Poštnina frtafena v gotovini*v' Leto LXVDX, št. 149 Ljubljana, sobota 6. ]«H|a 103$ »maja vsak dan popoldne, izvzema) aedelje in praanilce. — Inaeratl do SO petit rrat a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 800 vrat * Din ft>. večji inaeratl petit /rsta Din 4.*. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenaki Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 26.-. Rokopisi as ne vračajo. UREDNIŠTVO Di UPRAVNMTVO LJUBLJANA. Knafl Jeva silea eeev. ft Telefon: UH. 3123, 8U4. 3115 m 3US Podružnice: MARIBOR Strooamaverjeva Sb. — NOVO MESTO, LJublJanaka e, telefon' it 26. — CELJE: celiako uredništvo: Strossmaverjeva unca 1. telefon it- 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE, Ob hoJodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.551. Habsburžani zopet ogrožajo mir Povratek Halfsburžanov v Avstrijo bi Izzval usodne mednarodne zapletljaje, ki bi resno ogroiali mir v Evropi — Sumljivi italijanski manevri na avstrijski meji — Mala antanta odločno proti restavraciji Habsburianov London, 6. julija, r. Londonski listi prinašajo od svojih dunajskih dopisnikov obširna poročila o skorajšnji restavraciji Habsburgov na avstrijskem prestolu. Pri tem nagrlašajo, da se je inecl dunajsko vlado in zastopniki bdv-se habsburške dinastije dosegel sporazum, da se Habsburgom vrne njihovo imetje. Diplomatski urednik >Dai-ly Heralda posveta uvodnik vrnitvi Habsburgov v Avstrijo in pravi: Včeraj je prišlo do prvega koraka k obnovi Hiibsburgov v Avstriji. Prihodnji kor*) k utegne biti jesenska izvolitev nadvojvode Otona za predsednika avstrijske republike. Če bi pa Otonova mati i z ponosa tega ne dovolila, se zna zgoditi, da bodo v Avstriji ukinili predsedstvo republike in izvolili Otonovega strica princa Evgena za regenta. List piše nato. da je avstrijski poslanik v Londonu baron Frankenstein, prišel v britansko ministrstvo zunanjih zadev in ga obvestil o sklepih %voje vlade glede Habsburgov. Dunajska vlada je to storila v času, ko se mude desettisoči italijanskih čet na avstrijski meji na dozdevnih voja- ških vajah. Te čete so pa, o tem so vsi prepričani, dejansko pripravljene braniti avstrijske pravice pri ureditvi habsbnrgovskega vprašanja tako, kakor se bo Avstriji najbolje zdelo. Obenem bosta baron Karwinski in baron Wiesner odpotovala v Steno-keerzl, belgijsko kopališče, kjer se mudi nadvojvoda Oton, in z njim uredila vprašanje vrnitve zaplenjenega imetja Habsburgov in vprašanja povratka Habsburgov v Avstrijo. Pričakovati je, da se bo Oton najprej vrnil kot svoboden državljan v Avstrijo, nato se bo pa začela še večja propaganda za obnovo Habsburgov; v tem vidijo v vplivnih krogih najboljše sredstvo za pobijanje nacionalno socialistične propagande v Avstriji. »Manchester Guardian« je mnenja, da mora Mala antanta odločno nastopiti proti tem načrtom. Države Male antante niso izpremenile svojega prejšnjega stališča o obnovi Habsburgov in ukinitvi zakona o njihovem izgonu iz Avstrije. Zato bo ta zakon globoko odjeknil v njih. Ni dvoma, da bodo države Male antante vzajemno zahtevale pojasnil o zakonskem načrtu za vrnitev Habsburgov v Avstrijo, vendar je pa treba počakati, da se bo morala Mala antanta s svojimi demar-šami požuriti, ker bo po poročilu njegovega dopisnika avstrijsko zakonodajno telo imelo sejo Že prihodnji teden in na njej sklenilo, da se sedanji zakonski načrt o Habsburgih iz-premeni v zakon. ŽITA SE BO NASELILA NA SEMMERINGU. Dunaj, 6. julija. w. »Oesterreichi-sche Abendszeitung« poroča, da se namerava bivša cesarica Žita takoj, ko bo sprejet zakon o ukinitvi zakona o izgonu Habsburžanov, z vsemi otroci začasno naseliti v Reichenanu na Semmeringu. STARHEMBERG SE POSVETUJE Z MUSSOLINIJEM. Rim, 6. julija. AA. Knez Starhem-berg, ki je včeraj prispel v Benetke na krajše počitnice, odpotuje 13. julija v Rim. kjer se sestane s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. V skupščini se bodo merile moči O priliki volitve skupščinskih odborov se bo pokazalo, koliko poslancev je na strani vlade in koliko je ostalo zvestih g. Jevtiću Beograd, 6. julija, r. Danes se je sestala Narodna skupščina k seji, da razpravlja o poročilu verifikaoijskega odbora glede verifikacije mandatov narodnih poslancev iz skupine dr. Spahe, ki so kandidirali na Mačkovi listi in so naknadno predložili svoja pooblastila. Na dnevnem redu je bila prvotno tudi izvolitev stalnih skupščinskih odborov, ki pa so jo v zadnjem trenutku odgodili do prihodnje seje, ki bo v torek. Za izvolitev stalnih skupščinskih odborov vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Vse kaže, da bo postavljenih več kandidatnih list. Prijatelji g. Jevtića so sklenili, da vložijo svojo kandidatno listo za posamezne odbore. Vlada pa je na sinočnji konferenci prav tako • klonila, da postavi svoje kandidature, ker ne more dopustiti, da bi imeli v odborih večino prijatelji g. Jevtića, ki so v opoziciji proti vladi, ker bi ji potem mogli delati zgago. — Sploh namerava vlada osnovati svoj poslanski* klub. Tako bo pri volitvi stalnih skupščinskih odborov prišlo prvič do merjenja moči v Narodni skupščini. Glede izida ni nobenega dvoma, ker je več kot jasno, da bo ogromna večina poslancev potegnila z vlado. Vsekakor pa se bo pravo razmerje moči pokazalo šele o priliki glasovanja o proračunskih dvanajsti-nah, ker je to najmerodajnejŠe glasovanje za oceno položaja v parlamentu. Dr. Maček o deklaraciji vlade Zagreb, 6. julija, r. »Jutarnji list« poroča: Povodom vladine deklaracije smo se obrnili na g. dr. Vladka Mačka s prošnjo, naj nam pove svoje mnenje o prvem politično-programatiČnem nastopu vlade dr. Stojadino-vjća pred Narodno skupščino. Predsednik Hrvatske seljačke stranke, dr. MaČek nam je » razgovoru izjavil, da je docela nezadovoljen z vladino deklaracijo, ker pomeni nadaljevanje politike vlade g. Jevtića ter da se je prepričal, da je bila njegova skepsa o priliki sestave Sto-"adinevićeve vlade docela upravičena. Bedaste govorice Po Ljubljani so se snoČi Sirile gorostasne govorice o atentatu, ki je bil baje izvršen na notranjega ministra dr. Korošca. Tc govorice 10 se danes razširile rudi že na deželo, od koder so se danes telefonično in brzojavno obračali na našo redakcijo z vprašanji, kaj je na tem resnice. Nekateri »dobro informiram« so pripovedovali, da imajo povsem zanesljive vesti, ki pa uradno Še niso potrjene. Vest o atentatu na dr. Korošca je seveda gladko izmišljena in plod bujne fantazije kakega vinskega bratca. Slovenski radikali se dramijo »Jutarnji listi« poroča iz Ljubljane: Sinoči so imeli sestanek nekateri pristaši bivše radikalne stranke v Sloveniji pod predsedstvom ravnatelja etnografskega muzeja in bivšega ministra dr. Nika Zupaniča. Ti ljudje so doslej po veČini sodelovali z JNS, sedaj pa so se izjavili za glavni odbor radikalne stranke. Radikali v Sloveniji so se odloČili razviti nekako politično delavnost ter zavzemati svoje stališče do političnih prilik in vprašanj v Sloveniju Kar se tiče njihovega držanja do dr. Korošca in njegovih ljudi, so sklenili zavzeti stališče lojalnega sodelovanja. S to razmeroma maloštevilno skupino radikalov simpatizira tudi ban dravske banovine dr. Dinko Puc , kakor tudi ljubljanski župan dr. Vladimir Ravnikar, ki se je tudi sam udeležil tega e**-*- Italijanski očitki Angliji Italija očita Angliji, da hoče zlorabiti Druftvo narodov v zaSčito svojih imperialističnih ciljev Rim, 6. julija w. Italijanski tisk se obrača v polemičnih člankih proti novim manevrom Anglije, ki gredo za tem, da bi bile oškodovane upravičene kolonialne zahteve Italije. »Gazetta del Popollo« piše med drugim, da se hoče Anglija poslužiti Društva narodov, da bi zaščitila ovoje interese v Abesiniji. Anglija je tudi poskusila ločiti Francijo in Italijo ter prvo dvigniti proti Italiji, kajti Anglija dobro ve, da brez Francije ne bi mogla izrabiti Društva narodov za obrambo svojih imperialističnih interesov. Francija pa ne more pristati na te ! manevre iz naslednjih razlogov: 1. Ker imperialistični interesi Anglije ne škodujejo samo Italiji, temveč tudi Franciji; 2. ker je Anglija podpirala nemške interese, ne da bi se ozirala na francoske in ker ni nikakor vpošteva-la svečanih obveznosti iz Londona, Strese, Versaillesa in Ženeve; 3. ker bi ločitev Italije ne pomenila samo izolacije Italije same, temveč tndi izolacijo Francije, ker bi se morala v tem primeru Francija — ker je Nemčija sedaj več kot preveč oborožena. — udati v to, da bi prišla pod kontrolo Anglije, čim bi ne mogla več računati na italijansko prijateljstvo; 4. ker se Italija v svojih interesih in svojem samoljnbjn najbrže ne bi odrekla maščevanju in 5. ker končno angleška politika pod mirovno kopreno olaj- šuje in pripravlja vojno. Italijanska javnost se še zmerom zelo ukvarja z možnostjo, da bo Velika Britanija zahtevala ali pa sama izvedla gospodarske sankcije zoper Italijo, če bi prišlo do vojne med Italijo in Abesinijo. List >Corriere Padano« pravi, da te grožnje Velika Britanija nikoli ne bo mogla izvršiti. »Giornale d* 11 ali a < se izprašuje, kako naj Velika Britanija gospodarsko blokira Italijo. Če bo to poskušala preko Društva narodov, pravi list, bi to pomenilo, da hoče Velika Britanija s plaščem Društva narodov zakriti svoje lastne čisto britanske interese. Ti čisto britanski interesi, nadaljnje list, so v tem, da bi si kos za kosom prilastila Abesinijo za Anglijo. To postopno mirno osvajanje Abeoinije, pravi >Giornale d" Italija« se je bilo že začelo, zdaj je pa italijanska akcija pokvarila te britanske namere. Velika Britanija, sklepa list, je za Abesinijo žrtvovala velike denarje, ki jih je Abeatnija porabila na oboroževanje proti Italiji. 200 MRTVIH PRI PROSLAVI AMERIŠKEGA NARODNEGA PRAZNIKA. Newyork, 6. julija. AA. Na dan proslave ameriške neodvienosti jo bilo mnogo prometnih nesreč, pri katerih se je ubilo nad 200 oseb. Grčija pred vainlml odloHtvami V novo Izvoljenem parlamentu se je pričela debata o spremembi vladavine — V jeseni bo ljudsko glasovanje o obnovi monarhije Atene- 6, ju&je. AA. V začetku seje nenarodne skupščine je predsednik vlade Tsaldaris preČital vladno deklaracijo. V začetku izraža veselje vlade nad ponovno obnovo rednega funkcijoniranja državnega aparata po blazni vstaji 1. marca Predsednik vlade nato poudarja naglo in učinkovito akcijo vojske, ki jo je lojalno podpiralo prebivalstvo. Dalje govori deklaracija o volitvah in gospodarski obnovi države. Nato pravi med drugim: Prva naloga novega parlamenta bo v tem, da izdela novo ustavo, ki je zanjo že imenovana posebna komisija. V zvezi s tem je treba resiti tudi vprašanje ustavnega režima. Srditost, ki je načela to vprašanje je dovedla do marčevske vstaje. Tsaldaris je navajal razloge, zaradi katerih se tako vele važno vprašanje ne da urediti drugače, kakor s posebnim na- rodnim plebiscitom. Rezultat takšnega plebiscita, ki bo zagotovil svobodo individualnega mišljenja in avtentično izrazil narodno voljo, bo vlada v celoti spoštovala in tako se bo dokončno spravil z dnevnega reda spor ki že tako dolgo traja. Mnogo razlogov imamo za prepričanje, da si tudi parlament sam želi, da naj vprašanj edržavne oblike uredi suvereni narod. G. Tsaldaris je na koncu apeliral na parlament za sodelovanje, prav tako je pa tudi prosil tisk, da naj podpira vlado pri obnavljanju miru in normalnih razmer v državi. Naposled je prosil narodne zastopnike da naj izkažejo zaupanje vladi. Deklaracijo vlade so poslanci in mnogoštevilno občinstvo na galerijah pozdraviti z viharnim dolgotrajnim ploskanjem. Zračna zveza Praga—Jadran Med Prago in našim morjem vzdržujejo redno zvezo vedno dobro zasedene amfibije V petih urah prispe letoviščar po zraku iz Prase na naš Jadran Ljubljana, 7. julija. Potovanje po zraku je zdaj nekaj vsakdanjega. Močna krila naših srebrnih ptic so prav tako zanesljiva kakor asfaltirana cesta pred avtomobilom. O hladnokrvnem, vedno mirnem in popolno zaupanje vzbujajočem pogledu našega Striževskega, JaroŠenka in drugih ni treba niti govoriti. Tisočkrat so preleteli proge, ki jih mi prvič ali največ desetič še vedno občudujemo. Vsak gozd, vsaka krš in vsaka vasica so jim dobri, stari znanci, ki jim kažejo pot proti morju, Zagrebu, Beogradu, Skopi ju, Bitolju ali Sarajevu, koder paČ vodijo naša zračna letala. 2e naši otroci so postali junaki in se rogajo starejšim, ki še z nekim smešnim predsodkom dvomijo o moči in zanesljivosti naših kril, a vendar tudi dokaj starih mamic že pozna naše nebo. Zakaj naj bi vendar pot po zraku ne bila varna, ko je človek na njej prav gotovo bolj nemoten in brezskrben kakor na železni ali navadni cesti. Ljubljanski aerodrom je vsak dan dvakrat živahen. Po več dni v naprej si je treba preskrbeti karto. Število potnikov letos prekaša lansko in dr. Rape je vedno zadovoljen. Kako bi tudi ne bil, ko so ljudje končno vendar nehali uporabljati smešni izraz, da je letalo srečno pristalo in so se nehali bati vožnje po zraku. Vlak nikdar srečno ne prispe na postajo, temveč enostavno prispe, ker mora. Tudi pri letalu je odveč beseda o sreči, ker mora prav tako pristati, kakor se je vzpelo pod nebo. Tehnika je vendar zmagovalka! V Ljubljani bi z ase ran našega ugleda le morali zboljSati cesto do odcepa proti aerodromu, ker je naravnost obupna in kriči po popravilu. Inozemci jo občudujejo, njo in nas. Mi smo je sicer vajeni, toda prezreti ne smemo dejstva, da srečujemo na našem aerodromu mnogo tujcev celo iz najbolj severnih držav Evrope. O poti po zraku do Sušaka molčimo. Kdo vendar Se opisuje pokrajine ob železniških progah? Naivneži, ki se jim to le zdi imenitno, in otroci, ki se vozijo prvič s počasnim hlaponom. Enako je v zraku; vsak dan se menjajo pod bežečo ptico iste pokrajine, ki jih že vsi poznamo. Saj bodo ta pota že tudi dedom v zapečkih kaj kmalu vsakdanja! Nikola Vilhar se na Sušaku smeje po stari navadi. V kodu na Grobniškem polju je vedno živahen promet; inozemci in naši redno zasedajo vsa mesta v letalih. Stari »asi«, ki so že v prvih letih jugoslovenskega zračnega prometa bili vsakdanji gosti na naših letalih, skoraj da ne morejo verjeti, da so ljudje končno vendar spoznali lepoto, varnost in udobnost potovanja po zraku. Sušak se v polni meri zaveda svoje važne vloge mednarodnega letalskega pristanišča. Svojo nalogo izpolnjuje res vestno. Kdove, kje na severu se je potnik zaupal močnim krilom srebrnih ptic, ki so ga prenesla narav-nost do morja. Sulaški Aeroput poskrbi za vse i prevoz z letališča v mesto, informacije, prospekte, prenos prtljage paraikov, vozne kam v vsa naša pristanišč« m pri jasna, topia beseda. Pod okriljem srebrnih kril ste tedaj odpotovali prav od valega stanovanja do le- tovišča aH kopališča, ki ste se vanj name ml i. Nič ni treba iskati drugih hiijetarnic in potniških blagajn; nobene informacije ne morete želeti, ki vam z njo naš Aeroput ne bi po-stregeL Sušak ima zdaj kar dve letafiSČi. T armira napoved o rednem zračnem prometa med Prago in našim Jadranom z amfibijami se je letos uresničila. 2e nekaj Časa vozijo dvoživke redno iz Prage in nam prinašajo goste v na£» obmorska letovišča. Postaj ni mnogo: Praga, Brno, Bratislava, Zagreb in naše morje. V petih urah opravijo to pot krila, d očim je vlaku potreben dolg in mučen dan v zaprtih m razbeljenih vagonih. V prvih mestih pristajajo dvoživke seveda na suhem, dočim nad mor-jem lahno za k roži jo in se spuste na vodo tik pred mestom. Dva čolnička, ki nadomeščata kolesa, zdrsita prav do pristanišča. Velika razdalja je premagana brez napora in poc nazaj bo prav taka. Doslej je bilo nerodnejše. Gosti našega Jadrana, ki so prihajali iz severnejših držav, so se ustrašili dolgega pota z vlakom nazaj v domovino. K nam so prišli radi, saj jih je čakalo naše toplo solnce. Povratek na delo pa je vedno težji in potne nerodnosti so marsikomu pokvarile lepe vtise, ki bi jih prinesel domov. Zdaj tega ni več. Ogromne pokrajine beže pod potniki kakor morje m lepa je pot domov. Na zanesljivih krilih dvoživke pod veščo in vedno mirno roko spretnih zračnih krmarjev. Dve prijateljski, bratski državi sta tako povezani po najkrajši poth gotovo pa seveda tudi po najlepši. Amfibije nam pripeljejo mnogo gostov. Kakor na Grobniškem polju, je vedno živahno tudi na morskem letališču. Cehi, ki so vzpostavili to progo, pričakujejo, da bo todi nam dobrodošla, saj je najkrajša in najlepša zveza med našo domovino in zlato Prago. &e#« KOLEDAR. Danes: Sobota, 6. julija katoličani: fami ja, Do-mogoj. Jutri: Nedelja, 7. julija katoličani: VHibeld. DANAŠNJE PRIREDITVE! Kino Matica: Kraljica Kristina (Greta Garbo). Kino Ideal: Pesem Orienta (Ramon Novarro). Kino Dvor: Naprej Bobby (Harry Piei). Kino Silka: Vihar (ruski film). CeJkoslovenska Ofcec predavanje dr. V. Buri- ana o Jan Hwo ob 20,30 v r estavraciji »Zvezda«. PRIREDITVE V NEDELJO: Kino Matica: Kraljica Kristina (Greta Garbo). Kino Ideal: Pesem Orienta. Kino Dvor: Naprej Boby (Harrv Piel). Kino Siska: Vihar. Sokol Ljubljana III.: telovadni nastop ob 16. šentjakobsko pevsko društvo: vrtna veselica ob 17. na telovadišču Sokola IV. na Do • lenjski cesti. DEŽURNE LEKARNE: in jetri: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku rak, Gosposvetska cesta 10 in Bohince ded. Gesta 29. oktobra 31. Otipu 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne«. MHp lffi. Ster. 149 Iz Švice v Francijo Strašno zanemarjeni In nesnažni kraji. — Francija utrjuje meje proti Nemčiji Ljubljana, 6. jnli ja. Kakor rek rata imo bili tudi t Basln zjutraj pravočasno na nogah. Tretji dan je nam obetal prehod is Švice v Francijo in vožnjo po nali zavezniški državi. Vse francosko se nam adi imenitno, tudi StaviskY in Batrgnol. Zato in čuda. da imo komaj Čakali, kdaj pride francoska meja. In prišla je kmalu, takoj za Bas lom, kjer smo se poslovili od prijaznih Švicarjev in zalih Švicark še zgodaj zjutraj veseli, da so nas tako lepo sprejeli. Kako je bil zadovoljen naš potni maršal z računom, ne vem. Tako gotovo ne, kakor mi s postrežbo. Na Švicarsko francoski meji so trajale formalnosti komaj dobrih pet minut. Tudi v Franciji so ceste tlakovane, da o prahu ni duha ne sluha. Pokrajina se takoj izpremeni v valovito nižino z velikimi gozdovi, travniki in polji, naseljeno v nasprotju a Švico zelo redko. Francija! Pri naa radi zamenjavamo Francijo s Parizom. Kdor je bil kdaj v Pariz«, da je videl podzemno železnico, noiredamsko katedralo, Louvre, Moulin Rouge in še nekaj pariških znamenitosti, ve navadno mnogo povedati o Franciji. V resnici je pa Pariz svet zase, bistveno različen od francoskega podeželja. Če se pripelješ po cesti i2 Švice v Francijo, so kontrasti na vsakem koraku tako veliki, da kar verjeti ne moreš, da prav vidiš. V Švici vse snažno, zemlja rodovitna in lepo obdelana, kmetje čedno oblečeni, povsod znaki blagostanja. V Franciji so kraji ob cesti Strašno zanemarjeni, zemlja ilovnata in malo obdelana, kmetje oblečeni mnogo slabše, kakor pri nas, povsod sledovi revščine. Vozili smo se skozi velike vasi in trge, pa nismo videli skoraj nobene lepe hiše. Drva razmetana okrog hiš, gnoj kar ob cesti, da teče gnojnica ob nji ali čez njo, vse na vlečeno m razbrskano, vse nekam mrtvo. Zlasti čudno se nam je zdelo, da nismo videli nikjer nobenega otroka. Človek bi dejal, da je tu včeraj divjaki ropna fu* rija. Črm dalje smo bili od meje, tem večje je bilo naše presenečenje ob pogledu na nesnago, režeco se v obraz najprimrtivnejsim pojmom o higijeni. Čndna je ta francoska »emlja, polna kon t rastov. Kakor po širokih morskih valovfh smo se bližali znani francoski trdnjavi BeJfort. Na obeh straneh ob cesti ves čas košato drevje, da se voziS tudi v najhujši vročini po senci- Da bomo kmalu v Belfortu, smo spoznali po četah vojakov, ki amo jih SrečavaH, ko so šli že na vse zgodaj zjutraj gradit utrdbe. Hitler rožlja s sabljo, Francozi utrjujejo mejo proti Nemčiji. Danes meni, jutri tebi. Ker so Nemci nakle-stili Francoze, so jim morali le-ti vrniti dolg z obrestmi. Zdaj so na vrsti zopet Nemci, da ee osvetijo Francozom za poraz, če se le ne bodo uračunali tisti, ki vodijo te račune, upajmo, da končno enkrat že brez krem ar ja. Vendar pa poglejmo, kaj pravijo zadnje vesti o utrjevanju francoske meje napram Nemčiji. >Močam 1820 Din, a v Mariboru Dki 1300, pri čemer je pripomniti, da je obremenjen isti avtomobil v Ljubljani in v Mariboru še z Din 650 banovinske t.oša-rine na pnevmatiko, skupno to^ej v Ljubljani Din 2470. Iz Maribora — Nova uprava Mariborskega šahovskega kluba. Na torkovem zelo uspelem občnem zboru, katerega je v kavarni »Centrale vodil agilni m zaslužni predsednik podžupan gospod Rudolf Golouh, je bil izvoljen naslednji odbor MSK: predsednik Rudolf Golouh, podpredsednik Ostanek, tajnik prof. Sik, blagajnik Goleč in prof. Stupan ter Lobkov odborniki. Na občnem zboru so mariborski šahisti izvolili mojstra Vasjo Pirca za častnega člana Mariborskega šahovskega kluba, ki bo s preselitvijo Vasje Pirca v Ljubljano utrpel težko izgubo. — Ustreljen tihotapce. Zopet je tihotapska strast zahtevala novo žrtev. Z raznim tihotapskim blagom natovorjeni Stcf. Horvat iz Lipe ▼ Slovenski Krajini je hotel prekoračiti državno mejo, pa je svojo predrznost plačal s smrtjo. Bal na meji je mladega Štefana zagledalo budno oko grani carja, ki je tihotapcu zaklical »Stoji« Ker se Horvat pozivu ni odzval, je obmejni stražnik pomeril in ustrelil. Tihotapec se je smrtno zadet zgrudil in izdihnil. *— Tujski promet v juniju. Pri mariborskem zglasevalnem uradu je bilo junija prijavljenih 1882 oseb, med temi 66$ inozemoev. ■» Trije samomori. Mariborska kronika beleži zadnje dni kar tri prostovoljne smrti. V torek se je v Gajevi ulica obesil železničar Alojz Grošelj. Ko se je njegova žena vrnila s trga, je našla svojega moža v spalnici mrtvega, obešenega na klin obešalnika. Prav tako tragično pa je končal v Dobrovi pri Pobreiju tudi brezposelni delavec Jurij JeniekovtS, ki je tudi izrabil odsotnost svoje žene ia sa obesil. V Libeiicah pa se je z arzemkom zastrupila 25 letna posestnica Alojzija Painikova, ki je strupu kmalu podlegla Kaj je gnalo obupane« v smrt, ni točno ugotovljeno. Gotovo pe je temu kriva beda. — Kamp! je napad« samo fingiraL Pred dnevi smo poročali, da so brezposelnega trgovskega pomočnika Adolfa Kampla napadli trije neznani moški. Kakor pa je policija ugotovila, je Kamp) roparski napad na vogala Čopove in Kamniške ulice Samo fingiral, da je tako prišel v bolnico, kjer se je 'zopet enkrat polteno najedel. Poškodbo na obrazu pa je dobil Kamp! nekoč prej pri fantovskem pretepu. — MoČ mariborskega zadrutniltva. Ma-bavljalna zadruga državnih uslužbencev t Mariboru je proslavila v torek mednarodni zadružni dan nad vse svečano. Ves Rotovlki Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije je ponovno opozoril na neupravičenost in vsestransko Škodljivost tega fiskalnega pritiska mestne občine ljubljanske, ki poleg tega škoduje nasprotuje intencijam, ki so vodile kr. vlado pri letošnjih reform»"h ukrepih. Struktura narodnega gospodarstva v dravski banovini zahteva še posebno pažnjo v pospeševanju razvoja avtomobilizma. Bilo bi potem takem nelogično in nepojmljivo, da ravno Ljubljana kot gospodarski center dravske banovine z visokimi mestnimi taksami ta razvoj na svojem pomeri ju ovira. Kakor kažejo statistični podatki, je lahko dokazati neugodne posledice prestrogega fiskalnega pritiska tudi v pogledu prihodov mestne občine same. Mestna občina bi ob znosljivejšem obdavčenju motornih vozil prišla najmanj do enakih direktnih, najbrže pa do višjih indirektnih dohodkov od razvitega motorizma. Po uredbi sedanje reforme dajatev na motorna vozila se je pričakoval znaten porast števila motornih vozil v prometu. Dejansko so prišle v promet prav mnoga vosi 1 a povsod drugod razen v Ljubljani. V Ljubljani je nad polovica vozil še vedno pod plombo in sicer okrog 300, nedvomno le zaradi visoke mestne takse, ki jo je treba na vsak način znižati. trg je bil okrasen z državnimi in zadružnimi zastavicami. Tam se je zbralo več tisoč ljudi, ki so v impozantni povorki krenili na tekv vadilče Sokoli I. v Koseškega ulici, kjer se je vrfila svečana proslava. Predsednik zadruge g. Reher je tisočglavo množico nagovoril t lepim govorom in jim orisal pomen proslave ter zadružništva. V vznesenih besedah so tudi ostali govorniki pozivali k zadružništvu, ki je edina rešitev iz težke gospodarske depresije. S proslave so zadružniki odposlali vdenostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petra II. na Bled in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. dr. Milanu Stojadinoviču ter drugim uglednim osebnostim. Po oficijelni proslavi se je razvila ob obloženih šotorih animirana narodna veselica. Ii Trbovelj —- Neznosna vročina. Te dni je pritisnila nad našo dolino neznosna vročina. Zlasti četrtek je bil eden najbolj vročih v letošnjem leta, pa tudi druga leta ne pomnimo tako neznosne vročine, saj je danes toplomer kazal v senci 36, na solncu pa 44. Bati se je, da se bo vročina le stopnjevala, kar bi pomenilo katastrofo za Živinorejce, saj so že sedaj travniki kakor požgani. — NcsTcča nikdar ne počiva. Tukajšnji stavbnik g. Rudolf RoČak se je peljal v Sredo zvečer na svojem kolesu domov. Pred pekarno Kocjan pa mu je hienkrat prednje kolo spodneslo, pri Čemer je izgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno, da si je zlomil nad gležnjem nogo. Revež si je v zadnjih letih le drugič zlomil nogo na istem mesca. — Kresovanje CMt>. Tredicijonainega kre-sovanje v čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu nali agilni podružnici ČMT3 ne opustita. Že okrog 40 let jih leto za letom prižigata na Kolku, le zadnja leta sta ga prižgali dvakrat na telovadlscu Sokolskega doma. Letos pa sta podružnici to staro slovensko tradicijo obnovili ter sta zopet kfešovali na Kolku Skozi 35 let je vsako leto pripravljal ogromen kres na Kolku podurad-nik g. Karol Gorju p, ki se ni strašil ne truda ne stroškov, da je postajal kres na Kolku od leta do leta lepil tn bol£i. Ob kresnih večerih se je v prejšnjih boljših letih na Kolku, razvila ob žarenju mogočnega kresa vesela zabava, zbrali *© se pevci, prišla pa je tudi delavska godbi in tako ft Samevale slavnostno razpo lezenje ♦ spomin Velikimi slovanskima apfi stoloma in nerodnim Suditiljima do potne PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV* Franz Josefove grenele* od adravja & br. 10.48© od 26. V, 1936 5uzraristtuz5č^tira noči v dolino« dokler kres na Kolka ni ugasnil. Kras je sicer ugasnil, toda deta je v onih težkih dneh narodna ideja od leta do lata, dokler ni ob prevratu bruhnila v mogočen val kotenja po narodni svobodi in Ustni državi. — Umri je nas vrti podsiarosta, brat ing. Ivo Ivanović. Javen nastop Sokola, ki je določen at 7. t m-, se zaradi njegove smrti Iz Višnje gore — Nevaren padec s kolesa. V sredo se je nevarno poškodoval čevljarski mojster F. Dre-melj. Bil je precej vinjen in se je peljal na kolosa. Nenadoma pa mu je zmanjkalo ceste m je padel na obraz, da si ga polteno razbil. Ko je hotel vstati, je zaradi pijanosti padel nazaj in pri tej priliki je z glavo udaril ob cestni kamen s tako silo, da se mu je ufila kri ia nosu, ust in uses. Mož se je seveda takoj onesvestil. Prepeljal! so ga v ljubljansko bolnico. t* mm Gasilci se pripravljajo. Vse mesto se s polno paro pripravlja, da čim slovesne je proslavi jo letnico najstarejše in najdelavnejse višnjegorske organizacije, ki bo v nedeljo, dne 7. julija. V soboto zvečer bo po mestu bak-Ijada, v nedeljo zjutraj pa budnica. Nato sprejem gostov pri kolodvoru. Ob 10. uri mala v mestni cerkvi. Po mali blagoslovitev gasilskega prapora in odlikovanje veteranov. Ob 3. popoldne ljudska veselica pri sodlSču. Pri vsej slovesnosti bo sodelovala tukajlnja godba na pihala. Pričakuje se obilna udeležba, saj je povabljenih nad petdeset bratskih društev vse Dolenjske. Izletniki si bodo pri tej priliki lahko ogledali tudi prvi dolenjski turistični dom na Polževem, kajti Polževo leži le uro hoda od Višnje gore, pot pa vodi vseskozi po krasnih senčnih gozdovih. Zato v nedeljo vsi v Višnjo goro! — Vročina, suša. V Viinji gori vlada silna vročina. Toplomer ka/e na solncu nad 40 stopinj. Sicer je bila v noči na sredo men^a nevihta, vendar se ne pozna veliko. Na polju »e vse so si in, če bo to trajalo še nekaj časa, bo kaj slaba letina. en reje drobnice Sirom as ne j ši m ljudem je treba pomagati dejansko, ne pa samo z besedami. Ljubljana, 6. julija. Pri nas se mali človek zavada dovoij pomena reje drobnice ter ni niti več treba posebne, papirnate propagande. O potrebah malega človeka, kočarja, mestnega delavca, revnega obrtnika in sploh o tipu našega prole-tarca, se pa premalo govori. Pač pa se morda govori mnogo o malem človeku, ne da bi nam bilo prav jasno, kdo je prav za prav ta mali človek in kako mu je treba pomagati. Ob tej priliki seveda ne odkrivajo zveličavne metode, kako bi odpravili vso bedo in ne trdimo, da je za revne ljudi izhod le v tem, da rede drobnico in sploh živali; potrebna je le primerna propaganda, namreč dejanska pomoč pri reji malih živali našim revnim rejcem, in sicer prav tako z zgolj socijalnih razlogov, kakor iz gospodarskih. Kaj pomaga papirnata propaganda za rejo drobnice, če revni ljudje ne morejo kupiti nrti koze? Treba je konkretno pomagati ljudem in ne le z besedo. Nedavno se je zopet izkazalo, da bi ljudje zelo radi redili drobnico, ko bi bil za to izpolnjen prvi pogoj, namreč, ko bi si živino lahko kupili. Razumljivo pa je, da ne bo nihče zahteval od odločujočih Činiteljev, kakor se sklicujemo vedno nanje, naj podpro tudi rejo malih živali pri revnih ljudeh 1 tem, da bi jim delili živali. Za to pač ni osnove. Gre pa za to, da se organizira pomoč lavnim ljudem tudi v tem pogledu in da odločujoči podpro takino organizacijo. Nekoliko je reja malih živali pri nas že organizirana. V propagandnem pogledu so dosegli že »elo lepe uspehe. Razstave, kakršna je bila tudi letošnja društva »Živalce« na vele-sejmu, so koristne in bi bde potrebne, da bi jih morale prirejati druge gospodarske (kmetijske) organizacije, če bi jih ne prirejalo dru-tvo rejcev. S prirejanjem razstav so pa veliki stroški in težave ter zato ne morejo biti popolne, ne morejo pokazati vsega, kar bi naj spoznali ljudje in kar bi naj dokazovalo, kako pomembna gospodarska panoga lahko postane reja malih živali. Zato tudi ne morejo vselej razstavljati drobnice. Kljub tem« pa hočejo organizirani rejci propagirati rejo koz in ovac Društvo »Živalca« dela to tako, da daje svojim članom koze čiste pasme brezplačno pod pogojem, da rejec odda mladiča društvu. Društvo obstoji sele nekaj let, zato ne more delati velikopotezno ter ne more ustreči vsem, ki žele rediti drobnico. Posebnih sredstev nima, Članarina je nizka, Z razstavami so veliki stroški; zato so dohodki kaj skromni. Vendar je drultvo nedavno razdelilo okrog se koz sanjke pasme v mnoge kraje. Interesentov je bilo izredno mnogo. Povečini se priglalajo revni ljudje, ki živali ne morejo kupiti. Pri tem ne gre le, da se podpre revne ljudi, temveč tudi za rejo samo na sebi; za širjenje čiste pasme, za nase kraje najprimernejše; važna sta torej dva momenta, socijalni šn gospodarski, ki bi ju morali vsekakor vpo-feevati. Društva ne vodijo nobeni drugi nagibi, če lahko kdaj govorimo o požrtvovalnosti, bi morali ob tej priliki, saj društvo podpira rejo pri revnih rejcih z velikimi žrtvami, boreč se neprestano z gmotnimi teJkočami. Bal zaradi gmotnih težkoč se ne more dela oprijeti, kakor bi se ga sicer. V programu ima toda razširjenje reje solčavske ovce po neiih goratih pokrajinah, kjer so pogoji za ovčjerejo. Volna solčavske ovce ne zaostaja skoraj nič za slovito avstralsko volno. Pri nas imamo premalo rorovin za tekstilne izdelke, nudijo se pa vsi pogoji za rejo izvrstne domače pasme ovac. S primerno organizacijo, kakrino ima v programu »Živalca«, bi se reja solčavske ovce lahko razširil« po v«Mrj Gorenjski šn na Dolenjskem. Ako bo drultvo nailo vedno razumevanje za svoja stremljenja tn če bo uživalo več podpore, si pač lahko obeta mnogo več uspehov ter bo tudi doseglo popom uspeh pri propagandi za rejo solčavske Treba te torej podpreti smotreno, dejansko propagando za rejo malih živali, kajti pri srcu nam morajo biti predvsem dejanja in ne 1_____i . oeseoe. Iz Kranja — Za veliko gozdno veselico v Prevoli vlada v mestu in bližnji ter daljni okolici nazveČje zanimanje. Pripravljalna dela bodo danes zaključena in je vse poskrbljeno za dostojen sprejem in zabavo številnih gostov. Ker je veselica na odprtem prostoru in bi bila izguba na kozarcih in steklenicah neizogibna, prireditveni odbor primoran oddajati stekleninc za malenkostno kavcijo Din 1 do 3, ki se ob vrnitvi posode zopet izplača. — Vstopnine ni, vabljeni ste pa prav vsi. Torej jutri vsi v Prevolo. HOTEL STARA POŠTA VRTNA VESELICA, PLES, NAGRADE, ORKESTER JAZZ BALALAJK. VSTOPNINA PROSTA. TUDI RES. — Imenujte mi redko divjo žival v Evropi. — Slon. — Slon vedar ne živi v Evropi, razen v ujetništvu. — Saj bal zato je v Evropi redek. Po dolgem trpljenja ja odala k Bogu na&a dobra mamica, babica, teta, «oapa Hna Fatalan roi. Carli, pocestnica Na zadnji poti jo spremimo t soboto, dne 6. julija 1935 ob 5. nri popoldne ia hiše žalosti, študentovska ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 5. julija 1936. laJfjjoee rodbine: Fabian, Pokora, Fettteh faa asjtato sorodstvo. J *at. 149 »SLOVBIfJKl NAFODt. dne i. Julija !W Stran DNEVNE VESTI — Zaradi dfvjalke sabotaže ▼ tiskarni »Slovenija« včeraj nal list ni mogel pravočasno izid, a danes ga nismo mogli izdati v običajnem obsegu sobotne številke. Nase naročnike, čitatelje in prijatelje prosimo, naj nam še tO BOt tehnične ovire oprete. Prepričani smo, da bo odslej red, saj ne moremo verjeti, da bodo oblasti mirno gledale, kako pelčica prenapetezev terorizira poleg podjetij se javnost. Teroristi prejmejo zasluženi odgovor. — Odlikovanje vzornih delavcev. Na predlog trgovinskega ministra so odlikovani s srebrno kolajno za vestno službovanje v tekstilni tvornici »Mautner« v Litiji mojster Josip J oh, delavca Josip Ribic* in Leopold Berlog in delavka hrana Resnik. Čestitamo! — iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena katastrski geometer pri finančni direkciji v Ljubljani Franjo Teraovec in katastrski geometer pri finančni direkciji ▼ Novem Sadu Zdravko Grafenauer. Zvočni kino Dvor = Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. fan 9. url Harry Plet v velesenzaciji Naprej Bobby Parterni sedeži po 3.50 Din Vsak dan nov spored! Hitite, da ne zamudite! — Slavnostna seja Vodnikove družbe se je vršila včeraj ob 18. v društvenih prostorih. Predsednik R. PustoslemŠek je poudarjal pomen slavnostne seje, ki se vrši na dan Sv. Cirila in Metoda, ki nista prinesla le Slovencem prve pismene kulture, temveč je ob 1000 letnici njunega prihoda nastala tudi Matica Slovenska in sta pozneje postala zaščitnika naše šolske družbe. Seja se je vršila na predvečer 100 letnice tragične smrti Matije Copa, ki je bil ne le mentor Prešernov, ampak tudi prvi organizator slovstvenega dela okoli >CebeIice«, naš prvi eetet in znanstvenik svoje dobe* V znamenju teh blago-vestnikov in prosvetiteljev hoče delati tudi Vodnikova družba, ki obhaja letos desetletnico svojega dela. Zato je odboru posebna čast, da mor ena tej svoji seji sprejeti kot ustanovnega Člana Nj. Vel. kralja Petra DL, ki je po zgledu svojega velikega očeta pristopil med ustanovnike, da izkaže s tem priznanje družbi, ki v duhu svojega patrona, prvega slovenskega pesnika in prosveritelja Vodnika, Siril med narod s slovensko knjigo prosveto in nacionalno misel. Predsednik se spominja vseh nstanovnikov prvega desetletja, poverjenikov, članov in sotrudnikov, poda pregled dela in načrte za bodočnost in s pozivom naj živi Nj. Vel. kralj Peter II., novi ustanovnik Vodnikove družbe, v čast in slavo Jugoslavije, zaključi sejo. — Za interese vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše poštne hranilnice na Dunaju je sestavilo obširno spomenico glede izplačila vlog in Čekovnih računov pri bivii avstrijski poštni hranilnici na Dunaju. To vprašanje za-iffla okrog 18.000 interesentov, žal pa spomenice ne moremo v celoti objaviti zaradi tehničnih ovir, ne po naši krivdi. Spomenica bo izročena na vseh merodaj-nih mestih v Beogradu, dobe jo pa tudi vsi senatorji in poslanci iz Slovenije in Dalmacije. Poštna hranilnica na Dunaja je cedirala naši državi svoje zahteve proti naši poštni upravi iz medsebojnega prometa po osvoboditvi. Te terjatve so znašale najmanj 25,000.000 kron, torej nad 6,000.000 Din. Skupno je dobila naša država za kritje našega nacijonalnega bloka 11,000.000 Din. Avstrijska poštna hranilnica je že davno izpolnila vse svoje obveze in tako je nastopila dolžnost naše države, da izplača vlagateljem in imetnikom čekovnih računov pri bivši poštni hranilnici njihove terjatve, Id znašajo skupaj nad 40.000.000 kron. Zdaj je na vladi, da to vprašanje čim prej zadovoljivo reši, kar zahteva tudi mednarodni ugled naše države. — Odpiranje in zapiranje gostinskih podjetij (policijska ura). Današnji službeni list »objavlja bansko naredbo, po kateri smejo biti gostinski obrati na področju uprave policije v Ljubljani, pred-stojništvo mestne policije v Mariboru in Celju ter v krajih, kjer so sedeži sreskih načelstev in sreske izpostave odprte kavarne do 2. ure, ostale obratovalnice razen okrepčevalnic pa do 24. V drugih krajih kavarne do 1. ure, ostali gostinski obrati razen okrepčevalnic do 23. ure, V letoviščih in prometnih središčih poleti od 1. aprila do 1. oktobra do 2. odsosao do 23. ure. Na Silvestrov večer in pustni torek v Ljubljani, Maribora, Celju in na sedežih sreskih načelstev kavarne do 3. ure. gostinski obrati razen okrepčevalnic do 2. ure, v drugih krajih kavarne do 2. ure, ostali gostinski obrati rasen okrepčevalnic do 1. ure. Kavarne se ne sme' jo odpirati pred 5. uro, ostale gostinske obratovalnice razen okrepčevalnic v letnem času ne pred peto uro, v zimskem ne pred 6. uro. Okrepčevalnice smejo obratovati v delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. ure. • — Iz državne službe. V višjo skupino je pomaknjen obrtni učitelj ns moški obrtni šoli v Ptuju Bogomir Ogorelec. Premeščena sta upravno pisarniška uradnica Ida* Cerar Grozdnik od sreskega nače ls t va v Kranju k banski upravi v Ljubljani in sestra pomočnica Pavla Jazbin-šek iz Zdravstvenega doma v Rogatcu v Zdravstveni dom v Mariboru. — Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinskega tajnika sreskega cestnega odbora v Celju uradniški pripravnik Albin Bačer, za banovinskega administrativnega uradnika pri banovinski bolnici v Mariboru uradniški pripravnik Dušan Bunc in za banovinskega uradniškega pripravnika pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani Miroslav Černivec; premeščen je od sreskega cestnega odbora V Ljubljani k banski upravi banovinski tehnični svetnik ing. Ladislav Geržina. fiVOCm KINO »SOROLSR1 DOM< v diski. — Telefon 33-8? BTJSKI FTLM Vi H AR predvajamo v nedeljo ob 5, 7 in 9 ponedeljek ob pol 9. V glavnih vlogah: Masa lit i nova, Cu-naljevi Tarasova, Carev. V torek BROTIKON z Ito Rino V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine številka 54 z dne 6. t m. objavlja ukaz o amnestiji glede kažnjivih dejanj politične narave iz dobe volitev narodnih poslancev za Narodno skupščino, uredbo o dopolnitvi uredbe o načinu pobiranja, izročanja in uporabljanja takse, pobrane v korist državnih narodnih gledališč kakor tudi o določitvi območij teh gledališč, odločbo glede sklepanja pogodbe o angažiranju članov drame, opere in baleta, obrazci ter naredbo o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij (policijski uri). — Jutri, v nedeljo bo slovesna otvoritev novo zgrajenega hotela Bellevue, v Bohinju, katerega lastnica je gdč. Marica Jerajeva, ki vodi že skozi 15 let tudi hotel Sv. Janez. Hotel je opremljen najmoderneje ter bo nudil letoviščarjem kakor tudi izletnikom vedno prvovrstno postrežbo po razmeroma nizkih konkurenčnih cenah, za kar lahko jamči izkušena njega lastnica. Ob 9. je maša in blagoslovitev, za nadaljni pester program bo poskrbel domači šrarael kvintet. Zveza z izletniškimi vlaki je jako ugodna. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo toplo, deloma oblačno vreme, možnost poslabšanja. Včeraj so imeli nekaj dežja samo v Rogaški Slatini, drugod je bilo pa vedro. Najvišja temperatura je znalala v Splitu 34, v Skopi ju 33, v Zagrebu in Beogradu 30, v Sarajevu as, v Ljubljani 18.4, v Mariboru 26. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761, temperatura je znašala ij.g. — Truplo Jožeta Krivca najdena Včeraj smo poročali, da je utonil v Savi pri Zagrebu uslužbenec mestne pivovarne Jože Krivec, doma iz Klanca pri Dobrni. V četrtek popoldne je opazil njegovo truplo v Savi kmet Ivan Vrban iz Jakuševca, ko je lovil ribe. Truplo je bilo obviselo na pilotu. Nesrečnega fah- = Zvočni kino Ideal i'atO li iAVH ob 4., 7. in 9*4 uri poje Atunon Novarro v filmu Pesem Orienta Vstopnina 4.50, 6.90 in 10 Din 'ta je spoznala v mrtvašnici na pokopališču tudi njegova teta. V Savi je pa Utonil tudi Ivan Teodorovic, pri katerem SO našli delavsko knjižico in potrdilo lup nega urada v Teharjih. Fant Je moral živeti v zelo slabih razmerah, ker Je bila njegova obleka vsa ušiva. Njegovega trupla še niso našli. Iz Ljubljane — Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu bo odprta k v nedeljo 7. julija. Ker dosedanji obisk priča, da razstave Se mnogi al* so obiskali, vabimo vse, da si fc zadnja dva dneva ogledajo prireditev, na kateri razstavlja 39 umetnikov 146 »lik, kipov in grafičnih listov. Vstop 6 Din. _ Zadnje vodstvo v razstavi v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo, 7. julija ob it.; vodi g. J. Zonnan. — lj šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 7. julija t. 1. ob 17. uri na letnem telovadišču Sokola IV. na Dolenjski cesti veselico s plesom, na katero vabi vse prijatelje drultva. Igra godba »Sloga«. — lj Dr. Milan Perko do 18. julija ne ordinira. lj športne, modne in ivilene srajce gotove in po meri dobite po znižanih cenah pri M. Pirnat, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglczen). —lj Jutri vsi na vrtno prireditev društva »Tabor«, ki bo na vrtu restavracije »Pri levu«. Šaljiva pošta, srečolov, ples itd. Javnost se na prireditev vljudno vabi. — Odbor. —lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi 7. julija od 9. ure naprej keglanje za dobitke pri Per-lesu — Prešernova ulica. Dobitki so umetniški in dragoceni. — Ljubljana—Sušak redna avtobusni zveza. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 5. zjutraj izpred hotela »Metropol*. Znižana voznina. Informacije: Ljubljana, Pečnikar, telef. 36-86, SuŠak: Restavracija Slavija. ifZ a če). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Ćas, obvestila. 13.15: Kino-orgle na ploščah. 14.00: Vreme, spored, borza. 18.co: Magistrov trio. 18.jo: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 19.10: čas, poročila, spored, vreme, obvestila. 19.30: Na-cijonalna ura. 20.00: Chopinovi preludiji in scherzi, izvaja J. Požeoelova. 20.45: Večer slovanske glasbe, izvaja Radijski orkester 21.30* cas, poročila, vreme, spored. 22.00: Radijski jazz. Torek, 9. julija: 12.00: Bratci veseli vsi (vesele narodne na ploščah). 12.45: Poročna* vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13*15: Radijski orkester. 14.00: Vsem ceni. gostom, Kateri ste me posečali v festavraefil „Lioyd* se zahvaljujerti ter Se Vani rladalle priporočam. Pri ooročam se tud« vsem ceni gostom, kateri st*» do-sedai obfskovšl sti rožna no ebstiirlo Oblak na Tržaški cestt šl 22. Točila bom prvovrstna štajerska in dolenjska rina Dobila se bodo tudi dalmatinska vina Iz restavracije „L1oyd\ Skrbela bom za dobra tepki iH Mrzla ledila, katera se bodo dobila ob vsakem času. Soreimeio se abonenti na dobro domačo hrano. Se nrporoč* r API3L* »IICAU TriMkP c»*ta »t. 21 Uspeh uspehom tanj* **>f to t* ld priliki poalntnje Vreme, spored, borza. it.oo: Micky milka (sodeL Juvenova, GabrijelSževa). st.30« Radijski orkester za našo osoo. »»-aae ca*, poročila, i pored, vreme, obvezana. 19.301 Nao- rM ttra. 10,00: Ogle in piaftss. m .30: poročila, 1 pored. 21.00: Napevi iz daljnih esJcL Radijski orkester. 11.301 AngleSk* Sokol — Načelništvo Sokolske župe LJubljana pozivlje vse telovadce in telovad-ke. ki so se priglasili za zlet v Sofiji k Vadbi in pregledu prostih vaj. ki se bo vršila v ponedeljek dne 9. t m. ob 19. uri na letnem telovadišču Sokola I. Tabor. Temu pozivu se morajo odzvati vsi telovadci in telovadke iz ljubljanskih in bližnjih sokolskih društev. Zdravo! — Sokolsko delovanje v gorenjem Zasavju postaja vedno živahnejše V zadnjih dveh letih se je v tem zasavskem kotu ustanovilo več novih društvenih edinic, ki vestno izvršujejo svojo nalogo, da bo sokolska misel končno prodrla tudi na deželo. Prvi letošnji sokolski praznik bo v nedeljo 7. t. m. v Litiji. Pri tej prireditvi sodelujejo tudi nova sosedna društva: Šmartno, Ponoviče-Sava, Polšnik in Kresnica. Matično društvo Litija pa bo seveda pri tej prireditvi nastopilo s svojimi posebnimi uvodnimi in zaključnimi točkami. Po obsežnih pripravah nam obeta ta prireditev mnogo pestrosti in zanimivosti, zato V nedeljo vsi v Litijo! — Zdravo! — Tombola Sokola Skof ja Loka se radi letalskega mitinga na Sorskem polju preloži na nedeljo dne 14. julija na pol 4. uro popoldne. to hJrro sveža o-mmo IUX1 — Kresovi slovanskih blagoveatntkov Cirila in Metoda. V četrtek zvečer so zagoreli na mnogih gričih nad Mariborom Številni kresovi, ob katerih se je zbralo narodno občinstvo, ki je z narodno pesmijo proslavljalo slovanska blagovestnika sv. Ciril« m Metoda. Najlepše slavje pa se je vršilo ob kresu na Sv. Urbanu, ki budno čuva rtalo severno mejo. Predsednik mariborske podru J niče CM D, %■ dr. Lašič je v krogu številnih Mariborčanov, Kamničanov in Urbančanov ter akademske omladine govoril o pomenu CMD xa Maribor in severno ozemlje. Med pokanjem možnarjev in sviranjem harmonike je potekel večer prijetno pozno v noč. Zobni zdravnik dr. PUHER ne ordinira do 18. avgusta. IV MARIBORSKI TEDEN 3 -11 avgusta 1935. Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna ra7stnva, splošna indusTijs a, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propagandna, turistična itd. 3.—i. Viti. mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov. 9. — U. VIII. plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50 oopust na lele;n cah od 1. 15 VIII 1935 Mastni pogrebni zavod v LJubljani. V globoki žalosti obveščam moj ljubljeni soprog, gospod sorodnike, prijatelje in znance, da le (loslp ifCosler veleposestnik, član načelstva Ljudske posojilnice v LJubljani Itd. danes, 6. julija, popolno vdan v voljo boljo, prejemi! sakramente za umirajoče, Bogu izročil svojo plemenito dušo. Pogreb bo v ponedeljek 8. julija 1930 Ispred rodne btte, Seienburgova ulica štev. 3, ob 17. url Sv. masa zaduinica se bo darovala dne 9. juHja ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani Nepozabnega pokojnika priporočam vsem, ki ao ga poznali, v blag spomin In molitev. V Ljubljani, dne 6. julija 1986. FeUjrftaa KošL v" Umrl U naš tasluita uradnm, gospod vodja študijskega oddelka rudnika Trbovlje Pogreb pokojnika hO V tOrAl, t)# U nu, v LSobn* v Avstriji. Družba in njeni uslužbenci ohranilo zaslužnega pokojnika in dragega tovariša v trajnem spominu. Trbovlje, LJtšblJana, g. Julija 193$. TafatoV£l~MJEA PkEMOGOKOPNA DRUŽBA Stran 4 »8LOVEN9C1 NARODc c :ir» «. JuBJa 1988. 149 MALI OGLASI V vseh mauh oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek sa mali oglas Din 8.-, davek Din 3.-. Mali oglasi se plačujejo takoj p ri naroČilu, lahko tudi v znamkah — Za plamene odgovore glede malih oglasov Je treba priloalti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. LISTEK SUKNJICI bourett, skaut, športne hlače, pumparce in razno perilo kupite zelo poceni pri Presvkerja, Sv. Petra cesta. 4-L, STAnOVADJA STANOVANJE trisobno. Slomškova ulica, od* dam za avgust mirni stranki. Pojasnila v Zadružni hranilnici. Sv. Petra cesta 19. 2147 MESARIJO a izdelovanjem klobas, elektr. obrat, »-ipadajoci prostor: klavnica, ledenica, stro jama, hlevi, event. stanovanje, najpametnejša točka sredi me-*ta odda zelo ugodno 1. avgusta 1935 Koscher Elza. Kočevje. 2174 MOTORNO KOLO znamke >Wanderer«, 500 m* O. H. V. z električno razsvetljavo, ugodno prodam. Poizve se v mehanični delavnici Ivan Jurkovič, Tvrševa 36, LJubljana. 2168 ALI STE ROJENI RAzno PRODAM ODPADKE OD ŽAGE, bukova drva in žaganje — dostavlja tudi na dom — Ivan Siska, tovarna parketov, LJubljana. Metelkova ulica št. 4. Telefon 22-44 2137 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vfcnhan — se dobi na malo tn veliko v LEKARNI DR. Q. PICCOM, LJUBLIANA, Tyr*eva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L LA m AL denarja DOST* MTJZKEi Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo m kupujemo — fSLEK-TROTON d s o. tv oasaza nebotičnika NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini R TJ DO L F SEVER, LJubljana. Marijin trg fttev. 2, kjer vam Jih tudi strokovnjako Izvrši 26/L RABLJENA KOLESA damska in moška, poceni na prodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 2170 Podpisani Tancar Alojzij preklicu jem in obžalujem neresnične žalitve, ki sem jih izrekel o g. Komacu Jožetu v občinskem uradu na Jesenicah dne 17. Junija 1935, ter izjav-javljam, da ne morem o gosp. Komacu Jožetu reči ničesar nečastnega in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mene. Tancar Alojzij s. r„ občinski dacar, Jesenice. 2167 HLADILNIK na električni tok, skoro nov, prikladen za gostilne, mlekar-e itd., poceni prodam. Vpra-Ciglane A. Muller, Za-~ eb. Varšavska uMca 3. 2175 Cisto in snežno belo Vam napravi Čopič v splošno zadovoljstvo, ki ga kupite pri Šimenc Hinko, Ljubljana, Resi Jeva cesta 2 (pri Zmajskem mostu) Cerkvene ustanove rabijo za čiščenje vse kovin a stih predmetov v bodoče le SER Vi TOR- VATO EKSTRAKT d. z o z. LJUBLJANA Gosposvetska 8. Čitatelji sa Hlslsljhsj Sasmllats rojeni med lSSS—ISIS se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime na natančni dmtnm rojenja. Sijajni eeSroioa, katerega mn-stffsna raslskavanja so splošno priznana in ulieeiiii.i i'" ii nlli Mie v TMn tir rn. ee je —ai****^ r\% qq d ta. teUsm in ehmteljioam tesa Usta objsMl sto je eensneljo-naine stani]« na podia-gi katara morajo generacije rojene med 1830—1910 z boljšati svojo *»*<«timm In do-|seet erečo. sdraTje, Ijnbenen ItM. TS objava Je največje ln bralcem edlneeeeno prUlkD, da uresničijo svoje *eUe ln joeaeejo srečo. Piea POaTSSna Jasnovidnost sra-fologije ln astrologije Vam i bo razjasnila: 1. Vas značaj, njegove kvalitete, njegove nsMiBse 2. Vase Izglede t ljubeenl: 3. Vase izglede t kupčijah; 4. Vase uejlede ▼ podedovan Ju: 5. Vaso 21vljenja*o dolgost; 6 Vaše prijatelje tn Vaše protelctorje; ■• Vase sovražnike, aanrbt-nostl. krivične obdolzttve Itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar Želite avedetl o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj Izmed tisočer sahvalnlc. katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta. »Gospa Inna Schwarz iz Ljubljane; se zahvaljuje najprl-srčneje, ker je v njenih najtežjih flnancljalnlh nepri-llkah poslušala njegov nasvet igrala v loteriji ln zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite se danes Vas rokopis ln rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vaso pslho analizo ln horoskop natančno ln stalno adreso: GrafoloSki bureau — CELJE POŠTNI PREDAL 106 Tvrdim A. & E. SKAIJKRNJE LJubljana - javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet HRANTLJVK KNJI2ICR prvovrstni!) ijumjanskia denarnih zavodov t Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. ENTEL — AŽUB — PUSE izvrši ekspres MATEK A VIIKE&, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) 54/L 'JfiLO ZASTARELE KATAK- *E ozdravite z Gleichenberško ~>ivno in inhalacijsko kuro! Po-^en prospekt K 21 razpoši-ja zdraviliška komisija kopališča: Bad Gleichenberg. CENJENO OBČINSTVO opozarjam, da bom na prevzeti gostilni pri »Sodčku« na zabjaku točila prvovrstna vina, sprejemala abonente na na dobro domačo hrano. Cene zmerne, postrežba točna. Zato vsi, ki želite bogato postrežbo za solidno ceno k »Sodčku*. »172 Naznanjamo cenj, občinstvu, da smo preselili našo delavnico iz Gregorčičeve al. 9 ▼ Kolodvorsko ul. 13 na kar se še nadalje priporočamo za cenjeno naklonjenost ..KOTLARKA" družba z o. x Kolodvo ska al. 23 DekletaLTVašla sem novo vrsto dera Ni Zares, našla sem novo vrsto pudra, ki ne samo, da odpravlja grdo svetlikanje nosu, marveč ostane na licu tudi polnih osem ur. Ime mu je „mat" puder Tokalon, tovarnar pa pravi, da se imenuje tako, ker je zmešan z dvojno peno smetane. Karkoli sedaj delam, vedno je moja polt nežnejša in lepša, kakor je bila kdaj poprej. Moški Vj* me še bolj občudujejo in mnogi sanjajo o moji polt;, ki je podobna breskvinemu cvetu, ter zaradi tega vsak veruje, da je popolnoma prirodna. Ta novi puder Tokalon ostane na licu, pa na: hodim po dežju in vetru ali pa se potim. Upo rabljam ga zjutraj in po ves dan se nič več ne pudram ne glede na to, kam grem ali kaj delam. m* spedicha TURK ljubljana prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih m izvoznih pošiljk, m to hitro, skrbno tn po najnižji tarifi Revizija po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno Telefon fnteraitmn £4-59. Vfluarjeva c 33 (nasproti nove carinarnice j PREVAŽANJE vsakovrstnega Diaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd v LJubljani in izven LJubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi ■ tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon Interurban 21-07. Masarykova o. 9 (nasproti tovornega kolodvora) Inserirajte v »Slov. Narodu" Obiščite nemška kopališča in zmanjšajte stroške Vašega bivanja v Nemčiji s cenenimi registarmarkami ^ kakor tudi s popustom na nemških državnih železnicah. Vsa pojasnila in prospekte daje: Bmkački saobraćajni biro - BEOGRAD afe»o*ev spomenik 5. Tel. &K003, 27-290. HfimBURG-l.m RiKH-LIHlE REDNA PROGA na ose dele soeta z modernimi, lepimi, udobnimi parniki m prvovrstno postrežbo ZRBf vnH POTousnjH po moRju do Nordkapa, dežel ob Sredozemskem morju, do Atlantskih otokov in okoli sveta. IS eden s fc a z&ceiM* z Itrzopar-triieom sa Sevettic Jkrnerltco zvezana s cenenimi počitniškimi potovanji do Zveznih držav od Dolarjev 196 — naprej. Udobno in prijetno potovanje je s parniki HAMBURG-AMERIKA-LINIJE ivno zastopstvo za Jugoslavijo i Nemački saobraćajni biro. Beograd Knežev spomenik 5 Telefon 30-00 i, 27-290 Zastopstvo HAMBURG-AMERIKA-LINIJE, Linbllsna. PUTH1K"