GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ!
LETO IV.	LJUBLJANA, MAJA 1963	ŠTEVILKA 5
Nov korak v zgodovini Litostroja
Skrajšani delovni čas kot rezultat skoraj enoglasne odločitve kolektiva na referendum, ki je določal tudi posebne pogoje in obveznosti tako slehernega proizvajalca, kot tudi vseh služb in ki je začel veljati že s 1. majem za poizkusno obdobje treh mesecev, pomeni nov revolucionarni korak v zgodovini Litostroja. To je hkrati tudi dokaz velikih obveznosti, ki jih sprejema kolektiv pripravljen opraviti ne samo enake, temveč večje planske naloge, ki stoje pred njim v letošnjem letu v krajšem delovnem času. Ne samo glasovanje za krajši delovni čas, temveč glasovanje za pogoje, pod katerimi bomo dosegli večjo produktivnost dela in boljše rezultate je odraz velike družbeno-poli-tične zavesti članov kolektiva, na kateri grade tudi naše družbenopolitične organizacije svoje zaupanje. Tu je tudi vsa tista rezerva neslutenih sil, ki zagotavlja uspešno izpolnitev vseh nalog, ki stoje pred nami, da bo uresničen cilj, za katerega se bori proletariat v mnogih deželah že cela desetletja.
Politične organizacije so o pogojih za skrajšanje delovnega časa mnogo razpravljale. Tovarniški komite ZKS, kakor tudi aktiv članov ZK vodilnega kadra so obravnavali nekatere analize, ki so bile osnova za zaključek glede ukrepov. Zelo pomembne analize so bile izvršene glede produktivnosti dela, zasedenosti strojnih kapacitet, izkoriščenosti strojev in ljudi, potreb po novih strokovno-tehničnih kadrih in fluktuacije delovne sile. Posebno pomembni sta bili analizi o primerjanju naše produktivnosti z nekaterimi podobnimi podjetji za-hodnonemške industrije in dvigu produktivnosti pod pogoji skrajšanega delovnega časa. Razprava na teh sestankih pa je pokazala, da z razpisom referenduma in samim skrajšanjem delovnega časa ter z večino glasov za prosto soboto še ni rešen problem izpolnjevanja vseh naših obveznosti. Zato morajo člani ZK voditi odločno akcijo za pripravo vseh potrebnih ukrepov, ki bodo zagotovili, da bomo večje rezultate dosegli ne samo z večjimi napori, ampak z izboljšano pripravo proizvodnje, večjo tehnološko disciplino, boljšim terminiranjem, boljšo kvaliteto in večjo specializacijo ter avtomatizacijo proizvodnje. Tako stoje pred osnovnimi organizacijami in člani ZK kakor tudi pred vsemi člani kolektiva še velike naloge.
Člani ZK tako na delovnih mestih, kakor tudi v vseh organih
upravljanja in samoupravljanja so dolžni uporno zahtevati ukrepe, ki bodo v korist celotnemu kolektivu pri izvajanju planskih nalog, in njihovo izvrševanje tudi dosledno kontrolirati. Upravni odbor je že obravnaval predlog ukrepov podjetja, vendar je to le del vsega, kar moramo napraviti v naših enotah in sektorjih. Osnovne organizacije morajo ob-
prišla do naslednjih pomembnejših ugotovitev:
Razvoj naše delovne organizacije, kot jo hočemo ustvariti v okviru letošnjega plana in jo nameravamo doseči po perspektivnem planu, kaže sicer nadaljnje naraščanje produktivnosti dela in rentabilnosti poslovanja, vendar so v dinamiki izpolnjevanja planskih nalog in v naši dejavnosti nasploh tudi pomanjkljivosti in nesorazmernosti. Te je v bistvu že poudaril delavski svet v sklepih z dne 5. 4. 1963 in nakazal smer za njihovo odstranitev.
V skladu s povečanimi nalogami moramo zaostriti delovno disciplino in povečati odgovornost vseh članov delovnega kolektiva; — odpraviti moramo primere navidezne zaposlenosti in subjek-
ravnavati najbolj kritične probleme v okviru enote in sektorja, ki organizirajo hitrejši porast proizvodnih sil. Zadolžiti morajo člane ZK, da bodo pri svojem delu vzgled vsem ostalim članom kolektiva, kakor tudi, da bodo zaključke OO prenesli v razpravo na seje ODS in se borili za njihovo uresničenje. Isto vlogo morajo odigrati podružnice sindika-
tivnih vzrokov kot: neupravičeno zapuščanje delovnega mesta, reševanje osebnih zadev med delovnim časom sprehode po podjetju in obratih, obiske v pisarnah, zdravljenje kroničnih bolnikov je mogoče samo izven delovnega časa (med delovnim časom naj zdravnik opraviči za plačan izostanek z delovnega mesta samo z odo-britivijo bolniškega dopusta, sicer je tak obisk pri zdravniku neplačan izostanek); vse sestanke in seje, ki niso v neposredni zvezi s proizvodnimi nalogami, je treba sklicevati in opravljati izven delovnega časa; dosledno mora biti zagotovljeno;
— izvajanje 15-minutnega odmora.
tov in člani sindikata v samoupravnih organih in na delovnih mestih. Le na ta način nam bo uspelo s skupnimi močmi zagotoviti izpolnjevanje vseh tekočih nalog ter s tem zagotoviti upravičenost skrajšanega delovnega časa ne samo za 3 mesece, temveč tudi v bodoče.
—	odnos do dela moramo izboljšati z zaostritvijo kontrole dnevnih, tedenskih in mesečnih nalog oziroma zadolžitev;
—	za malomarnost pri delu, ki ima največkrat zelo težke posledice za normalen potek proizvodnje, moramo uvesti strožje kriterije;
—	zahteva pri uvajanju skrajšanega delovnega časa je razen večje intenzivnosti in boljšega izrabljanja razpoložljivega delovnega časa tudi v tem, da ostane število nadur v istem sorazmerju s proizvodnjo kot je bilo v letu 1962;
—	v povezavi s planskim oddelkom moramo ustanoviti terminsko službo. Naloga te službe je predvsem zasledovanje rokovnega poteka proizvodnega procesa ter na osnovi teh podatkov bolje izkoriščati obstoječe proizvodne in ostale kapacitete in doseči rokovno disciplino;
—	glede na obseg in poslovanje je potrebno ustanoviti organizacijski oddelek, ki bi stalno proučeval in vsklajeval organizacijo in njene spremembe.
—	za uveljavljanje gornjih ukrepov glede izboljšanja discipline in odnosa do dela so odgovorna vodstva PE/S s samoupravnimi organi;
Pri obrazložitvi in analizi možnosti za skrajšanje delovnega časa sledi navajanje posebnih nalog za tehnično službo PPB, GRS, kadrovski sektor in ekonomsko analitski oddelek. Tu gre za podrobna navodila omenjenim službam, sektorjem in oddelkom, o katerih morajo vodstva informirati vse prizadete in poskrbeti za njihovo najstožje izvajanje. Želimo, da bi o tem spregovorili v našem časopisu tako vodje teh služb, sektorjev in oddelkov, kakor tudi vsi drugi prizadeti.
NAZAJ NI POTI
Delavski razred se je skozi vso svojo dolgo zgodovino vztrajno boril, da bi dosegel krajši delovni čas. Borba je bila težka; tekla je tudi kri. Marsikje v svetu se morajo delovni ljudje še danes boriti za to svojo osnovno pravico.
V naši domovini se nam ni treba boriti v tovarnah in na ulicah za te pravice. Vendar ne smemo misliti, da je dovolj, če zapišemo te stvari v ustavi oziroma zakonu. Pred nami, in povsod okrog nas so še vedno okoliščine in pomembni gospodarski pojavi, na katere moramo nenehno misliti in ukrepati proti njim, če hočemo zares uživati sadove prejšnje borbe in vseh dosedanjih žrtev.
Krajši delovni čas, ki smo ga v Litostroju uvedli 1. maja, je pomemben v družbeno političnem in gospodarskem pogledu. To je priložnost, da se kot zavedni delovni ljudje lahko izkažemo pred vso jugoslovansko javnostjo.
Zavedati se moramo, da smo prva delovna skupnost v Jugoslaviji, ki hoče izvesti 42-urni delovni teden. Od našega poizkusa in od naših izkušenj bo v marsičem odvisno, kako se bodo odločile tudi druge delovne organizacije v socialistični Jugoslaviji, zlasti v socialistični Sloveniji. A tudi za mednarodni proletariat bo to pomemben preizkus sposobnosti delovnega človeka, da dokaže utemeljenost takih zahtev v svetu, kjer se morajo še boriti za osvoboditev dela.
Ob tem vprašanju ne bomo sicer dokazovali utemeljenost socializma, delavskega samoupravljanja in podobno, vendar bomo nedvomno morali pokazati vsem, ki bodo spremljali naše delo in naše izkušnje, da je naš delovni človek v resnici sposoben izvesti tudi ta revolucionarni ukrep, ne da bi pri tem nastale kakršne 'koli proizvodne in širše družbeno ekonomske težave.
Ko smo na listku referenda obkrožili, da se s skrajšanim delovnim časom strinjamo in da bomo disciplinirano izvajali ukrepe samoupravnih organov in uprave podjetja, ki so potrebni, da se proizvodnja ne bo zmanjšala, lahko že v tem kratkem času analiziramo, kako se le-ti izvajajo.
Odločitev celotnega kolektiva ni korak, ki dopušča omahovanje, ni odločitev, ki je omejena samo na enkratni ukrep. Če bi tako dojeli referendum in njegove pogoje, bi bili na napačni poti in bi že Nadaljevanje na 2. strani)
Inž. Anton Kovič
Ukrepi uprave ob skrajšanem tedniku
Uprava podjetja Litostroj je po proučitvi in pripravi ukrepov, ki naj bi zagotovili:
A)	ČIMPREJŠNJO UVEDBO DELOVNEGA ČASA 42 UR V TEDNU
IN
B)	NADALJNJO IZPOPOLNITEV SISTEMA DELITVE OSEBNIH DOHODKOV V SKLADU Z NAČELOM DELITVE PO DELU, KAKOR USTREZA USPEHOM DELA POSAMEZNIKA, DELOVNE ENOTE IN DELOVNE ORGANIZACIJE KOT CELOTE
in potem ko je analizirala:
—	ORGANIZACIJO DELA,
—	STORILNOST IN PRODUKTIVNOST DELA,
—	DINAMIKO IZPOLNJEVANJA PLANA PROIZVODNJE IN REALIZACIJE,
—	IZKORIŠČENOST KAPACITET IN RENTABILNOST POSLOVANJA,
—	VKLJUČEVANJE KADROV IN NJIHOVO FLUKTUACIJO,
—	DELITVENA RAZMERJA IN DRUGE EKONOMSKE POKAZATELJE V ZVEZI Z GOSPODARJENJEM S SREDSTVI, Z NOTRANJIMI REZERVAMI IN S PREDVIDENIM RAZVOJEM TE DELOVNE ORGANIZACIJE,
—	STANOVANJSKO VPRAŠANJE, PREVOZE IN SPLOH VSE SPREMLJEVALCE DOSEDANJEGA RAZVOJA, KI TERJAJO ODLOČILNEJŠE POSEGE ZA NJIHOVO IZBOLJŠANJE,
Kolektiv je pozorno sledil pojasnilom glede skrajšanega delovnega časa
Med dvema mlinskima kamnoma
TURBINE, KI SO JIH IZDELOVALI V STARI JUGOSLAVIJI IN ŠE PREJ, SO PRAVE PRITLIKAVKE V PRIMERJAVI Z DANAŠNJIMI GIGANTI — NIKJER NA SVETU SE NE DA IZDELOVATI TURBIN NA TEKOČEM TRAKU — ClMVEC MALOSERIJSKE PROIZVODNJE — VSEH IZDELKOV NE MOREMO PRODATI DOMA — UŽIVAMO CARINSKO ZAŠČITO — NAŠI IZDELKI SO POD MEDNARODNO KONTROLO — PREPOČASNO RAZVIJANJE PROIZVODNJE — POTREBUJEMO CIM VEC INŽENIRJEV
IN TEHNIKOV — OGROMNE PERSPEKTIVE LJUDI, KI SO ZAPOSLENI V LITOSTROJU
V začetku aprila je imel glavni direktor Ivan Kogovšek predavanje v klubu mladih proizvajalcev. Zaradi aktualnosti in zanimivosti smo z magnetofonskega traku povzeli najpomembnejše misli in jih take tudi objavljamo.
Ne bi mogli govoriti o vplivu domačega in tujega tržišča, če ne bi hkrati s tem govorili tudi o sredstvih, s katerimi razpolagamo v Litostroju, o strojnih zmogljivostih, delovni sili itd. Če hočemo imeti jasno predstavo o položaju, v katerem je danes Litostroj, moramo nekoliko pogledati v našo zgodovino.
Našo tovarno smo pričeli graditi v letu 1946. Zato je podjetje sorazmerno mlado, se pravi, da se je vse to, kar imamo danes, razvilo v tem kratkem času, pravzaprav iz nič. Imeli smo le manjše število kadrov, ki so se zbrali iz obrtnih delavnic in so prinesli
s seboj določene izkušnje in tradicijo glede gradnje nekaterih objektov. Ti objekti, večinoma ja-škaste turbine, ki so jih bili vajeni delati, in ki so zmogli največ 500 do 1000 KS, so v primerjavi z današnjimi giganti za Split, ki daje do 163,000 KS — prave pritlikavke. Če pogledamo to, lahko opazimo, kakšen napredek je doseglo podjetje v tem kratkem času.
Vendar se Litostroj ni mogel in se ne more pri svoji proizvodnji osredotočiti zgolj na turbinsko proizvodnjo. Svoj proizvodni program mora imeti vsklajen s strojnim parkom, kar pa je v naši industriji težko. Vskladitev strojnih zmogljivosti je namreč laže doseči pri serijski proizvodnji, medtem ko jo je pri individualni skoraj nemogoče ustvariti niti pri nas niti kje drugje. Iskati moramo tak
(Nadaljevanje s 1. strani) vnaprej napovedali neuspeh. Tedaj bi bilo najbolje, da se tega sploh ne bi lotevali.
Treba je le, da se vsi zavzamemo za smotrno delo, da se v celoti angažiramo, da poiščemo vse rezerve pri sebi in okrog sebe in uspehi ne morejo izostati. Ne dvomim v našo sposobnost, da ne bi izpeljali nalog, ki smo si jih postavili. V nas samih je dovolj zdravih silnic, s katerimi lahko opravljamo vse naloge, ki se pred nas postavljajo. Naš delovni človek dokazuje že sedaj na svojem mestu pri nas in povsod tam, kjer se udejstvuje, da je voljan delati in da zna delati.
Obveznosti so sicer obsežne in za marsikoga težke, vendar nam izkušnje dokazujejo, da jih je možno izpolniti, če bomo vztrajni in dosledni. Zavedati se moramo, da je sicer možnost po treh mesecih preiti na star delovni čas, vendar pa praktično poti nazaj ni. Ko smo se odločali za krajši delovni čas, moramo dokazati svojo sposobnost, da to izpeljemo in ohranimo takšno pridobitev.
Sindikalna organizacija, ki je vsestransko podprla in dejansko omogočila skrajšanje delovnega časa, je sedaj tudi odgovorna, da bodo naloge v proizvodnji tudi izvršene.
program individualnega značaja, ki nam zagotavlja podoben oz. enak položaj, kot ga imajo naši konkurenti doma ali v inozemstvu. Če pomislimo, da Litostroj ne more izdelovati turbin serijsko (saj jih tudi druge tovarne v svetu ne uspejo izdelovati na ta način), ne more po tem načelu vskladiti zmogljivosti svojih strojev in ljudi v velikoserijsko proizvodnjo. Zato se tudi podobna podjetja, kot je Litostroj, ukvarjajo z mislijo, kako naj ekonomične j e izrabiti sredstva, s katerimi razpolagajo, tako da iščejo podobne proizvodne programe, ki do največje možne mere izkoriščajo proste zmogljivosti strojnih delov.
Da bi pa izkoristili še drugo prednost, ki jo ima serijska proizvodnja, se je tudi Litostroj v svoji proizvodnji deloma preusmeril na maloserijsko proizvodnjo (črpalke, viličarje, avtožerja-
ve in nekatere druge proizvode). Serijska proizvodnja se giblje v Litostroju okoli 20 °/o celotne proizvodnje. Težimo k temu, da bi jo povečali, predvsem zaradi tega, da bi dosegli boljše in skladnejše izkoriščanje strojev. Zato si prizadevamo, da bi izdelovali čim-večje serije črpalk, viličarjev, Dieslovih motorjev in drugih strojev. Seveda se tudi n. pr. pri individualni proizvodnji, predvsem pri gradnji žerjavov, da standardizirati nekatere sestavne dele, s čimer se da določen del opreme izdelovati serijsko. Tako lahko serijsko izdelujemo razna tekalna in zobata kolesa oz. tipizirane reduktorje, sklopke in druge podobne elemente.
Če govorimo o programu Litostroja v višini 14 milijard dinarjev, moramo to gledati s stališča, kako lahko prodamo vse proizvo-
Odbori sindikalnih podružnic so dolžni nadzorovati, kako se izvajajo ukrepi, ki so jih pod vzeli samoupravni organi in uprava podjetja m apelirati na svoje članstvo, da jih brezpogojno izvaja.
Samo nekaj 100 delavcev, ki bodo disciplinirano delali, ne morejo nadomestiti primanjkljaja 15 odstotkov proizvodnje, ki jo bomo izgubili s tem ukrepom, če bomo delali kakor doslej. Pri tem je potrebno angažirati ves kolektiv, ker samo tako bo zagotovljen uspeh.
To naj bo sedaj ena glavnih nalog sindikalnih podružnic. Če bomo uspešno izpolnili to nalogo, smo s tem rešili vrsto problemov, s katerimi se srečujemo vsak dan.
Tudi vsi tisti, ki se s tem na referendumu niso strinjali 3,2 %> (s skrajšanim delovnim časom so se strinjali, vendar ne z obvezami, ki jih je potrebno narediti), so dolžni delati kot ostali, če ne, jih je na to potrebno prisilili ali v skrajnem primeru izločiti iz kolektiva. Podrediti se morajo večini, 96,8 °/o članov kolektiva.
V imenu izvršnega odbora sindikata vabim vse člane sindikata, da podpro akcijo za veliko pridobitev delavcev, ki nam jo nudi naš socialistični sistem.
Vinko Kožuh
de. Vemo, da je Jugoslavija majhna dežela in da so tudi naša sredstva in možnosti za investicije omejena. V državnem merilu ne moremo investirati, ne da bi se poprej pozanimali, koliko in kje bomo dobili sredstva. In ravno zato, ker je naša dežela sorazmerno majhna, Litostroj ne more prodati vseh svojih izdelkov, kot so n. pr. turbine, žerjavi, i. p. na jugoslovansko tržišče. Zato je nujno potrebno, da iščemo kupce izven meja naše dežele, kjer pa se srečujemo s firmami zahodnih držav, kjer je industrializacija močneje razvita in kjer imajo posamezna podjetja stoletno tradicijo. Naši konkurenti nastopajo na tržišču z ugodnejšimi pogoji. Kapitalistične dežele n. pr. imajo možnost kreditirati posamezni objekt, medtem ko za nas opravlja to funkcijo banka. Mi pa smo tudi v takem primeru, ko naši konkurenti nudijo svojo opremo na kredit za 4 do 5 let, prisiljeni nastopati kot ponudniki. Toda, ko že ne moremo nuditi opremo na kredit, moramo vsaj skrbno paziti, da imamo vsaj enako kvaliteto in iste ali celo boljše dobavne roke in da je cena naših proizvodov na nivoju mednarodnih cen, se pravi na nivoju cen, ki so priznane na mednarodnem tržišču.
Tudi Litostroj, tako kot vsa jugoslovanska podjetja, uživa določeno carinsko zaščito v višini od 10 do 43 %>. Naj povem to z drugimi besedami: Katerokoli jugoslovansko podjetje, ki namerava uvoziti stroj, ki smo ga sposobni izdelati v Jugoslaviji, mora plačati za uvoženo opremo še do 40 %> carine. Približno enako razliko pa n. pr. prejme tudi Litostroj od države v primeru izvoza naše opreme, se pravi prejmemo izvozni faktor. Država pobira carino zato, da nam jo na drugi strani vrača v obliki regresov. Vendar moramo računati s tem; kolikor je izvoz večji od uvoza, toliko je priliv sredstev v družbeno blagajno skozi carino manjši, povečuje pa se obveznost regresiranja. Če bi vse izdelke strojne industrije pričeli izvažati, ne bi družba mogla prenesti, da bi vso industrijo regresirala s 30 do 40 °/o, ker bi ji zmanjkalo sredstev. Zato moramo pričakovati, da bomo gospodarnost, proizvodnost in rentabilnost dvignili na nivo zahodnoevropske industrije oz. na nivo naših konkurentov, ki delajo iste objekte v krajšem času, z umne-je izkoriščenim materialom in morda z bolj vsklajenim strojnim parkom. Tudi Italija, Francija, Nemčija in Amerika itd. imajo svoje izvozne in uvozne carine, ki so v različnih deželah na različnem nivoju. Evropski trg se n. pr. skuša med drugim združiti tudi zato, da bi države članice zmanjšale uvozne carine zato, da bi hitreje med njimi samimi prišlo do blagovne menjave, medtem ko pa so za nečlane tega skupnega trga postavili visoke uvozne carine.
Če je torej Litostroj ob določeni carinski zaščiti uspel prodati 30 do 40 ®/o svoje proizvodnje na zunanja tržišča, je prav gotovo dosežen lep uspeh, saj so se naši komercialisti morali na zunanjih tržiščih boriti z močno svetovno konkurenco.
Pri prodaji naših izdelkov vedno nastopajo trije najvažnejši dejavniki: cena, rok dobave in kvaliteta. Predvsem je važna kvaliteta, ker si nikakor ne moremo dovoliti, da bi naša oprema v okviru nekega večjega objekta odpovedala. Razen tega je naš objekt podvržen tudi mednarodnim kontrolnim organom kot so n. pr. Veritas, Loyd, ki jih kupci pooblaste, da s strokovnim osebjem prevzemajo kvalitetno blago.
Če smo torej dosegli z organizacijo dela v podjetju kvaliteto, smo dosegli hkrati tudi pogoje, s katerimi lahko ponudimo na tržišče svoje blago in smo prepričani, da bomo nekaj od tega tudi prodali. Od vrednosti 10 milijard stavljenih ponudb skoraj gotovo
prodamo za 2,5 milijarde dinarjev. Če so izdelki kvalitetnejši, so pogodbe jasneje sestavljene, je več možnosti, da bomo izdelke prodali. Pri vsem tem pa zopet predstavlja važno vlogo za plasma izdelkov renome proizvajalca.
Litostroj je še sorazmerno mlado podjetje, zato ni čudno, da vsi še ne vedo za njega. Zato je teže nastopati kot prodajalec. In če smo pri svojih dobavah kvalitetni in dobavljamo v roku, si kaj kmalu ustvarimo priznanje in ugled, ne nastopamo že več kot Litostroj, temveč kot Jugoslavija in če smo solidni v dobavah, se kaj kmalu razširi glas o dobrem proizvajalcu. Kolikor pa v dobavi ne uspemo, bodisi kvalitetno ali rokovno, kupec pri bodočem naročilu pomišlja, ali se bo odločil za Litostroj, ko pa ima vrsto drugih ponudnikov, solidnih v rokih in kvaliteti. Zato je vloga, ki jo Litostroj nosi s svojo proizvodnjo pri uveljavljanju na mednarodnem trgu, tudi vloga v smislu gospodarskega in političnega prodora; strogo se namreč vodi kontrola, kdaj in kako si bil soliden.
To so težave, s katerimi se borimo pri prodaji svojih proizvodov, ki kažejo, da pot na trg, do kupca, ni enostavna. Toda kljub temu prodaja Litostroj za 14 milijard in upamo, da bomo v naslednjem letu prodali vsaj za 15 milijard. Litostroj sicer uživa izredno dobro ime v jugoslovanski javnosti in uživa tudi priznanje glede kvalitete, (čeprav pa moramo na žalost priznati, da včasih v rokih nismo posebno solidni). Zato je Litostroj tudi nehote favoriziran med jugoslovanskimi proizvajalci, s katerimi skupno nudimo določeno opremo za zunanja tržišča. Toda kljub določenemu ugledu, ki smo ga uspeli pridobiti, se moramo nenehno truditi, da se proizvodnja izpopolnjuje, da najdemo vedno nove tehnične rešitve, ki nas postavijo v ugodnejši položaj v pogledu tehnološke obdelave ali pa morda znižanju proizvodnih stroškov in s tem znižanju cene ali pa v pogledu skrajšanja dobavnega rol a. Zato ne smemo biti zadovoljni z rezultati, ki jih imamo danes. Mi smo često v takem položaju, kot so n. pr. bile večje firme že pred desetimi leti. Zato v naših konstrukcijskih in projektivnih birojih nenehno razvijajo in izpopolnjujejo proizvodnjo, vendar vse prepočasi, ker nimamo na razpolago dovolj tehničnega kadra. Imamo premalo ljudi, ki bi lahko sledili tekočim nalogam in del svojega časa posvetili tudi napredku in razvoju posameznih proizvodov. Zato se Litostroj močno zavzema za to, da bi izobraževal čimvečje število delavcev, da bi čimveč delavcev doseglo diplome tehnikov in inženirjev, ker bi z više izobraženim tehničnim kadrom in z vi-
sokokvalificiranimi delavci pri strojih dosegli vse tiste pogoje, ki so nam potrebni za zagotovitev trajne kvalitete.
Kot je za razvoj naše kvalitete in za uspešen plasma naših proizvodov na tržišče potrebno razvijati proizvodnjo, tako je potrebno po drugi strani širiti in usposabljati inštitute in laboratorije, da bi s sodobnejšimi — novimi sredstvi hitreje in bolje ugotavljali kvaliteto prozivodov. Vzporedno s tem pa moramo vzgojiti in pridobiti sposobne strokovnjake za zunanja tržišča. Čim večje tržišče imamo, laže bomo prodali več enakih strojev. Če je tržišče majhno, moramo širiti asorti-ma proizvodov. Ker smo se obvezali, da bomo razširili proizvodnjo na 15, 20 in več milijard letno, se postavlja vprašanje, ali bomo proizvajali še več novih proizvodov v manjših količinah za majhno tržišče, ali bomo ostali na proizvodih, ki jih že imamo in povečali tržišče in si s tem omogočili prodajo večjih količin enakih proizvodov na mnogo večjem tržišču. Prizadevali si bomo izbrati naj ekonomične j šo pot, zmanjšanje programa in širjenje tržišča, ker potrebujemo za širjenje trga le nekaj strokovnjakov — dobrih projektantov in komercialistov, ki bodo sposobni ponuditi in prodati stroje iz našega ožjega programa. Ta pot je cenejša od tiste, ko bi morali kupiti še vrsto strojev, da bi lahko obdelali še širše področje tehnoloških operacij. Taka politika je neekonomična. Mi imamo zato svoje strokovnjake — inženirje na zunanjih tržiščih, bodisi v okviru poslovnega združenja »Ingra« oz. ima Litostroj sam zastopnika v Afriki in Indiji. Najodgovornejše in sposobne tovariše pa bomo poslali na nova tržišča, kjer bodo skušali prodati in uveljaviti našo opremo. Sodelujemo pa tudi s podjetji, ki že-imajo svoje predstavnike na zunanjih tržiščih v tem smislu, da kompletiramo programe. S čim širšo trgovsko mrežo skušama ostati pri čim ožjem oz. določenem programu. S tem sem hotel poudariti, da mora biti tisti, ki odhaja na tržišče, strokovnjak in zastopati interese podjetja, mora biti politično razgledan, sposoben, prodati in s tem omogočiti zaposlovanje naših ljudi in novih strojev.
Prav tako kot delo prodajnega oddelka pa je važno tudi delo nabavnega oddelka, ki mora kupiti čim ceneje, v rokih in pod določenimi tehničnimi prevzemnimi pogoji. Tako nam že to blago zagotavlja, da bomo naš izdelek kvalitetno in v roku izvršili.
Celotno podjetje in ljudje, ki so zaposleni pri nas, imajo ogromne perspektive tako v produkciji kot v komerciali, projektivi, konstrukciji in drugod.
Vinko Kožuh: »Tovariši, skrajšani delovni čas zahteva, da bomo v 7 urah naredili za 8 ur.«
Generalni direktor Ivan Kogovšek med mladinci
Nazaj ni poti
Sklepi sindikalne konference M
Jlt
de
Na sindikalni konferenci dne 29. IEL, o kateri smo že poročali, so sprejeli naslednje sklepe:
1.	Zainteresirati strokovne službe za ustrezno strukturo kadrov in podpreti organe upravljanja !PE/S pri izdelavi pravilnikov o delitvi os. dohodka po enotah.
Z individualnimi merili po delovnih enotah zagotoviti stimulativne j še nagrajevanje, ki naj bi privabilo v podjetje tudi strokovnjake.
2.	Spodbuditi vodstva enot in njihove samoupravne organe za organizaciio terminske službe, za delavniško lansiranie dokumentacije in za okrepitev planske službe s planerji po enotah.
3.	Zagotoviti ukrepanje DS/PE na podlagi analitičnih podatkov o vzrokih nezadovoljivih rezultatov poslovanja v obravnavanem obdobju. (Popravljanje nalogov, izkoristek delovnega časa, obremenitev strojnih zmogljivosti, stanje orodja, izkoriščanje strojev.
4.	V večji meri spremljati poslovanje podjetja in enot z ugotavljanjem ekonomskih pokazateljev in po njih organizirati in usmerjati akcije.
5.	Obravnavo o kooperaciji in integraciji je treba osnovati na ekonomskih pokazateljih in jo usmeriti tudi na posamezne kolektive kot odločilne forume upravljavcev.
6.	Na sindikalnih sestankih, na proizvodnih konferencah, na zborih enot in pri izvajanju dnevnih nalog na posameznih delovnih mestih je treba dati večji poudarek zahtevam tujih tržišč in izpolnjevanju obveznosti do zunanjih naročnikov.
7.	Analizirati naloge, zasedbo delovnih mest, pogoje dela in razpoložljiva sredstva za kadrovski sektor.
8.	Pri urejanju medosebnih odnosov uveljaviti načelo, da posameznik ne more odločati o drugem posamezniku ne glede na delovno mesto, položaj, stopnjo izobraženosti in podobno.
9.	Za uspešnejšo stanovanjsko gradnjo je treba poiskati še dodatne vire znotraj in izven podjetja. Zainteresirati je treba tudi višje sindikalne in gospodarske forume, da izdatnejše podpro težnje z vidika pocenitve in učinkovitejše graditve stanovanj.
—	z bančnimi krediti za prodajo stanovanj za gotovino:.
—	z dolgoročnimi krediti in z združevanjem sredstev za prodajo stanovanj na obroke;
—	z investiranjem za oddajo stanovanj v najem ob predplačilu stanarine;
—	s kreditiranjem individualne graditve, kjer so zanjo lokacijski in drugi pogoji.
10.	Pri izvršnem odboru sindikata ustanoviti:
—	organizacijsko kadrovsko komisijo;
—	komisijo za gospodarska vprašanja in delavsko upravljanje;
—	komisijo za socialna vprašanja in družbeni standard;
—	komisijo za rekreacijo;
—	komisijo za kulturo in prosveto.
11.	S skrbnejšo izbiro zagotoviti ustreznejšo strukturo kadrov v sindikalnih organih.
12.	Prilagoditi strukturo sindikalnih podružnic zaradi učinkovitejšega sodelovanja z organi samoupravljanja.
13.	Izboljšati delo sindikalnih organov s poglobljeno analizo stanja v posameznih področjih dela in pri tem vključiti specializirane skupine za sestavo predlogov za ukrepanje in za kontinuirano spremljanje akcij, da bi sindikalna organizacija postala učinkovitejša subjektivna sila.
14.	Sindikalno delo naj predvsem vpliva na izvrševanje dnevnih nalog, na krepitev vloge organizatorjev dela, podpira dosledno izvajanje ukrepov, ki jih narekujeta večja uspešnost poslovanja in perspektivni razvoj podjetja, in dosledno usklajuje interese posameznikov in skupin z interesi kolektiva kot celote.
15.	Samoupravni organi naj s strokovnimi službami pripravijo potrebne analize za realizacijo ustavnega določila o skrajšanem delavniku.
16.	Za vse oblike pomoči članom sindikata (okrevanje in pomoč bolnikom, višina posojil pri blagajni vzajemne pomoči in podobno) naj komisija oblikuje realne in objektivne kriterije in merila.
S seje delavskega sveta
Na seji DS, dne 26. 4., so potrdili nove člane UO, ti so: Anton Bezek GRS, Ivan Bokal PE DT, Marko inž. Celarc PE PK, Mirko Debeljak PE HS, Rudi Jesenšek CTB, Uroš Kos PPB, Marjan Kompoljšek PE MO, Maks Kri-čej PE HS, Ignac Omahen PE SN in Zvone Tepina PE OO, za namestnike pa: František Dvorak CTB, Karel Gornik PE DT, Vinko Hafner PE MO, Gabrijel Jenko PE MO, Boris Klemenc GRS, Stane Levičar PE HS, Nestor inž. Marn PPB, Anton Šuštar PE OO, Vinko Tomažin PE OO, Janez Črnak PE SN.
Na predlog UO je DS razporedil ostanek čistega dohodka takole:
■	stanovanjska zadruga Litostroj za bloke XVIII, XIX, XX
■	zavod za stanovanjsko izgradnjo, Ljubljana dokončno pla-
50,000.000
Ni vsak bolnik .. «
Glede zaposlitve lahko poškodovanih menimo, da je zaradi bolniškega staleža izguba časa pri teh ne samo velika, ampak mnogokrat neupravičena in nepotrebna.
Preprost primer, s katerim se dnevno srečujemo v naši ambulanti: Strugar pride v ambulanto z 1 cm dolgo rano na kazalcu desne roke. Ker ga ne more upogibati, zato tudi drugega dela ne more opravljati in gre po dosedanji praksi v stalež bolnikov.
Pa poglejmo, ali je to pravilno in upravičeno? Človek s tako majhno rano nima nobenih posebnih bolečin in lahko opravlja vsako delo. Brez škode za zdravje se lahko giblje, lahko opravlja z eno roko vrsto poslov in si pri tem pomaga z desno roko — razen z ranjenim kazalcem.
Ali je potem prav, da ga zaradi enega samega neuporabnega prsta proglasimo za popolnoma nesposobnega?
Vzemimo zlome rok ali nog. Prizadeti dobi mavec, hodi normalno ali pa si pomaga z berglami. Bolečine trajajo nekako 4 do 7 do 10 dni. Po 10 dneh je z mavcem na nogi že brez bolečin in more sede brez težav in nevarnosti za poslabšanje poškodbe opravljati vsa primerna dela.
Po dosedanjih izkušnjah in praksi traja stalež takšnega poškodovanca od 5 tednov do 6 mesecev.
Leta 1962 smo imeli v Litostroju 3097 poškodb s 13.046 izgubljenimi dnevi ali 29, 2 % od skupnega števila izgubljenih delovnih dni.
Od teh poškodb je bilo vsaj 50 */• lahkih poškodb na rokah in
približno 20% na nogah ali vseh skupaj nekako 70%. To se pravi, da bi približno za ta odstotok lahko zmanjšali izgubo delovnih dni.
Ta izračun nam pokaže, kako velike koristi, brez kakršnih koli stroškov, bi nam prinesla zaposlitev lahko poškodovanih. Pri reševanju tega vprašanja bi naleteli na dva osnovna problema:
—	problem iskanja lažjega dela s strani obratov,
—	problem odpora poškodovancev proti takemu zaposlovanju.
Oba problema sta komplicirana, drugi celo bolj, kakor prvi. Za reševanje teh reči bi bilo treba določiti skupino ljudi, da bi jih analizirala z vseh aspektov in šele potem bi lahko v začetku pristopili s poskusnim, nato pa s končnim izvajanjem predloga.
Drugi problem je — iskanje zdravniške pomoči v prostem času — razen nujnih primerov.
Glede na do sedaj ustaljeno prakso, ko so delavci obiskovali zdravnike med delovnim časom, bi ta problem naletel ravno tako na precejšen odpor.
Še bolj komplicirana postane ta zadeva glede na to, da so delavci, ki se vozijo, prisiljeni iskati zdravniško pomoč med delovnim časom. Zaradi tega ne kaže, da k temu pristopimo kar čez noč.
Naj bo tako ali drugače, menimo, da sta ta dva predloga vredna pozornosti uprave in družbenopolitičnih organizacij oziroma organov samoupravljanja.
Upravnik obratne ambulante
Dr. Ljubimko Mijatovič
čilo DUR in bloka
XVII	11,668.055
—	dovršitev objekta
PPB	37,000.000
—	adaptacija PD Fiesa	2,000.000
—	regres za letovanje	11,000.000
—	dotacija sindikalni
podružnici	5,000.000
—	nagrade desetletnikom	3,500.000
—	članarine strokovnim društvom	600.000
—	osmrtnice	500.000
—	individualna gradnja	3,000.000
—	anuitete od kreditov za blok XV in
XVII in podzidavo	10,000.000
—	ostalo	1,854.583
—	dotacije IC	8,000.000
Med drugim so sprejeli tudi sklep, da se pri direkciji odpre delovno mesto referenta družbenih organizacij, v splošnem sektorju pa se ustanovi informativni center. Za boljše sodelovanje z Metalno iz Maribora, Strojnimi tovarnami iz Trbovelj in Litostrojem je bila imenovana koordinacijska komisija. DS je na podlagi analiz sprejel sklep o poskusnem skrajšanju delovnega časa in zadolžil upravo podjetja, da pripravi vse predloge, ki so na to vezani.
Glede na vlogo HE Senj in na predlog UOP je DS sklenil, da prispeva podjetje znesek 500.000 din za formiranje sklada za organiziranje zdravstvene službe na gradbišču HE Senj. Za ureditev zadeve je DS pooblastil upravo podjetja.
i5mo iz &Len inc^rada
Dragi tovariši!
Kolektiv z Leninovim redom dvakrat nagrajene Leningrajske metalne tovarne XXII. kongresa KPSZ Vam izreka tople čestitke ob mednarodnem prazniku delovnih ljudi 1. maju — prazniku pomladi, miru in dela, dnevu enotnosti in bratstva delavcev vseh dežel.
Letošnji prvi maj praznuje naš kolektiv z novimi uspehi v borbi za izgradnjo komunizma. Plan za prvo četrtletje je po bruto produktu in blagovni proizvodnji prekoračen. V tem času so bile izdelane parne turbine po 50, 100 in 200 tisoč kW. Izdelane so bile tudi hidravlične turbine za HE Bratsk (225 tisoč kW), Votkinsk (100 tisoč kW) in druge hidrocedtrale.
Do 1. maja bo prav tako izgotovljena parna turbina z zmogljivostjo 300 tisoč kW. V delavnicah izdelujemo dve hidravlični turbini z zmogljivostjo vsaka po 508 tisoč kW. Namenjeni sta za HE Krasno-jarsk na reki Jenisej.
Pred dnevi je sedem inženirjev konstruktorjev in inženirjev raziskovalcev našega podjetja prejelo Leninovo premijo kot visoko priznanje za izdelavo parne turbine z zmogljivostjo 200 tisoč kW.
Na novi ravni se je med inženirji podjetja začelo tekmovanje za komunistično delo. Sedaj je v podjetju že 573 delavcev, inženirjev in tehnikov, ki so si pridobili naslov udarnikov in članov brigad komunističnega dela.
Razen tega veča v 35 šolah izkušnje komunističnega dela nad 900 mladih delavcev svojo proizvodno kvalifikacijo in politično in kulturno stopnjo znanja.
Tik pred 1. majem so se vsi delovni ljudje našega podjetja vključili v tekmovanje za pridobitev imena podjetja komunističnega dela.
Prav bi bilo, če bi omenili še nek drug dogodek iz življenja podjetja: razen centralizirane delitve stanovanj delovnim ljudem podjetja je še 80 družin delavcev, iženirjev in tehnikov podjetja dobilo stanovanje, v novem stanovanjskem bloku, ki je zgrajen s skladi podjetja.
Dragi tovariši! Z veseljem prejemamo Vaša pisma, v katerih nam pripovedujete o svojem življenju, delu, o svojem sodelovanju v borbi za mir, svobodo, bratstvo in srečo delovnih ljudi.
Zelo smo veseli, da je bila rešena naša prošnja pri CK sindikata delavcev v strojegradnji za povabilo Vaše delegacije, naj obišče naše podjetje; vabimo Vas, da pride k nam na obisk delegacija pet ljudi meseca avgusta tega leta za deset dni.
Upamo, da bo skupna izmenjava delovnih izkušenj prinesla veliko korist našima prijateljskima podjetjima.
Pričakujemo Vaš odgovor na naše povabilo.
Toplo Vam čestitamo ob mednarodnem prazniku 1. maju. Iz vsega srca Vam želimo zdravja, mnogo sreče v osebnem življenju, novih uspehov v borbi za mir, svobodo, bratstvo in srečo delovnih ljudi.
Predsednik
tovarniškega komiteja sindikata
A. V. Ščemeljev
Prisrčno srečanje z Litostrojčani
O obisku članov našega kolektiva v Tovarni emajlirane posode v Celju v aprilu letos je glasilo tega delovnega kolektiva »Emajlirec« z dne 27. aprila 1963 štev. 8/VII napisalo daljše poročilo, ki ga tu povzemamo
in ponavljamo vabilo za njihov obisk pri nas. Uredništvo
V	prvih dneh tega meseca nas je obiskala skupina članov delovnega kolektiva Litostroj iz Ljubljane. Poleg tridesetih žena nas je obiskal še predsednik delavskega sveta Milan Vidmar, sekretar tovarniškega komiteja Zveze komunistov Slovenije inž. Tone Kovič, član komisije za skrb delovnega človeka Ante Burič, zdravnik dr. Ljubimko Mijatovič in drugi.
V	nekaj nad dve uri trajajočem pomenku so gostje s člani našega kolektiva izmenjali izkušnje pri reševanju problemov, ki so nam skupni. Njihov kolektiv šteje nekaj sto članov več kot naš in ima dve milijardi večji bruto promet. Zato lahko oba kolektiva vsaj do nekod primerjamo, četudi je proizvodna dejavnost povsem različna.
Sem človek?
Bliža se praznik — 4. junij, dan, ■ko se spomnimo in počastimo tiste, ki lahko s ponosom rečejo: »Sem človek!« Ti ljudje v resnici rešujejo življenja sočloveka s svojo lastno krvjo. Ne mislijo pri tem na nikakršno slavo ali korist, vodi jih zavest, da s svojo krvjo iztrgajo mnogokrat v poslednjem trenutku smrti njeno
Tudi v naši tovarni je mnogo takih požrtvovalnih ljudi. Za krvodajalsko akcijo v letu 1962 se je prijavil približno vsak deseti Litostrojčan. To je lepo število in lahko smo ponosni na te najplemenitejše. Vendar je v naši tovarni še mnogo takih tovarišev, ki se brez razloga branijo dati kri. Ne pomislijo, da se tudi njim lahko pripeti, da jo bodo kdaj ob nesreči potrebovali.
Izgovarjajo se, da to škoduje zdravju, da so potem nekaj dni nesposobni za delo ipd. Kaj naj rečejo na to na primer tovariši inž. Marko Kos, Justi Lavrenčič, Franc Mihalič ali še mnogi drugi tovariši, ki so dali desetkrat ali še večkrat kri, pa niso nikdar zato izostali z dela in pravijo, da jo bodo dali še. Pomislimo, da bomo morda jutri sa-
mi potrebovali kri naših tovarišev in da se jim bomo oddolžili najlepše le tako, da se vključimo v njihove vrste. Na dan krvodajalcev — 4. junija — se jih spomnimo in jih počastimo, izrazimo priznanje za njihovo človekoljubno dejanje, da prostovoljno dajejo kri za človeka !
Podobno kot pri nas je tudi njihov največji problem pomanjkanje stanovanj, pa čeprav jih zgradijo vsako leto 120. Tudi cena stanovanja je za nekaj sto tisoč manjša kot pri nas, kar so dosegli s tem, da so razpisali natečaj in zaupali gradnjo naj cenejšemu ponudniku.
Tudi pomanjkanje visoko usposobljenega kadra čutijo. Imajo 92 delavcev s fakultetno izobrazbo in bi takoj potrebovali še 150 inženirjev. Kadrovski problem le s težavo premagujejo, ker so strokovnjaki slabo stimulirani. V perspektivi so si zagotovili kader tako, da so pred kratkim ustanovili lasten oddelek TVŠ, fakultete za strojništvo. Za nas posebej zanimivo je dejstvo, ko so nam povedali, da tehnologi in konstruktorji pri njih niso režijski delavci, marveč proizvodni strokovnjaki, ki delajo v proizvodnji in čigar stroški bremene proizvodne stroške.
Ko smo jim zaupali, kolikšen je naš delež pri reševanju komunalnih problemov, so dejali, da pri njih tega ne poznajo in ne bodo poznali vse dotlej, dokler ne bodo rešili vseh svojih lastnih problemov.
Ob koncu prisrčnega pogovora so nas povabili, naj jih kmalu obiščemo v Ljubljani.
Z referenduma: štirikrat »da«
Kdo so naši kandidati in kakšne delovne načrte imajo
Razgovor z nekaterimi tovariši
Milan Vidmar:
Pomembnejši problemi
Kandidat za gospodarski zbor Zvezne ljudske skupščine je predsednik centralnega delavskega sveta v Litostroju Milan Vidmar. Razen te dolžnosti je naš Milan še član plenuma in predsedstva Obč. sindikalnega sveta in predsednik komisije za gospodarska vprašanja in delavsko gibanje prav tam. Je še član predsedstva republiškega sveta industrije in rudarstva.
— Kako ste sprejeli novico, da ste kandidat za poslanca v Zvezni ljudski skupščini?
— Novico sem zvedel v tovarni. Bil sem izredno prijetno presenečen, saj nisem pričakoval, da me bodo predlagali kar v zveznem merilu.
— Kateremu problemu se boste kot zvezni ljudski poslanec najprej posvetili?
— Najprej se bom moral pravzaprav seznaniti z načinom in obsegom dela, ki me v gospodarskem zboru čaka. Ker že tretje leto delam kot predsednik centralnega delavskega sveta, predvidevam, da se bom tam srečal s podobnimi primeri, ki pa bodo seveda dosti obširnejši in pomembnejši. Delo na področju gospodarstva je povsod zelo zanimivo, predvsem pa zelo obširno.
— S katerim problemom se trenutno največ ukvarjate?
— Že dalj časa se intenzivno ukvarjam s problemi, ki nastajajo v zvezi s produktivnostjo dela, z ekonomičnostjo poslovanja in rentabilnostjo. Največja želja vseh organov upravljanja v naši tovarni je, da bi čim hitreje, čim-boljše in čimkvalitetneje delali, kajti le s tem je mogoče ustvariti podlago za boljše osebne dohodke in s tem v zvezi višjo življenjsko raven. Mnogo problemov in težav imamo nedvomno še vedno s stanovanjskim vprašanjem.
— Povejte nam, saj ste dolgoletni Šiškar, kaj smatrate za največ je izpremembe v Šiški po vojni?
— Po vojni je bila Šiška tam, kjer danes stoje velike moderne tovarne, le polje, danes pa je pravzaprav že pravo mesto.
Kadar ima Milan čas, prav rad keglja, ali se pogovori s tovarniškimi dvigalci uteži o njihovih problemih, saj je on razen ostalih dolžnosti tudi njihov predsednik. Zahvalili smo se mu za pogovor, saj se mu je že pošteno mudilo na sejo UO, ki ji je moral prisostvovati.
Janez Zemljarič:
Zelo sem zaposlen
Tovariša Janeza Zemljariča smo obiskali na njegovem delovnem mestu, vendar je bil tako zaposlen, da sc ni utegnil pogovarjati z nami. Dogovorili smo se, da ga obiščemo pozneje, kljub temu pa vas bomo seznanili z njim.
V 15. volilni enoti, ki obsega območje občin Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič, Ljubljana-Center, Logatec in Vrhnika, je kandidat za organizacijsko politični zbor Zvezne ljudske skupščine SFRJ. Tovariš Zemljarič je rojen 1928 v kmečki družini, je član ZK od 1947, končal je pravno fakulteto, sedaj pa vrši dolžnost predsednika organizacijsko kadrovske komisije pri glavnem odboru SZDL Slovenije.
Tovariš Janez Zemljarič se je vključil v vrste NOB leta 1944. Po vojni je v letih 1946 in 1947 sodeloval v okrajnem komiteju SKOJ in bil član okrajnega odbora ljudske mladine Slovenije v Ljubljani. Nato je bil skoraj 10 let uslužbenec državnega sekre-
tariata za notranje zadeve LRS. Leta 1957 so ga premestili na okrajni komite ZK Ljubljana, kjer je tri leta vršli dolžnost inštruktorja. Nato je bil dve leti sekretar okrajnega odbora SZDL, od leta 1962 dalje pa je na sedanjem delovnem mestu poleg dolžnosti, ki jo opravlja v službi, še član Izvršnega odbora Glavnega odbora SZDL Slovenije, predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije, član izvršnega odbora jugoslovanske Zveze organizacij za fizično kulturo in odbornik na ObLO Ljubljana-Center.
Anton Beravs:
Dokaj dobro poznam gospodarstvo
Tovariš Anton Beravs, ki kandidira v gospodarski zbor SRS, je rojen leta 1927. Končal je delo-vodsko šolo, je član Zveze komunistov od leta 1949, trenutno pa je sekretar poslovne enote tovarne Iskra v obratu Pržanj. Razen tega je še član centralnega delavskega sveta Iskre, član komisije za delitev osebnih dohodkov in član občinskega komiteja ZKS.
— Ko sem izvedel, da so me predlagali v gospodarski zbor SRS, me je to zelo presenetilo, razveselilo in nekoliko zaskrbelo. K sreči sem končal delovodsko šolo in sem bil kot strojnik dalj časa v proizvodnji in tako gospodarstvo dokaj dobro poznam. Pred dvema letoma so mi predlagali, naj prevzamem mesto sekretarja in mi ni žal, saj sem se tudi tu iz dneva v dan seznanjal z aktualnimi in nadvse zanimivimi problemi.
— S katerim problemom se mislite v gospodarskem zboru najprej oglasiti?
— Tega vam ne morem povedati, kajti v gospodarskem zboru ne bom mogel gledati Iskre kot član delovnega kolektiva, temveč širše, v republiškem merilu. Najprej bom moral najti stik s člani kolektivov, ki jih bom zastopal, potem se bom pa pogovarjal naprej.
— S kakšnimi težavami se srečujete pri svojem delu v tovarni?
— Lani je bilo naše podjetje v velikih težavah, iz katerih se nam je letos le posrečilo izkopati. Vključevanje nove delovne sile, tako nekvalificirane kot kvalificirane, je najaktualnejši problem, s katerim se čedalje bolj ukvarjam. Mnogo dela imam tudi s sodelovanjem pri izdelavi analize, ki jo delam kot član občinskega sindikalnega sveta in s katero skušamo ugotoviti stanje sindikalnih organizacij v podjetjih. Ker sem še član komisije za izdelavo statuta podjetja Iskra, mi tudi to delo vzame mnogo časa. Poleg tega moram sodelovati z z vsemi političnimi organizacijami v tovarni. Priznam, da mi je delo z mladino najljubše.
Kadar ima Anton Beravs čas, se pogovarja s svojo 9-letno hčerjo ali pa se preobleče v ribiča, vzame ribiško palico ter se odpelje na barje ali k Zbiljskemu jezeru, kjer lovi ribe. Zaželeli smo mu uspešno delo v gospodarski zbornici in v podjetju, ob vodi pa dober prijem.
Alojzija Smolič:
Čakajo me pomembne naloge
V 38. volilni enoti, v kateri so skunine delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in drugod, na področju občine Šiška (Sklad za zidanje hiš, ObLO Šiška, postaja LM Šiška, Šentvid in Medvode ter V. P. Šentvid 70), je kandidat za organizacijsko politični zbor socialistične republike Slovenije 36-let-na materialna knjigovodkinja
tekstilne tovarne Medvode Alojzija Smolič. Tovarišica Smoličeva je v družbeno-političnem delu zelo izkušena, saj je sodelovala že v NOB, zlasti mnogo pa vsa leta po vojni, saj je bila nekaj let sekretar Okrajnega komiteja ljudske mladine Slovenije, sodelovala pa je tudi kot predsednik UO v podjetju.
— Novica, da sem predlagana v organizacij sko-politični zbor SRS, me je izredno razveselila in prijetno presenetila. Ko pa sem pričela razmišljati o svojem bodočem delu v tem zboru, me je to začelo tudi skrbeti, češ ali bom to tako pomembno in tako obširno delo zmogla. Zdaj si niti predstavljati ne morem, kakšne in 'kako pomembne naloge me čakajo. Za moje bodoče delo je dobro, da sem bila do pred kratkim predsednica UO in sem se tam že prej pri družbeno-političnem delu, ki sem ga opravljala, seznanila z organizacij sko-političnimi problemi in nalogami, ki pri takem in podobnem delu čakajo vsakega.
— Kakšne težave imate pri svojem delu v tovarni in s čim ima največ težav vaša tovarna?
— Pri poklicnem delu nimam večjih težav, saj je to več ali manj administrativno delo. Dosti večje so težave, ki jih ima naše podjetje prav zdaj z rekonstrukcijo. Težave so predvsem pri nabavi deviz, ki jih potrebujemo, saj moramo mnogo opreme uvoziti iz Italije. Upamo pa, da bomo tudi ta problem v doglednem času zadovoljivo rešili.
Ko se ob dveh tovarišica Smoličeva vrne iz tovarne, jo doma čaka drugi delovni dan, saj jo njeni hčerkici in mož gotovo zelo zaposle.
Upajmo, da bodo imeli v tovarni mnogo razumevanja pri njenem delu v organizacijsko političnem zboru.
inž. Albin Pitamic:
Nadaljeval bom dosedanje delo
V dvanajsti volilni enoti delovnih organizacij v Šiški, ki obsega 37., 38., in 39., zbor proizvajalcev v podjetjih Tiki, Unitas in Monter kandidira v občinski zbor delovnih skupnosti v občinski skupščini 36-letni inž. metalurgije Albin Pitamic, zaposlen v podjetju Unitas kot šef metalurških obratov.
— Tovariš inženir, kako ste sprejeli novico, da so vas kandidirali za poslanca v občinski zbor?
— Ker sem odbornik dosedanjega občinskega zbora proizvajalcev in sem že vnaprej vedel, da me bodo kandidirali, me ta novica ni kdovekaj presenetila. Trenutna situacija je taka, da je pač treba mnogo delati v javnih službah. Moje delo v občinskem zboru delovnih skupnosti bo le nadaljevanje dosedanjega dela v zboru proizvajalcev.
— Za kateri problem smatrate, da je najbolj potreben rešitve in o katerem boste najprej spregovorili v zboru delovnih skupnosti?
— Gotovo je ena prvih in največjih nalog vsakega občinskega ljudskega odbora, zagotoviti čim večjo in čim hitrejšo rast proizvodnje na svojem območju. Občina ima od tega mnogo koristi, saj so njeni dohodki mnogo večji, če je proizvodnost višja in lahko potem ljudski odbor več investira v komunalne dejavnosti, v šolstvo itd.
— S katerim problemom se trenutno kot šef metalurških obratov v Unitasu največ ukvarjate?
— Šef metalurških obratov sem že 8 let. Naše podietje ima mnogo, mnogo problemov. Trenutno se
največ ukvarjam z organizacijo proizvodnje, ki jo je nujno treba povečati in razširiti. Veliki problemi nastajajo predvsem pri tem, ■kako organizirati prehod iz obrtniškega v polindustrijski način dela. Kot član nadzornega odbora ObSS imam mnogo dela tudi z delom v sindikatih. V podjetju pa sem se pred časom mnogo ukvarjal s problemom nagrajevanja dela, ki se mora razvijati vzporedno s spreminjanjem proizvodnje. Vzporedno s proizvodnjo naj rastejo tudi osebni dohodki in s tem življenjski standard naših delovnih ljudi.
Kljub temu da ima inž. Pitamic številne dolžnosti in je njegovo delovno mesto v službi zelo zahtevno, je še zelo vnet študent elektrotehnike. Pravi pa, da se bo moral nekaterim funkcijam odreči in se posvetiti vzgoji svoje 11-letne hčere in 5-letnega sina.
Zora Ogrizek:
Sodelovanje v vseh smereh
V 13. volilni enoti z nosilci zbora Narodne banke, tiskarne Narodne banke in Stanovanjske skupnosti Milan Majcen, so volivci predlagali kandidatko Zoro Ogrizek, ki bo čez nekaj dni kandidirala za občinski zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška. Tovarišica Ogrizkova je zelo znana po svojem družbenem delu, saj se je vključila v vrste NOB že leta 1942, dve leti kasneje pa je bila sprejeta v ZK.
— Novico, da sem na bližajočih se volitvah kandidatka, sem sprejela z velikim zanimanjem. Novica me je razveselila in je zame
V začetku aprila je glavni direktor Ivan Kogovšek predaval članom KMP o litostrojski proizvodnji v luči domačega in mednarodnega položaja, ki se ga je udeležilo približno 50 mladincev. Povprašali smo predsednika KMP, zakaj je bila udeležba tako slaba, saj ni bilo na predavanje ravno tistih, katere smo pričakovali in zaradi katerih smo predavanja tudi organizirali — to so mladi proizvajalci. Predsednik KMP je odgovoril: »Propagandno akcijo smo odlično organizirali po vsem podjetju, videti pa je, da fantje premalo spremljajo današnji boj za večjo proizvodnjo in višjo produktivnost.«
»Ste iskali vzroke za to?«
»Danes mladi preveč zahtevajo od skupnosti, a premalo mislijo, kaj bi ji nudili. Z delom in sprem-
CETRTI MLADINSKI PETEROBOJ
Organizacija četrtega mladinskega peteroboja je letos pripadla ZM Litostroja. Ogranizacijski odbor je poslal Železarni Ravne, Štoram, Jeseničan in Iskri Kranj propozicije tekmovanja, ki bodo dokončno sprejete, ko bomo dobili njihove odgovore. Tekmovanje bi bilo 13. in 14. julija 1963 na igriščih društva za telesno kulturo Litostroj in v športnem parku inž. Stanka Bloudka.
Uspehi, ki so jih dosegli naši mladinci na dosedanjih tekmovanjih, niso bili najboljši, saj vemo, da so bili Jeseničani dvakrat zmagovalci — doma in v Kranju, a Ravenčani kot prireditelji doma. Upamo, da bomo v letošnjem letu kot prireditelji četrtega mladinskega peteroboja upravičili organizacijo in zasedli solidno mesto pri vrhu. Tekmovanja bodo v štirih panogah; namiznem tenisu, odbojki, šahu in streljanju.
zelo pozitivna. Kot član zbora delovnih skupnosti bom lahko zelo razvila sodelovanje z organi občinskega ljudskega odbora, saj bom praktično poznala obe plati zvona, kar bo izredno koristilo mojemu delu v podjetju in delu v občinskem zboru.
— S katerim problemom se boste na občini najprej spoprijeli?
— Zdi se mi, da je problemov, ki vpijejo po rešitvi, mnogo. To so nerešeni problemi v zvezi s samoupravljanjem v bankah, problemi, ki jih imajo stanovanjske skupnosti, problemi gospodarstva itd. Največja težava s katero se srečujem v podjetju, je gotovo prilagajanje množici večkrat se menjajočih predpisov. Bančno službo si predstavljam v idealni oibliki 'kot pomoč gospodarskim organizacijam. Morali bi biti pravzaprav nekakšni svetovalci v gospodarstvu. To doseči pa je seveda zaenkrat še dokaj težko, če ne celo nemogoče, vendar upam, da bo v bližnji prihodnosti do tega moralo priti.
— Odkrijte svojim volivcem košček vašega privatnega življenja.
— Sem poročena in imam 15 let starega sina, ki se mu moram iz dneva v dan vse bolj posvečati. Ker pri nas servisi za pomoč zaposlenim gospodinjam in materam še precej slabo delujejo in ker tudi obrati družbene prehrane, ki so na tej stopnji razvoja, ki smo jo dosegli, neobhodno potrebni, ne delujejo tako kot bi morali, mi delo doma vzame mnogo časa., ki bi ga lahko koristneje uporabila drugje. Poleg tega imam dolgoletno navado, da moram vsak dan vsaj eno uro brati.
Ijanjem proizvodnje bomo imeli tudi mi več koristi.«
»Kaj menite o kadrih KMP?«
»Spominjam se, da smo včasih iz leta v leto pošiljali mladince na seminarje za vodstva KMP. nega. Kaj je temu vzrok? Nekateri so pri vojakih, drugi so odšli Danes pa zanje ne dobimo nobe-iz podjetja, poročili so se itd. Ostali so nam nekateri dolgoletni člani, ki s svojimi izkušnjami pomagajo.«
Posvetovanje predstavnikov mladinskega aktiva z vodstvom. KMP in TK ZM Litostroja je pokazalo, da je premalo mladincev vključenih v KMP. Žal moramo zapisati, da KMP že leta in leta le životari in vedno začenja znova.
Problem kluba mladih proizvajalcev se vedno začenja pri kadrih in materialnih sredstvih. Ne Slede na dosedanje uspehe in neuspehe je to znamenje, da mladinska vodstva niso znala najti dovolj primernih oblik, s katerimi bi pritegnila mladino in tako končno ovrgla mnenje, da mladina ni zainteresirana za delo KMP. Če ocenjujemo program dela KMP, vidimo, da se bo mladina lahko vključila v delo kluba tudi po interesnih skupinah, KMP pa bo združeval vse skupine in njihovo delo.
Anketa, ki jo je razpisalo vodstvo KMP, je pokazala številna zanimanja za delo v posameznih skupinah. KMP bo skušal v bodoče " mladino seznaniti z vsemi znanstvenimi in tehničnimi dosežki, ki so važni za našo proizvodnjo.
Časopis Litostroj je tvoj, zato redno dopisuj vanj o vseh zanimivostih iz svojega obrata ali pisarne.
Nezadovoljiv obisk zanimivega predavanja
DJERDAP
HE-VELIKARIKA
DJERDAP, NAJVECJA IN NAJLEPŠA SOTESKA V EVROPI. TU POSTANE MIRNA »MODRA DONAVA« DIVJA IN UPORNA, PENI SE IN KIPI; MUDI SE JI PREBITI SKOZI KARPATE. POLNA JE
podvodnih Ceri in zahrbtnih vrtincev
Djerdap leži na jugoslovansko-romunski meji. S svojo divjo lepoto privablja množice turistov. Podivjane vode Donave pa napravijo prav tu ozko grlo za vso podonavsko plovbo. Promet skozi Djerdap je mogoč samo podnevi in še to le pod izkušeno roko posebnih djerdapskih krmarjev. Številne signalne naprave opozarjajo na mnoga nevarna mesta. Plovba skozi Djerdap je zelo zamudna in tu in tam le enosmerna. Promet poteka le v skupinah po osem ladij, ki potujejo skozi Djerdap celih 105 ur! Polna podvodnih sten, brzic, v najožjem delu
bo moč človeških rok in človeškega uma. Naš socialistični človek pa bo slavil še eno veliko delovno zmago, ki bo imela izredno velik pomen v nadaljnjem razvoju socializma, zmago, ki bo vsemu svetu dokazala našo moč in naše velike sposobnosti.
Evgen Jurič
Djerdap
široka le kakih 100 metrov — takšna je Donava Djerdapa Takšna je! Kmalu pa bomo lahko dejali: »Takšna je bila.«
VESTI IZ STROJNE TOVARNE V TRBOVLJAH
Hitrejše prilagajanje tržišču
Zadnji občni zbor sindikalne podružnice v Strojni tovarni v Trbovljah je opozoril na vrsto gospodarskih in proizvodnih problemov, s katerimi se srečujemo v sami tovarni ali na tržiščih doma in v svetu. Predvsem so poudarili potrebo po večji produktivnosti, skrajšanju dobavnih rokov in hitrejšem prilagajanju tržišču
DRZEN NAČRT
Zajezili bomo Donavo, umirili njen pobesneli tok in jo izkoristili. Na Donavi, v Djerdapu bomo zgradili hidrocentralo.
Že več kakor 45 let so taka in podobna razmišljanja sen vseh balkanskih inženirjev. ‘Pred vojno in tudi po njej so bile to le tehnične razprave ambicioznih strokovnjakov. Kljub temu so naši in romunski strokovnjaki kmalu po vojni navezali prve stike, začeli sestavljati prve skice, prve dogovore, prve okvirne predračune. Djerdap jih je iz dneva v dan bolj zanimal.
LETO 1956
Predsednik državnega sveta Romunije Georgij Dej in naš predsednik Josip Broz-Tito sta se dogovorila, da se ustanovi mešana j ugoslovansko-romunska »Komisija za Djerdap«, katere naloga je izdelati tehnično-ekonomski memorandum, iz katerega se bodo razvidele možnosti in perspektive, ki bi jih prinesla preureditev djerdapske soteske.
LETO 1960
Prvi uradni jugoslovanko-ro-munski razgovori o Djerdapu. Memorandum o Djerdapu je sprejet in potrjen. - Djerdapova usoda je določena.
DVE HIDROELEKTRARNI — 24 AGREGATOV
Po načrtih, ki bodo dokončno izdelani letos jeseni, bodo Donavo pregradili pri vasi Sip. Pregrada gigantske hidroelektrarne bo visoka 50 metrov, dolga pa 1.200 metrov. Po vrhu pregrade bo speljana železniška proga in avtomobilska cesta. Akumulacijsko jezero za pregrado s 35 milijardami m3 vode bo preplavilo ogromen kompleks zemljišč s celimi vasmi, v dolžini 120 km. 25.000 ljudi se bo preselilo v nove domove. Za izdelavo pregrade bodo porabili dve in pol milijarde m3 armiranega betona. 5.000 jugoslovanskih in romunskih delavcev bo gradilo ob Donavi. Na vsaki strani pregrade bodo postavili dve elektrarni, katerih vsaka bo imela šest agregatov. Premer motorjev vsake turbine bo 10 metrov, ki bo imela 300.000 konjskih moči.
STO SEDEM MILIJARD KILOVATNIH UR LETNO
Letna proizvodnja naše naj večje hidroelektrarne bo nad 107 milijard kilovatnih ur letno. Naj vam povem nekaj številk za primerjavo. Leta 1962 so vse jugoslovanske hidroelektrarne in termoelektrarne proizvedle 9 milijard 900 milijonov kW. Djerdapska elektrarna bo 10-krat večja od ogromne ja-blaniške in 50-krat večja od hi-drocentrale Zvornik; saj je malo takih gigantov na svetu. Večje so
Piši v časopis Litostro; o vsem tistem, kar misliš, da bi bilo pomembno objaviti.
le Kujbiševska hidrocentrala na Volgi, hidrocentrala na reki Co-lorado, na Jeniseju v Sibiriji in asuanska hidrocentrala v Egiptu, ki pa jo še grade.
GRADBENI STROŠKI
400 MILIJONOV DOLARJEV
Izgradnjo hidroelektrarne bodo finansirali po posebnem dogovoru tako Romuni kot Jugoslovani, stroške regulacije plovbe po Donavi pa bodo nosile vse obdonav-ske države. Pregrada in jez bosta veljala približno 300 milijonov dolarjev; regulacijska dela pa ostalih 100 milijonov. Načrte izdelujejo v našem renomiranem projektivnem podjetju »Energopro-jekt« in v romunskih projektivnih birojih organizacije ISPE. Pri nas smo že ustanovili posebno »Podjetje za izgradnjo hidroelektrarne Djerdap«, ki bo v imenu naše države nastopalo kot izvajalec in kot investitor. Samo raziskovalna dela na samih terenih v soteski so nas že do sedaj precej veljala.
Jez pri Djerdapu plovbe po Donavi ne bo oviral. Nasprotno, celo koristil ji bo. Plovba bo postala manj nevarna. Skozi Djerdap bodo lahko plule ladje s pet tisoč tonami nosilnosti, kakršne zdaj ne morejo. Veliko uslugo bo naredil jez beograjski rečni luki, kjer se bo gladina vode dvignila za cel meter. Danes je zmogljivost prevoza skozi Djerdap okrog 10 milijard ton blaga letno, po regulaciji pa se bo zmogljivost povečala na 40 milijard ton letno.
Po Donavi navzdol bo priplula ladja. Ustavila se bo pred velikim in zavila v enega izmed 300 metrov dolgih bazenov, ki bosta ob strani jezu in ju bo ločila od pregrade močna armiranobetonska stena. Voda v bazenih bo odtekala po posebnih prekopih, gladina se bo lahko zvišala ali znižala za 18 do 32 metrov, in ladja bo odplula pod velikim jezom naprej. Plovba bo hitrejša, odvijala pa se bo lahko ponoči in podnevi. Vsaka ladja bo pri jezu izgubila največ pol ure. Enak postopek bo za ladje, ki bodo plule proti Beogradu, le da bodo takrat gladino vode dvigali.
KONEC DEL — LETA 1970
Leta 1970 se bodo zavrtele ogromne Peltonove turbine gigantske hidroelektrarne v Djerdapu. Nad 70 %> celotne opreme bodo prispevala naša najbolj renomi-rana podjetja strojne in elektrotehnične opreme. Tudi nam Lito-strojčanom se odpirajo tu velike možnosti, da spet dokažemo vsemu svetu visoko kvaliteto naših turbin, da se velikim agregatom po vsem svetu, ki nosijo naš znak, pridruži še en največji. Ponosni bomo na to, če bomo sodelovali pri gradnji tega objekta.
Milijarde kilovatnih ur bodo neprecenljivo bogastvo za našo industrijo.
Plovba po Donavi bo postala hitra, udobna in bo lahko zavzela večji obseg.
Podivjane vode Donave v Djerdapu se bodo umirile. Umirila jih
Nedvomno je, da so v Strojni tovarni napravili določen korak naprej. O tem pričajo že nekateri podatki. Tako je celotni dohodek na enega zaposlenega v tovarni znašal leta 1956 — 2,720.000 din,
Dne 19. aprila smo si mladinci EEDT ogledali pivovarno Union. Zbrali smo se pred samskim domom, nato pa pod vodstvom članov sekretariata odšli proti Unionu. Kmalu smo se pozdravili s tamkajšnjimi predstavniki mla-
naCrti mladinskih
ORGANIZACIJ
Zadnji sestanek mladincev livarne jeklene litine je bil skoraj v celoti posvečen notranji rasti organizacije. Obravnavali so vrsto vprašanj, ki so bila posredno vezana z vlogo in nalogami mladinskega aktiva. V zadnjem času se je njegova vloga povečala zlasti pri razvijanju sistema samoupravljanja in notranjih delitev osebnih dohodkov. Vendar je pri formiranju stališč posvečeno včasih premalo pozornosti. Zato prihaja ob njihovi uresničitvi večkrat do težav. Sprejeta stališča si težko utirajo pot tudi zaradi slabe organizacije dela ne samo v našem mladinskem aktivu, temveč tudi v ostalih mladinskih aktivih Zvez mladine Litostroja.
Za učinkovitejše delo mladinskega aktiva bo treba v prihodnje nadaljevati s sistematičnim izobraževanjem mladega kadra, le tako lahko pričakujemo tudi boljše in učinkovitejše delo. To bomo dosegli še z večjim sodelovanjem mladine z vsemi družbeno-poli-tičnimi organizacijami in vodstv5 obratov.
lani pa že 4,282.000 din po fakturirani realizaciji ali 3,880.000 din po vplačani realizaciji. Porastel je tudi narodni dohodek, produktivnost in osebni dohodki. Predvsem v začetku letošnjega le-
dinske organizacije. Po krajšem prijaznem pomenku je prišel vodič in nas popeljal skozi vse proizvodne obrate pivovarne. Ogledali smo si ves proizvodni proces izdelave piva. Vodič nas je po končanem ogledu — razen tistih, v katere vstop iz higienskih razlogov ni dovoljen — popeljal v majhen kabinet poleg polnilnice, kjer so nam postregli s še svežim pivom.
Mladinci DT enote si želimo, da bi nam sekretariat organiziral še več podobnih ekskurzij.
Janez Kavčič
Na proizvodni konferenci mladincev livarne sive litine so razpravljali o problemih upravljanja, o produktivnosti dela, proizvodnih nalogah, o odnosih v obratih in o delu mladinskega aktiva. Iz tega je razvidno, da so na proizvodni konferenci načeli tista vprašanja, ki jih je organizacija Zveze mladine običajno puščala ob strani. Na dnevni red proizvodne konference so postavili tudi vprašanja o delu mladinskega aktiva, kar pa ne sodi na tak sestanek.
Razen mladinskih proizvodnih konferenc bodo sindikalne podružnice organizirale vsake 3 mesece proizvodne konference obratov, na katerih bodo reševali re-
ta pa so nastale težave. Na tržišču so se pojavili tudi ostali proizvajalci rudarske opreme. Mnogi konkurenti so tudi od 15 do 30 “/» cenejši od Strojne tovarne. Zaradi tega je bila nujna preusmeritev tovarne tudi na izdelavo izdelkov gradbene in kemične industrije ter metalurgije in v končni fazi tudi na izdelovanje transportnih naprav za te industrijske panoge. Odstopanja od prvotnih proizvodnih panog so vplivala na izvrševanje planskih nalog, kot tudi na formiranje osebnih dohodkov, ki so bili večji predvsem ob koncu tromesečja. V podjetju so izvršili nedavno tega tudi reorganizacijo. Potrebno pa bo, da se ta izvrši do kraja.
Stimulativno nagrajevanje, ki je doslej vplivalo na vse neposredne proizvajalce, bo potrebno izvršiti tudi na tistih delovnih mestih, ki so bila doslej »režijska«, prav tako pa strokovnjakov v razvojnem oddelku.
Lani si je sindikalna podružnica prizadevala tudi, da bi čim več članov delovnega kolektiva prijetno preživelo oddih v Crikveni-ci. Tako je letovalo na morju skupno 668 članov delovnega kolektiva in njihovih svojcev. Delavna je bila tudi komisija za šport.
alizacijo proizvodnega in finančnega plana v preteklih mesecih. Čutiti je močno prizadevanje mladinskih aktivov, da bi proizvodne konference čim uspešneje delovale in pritegnile čimveč mladine k aktivnemu sodelovanju.
MLADI VOLIVCI SO ZBOROVALI
Zadnje dni aprila se je v okviru predvolilnih priprav zbralo v delavski restavraciji nad sto mladih volivcev Litostroja, ki bodo v kratkem prvič v življenju stopili pred volilno skrinjico.
Zborovanje je odprl predsednik tovarniškega komiteja Zveze mladine Litostroja, ki je uvodoma govoril o pomenu in vlogi mladinske organizacije v predvolilnem obdobju za čim aktivnejše sodelovanje mladine v našem družbenem dogajanju.
Razgovor sta z mladimi volivci vodila sekretar tovarniškega komiteja ZK inž. Anton Kovič in glavni direktor Ivan Kogovšek. Inž. Kovič je seznanil mladince s sistemom volitev in nalogo mladih občanov — proizvajalcev pri volitvah. Spregovoril je tudi o značilnostih nove ustave in volilnega zakona. Okvirno je tudi prikazal nekatere značilnosti družbenega načrta naše občine.
O proizvodnji in proizvodnih nalogah je mlade volivce seznanil glavni direktor Ivan Kogovšek. Med ostalim je poudaril vlogo mladih kadrov v podjetju in zlasti v samoupravnih organih.
-Sil-
Delegacija »Otečestvenogo fronta« Bolgarije je na svoji poti po Jugoslaviji obiskala tudi Litostroj. Z velikim zanimanjem so si gostje ogledali tovarno in postavljali številna vprašanja v zvezi z našo družbeno - politično ureditvijo in delavskim samoupravljanjem
KAKO BO S PLOVBO PO DONAVI
Ogled pivovarne Union
Snov, ki ne sodi na proizvodno konferenco
Kegljanje postaja množično
MEDOBRATNO TEKMOVANJE V KEGLJANJU
Na večer pred praznikom delovnega ljudstva, 1. majem, je bilo na kegljišču »Ilirije« zaključeno letošnje tradicionalno medobratno tekmovanje Litostroja v kegljanju. Izredno veliko zanimanje, rekordna udeležba moštev in borbenost nastopajočih, so glavne značilnosti letošnjega medobratnega tekmovanja.
Skupno je tekmovanje zaključilo 24 moštev iz 13 sindikalnih podružnic, kar je do sedaj številčno naj večja udeležba na med-obratnih tekmovanjih. Nekaj prijavljenih moštev ni nastopilo (TKB, konstrukcija — DT), kar sicer ni vplivalo na organizacijo in odlično razpoloženje nastopajočih, vsekakor pa meče slabo luč na podružnice oziroma odgovorne sindikalne športne referente.
Nekatere sindikalne podružnice so se na tekmovanje skrbno pripravljale, zaradi česar rezultati in uspehi niso izostali. Za presenečenje sta poskrbeli moštvi oskrbovalnih obratov — ključavničarji in še zlasti moštvo livarne jeklene litine, ki je zasedlo tretje mesto pred favoriziranimi moštvi šoferjev, HS in pločevi-narne. Sicer pa je bilo kegljišče Ilirije v 14-dnevnem tekmovanju prizorišče napetih in razburljivih tekmovanj, razočaranih, bučnih in zadovoljnih gledalcev kakor pač na vseh športnih prireditvah.
Končni vrstni red nastopajočih moštev v medobratnem tekmova-
presenečen nad uspehom svojega moštva je raje izrazil željo in potrebo za poseben igralni večer.
»Volan« oziroma moštvo prometnega oddelka je poželjivo gledalo na trofeje, ki so jih prejemala tri najboljša moštva Litostroja. Skoraj preboleti niso mogli, da so jih »novinci« — jeklo-livarji — prikrajšali za bronasto plaketo, tako da so jih takoj po zaključku tekmovanja in razdelitvi nagrad in diplom povabili na dvoboj. Kakor smo izvedeli kasneje, so zmagali za en kegelj.
Predstavnik HS in predsednik DS podjetja in eden najboljših kegljačev Litostroja pa nam je rekel:
»Od našega moštva HS — zmagovalcev lanskega tekmovanja —
so največ pričakovali in pod psihozo te odgovornosti smo začeli z nekompletnim in okrnjenim moštvom. To pa ne zmanjšuje uspeha boljših moštev od nas, zlasti modelne mizarne, ki je zasluženo osvojila prvo mesto.«
Bolj kot rezultati sami pa je razveseljivo dejstvo, da je v kolektivu takšno zanimanje za kegljanje in da imamo med njimi nekaj talentiranih igralcev, ki bodo lahko z vztrajnostjo in načrtnim, sistematičnim delom v krožkih dosegli lepe rezultate.«
Organizatorji tekmovanja: tovariši Urbas, Potočnik in Podre-beršek pa so nam povedali, da-so bili z disciplino nastopajočih in doseženimi rezultati nadvse zadovoljni in da pričakujejo veliko število posameznikov v prvenstvu Litostroja.
Pet najboljših moštev pa bo v naslednjih dneh igralo na občinskem sindikalnem tekmovanju v počastitev dneva mladosti.
»fer«
Sorške smučine
Tudi največji optimisti so komaj upali, da bo vreme na Sorški planini enkrat vendarle naklonjeno tudi smučarjem. Pa je le bilo tiste dni okoli 20. aprila, ko so se v prijaznih dveh domovih na planini zbrali litostrojski smučarji na svojem prvem srečanju v rekreacijskem smučanju.
Za tri avtobuse jih je bilo in skoraj vsi so se pomerili v vseh treh panogah, t. j. v SMUKU, TEKU in SKOKIH — nekateri pa še v četrti: v TEKMOVANJU VETERANOV. Tako je bil program kar preveč bogat in je organizatorjem planincem, ki so tudi sami tekmovali, dal obilo dela. Kljub temu je tekmovanje lepo uspelo in so se vsi udeleženci vračali v dolino zdravi in zadovoljni z željo, da bi bila podobna srečanja vsako leto.
Naj pripišemo še nekaj tehničnih rezultatov:
Prehodni pokal in prvo mesto med ekipami je osvojila sindikalna podružnica SN v postavi Šte-blaj-Arhar-Klemen. Druga je bila podružnica PPB (Šarf-Erman), tretja pa OO I (Golob-Bolha).
Med posamezniki je bil najboljši Ludvik Šarf (PPB); drugo in
tretje mesto pa si delita Ivan Klemenčič (HS) in Marijan Klemen (SN).
V posameznih panogah so zmagali:
Tek — tekmovalci: Miro Žibert (livarna jeklene litine) pred Munihom (PPB)
netekmovalci: Dominik Doma (MB), pred Vinkom Udovičem (livarna jeklene litine).
Smuk — tekmovalci: Marijan Klemen (SN) pred Ervinom Golobom (OO I);
netekmovalci: Tone Arhar (SN) pred Nikom Modicem (PPB).
Skoki: — Na improvizirani skakalnici: 1. Marijan Klemen (SN), 19 m, Ludvik Šarf (PPB), 18 m.
Posebno nagrado za sorazmerno najštevilnejšo udeležbo je prejela sindikalna podružnica modelne mizarne.	ETO
ZANIMA VAS...
nju v kegljanju pa je naslednji:
1. Modelna mizama I, 462 kegljev; 2. Oskrbovalni obrati I, 432; 3. Livarna jeklene litine, 399; 4. Prometni I, 371; 5. HS I, 370; 6. Prometni II, 369; 7, Plovečinarna, 361; 8. Modelna mizama II, 352; 9. Materialni biro I, 343; 10. SN, 336; 11. Livarna sive litine, 319; 12. Zavarovanje, 315; 13. Oskrbovalni obrati II, 312; 14. Modelna mizama IV, 308; 15. Materialni biro II, 308; 16. HS V, 307; 17. PPB, 303, 18. Livarna jeklene litine II, 300; 19. Oskrbovalni obrati III, 291; 20. Modelna mizama III, 290; 21. Livarna jeklene litine, 267; 22. Prometni oddelek, 243; 23. GRS, 234; 24. HS II, 177 kegljev.
Od 28 prijavljenih moštev štiri moštva niso nastopila (TKB, DT, HS III in HS IV).
Vložen je bil en protest na odigrano tekmo, in sicer za tekmo HS II, ki je nastopilo z igralcem, ki ni član kolektiva.
Na zaključku tekmovanja pa je predsednik tovarniške podružnice sindikata Vinko Kožuh razdelil najboljšim moštvbm do 6. mesta lične plakete in diplome, zmagovalno moštvo pa je prejelo prehodni pokal.
V neuradnem pogovoru po tekmovanju s kapetani najboljših moštev pa smo izvedeli še to:
Kapetan moštva modelne mizarne in eden najmarljivejših kegljaških delavcev — Marko Urbas — nam je med drugim rekel tudi tole:
»Naš uspeh ni slučaj, je rezultat dela discipliniranega članstva krožkov, ki šteje 25 ljudi. Igramo enkrat tedensko in smo se pripravljali za »naš« dan že več mesecev. Že nekaj let nazaj sta - nam pločevinama in HS pred »nosom« odnesla pokal in naslov najboljše sindikalne podružnice in moštva v Litostroju. Zavedamo se odgovornosti zmagovalca in upamo, da pokal ne bo šel tako hitro od nas.«
Kapetan moštva oskrbovalnih obratov — ključavničarjev — tovariš Glavan in eden najboljših igralcev moštva tov. Kranjc — pa sta bila zelo zadržana in skopa v izjavah.
»Zadovoljni smo z uspehom — zlasti še, ker niso računali na nas. Modelarji so res najboljši.«
Potem smo slišali še nekaj, kar je zvenelo tako: »Če bi imeli lastno kegljišče in možnost rednega igranja, tedaj bi tudi...« Ker pa so modelarji že dvigali glave in bili preveč pozorni na razgovor, je njihova nadaljnja napoved izzvenela v raznih ugibanjih in v pričakovanju rezultatov nadaljnjih medobratnih tekmovanj.
Tovariš Odeb, kapetan moštva livarne jeklene litine, ni dal nobenih izjav. Verjetno še vedno
PRIŠLI
Anica Erjavec, Franc Zupan, Branislava Konestabo, Jože Brvar, Silva Premru, Anton Meglen, Franc Žnidaršič, Franc Fras, Marjan Šajn, Andrej Jenko, Anton Erjavec, Miroslav Legan, Mirko Lavrič, Vinko Popit, Friderik Javornik, Janez Roudi, Mirko Vidic, Marko Pandžič, Jože Gore, Tugomir Kunej, Jože Pugelj, Anton Rus, Karel Ferčak, Andrej Vrhovec, Jožefa Volf, Ciril Tominec, Franc Gorjup, Leopold Hudolin, Ivan Selšek, Karolina Simonišek, Julijan Pugelj, Jože Kocjančič, Dragomir Gojič, Drago Ozimek. Jože Novak, Stevan Ja-kimovski, Mirko Gabrijel, Marjan Horvat, Marija Sipic, Stane Hočevar, Ludvik Pugelj, Jože Prudič, Jože Urh, Janko Bartakovič, Stanislav Mav, Leopold Alešnik, Pepca Petrin, Janez Potočnik, Stane Semprimožnik, Franc Drolc, Jože Zgonc, Vincenc Štrekelj, Vinko Grošelj, Adolf Golog, Jože Go-miršek, Janez Mišmaš, Slavko Jakelič, Jovan Paumovič, Janko Lapič, Davorin Baš.
ODŠLI
Franc Kuzma, Jože Rebula, Stanko Zemljarič, Alojz Kovačič, Alojz Kam->ič, Ivan Martinčevič, Ivan Brckon, Sarko Mitrovič, Jože Bregar, Juraj toplek, Franc Kuhelj, Emilija Gri-rec, Nikolaj Hudorovac, Peter Leš-ljak, Emil Plesničar, Milan Malovrh, tvgust Povalej, Franc Kaker, Maks Čaker, Stanko Kladnik, Franc Kaker, van Prepadnik, Franc Strah, Henrik 3ovšnar, Franjo Mrazovič, Martin Cregar, Franc Gutman, Jernej Pekolj, Tatija Šefar, Antonija Wies, Jože Ga->er Ladislav Zupančič, Stanko Stergar, Janez Kralj, Rade Dimitrovič, \na Mučič, Gvido Vrtovšek, Jože Gregorčič, Anton Potočnik, Franc Cramar, Jože Nose, Andjelko Ilič, lože Laharnar, Leonard Stupica, Lud-/ik Bobnar, Jože inž. Šturm, Ivan Pavšelj.
NA MNOGA LETA, JURIJ!
»Kdaj sem začel hoditi v gore, bi težko povedal — vem le, da sem zmeraj rad hodil,« je pripovedoval Jurij Legvart, ko je pred kratkim še ves mladosten in nasmejan praznoval 55. rojstni dan. Kdo ne pozna mojstra Jurija? Še posebej blizu pa je našim planincem, saj se je takoj po premestitvi iz Maribora vključil v
novoustanovljeno PD Litostroj in ostal njegov aktivni član vse doslej. Z veliko ljubeznijo in veseljem je zgrabil za delo zmeraj in povsod, kjer je bilo treba. Tako si je z delom, tovariško poštenostjo in odkrito odločnostjo ustvaril spoštovanje vseh sodelavcev ter
si pridobil kopico zvestih prijateljev. Nič čudnega potem, da so mu prav ti ob pomembnem življenjskem jubileju pripravili prijetno presenečenje, ko so z darili obložili njegovo delovno mizo. Toda več kot res okusno izdelana in izbrana darila so Juriju gotovo pomenili stiski prijateljskih rok, saj so bili odraz ene same iskrene želje: vse najboljše.
»Na mnoga leta, Jurij!« ponavljamo s tvojimi zvestimi sodelavci iz dna srca tudi litostrojski planinci.	ETO
DVA UPOKOJENCA
Vsi, ki smo imeli opravke v naši tiskarni, smo zelo dobro poznali Štefko Trnovec, ki je v njej vodila knjigoveška dela. Po
15 letih službovanja v litostrojski tiskarni in po 30 letih skupne delovne dobe je pred nedavnim odšla v zasluženi pokoj. Da je bila ena najstarejših Litostrojčanov pa priča tudi številka njene žigosne kartice — 102!
S svojo skromnostjo in vestnostjo pri delu je bila vzor in učiteljica vsem ostalim, mlajšim delavkam v tem majhnem kolektivu. Štefka je težko zapuščala svoje delovno mesto. Še zadnji dan ni verjela, da naslednji dan ne bo več član našega kolektiva.
Seveda pa ima upokojitev tudi sončne plati; zdaj se bo lahko še bolj posvetila možu Rudiju, ki je zapustil Litostroj kot upokojenec, in svojima dvema vnučkama. Darila, ki jih je dobila od svojega kolektiva in sindikata, pa jo bodo spominjala na hvaležnost tistih, ki jim je dajala nešteto nasvetov v dolgih letih svojega službovanja.
Tudi Franc Brenčič iz livarne je po 35 letih službovanja odšel v zasluženi pokoj. Od obstoja te livarne so šli vsi ulitki
skozi Brenčičeve roke, saj je bil skladiščnik ulitkov. Lahko rečemo, da jih je bilo na deset tisoče ton.
V čistilnici livarne jeklene litine bodo pogrešali tega dobrodušnega možakarja, kateremu v še tako hudih urah ni zmanjkalo humorja. Pa tudi kot sodelavca, ki je bil vedno pripravljen pomagati, ga bodo pogrešali. Njegovo litostrojsko tradicijo pa nadaljuje že več let pri nas zaposlena hčerka Greta. Mavil
OJ, TA VOJAŠKI BOBEN ...
Iz Kragujevca nam pišeta tovariša ŠEVCUK in HANE, bivša člana kolektiva Litostroj. Drago Sevčuk in Anton Hane sta konec marca oblekla vojaško suknjo in se tako začasno ločila od kolektiva.
Takole pišeta: »Ker se zelo zanimava za uspehe in razne druge dogodke v kolektivu, prosiva, če bi nama lahko pošiljali po en izvod časopisa Litostroj. Upava, da boste najini prošnji ustregli, zato se Vam že v naprej zahvaljujeva, obenem pa pozdravljava vse člane kolektiva, posebno pa člane TKB, OO .in MO (siva livarna).«
Iz Dalmacije nam je pisal mornar Stane KORELC, ki je prvič preko časopisa načel vprašanje obiskov vojakov v našem podjetju. Ker stvar, o kateri piše, ni osamljena, objavljamo članek v celoti:
Spoštovani urednik!
Ko sem bil na dopustu, sem hotel kot nekdanji Litostrojčan obiskati Litostroj, a mi službujoči vratarji niso pustili v tovarno. Mislim, da bi bivšim delavcem to lahko dovolili.
Tako ravnanje ni pravilno, saj se spričo tega marsikdo premisli, da bi se po odsluženju vojaščine vrnil v tovarno. Meni se je to dogodilo že tretjič. Težko mi je bilo, da me niso pustili noter, saj sem samo zaradi tega obiska prišel od doma v Ljubljano. Po odsluženju vojske se mislim spet zaposliti pri vas, zato prosim upravo, da dovoli nekdanjim delavcem, ki so v vojski, obisk podjetja.
Pozdravljam delovni kolektiv in mu želim lepih delovnih uspehov, zlasti pa pozdravljam in želim vse najboljše obratu za izdelavo črpalk. Francu Polhu pa se lepo zahvaljujem za dvakratni obisk.
Vam se lepo zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa Litostroj, ki ga z veseljem prebiram, saj iz njega lepo
razberem, kako napreduje proizvodnja.
Albin Kocjančič piše iz Bitolja:
Uredništvu in celotnemu kolektivu, zlasti pa oddelku elektromontaže, pošiljam prisrčne pozdrave in vam želim mnogo uspehov v proizvodnji. Uredništvo časopisa Litostroj prosim, da mi pošilja list, ki mi daje natančen vpogled v življenje kolektiva.
NOVA ZDRAVNICA
Dne 3. maja je v naši obratni ambulanti nastopila službo dr. Anka Stres, ki je bila do sedaj zaposlena v Tekstilindusu v Kranju.
V	svoji sredi jo iskreno pozdravljamo in ji želimo mnogo uspehov pri njenem poklicnem delu.
VSEM LITOSTROJSKIM ŽENAM
V	novem Izvršnem odboru sindikalne podružnice odgovarja za vsa ženska .vprašanja, zlasti pa za vprašanja bodočih mamic Marjana PUSNAR. telefon 460. Vse žene, ki bi imele kakršnekoli probleme, naj se preko svojih sindikalnih podružnic obračajo na ta naslov.
NAVODILA ZA ISKANJE ZDRAVNIŠKE POMOČI
1.	Vsak, ki išče zdravniško pomoč v splošni in zobni ambulanti, mora dvigniti pri nadrejenem dovolilnico in jo prinesti v ambulanto. Izjemoma lahko išče zdravniško pomoč vsak, brez dovolilnice le v nujnem primeru (nesreča in podobno).
2.	Če je potreben pregled pri specialistu, mora prav tako dvigniti dovolilnico, od specialista pa mora prineseta potrdilo, da je bil pregledan določenega dne ob določenem času.
3.	O tem, ali je odsotnost opravičena določenega dne, oziroma ure, plačana, onravičena ali neplačana, odloča samo zdravnik in nihče drugi, niti nadrejeni, niti sestra v ambulanti, če je zdravnik prisoten.
4.	Opozarjamo vse paciente zobne ambulante, da prihajajo točno ob naročenem času brez predhodnih telefonskih pozivov oziroma informacij.
Sprehodi po Varšavi
Ko vlak obstane na odprti progi, v delovne obleke oblečeni in z revolverji oboroženi stražarji zaklenejo celotno kompozicijo in prično pregledovati vsak vagon posebej z zunanje strani. Plazijo se pod vagone, mednje in hodijo po njihovih strehah. Čas pregleda je odvisen od dolžine vlaka in od razpoloženja organov, ki pregledujejo.
Ko v zaklenjenem vagonu opazuješ vse to početje, se nehote človeku vsili misel, zakaj vse to, ko za oboroženimi stražarji vidiš velike napisne panoje, na katerih pozdravljajo potnike, jim želijo dobrodošlico in jih vabijo na ogled raznih turističnih znamenitosti. Po več kot enournem postanku se vlak počasi premakne in zapelje v prvo češko obmejno postajo Bveclav, seveda še vedno v spremstvu oboroženih stražarjev, ki stojijo na stopnicah na obeh straneh vlaka. Šele na postaji vstopijo obmejni in carinski organi, ki pa so zelo vljudni in korektni, le pri pregledu tuje valute so precej, skoraj preveč natančni, kljub tranzitnemu vizu-
ljenje v Jugoslaviji in iz prvih razgovorov lahko dobiš tudi ti splošen vtis o življenju na Poljskem, ki še ni tako urejeno, kot bi človek pričakoval.
Plače se gibljejo približno v razponu 1:4, to je od 800 do 3.500 zlotov, povprečje pa je približno 1.600 zlotov ali približno 8 zlotov na uro. Delovni čas je ponekod še 9 ur dnevno. Razmerje med poljskim zlotom in ameriškim dolarjem je 1 :24, za en zlot pa moraš plačati 31 dinarjev, kar znaša za ameriški dolar 744 dinarjev. To stanje bi bilo v redu, če ne bi poljske banke plačevale za en dolarski bankovec, katerega prejmejo Poljaki od svojih sorodnikov iz tujine, celih 72 zlotov. Če to zamenjavo primerjamo z dinarjem in dolarjem, bi bila v Jugoslaviji vrednost ameriškega dolarja 2.232 dinarjev, kar pa ni realno, bodisi glede na kupno moč dinarja in zlota kakor tudi glede deviznega razmerja. Poljske oblasti so zelo stroge glede deviz in je vsaka posest le-teh strogo ka-zrjpvana, vendar naletiš zelo pogosto na povpraševanje posebno po dolarjih, za katere ponujajo
Stadion za 120.000 gledalcev
Isti postopek se ponovi ob odhodu s Češke, kjer pa traja pregledovanje kompozicije tudi po dve uri, ob progi pa bereš na drugi strani panojev velike napise, ki kličejo na svidenje v številnih jezikih.
Preko češke dežele traja vožnja samo dobre štiri ure in ker je noč, ne prideš v stik s Čehi. Na izstopni češki postaji Petrovče se ponovi pregled listin in deviznih deklaracij, nato pa čez kako uro in to na prvi poljski obmejni postaji Zebzydovice. Prehod preko te meje je drugačen kot oni iz Avstrije. Meja sama ni označena, le na eni strani so postavljene karavle, vendar brez žičnih pregrad. Poljski carinski organi gledajo kakor češki le na tujo valuto, ki jo je treba točno vpisati v deklaracijo. Natančno preiskujejo tudi po žepih in denarnicah. Promet preko meje je zelo neznaten in tudi potnikov je malo. Prvi naval na vlak se prične v Kato-wicah, ki je prvo veliko postajališče in mesto v Poljski. Zamenjana je vleka iz parne v električno, ker so poljske železnice skoro vse elektrificirane in brzi vlaki vozijo povprečno 110 km na uro pa tudi hitreje.
Po prvem vtisu so Katovvice veliko, razvlečeno mesto, polno industrije, ker je skozi okno vlaka mogoče videti daleč naokoli same tovarniške dimnike in tovarniške objekte. Ker v Katowicah vstopijo prvi potniki, prideš tudi tukaj prvič v stik s poljskim ljudstvom. Zanimivo je, da slovenski jezik zamenjuje z bolgarščino in zato niso takoj dostopni za pogovor. Ko pa izvedo, da sedijo v kupeju skupaj z Jugoslovani, se položaj takoj izpre-meni. Sosed ima brž v rokah pollitrsko stekleničko poljske vodke in začne se živahen razgovor in zdravice, zdaj temu zdaj onemu. Poljaki se zelo zanimajo za živ-
kvaliteti vodke pa je popolnoma stvar okusa posameznika. Rezultat takega pogovora in nazdravljanje je seveda rahla dobra volja vseh potnikov v kupeju.
Pokrajina je precej enolična, ker vozi vlak po sami ravnini in tu in tam skozi večje brezove gozdove, ki so značilni za pokrajine, ležeče bolj severno. Za polja bi človek težko dejal, da so zelo kultivirana, posebno če jih opazuje laik. Vidiš pa mnogo posebne črno bele goveje živine, ki se pase raztreseno daleč naokoli po prostranih pašnikih. Nekako pol ure pred prihodom v Varšavo lahko ob lepem vremenu vidiš daleč na horizontu visoko zgradbo, na kateri se blešči vitka konica. To je dom kulture, zgrajen po ruskem vzorcu. Arhitektonsko podobne zgradbe imajo v vseh vzhodnoevropskih prestolnicah in ti nebotičniki naj bi bili nekakšen dar Sovjetske zveze. Seveda pa niso enako veliki. Dom kulture v Varšavi ima 40 nadstropij in v njem vozi 12 dvigal, ki pa se ne ustavljajo v vsakem nadstropju, temveč pelje n. pr. samo do desetega in moraš potem v enajsto ali pa v deveto nadstropje po stopnicah. Eno dvigalo je na razpolago za vožnjo v trideseto nadstropje, kjer je razgledna terasa z bifejem, prodajalnico razglednic in spominčkov. Vožnja stane 2 zl. v obe smeri in dvigalo, ki sprejme 12 oseb, je ves dan v nenehnem pogonu. Razgled s terase je prečudovit, ker vidiš mesto kot na dlani, saj se razprostira v neskončni ravnini.
Obnovljeni glavni trg v Varšavi
Mesto je na vzhodni strani prerezano z reko Vislo, ki leno vali svoje umazane valove v Baltiško morje. Na njej je živahen promet potniških in tovornih ladij. Na desnem bregu Visle leži Praga, predmestje Varšave. Praga je velika skoraj za pol Ljubljane, saj šteje Varšava 1,200.000 prebivalcev. S terase razločno vidiš še mnogo ruševin, katerih niso podrli, temveč samo očistili in ponekod provizorično ogradili z lesenim plotom. Središče mesta je tik pod poslopjem in je grajeno po vojni. Večinoma so nove stavbe, stare pa, ki niso bile preveč porušene, so popravljene in to samo deloma v notranjosti. Zunanjost teh stavb je še vedno okrušena in se na zidovih poznajo
sledovi vojne vihre. Dom kulture je res impozantna stavba. Pred njo je stal 20 m visok Stalinov kip, sedaj pa raste na istem mestu angleška trava in cvetje.
Prihod na varšavski kolodvor malce razočara, ker bi človek pričakoval, da je postaja v milijonskem mestu nekaj ogromnega in da boš padel v nepregledno množico ljudi in vlakov. Ko vlak obstane, opaziš okoli deset peronov, ki so prazni, le nekaj nosačev in železničarjev vidiš, saj je potnikov zelo malo. Kolodvor je nov, vendar zelo skromen, peroni niso niti pokriti in stavba ni niti tako visoka kot ljubljanska. Ko prideš iz postajnega poslopja na ulico, je prvi vtis precej čuden, skoraj porazen.	Milan Čenčur
Tehniške zanimivosti
na črni borzi po 80 zlotov. Naj-hujše je obleganje kar na cesti pred hoteli, ki so namenjeni izključno tujcem.
Ko obravnavamo devizno stanje in plače, bi za primerjavo pogledali cene nekaterih izdelkov. Četrt kilograma kruha iz enotne moke stane 2 zlota. Belega kruha po vojni na Poljskem še niso imeli in tudi v inozemskih hotelih z vsem komfortom postrežejo ob obilnem zajtrku s »kajzericami« iz enotne moke. Z mesom je še mnogo težav in gospodinje morajo čakati v dolgih repih ter plačati 45 do 60 zlotov za kilogram. Včasih lahko vidiš v sicer praznih mesnicah tudi prekajeno svinino, rebrca in podobno. Cena tudi nad 50 zlotov. Na razpolago so mesne konzerve in tudi ribje z ribami iz Baltiškega morja v teži 100 do 150 gr po ceni 10 do 25 zlotov.
Takšne vrste razgovor teče v kupeju in o vsem tem se lahko človek prepriča, ko sam križari po ulicah, ogleduje zelo slabo založene trgovine in izložbe ter cene. Med pogovorom pa seveda neogibno tečeta vodka in pivo, ki ga ponuja gostinski uslužbenec v vlaku. Vožnja od Katovvic do Varšave traja nekaj več kot štiri ure in vlak se ustavi samo dvakrat za dve, tri minute. Ko je prva steklenica vodke prazna, hitro ponudijo drugo.
Sosed prinese iz jedilnega vagona novo stekleničko. Poljska vodka je v glavnem iz krompirja in je različno močna, od 50 do 92 procentov. Cena prvi je za pol litra 45 zlotov, slednji pa 70 zlotov. V glavnem je brez okusa, ker si moraš najprej hladiti usta in požiralnik, ko pa nekoliko prideš do zraka, čutiš v ustih nekakšen nedoločen in neprijeten okus. Poljaki nadvse hvalijo svojo vodko in so ponosni na njo kakor Jugoslovani na slivovko. Presoja o
VAKUUM NAMESTO ELEKTROMAGNETA
V Zahodni Nemčiji uporabljajo napravo za dviganje bremen, ki je sestavljena iz vakuumskih priseskov, nameščenih na okviru.
Naprava deluje kakor močan magnet, vendar jo lahko uporabljajo tudi za dviganje neželeznih predmetov (iz lesa, plastičnih mas, stekla, gume itd.). Pogoj je le, da je površina predmetov dovolj gladka. Dvigalo spusti okvir na breme, črpalka vsesa zrak iz priseskov in dvigalo lahko potem dvigne okvir skupaj z bremenom.
TRAKTOR ZA VINOGRADE
Na Češkem so izdelali traktor, ki se po sredi pregibi j e na levo in desno. Poganja ga motor z 10 KM. Predviden je za delo v vinogradih, sadovnjakih in vrtovih.
SAMOHODNA HIDRAVLIČNA LOPATA
Pred nedavnim so šoferji, ki so vozili po neki cesti v ZSSR, zagledali ogromno vozilo — novo samohodno hidravlično lopato »D-392« z enoosnim vlačilcem »Belaz-531«, ki ga je izdelala mo-
OGROMNE DIMENZIJE
so imeli mnogi eksponati na ACHEMI XIII (razstavi kemičnih aparatov) v Frankfurtu. 8100 razstavljavcev je prikazovalo najnovejše stanje tehnike kemičnih aparatov. Naša slika prikazuje ogromne steklene destilacijske retorte, razstavljene na enem izmed razstavnih prostorov
gilevska tovarna dvižno-trans-portne opreme s pomočjo sovjetskega Vsezveznega inštituta za gradbene in cestne stroje. Kolesa vlačilca so tako visoka, da se človek visoke postave težko dotakne vrha gume. Ne glede na velike dimenzije stroja je njegova hitrost skoraj takšna kot pri tovornjakih. Hidravlična lopata lahko nabere hkrati 18 ms zemlje in jo odpelje s hitrostjo 40 km na uro. Pogonski motor ima zmogljivost 375 KM, skupna teža stroja pa znaša 281. Upravljanje s pomočjo ročice, kakršno ima Moskvič, ne predstavlja nič posebnega. Obračamo jo lahko z enim samim prstom. To omogoča uporaba raznih servomehanizmov.
JAPONSKI EIFFLOV STOLP
lažji, višji in cenejši od francoskega
Po zunanjosti je tokijski televizijski stolp popolnoma podoben francoskemu Eifflovemu stolpu v Parizu, sicer pa je za 33 m višji od njega. Za njegovo gradnjo so porabili 3.6001 jekla. (Za Eifflov stolp so porabili 7.300 t jekla). Višina glavnega ogrodja japonskega stolpa znaša 253 m, nad njim pa se še dviga 80 metrov visoka televizijska antena.
MERILNI APARAT S POMOČJO MIKROVALOV
Izdelan je aparat za merjenje terena. Aparat pošilja na razdaljo do 70 km snop mikrovalovnih impulzov k drugemu aparatu, ki vrača signale. Razdalja se računa po času dvojnega preleta signala, s pomočjo elektronske naprave. Razdalje je mogoče izmeriti s točnostjo do 1 cm na kilometer tudi v deževnem meglenem vremenu in celo skozi redek gozd.
DRUGI PANAMSKI PREKOP
Ko bo sedanji Panamski prekop dosegel skrajno mejo prepustnosti (to se bo zgodilo med leti 1980 in 2000), bodo vzporedno z njim zgradili drugi prekop. Izkop nameravajo izdelati s pomočjo serije jedrskih eksplozij. Računajo, da bo ta metoda v primerjavi z navadnimi metodami gradnje za polovico cenejša.
ZA ®AZ¥IEPim©
VRATAR PRI PREGLEDU PO DRUGI URI
V TB SN pred popravilom strehe. Upajmo, da ob naslednjem deževju ne bo več tako
Na industrijski slikarski razstavi »Poglej no, tole sliko Pomlad v Litostroju — pri njih kar železo raste iz zemlje.«
PREŠERNOVA DRUŽBA VAM NUDI 6 KNJIG ZA SAMO 900 DINARJEV:
Prešernov koledar 1964, Ivan Tavčar: V Zali, V. Nekrasov: V domačem mestu, France Bevk: Požar, dr. F. Smerdu: Naš zdravnik, France Planina: Slovenija in njeni kraji.
Poleg teh knjig bo vsak član dobil še eno stensko umetniško reprodukcijo po lastni izbiri: Janeza Šubica — Romanco, Rika Debenjaka — Kmečko skrinjo ali pa reprodukcijo Goldensteinovega — Franceta Prešerna.
Kupujte knjige ^ založbe Lipa! M
Kvalitetne knjige založbe Lipa iz Kopra lahko naročite pri tovarišici Selšek, telefon 583.
RAZPIS za prednaročilo »MATEMATIČNEGA PRIROČNIKA«
Založba »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 6 opozarja na subskripcijo knjige
J.	N. Bronštejn —
K.	A. Semendjajev MATEMATIČNI PRIROČNIK
Za inženirje, tehnike in študente tehniških šol. Priročnik, ki bo izšel v 1.1963, stane v prednaročilu 4.200 din. S prednaročilom si boste zagotovili dobavo priročnika, ker je naklada omejena, cena v prosti prodaji pa bo znatno višja. Naročila pošiljajte na naslov Založba »Življenje in tehnika«, Lepi pot 6, Ljubljana.
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenite.
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X 29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
TRDNI
PERSPEKTIVI HI
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5000 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru