Včeraj zvečer ie izdal odsek na pre-bivL!-ivo in čete. ždeznice in banke oklice. v katerih iih poživlja, da naj se vrne-jo v navadno življen«©. Posi. Gronskemu *e odbor dume poveril začasno vodstvo i*tr >*rajske brzojavne nfeeniure. i K \N KO BROD 03 MEN U, 15. (Kor.) Fr^^kiiirter Zeitni.gx poroča iz Stock-ni l-na: Mestne uprave Moskve, Kazana, iiaikova in Odese so brzojavno izjavile, da pridružujejo petrograjskemu bia-gotvorneinu odboru ter so se konstituirale Ji o« ^ bori notranje osvoboditve Rusije. Pi TROGRAD, 15. (Kor.) Petrograjska hr/i javna agentura javlja: Poslanca cki-iiie. Pepeiajev in Taskin, sta se podaia na ukaz iz v r Sevalnega odbora v Kronštat, koiega posadka se ie stavila odboru na razpolago. Pepela je v je bil imenovan za poveljnika v Kronstatu. Ru ka duma. KOPENHAGEN. 15. (Kor.) Po poročilih rus!v'4i časopisov je bila ttfii seja državne viuijtc mirna. Pri razpravi o interpelaciji glede areracije delavske skupine odseka vojne industrije je podpredsednik tega odseka, kadet Konovalov. branil aretirane delavske zastopnike proti očitkom vlade, da so pripravljali revolucijo, in naglašal zvestobo delavskih zastopnikov napram domov ini. Nekateri člani delavske skupi-| !ie da so celo izdali oklic na petrograjske delavske maise, v katerem so jih poživljali, da na} prenehajo stavkati in se vrnejo zopet na delo v municiiske delavnice. Toda vlada je prepovedala razširjanje tega oklica. (Iz govora K on o valova izhaja torej prvo poročilo o stavkah v delavnicah za vojne potrebščine. Dosedaj je ruska cenzura strogo pazila na to, da niiso prišle v časopisje nobene vesti o stavkah.) Po Konavatovu sta govorila posl. Čcjdze in Kerenski, ki sta odločno protestirala proti temu, da podtikajo meščanski poslanci delavcem velik patrijotfzem. ki nasprotuje njihovemu kozinopolitične-tnu svetovnemu naziranju. Iiitcr^eiacija je bila sprejeta z ogromno večino. Skeptično presojanje na Dunaju. DUNAJ, 15. IKor.) Prvo poročilo pe-t rog rajske brzojavne agenture o izbruhu revolucije v Petrogradu, ki je bila naznanjena na Dunaju v d opo S lanskih urah s posebnimi izdajami, je učinkovalo sen-zacijoaiahio in tvorilo predmet -spliišnoga razgovora, vendar pa je bilo glede nio-gočih posledic sprejeto precej skeptično. Večerni listi izjavljajo soglasno, da iz ;>ičlih poručil \z< Petrograda nikakor še ni mogoče napraviti sodbe o posledicah dogodka, katerega pomen je na vsak način izreden hi katerega razvoj bi zainogel poslati ne samo za Rusijo, ampak morila ceio za usodo celega sveta odločilnega pomena. Mnogo listov smatra, da je izbruh revofi!cije o^vkfcpn vpliv Anglije, morda tudi Francije, ki ste imeli namen, spraviti s pomočjo napredne nacionalistične vojne stranke Angliji nevšečno, mirovnih streanijenj osumljeno vlado s pota, dobiti tako oblast rad carjem in ga prisilili k nadaljevanju vojne. Tega nazi-ranja sta posebno »Freamien blatiš in : Reichspost«, ki pa opozarjata obenem, da bi bil uspeh takega gibanja zagotovljen le teUaj, ako bi se vladar države ne znal odtegniti območju us>ora, in pa na to, da bi revolucija* ako se enkrat raz\ name, za-niogla zavzeti čisto drugo smer, kakor ono, ki je ljuba povzročiteljem. Nasprotno pa se »Neue Freie Presse«, seveda z vsemi pridržki, nagiblje naziranju, da re-\ olucija v Petrogradu moti načrte vojne stratfcke, slabi politiko podaljševanja vojne in ojačuje sile miru, češ da je dežela, ki se nahaja v takem prevratu, nasposob-na za močno vojno politiko. »Neues Wie-ner Tagblatt« prihaja do zaključka, da je notranje-politični položaj Rusije skrajno kritičen in resen, ki zahteva od pristašev carja naglih sklepov. Ako naj ostane še kaka carska oblast v Rusiji, potem sedanjega stanja ne bo mogoče dolgo prenašati brez poizkusa njene vzpostavitve. Naj bodo ti sklepi in niene posledice ka-kršnekolisibodi, mi stražhno z orožjem v roki. pravi list, in čakamo^ mirno na na-dalini razvoj stvari v Rusiji. Austrijska uradno poročilo. DUNAJ, 15. (Kor.) trudno se razglaša: 15. marca 1917. V z h o d n o bojišče. — Fronta nadvojvode Jožefa: Raz v en mestoma živahnega sovražnega topovskega delovanja nobenih važnih dogodkov. — Fronta princa Leopolda Bav.: Severno Stanislava in južuo Solotvina so privedle naše napadne čete z uspešnih akcij 106 ujetnikov, 6 strojnic in eno minovko. italijansko bojišče. — Topovski boj je v posameznih odsekih fronte zopet oživel. Na naši fronti severno Asia-ga so danes zjutraj cJdeiki pešpofka št. 27 prodrli po zasneženih predorih v sovražne jarke vzhodno Moote Forna, uničili nastanžšča, prizadejali Italijanom znatne krvave izgube, uplenili dve strojnici in ujeli 22 alpincev. Jugovzhodno bojišče. — Ob Vojuši nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: 1>L Hofer. fml. MsmšKo ii poročilo. BFROLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan. 15. marca 1917. Zapadno bojišče. — V sled deževja je bilo topovsko delovanje v većina odsekih neznatno. V Šampanji se francoski napadi na severozapadnem pobočju višine 185, južno Rlponta, vsled našega uničevalnega ognja niso mosti razviti. Poizvedovalni sunki v ozemlju Sotnme in na zapadnem bregu JVIoze, kjer je bila francoska poljska straža južno Cnmieresa zajeta ob belem dnevu, so nam prinesli «nno-i žino ujetnikov. i Vzhodno bojišče. — Fronta ! princa Leopolda Bav.: Pri Vitonjcu ob ! Stohodu in pri jaoinici južno Dnjestra so 1 bile akcije napadnih čet izvršene z uspe-• hom. Privedenih je bilo nad sto ujetnikov in več strojnic in minovk. Macedonska fronta. — Na obeh bregovih Prespanskega jezera in severno Bitclja so Francozi tudi včeraj zastavili močne sile z enakim izgubonos-nini neuspehom, kakor prejšnje dni Med Cerno in Dojrauskiin jezerom smo odbili manjše napade ostalih ententnih čet. Prvi generalni Tcvartirinojster; pl. Ludendorff. TuriHo uradno poročilo. CARIGRAD. 14. (Kor.) Iz glavn^a stana se poroča: Kavkaška fronta: Živahno delovanje obojestranskih poizvedovalnih patrulj. Sovražniku se ni posrečila niti eoa akcija. Naše patrulje so napravile množino ujetnikov in uplenile mnogo municije in drugega vojnega materijala. — Z ostalih front nobenega važnega poročila. Dogodki na bojiščih. BERO LIN, 14. (Kor.) \VoIffov urad poroča: Sunek zaveznikov ob Narajovki, pri katerem je bilo ujetih 256 Rusov in 2 oficirja in uplenjenih 7 strojnic in dve minovki. je prehitel neko rusko akcijo. Štirje rovi so bili že napeljani proti našim postojankam, katerih dva po 90 oz. 60 metrov iJolžme sta bila že nabasana. Zavezniški pijonrrji so vse te rove porušili ni žnjhni vred temeljito tu)Ji vse postojanke, ki so bile zasedene toliko časa, da so bila vsa dela mirno končana. Dne 13. t. m. naznanjeno šievilo vojnih ujetnikov r>ri Zločovu je na rasti o na 337. — Pri Ar-i.ientieres—Buquoy hi Grevillersu so se angleški napadi izjalovili. Niti prvotni zelo močni napadi s srednjimi in težkimi minami niti poizkus nenadnega sunka brez topovske pr,/"ave niso zamcigli preplašiti nemške pos ;dke. Sovražnik je bil, ostavši ujetnike, povsod krvavo dibit. V Sam panji so se nadaljevali divji napadi Francozov na višr.io 185; višina saina je slejkoprej trdno v laših rokah. — Tudi francoske čete v Aacedoniji med Ohridskim in Presnausk m jezerom, kaJ^or tudi al i i ranci severozai adno in severno Bi-t-olja, niso imeli .sreče. Po močni topovski pripravi v široki f onti izvršeni napad je bil večkrat obnovljen, a je bil vsakikrat c)Jbit ob težkih izgubah. Ko so zavezniki prešli v protinapad so se Francozi v begu umaknili. ___ Sovražna uradna poročila« Italijansko uradno poročilo. 14. marca. — Običajne akcije in manjši boj! med oddelki v dolini Brente in Fri-gida. Napravili s*no ujetnike. Na Krasu je ena naših patrulj razstrelila neko zalogo z razstrelivi v sovražnih črtali pri Spacapanili. Pri Hudemlogu smo razrušili n tko sovražno opazovalno postojanko. Sovražna letala so metala bombe na (iorico, ki so napravile par žrtev" med prebivalstvom. _____ Ki-GjikG prešinili; ofinoiole z Kemčflo. AMSTERDAM. 14. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz VVcshintona: Kitajska vlada je prekinila diplouiatične odnošaje z Nemčijo. _______ Francoska zbornica. Odstop vojnega mnistra. PARIZ, 14. (Kor.) Po razpravi o letalstvu ie prečital predsednik vložene dnevne rer'e. ip.r snrerela dnevni red posl. Eynarca, ki jemlje izjave vlade na znanje in izraba nado, da bo uresničila tesno skupno delovanje raznih panog letalske službe in pomnožila vse forme verne \r zraku. Vojni minister Liautey je protestiral proti debati in izjavil, da odklanja. da bi sledil kakemu govorniku na tehniškem polju, tudi ne v tajni seji. Njegove besede so bile sprejete z živahnim protestom. Na predlog Renaudela je bila progiašena seja za tajno. V nato se vršeči iavni seji je predlagalo več poslancev navadni dnevni red, ki je bil na Eynarcov predlog sprejet soglasno. PARIZ, 14. (Kor.) Agence Havas poroča: Vsled dogodkov v zbornici je vojni minister general Liautey odstopil. Cesar Viljem v velikem glavnem stanu. BEROLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: Cesar Viljem je poslušal danes v velikem glavnem stanu referat generalnega ieldmaršala Hirtdenburga. o poloćatu. Pošiljanje belgijskih delavcev v Nemčijo. BEROLIN, 14. (Kor.) Wo!fiov urad javlja: Znameniti Belgijci različnih strank so se predkratkim obrnili na cesarja s prošnjo, naj se zaustavi prisilno pošiljanje belgijskih delavcev v Nemčijo in se tjakaj odvedeni Belgijci odpravijo nazaj v domovino. Onim. ki so podpisali ime-diiatno ulogo, se je naznanilo sedaj, da bo dal cesar izražene želje natančno preiskati po generalnem gubernatorju in drugih pristojnih mestih in si koi»čno odločitev pridrži za čas po zaključku preiskave. Začasno pa je ukrenil cesar, da se osebe, ki so bile po krivici kot brez dela odvedene v Ntsnčijo, morejo nemudoma vrniti v Belgijo in da se prisilno odpoši-Ijanje brezposelnih Belgijcev v Nemčijo začasno ustavi. _ Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 15. (Kor.) Včeraj popoldne se je pocl predsedstvom ministrskega predsednika grofa Clam Martinica vršil ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta.__ Vojvodlnja Connangkt umrla. LONDON, 14. (Kor.) Vojvodinja Con-naught ie umrla:_ Eksplozija na nizozemski vojni ladji. HAAG, 15. (Kor.) KoresponlJenčni urad poroča iz Vlissingena, da je nastala na krovu nizozemske vojne ladje »Gelder-land« eksplozija, pri čemer je bila ena oseba ubita, devet težko in pet lahko ranjenih. Ker se nahaja vojna ladja na morju, je prepeljala ranjence v Vlissingen neka torpedovka. Razne politične vesti. K vprašanju sklicanja državnega zbora. Polagoma je začela padati luč za kulise »Nationalvenbanda«, za katerimi so se — ob težkih mukah, kakor bomo tu do'i čuli — porajali trsti nemški »predpo- |goji za sklicanje državrega zbora. In .kar čujemo izza teh kulis, nam kaže v "čudni luči ne le razmere v nemški politiki m*še fdržave. marveč tudi druge faktorje, ki naj bi nekako vodili in dolojali smeri tej politiki. Ni kak obsktiren politik, marveč znani nemški poslanec dr. Oton Sein\vender. ki se sam in ga tudi drugi smatrajo kot avtoriteto na polju nemško-avstrijske politike, ki se sedaj oglaša v graški *Tagesposti« s frapantnmii razkritji. ki nam kažejo v čudni luči nc toliko av'ktorjev onih predpogojev, marveč tiste, ki so bili proti, ali so vendar pokorno azistirali pri porodu. Re-s, čudne, presenetljive stvari nam razkriva dr. Steln-wen»i'er, stvari, ki globoko konpromituje-jo »predpogoje« same in tiste, ki so se jim u dajali vkljub svojemu boljemu prepričanju. V prvih dneh avgusta 1914., neposredno pred izbruhom vojne; malo mesecev kasne>e, po velikih uspehih na zapadu hi severovzhodu; potem po osvoboditvi Galicije in Bukovine: in slednjič po italijanski napovedi vojne: torej vsaj štirikrat že se bi mogel sklicati državni zbor s predpogojno gotovo nado, da bo nudil sliko soglasne domovinske ljubezni in neomejene požrtvovalnosti. Vlada grofa Stiirgkha pa je bila — vse to pripoveduje Steimvender — drugačnega mnenja. — Provzročala je motenja, ki se jim ni mogla zatrjati nemožnost, proti katerim bi se pa inogli zavarovati. Vendar je tcUaj marsikaj govorilo za taktiko priprav z naredbami za državnozborsko zasedanje. Nov poslovni red naj bi zagotovil dela-zmožnost poslanske zbornice in najprej naj bi se spravile na varno stvari, o katerih se je sodilo, da ni možno ča/kaii na parlamentarno rešitev. Te stvari bi bile: uravnava češkega vprašanja, državni jezik, razmerje države do Galiciie > i poslovnik zbornice. Vse te stvari bi bile gotovo zahtevale časa, vendar ne toliko, ako bi se bili omejili ie na potrebno, opn-čo ozlovoljenj, ki jih je bilo pričakovati, je bila tudi važna izbera časa za objavljenje. Takih ugodnih trenutkov je bilo več. Ker pa se ni nič ganilo z mesta, so se začele stranke gibati, a neprijetna posle^ dica temu je bila, 'da se je to, kar naj bi se bilo /godilo — govori vedno Steimvender — v interesu države, kazalo sedaj kot strankarska zahteva, kar je zopet pomnože valo odi>or. Nemške, v Nationalverban-du združene stranke in pa krščanski so-cijalci so že pred dolgim časom enoglasno zahtevali, naj se državni zbor skliče čim prej ter da se morajo ustvariti predpogoji za delamožnost poslanske zbornice. Ali pod tem dozdevnim soglasjem so se skrivala navskrižja, ki jih -ni bilo možno odpraviti po enotni formuli. Večjemu delu nemških poslancev je bilo v prvi vrsti za državni zbor, manjemu pa za predpogoje; večji del je bil pripravljen zadovoljiti se z malo predpogojev, recimo s poslovnikom samim, inainjšina pa je smatrala državni zbor s poslovnikom vre}-' le kot kronanje velike zgradbe — naredb. V zadnji čas pa so se krščanski sccijaJci brez vsakih omejitev izrekli za sklicanje državnega zbora, seveda ob uveljavljenju novega poslovnika. In žnjuni v soglasju so tudi lieanški socijalni demokratje, večina članov nemškega Nationalverbanda, slovanske stranke in pretežni del javnega mnenja. S tem pa ni ogroženo samo skupno nastopanje nemških meščanskih strank, marveč je ogrožen tudi obstanek nemškega Nationalverbanda. ako se ne posreči, da se zopet snidejo na sreiinji liniji. Dr. Steinvvender povdarja, da iz mnogih razlogov ne bo več dolgo možno odlagati sklicanja državnega zbora. Zato pa tudi ni smeti preveč zahtevati na predpogojih, ker sicer se sestane državni zbor, ne da bi se izpolnil niti eden teh preUt>ogojev. In Steinvvender svari očividno na nemško adreso, kako da je bolje, da se spravi na varno vsaj nekaj, nego pa — nič. — Zahteva naj se le toliko, kolikor je za državo sploh in za parlament posebej ne le neizogibno, marveč tudi neodložljivo. Za vse drugo hoče Steinvvender prepustiti skrb — resnosti časov, ki sicer nc odpravi narodnih sporov s sveta, ki jih bo pa gotovo skozi leta potiskala v ozadje s težo gospodarskih in socijalnih nalog! Ali niso to interesantne in značilne stvari, ki jih pripoveduje dr. Steinvvender? Nemci so stavili predpogoje z največjim hrupom ter so nastavljali tudi vladi nož na vrat. In ti Nemci so manjšina v državi! Tu pa dozna jemo, da je v tej manjšini velika večina bila proti tistim nesrečnim predpogojem, da se je pa ta večina uklonila manjšini in da si je tudi vlada puščala imponirati po manjšini v manjšini!! In končno doznajemo, da so se sedaj, ko je začel voz »predpogojev« lezti v jarek, tisti, ki so bili prvotno proti, zopet spomnili, da so bili prav za prav proti predoogojem, ker tulii javnost zahteva sklicanja državnega zbora!! In med temi zadnjimi je tudi dr. Steinvvender. Dosedaj je previdiio molčal in ni črhnil proti »predpogojem«, da-si je vedel, da je večina v Nationalverbandu bila proti. Sedaj pa naenkrat svari, ker vidi nevarnost, ki ne ogroža parlamenta, ampaik — isti Na t ion al ve rb and! Poljaki pri ministrskem predsedniku. Dne 12. t. m. ie ministrski predsednik grof Clam-Marttnic sprejel ob navzočnosti ministra Bobrzvnskega predsedstvo poljskega kluba. Pod vodstvom načelnika, ministra i. s. viteza Bilniskega so došli poslanci: minister i. s. vitez Abrahamo-viez, Daszynski, podpredsednik posh:'i-ske zbornice, dvorni svetnik dr. German, minister i. s. dr. Glabinski in dvorni svetnik Kedzior. Urad.no obvestilo o tej konferenci pravi na kratko, da so se tekom razgovora podrobno razpravljale nsj-važneje aktuvdne stvari dežele Galicije. Nu. mi bi mislili, da naglnšania »dc/jle Gaiici}e< ni razumeti strogo ad verbu.n, po besedi, češ, da se ni obrnila beseda prav nobeni stvari razini notranjim vprašanjem dežele in nje odcepljcnju. Nam se zdi to izključeno, proti naravi stvari, da ne bi se bili porazgovorili tudi o splošnem notranjepolitičnem položaju, o komplikacijah, ki jih utegnejo gališki problemi izzvati v splošnih notranjih razmerah in zlasti v razmerju v centralnem parla r.en-tu. Da pa se javno ne govori o tem — to razumemo. srovi asBcfessg® sSva^« Cena kondenziranega mleka. Aprovizacijska komisija nam naknadno naznanja, da je cena eni škatlji kondenzi-ranega mleka K 2'44 in ne K 2'20, kakor je bilo prvotno objavljeno. i S C GOVEJE MESO. Jutri, v soboto, 17. t. m., se bo predajalo goveje meso proti izkaznici za živila, ki se preščipne v notranjem delu pod štev.. 16, tako da torej družine, ki so si nabavile meso pri zadnjem razdeljevanju v torek, dne 13. t. in., tokrat ne morejo pjiti na vrsto. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti Vs km mesa, ali vsega skupaj ne več kot 1 kg. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Cene: Prednji deli s priklado po K 4'&0 kg, zadnji deli s priklado po K 0'4n kg. Dobivalo se bo to meso v naslednjih mesnicah: Punter, Greta Zgornja 3U9; Benedet-tich, Borocvičeva ul. 45; Cailui, Botocvi-čeva ul. IS; Crisiach, ul. dellc Poste 16; Benei.lettieh, ul. nadvojvode Josipa 13; Wenghersin, ul. S. Caterine; Taverna. Piazza Ponterosso 4; Cirilli, ul. del Pon-te 6; Polacco, ul. S. Giacomo 4; Borgno-lo, ul. Lazzaretto vecchio 52; Perlatti, ul. Sanita 9; Castro, ul. del Fcntanone 19; Vosak, ul. Cereria 6; Benedettich, ul. S. Sebastiamo 4; Loy, ul. Donato Bramante 13; VVengherstii, ul. Ugo Foscolo 10; Ku-stan, Piazza del le Legna H; Marše, ul. Farneto 7; Ottonscher, ul. Molingrande 11; Castellitz, ul. Ghilia 67; Polli, ul. .Acgutrciotto 13; Steni, ul. Barriera vec-cliia 31; Polli, ul. Istituto 38; Polacco, ul. Settefontane 44; Krassnig, ul. Bosco 2; Jenco, ul. Rigutti 5; Cooperative Operaie, ul. S. Marco 22; Comisso, Camix) S. (lia-ccmo 12; Culot, ul. Giuliani 23; Gatznig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138; Sini-gaglia, Barkovlje 41. Doitiaia ^asfi. Osebna vest. Predsednik pomorske oblasti grof Viktor Attems-Heiligenkreuz je dospel včeraj na Dunaj. Zaposlovalni tečaji za slovenske gimnazijce v Trstu. C. kr. ministrstvo za bogo-Častje in uk je dovolilo, da se smejo delati v zaposlovalnih tečajih za sk venske gimnazijce v Trstu semestralni, letni in sploh vsi potrebni izpiti. — Ni. eksc. c. kr. namestnik baron dr. Fries-Skene je določil povodom svojega obiska teli tečajev 800 kron za učence-beguncc. Go»sp. pisatelj Alojzij Res je poslal po ^Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« v ta namen 100 kron od izkupička knjige »Ob SOči«. — Veleč. g. Kuavs je Ca rova l 20 K. Izrabljanje bede v strankarske svrhe!! Včeraj smo sporočili enostavno in stvarno o hvalevrednem sklepu aprovizacijske komisije, da bo z ozirom na pomanjkanje živil in v olajšanje najubožnejšim slojem antecipirala akcijo, (ki se uvede v kratkem) na la način, da bo prihodnji teden delila podvojeno množino svinjine po znižanih cenah. Mi smo to — kakor rečeno — sporočili suho in stvarno, kakor zahteva sočutje do trpečega prebivalstva. Kajti v takih težkih časih bi se nam zdelo naravnost pregrešno, ako bi le od daleč mislili na kako strank a rs t vo, bodi tudi le na m o ral ično korist. Tako smo storili sui'aj in to nam je v stalno pravilo. Poleg enega socijalnega demokrata sedi v aprovi-zacijski komisiji tudi en Slovenec. Nikdar pa nismo iz slučaja, da se je kaj sklenilo po predlogu našinca, kovali strankarskega kapitala, ker sodimo, da v komisiji ne sede ne Slovenci, ne Italijani, ne socijalni demokratje, marveč le vestni možje in čutstveni ljudje, ki jim je naloga, da po možnosti olajšujejo siromašnemu ljudstvu belino stanje. Drugače »Lavoratore«, ki podaia gornjo vest v obliki, ki vzbuja domnevo, da je omenjeni hvalevredni rn človekoljubni sklep specijalna socljalno-de- Stran H. .EDINOST- štev. 75. V Trstu, dne 16. marca 1917. m zasitira To je — od\rito bodi!Trstu. Do štipendije ima v prvi vrsti pra-' Vav nelepo izrabljanje mizeri-! vico mladenič, ki je pristojen v Trst, v io v strankarske svrhe. »Tage^post« daM zadoščenje dr. Brejcu. drugi vrsti mladenič, pristojen na Reko, in v tretji vrsti prosilec, ki je pristojen v kako istrsko T)čmo. Štipendija znaša letnih K 700 za čas vseučiliščih študij, letnih K 1200 za dobo dveletne prakse v velrki Današnia .TazesposU prinaša sledečo bolnici na Dunaju ali v kaki drugi ne izb .1 » svojega uredništva: »V nameni li-| manj sloviti bomvci. ter letnih K I0O9 za stu z slovoin: j dopisu ,e6 septembra 1914."snio pod*na- j dobo trilere prakse v mestni bolnici v Ar tacija srboiilov« dali prosto- Trstu. Stipendist se mora zavezati, da bo jk) kenčani praksi izvrševal svoj pekl e v Trstu. — Tako za prvo kot za drugo šti-MiM/iil in se inu je očitalo, da je pe;id*jo je z dbiča-nai« dotam o- -'l ^c i razširjevalec in eden najhujših premljene prošnje vlozi-ti do 20. aprila t. 1. V-h !j živahnih voditeljev panslavistič- na tukajšnji magistrat. Ji - in struje na Koroškem ki da bi Priporočene zasebne pisemske pošiljke lavno moral frti pod ključem, da pa v prometu z Albanijo. V proinetu z Alba-in 1 žai dali preveč časa', da je nničil nijo, dalje v prometu med tem ozemljem a ki so kia kompn mitirala. Kakor so ter Ogrsko, Bosno-Hercegovmo, enako Jl poizvedbe v postopanju radi ža- kakor avstrijsko-ogrskmi upravnim o-:;ia katero je dr. Ivan Brejc! zemljem na Poljskem, v Srbiji in Crnigo- eri! proti našemu odgovornemu ured-j ri so začenši z dnem 15. marca t. 1. dovo-' - 1 rav nič ne ustavljamo izjavi, da Ijene priporočene zasebne pisemske po-r.bdofžitve o tir. Brejcu brez-j šiljke. Za priporočene zasebne pisem-ke prvMieujemo kot popolnoma ne- | pošiljke v Albanijo veljajo enake dolCbe ene in obžalujemo, da smo z obja- kakor za take p-ošiljke v avsiri,jsko-ogr-■ ; :sa dr. Breicu delali krivico.« |sko upravno ozemlje na Poljskem in v Skrb vladarja za Dalmacijo. Ce p ros m dopisu iz Celovca, v katerem je bil g. dr. l an Brejc, odvelnik v Celovcu, označe 1 zl*J in ne /x Ka-. Srbiji- Obvestilna pristojbina pa znaša v _______________ ______tirLske^a j Albaniji le 5 v. Sprejem ki od-daja pripo- dii Jiel, ki ie trajala 1 uro in 20 mi-iročenih zasebnih pisemskih pošiijtk s4a moral poročati o go- začasno poverjena naslednjim etapnim "Mka dalma Slll:fc\ raz »t v u dni s „ ,4 rah v deželi, o aprovlzai posebno) poštnini uradom: Lješ (Alessio), Drač jii raz- i (Durz), Dzuri, Eibasan, Skadar (Sehko- so ur v Split nam.stnik 1 dra) in Tirana. Attems, ad al Zaecaria, c. m kr. I Mestna zastavljalnica, V seboto, 17. t. -1 ! iij>ke lad:a Martina, referent za nu se bodo od 91» libr. do 1 pop. proda-pri C. b kr. ofcahcn zv oved-1 jali na javni dražbi nedragoceni predme-in fre^atni kap;ta \ vite7 Prlzer, ti, zastavljeni meseca marca leta 1916. na prk1 volni kancelariji Njeg. ] mmene listke serije 139 in sicer od štev. instva. mer en kar bi Vsi ti ;o, kjer m« m; Pr ža za Hi i:!i iji 1 1 u'iiiuiv. liomv^ .jv gospedje so se sešli 1200.500 do št. 207.000. so razpravljali o Sožalja povodom smrti Leona Draguti-trebaK> ukreniti v pogledu noviča. Sožalje na smrti Leorm Dragu ti-č m ofcsežneio preskrbo! novica je v Osjeku splošno. Župan dr. , je šlo za čim hitre-1 Pinterović je naslovil na predsednika gledališkega društva, velikega župana barona Adamoviclia-Čepnfekega, pismo, v katerem v imenu županstva izraža soža'je na izgubi, ki je s smrtjo Dragutinovima zadela osješko gledališče. Sožalje je izrazil tudi vseskupni častniški zbor 28. domobranskega polka. Odkrito in iskreno besedo na naslov Avstrije narodov. Cim nam pride mir, bo slGvanska duša iskala svoje mesto, svoje pravo, svoje ideale. In tedaj bi se pojavila kal novi borbi v notranjosti monarhije iq bi se obnovili stari pretresljaji In stare krize! To bi bilo hudo zto za monarhijo. Naj se nikar ne varajo nemški profesorji, teoretiki in politični — Ideklamatorji: mi ne odnehamo v ničemur, kar posesa v naše narodne svetinie, svobode in interese. V miru ne bi priznali nikdar, kar bi se nam sedaj usililo na škodo našega naroda — proti njegovi volji in njegovim interesom! ____ Tako je kakor pravi splitski list! To naj si zapomnijo vsi, ki bi hoteli izkoristiti sedanji moment za ikake enostranske namene n programe! Iz ruskega vojnega ujetništva*pošiljata pozdrave: Rado Pregarc iz Novomoskov-skega (dopisnica datirana 31. decembra 1916.) in črkostavec Ivan Maver iz Ar-1 tatovega (dopisnica datirana 28. decembra 1916.). Oba sta zdrava. Nemško operetno gledališče (»Eden«), Panes, v petek, je častni večer priljubljenega komika Valterja Svobode, ki si je izbral v ta namen opereto »Visokost pleše valček«, v kateri igra s priznano spretnostjo ulogo »Peperia Gschv/andtnerja«. j — Jutri, v soboto, popoldne ob 3Vz predstava ob polovičnih efenah in sicer se ponovi izborno uspela burka »Španska muha«, ne pa, kot je bilo objavljeno pomotoma, opereta »Okoli ljubezni«. Zvečer bo prva uprizoritev nove Kalmano/ve o-r^rete »Zlato sem dal za železo« z damami Eckliardtovo, Loibnerjevo, Nitschevo in Viktorjevo ter gg. Englom, Matuno, Guntramom, Klausnerjem, Reissnerjem in Svobodo. Vsled pomanjkanja jedilnega olja priporočamo, da prečita vsakdo oglas M. Dežman v Ljubljani, ki priporoča prav dober nadomestek. Jadranska banka. Na izrednem občnem zboru tega zavoda kateri je bil sklican dne 18. m. m. na Dunaru, se je zaključilo povišati delniško glavnico od K 8,000.000 na K 12,000.000 z izdanjem desettisoć novih delnic po kurzu od nom. K 400 po delnici. Podrobnejši podatki se razvidijo iz povabila na subskripcijo, katerega objavljamo v današnji šievilki. MALI OGLASI. Zlatarnica In urcrnlca (popravljanja v ______ __________ enem dnevu. — FrodaJaVefiko izbero ilatanin, srebrnin, uie in torbice po K 85. na; rej. - Isto kupuie in menja zlato in srebro. (Naslednik Grion) Cuffariotti Pon-ternsso 9 _-*2i 7 MU li A TBake vrste kupuje Jakob Margon. Via irUlVljB Solitario 21 (pri mestni bolnišnici. ParađfžniRoua kon er\*a j - naprodsj ▼ ul. Carintia bt. 20. Mozetič. 1)90 I1h4mm«?S dobite seme vsake vrste v ulici IW VFinnrjI riera št 25, I. n. BrankoviC. «J77 Dum K llter doblte Pri tvrd ki Rlllll Pollak, Plazza Llpsla 7, Pla2za Legna 5 in Riva Tegetthoff 10, ravnotako žganje in slivovko. Cene zmerne. 993 štev. io. nTMlANttiiNMH učteljica podučuj 2 gotovim UkPiOmirana uspehom male in od astle (gospe in gospodične nemško in sloveti ko, le na svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3—7 pop. Ulica Chiozza '27, III. nad., druge stopnice zadej na dvoriSCu, vrata 8. (A 3) VaAaAmmC Anton Jerkič posluj« zopet TSTnjem ruiogrui ateljeja t Trstu, Via deUo Po^te 407 v a in za i: no organizacijo ribarstva, za raz-> obstoječih ribarskih vojniSi oddel-\ nuj sc jhn pridodefi čim vcjjj ste-liiiu:tinskiii ribičev in ki naj se pre-z vsemi potrebnimi predmeti.* Po pa boJo posebne komisije spreie-Ine za razpredajo. Tudi v našem rju bi bilo v veliko olajša/vo polo- Ul. v,- bi se riba pritegnila kot živilo Nemcev je napisalo splitsko »Naše Jedin-ne morejo mnogo- trošni. Po- stvo«. Ne veruje sicer, da bi se po tolikih tor j i naj bi teinu, ob sedanjih žrtvah, ki jih drvprinašajo vsi narod: za državo, mogle fe,polniti želie nemškega radikalizma. Veni '!ar bo — za vsak slučaj — dobro, afco se v interesu monarhije i-z-reče odkrita beseda. Zdi se, kakor da danes niti ni javnega mnenja slovanskih narodov v državi. Ne bi hoteli pa, da bi se izvestni nemški »politiki varali in da bi resno mislili, da nam je v vortni ugasnila vsaka iskra Čutrtvovanja za nase, narodne svetinje in ojnija za naša narrpna prava v državi. Ne bi hoteli, da bi se doriOni-ki res sedaj odločili za kak 'korak evo u- cije — za nemško Avstrijo iz dosedanje Iicatu u ežklh razmerah toli važnemu • veti!i vso svojo pozornost. Razpis šdpendii Le za šolsko I. 1916./17. - i < Je:i st^endija letnih K 1132 iz usta-(A'c Coimnendatore Nuz'io de Toanma-*i:: . namenjena dijaku, pristojnenm "t ki je slušatelj medicinske fakultete luna-skega vseučilišča. — Pravico po-" valja ima zJra\Tiiški kolegFj messtne :ce v Trsti:. — Nadalje se razpisuje ndija iz ustanove Prance.sco Save-Tomicidi , namenjena mlatfeniču. ki lamerava pos<\Tet;ti ix>kik;u kirurj?a v DAJJOVI. Šentjakobski podru žnici CMD je darovala Jadranska banka v Trstu znesek K 50'—. Odbor izreka najprisrčneišo zahvalo. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Marija MarLnitsch in Ernestiua Erhold-Martnitsch K 40 za vdove in sirorte »padlih voiakov. Gospodje baroni Ralli K 100 za vdove in sirote paHlih Tržačanov. Uradniki tržaške čistilnice mineralnega olja K 94\32 kot 29. .prispevek Rdečemu križu. Pri prvi varijetetni predstavi šentjakobske »Čitalnice« 4. t. ni. so preplačali vstopnino oziroma darovali: družina Va-tovec 10 K, »Triglav« 1 K, J. Rudež 1 K, N. N. 1 K, Rogel 1 K, Pernič 60 vin., Roža nc 60 vin. — Pri drugi predstavi 11. t. m.: Rogel K 2'20, Mahnič 2 K, Samec 2 K, N. N. 1 K, Gombač 80 vin, Kastelic 60 vin. Darovalcem najprisronejša hvala._ Trst — Via Stadion 10 — Trst PT Odprt od 8Vxvež@r najsrel Cena: I. vrste K 2. II. vrste K 1. CESKO . BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uz