''■WUhwl Kad dUttribatedl ■■dor permit No. 728) astfior. Sy Act of Odtofc«r 6, 1917, oa IU« at tfe* Port Offic# of Ckvelmmd, Ohio. By order of the Presldeat, A. 9. Barleson, rnitTnpjtiwr fie# ni!? SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO MEDIUM TO REACH 180.000 ^V^IANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. v. 3c, ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. ^no z j ■ ^ ■' ne? "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WHH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) APRIL 18lh. 1922. ŠT. (NO.) 90. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. -'J r I SILNO PRESENEČENI NAD AKCIJO RUSIJI POPOLNO PRIZNANJE. vjetsk IN NEMČIJE. — NEMČIJA DAJE SO- *%ANC ^SKA DELEGACIJA BO MORDA ODPO- ~ Včeraj je bila v Rapallo, 'kjer je ^ ^cijo o sovjetska delegacija, med Rusijo in ^ ie pogodba, ki uničuje mirovno pogodbo, ^ v Brest-Litovsku in upostavlja po- ipo|)0],„ ^ odnošaje med obema deželama na pod-W Jijj.j.^fP^kctpravnosti. Za Rusijo je pogodbo pod-Nemčijo pa dr. Walter Rathenau. Jvloce jg ^ ^^%je VSe ruske odškodninske zahteve, iz-% y^ine, kakor tudi zahteve Nemčije, ki so po-nacijonalizacije v Rusiji. ie bila podpsana, je delo večmesečneio-a vi Hciie ^wsiio iai Nemčijo. Ta akcija Rusije in ^ ' %ii'a sklep neodvisne medsebojne po'ero'dbe gf] Poteik zbrane ekonomske 'konference, je ne- le; za zavezniške diplomate. ^ Dop-odba imičuie medsobnine zahteve ^ izrpža tudi pri'iateliska na'da, da k M n sledile tudi druee države. Ko jg ^ iznenaden. ^ ministrski predsednik Lloyd George % in is[g popoldne zvedel o podpisu pogodbe med ^ nemudoma odposlal na nemško de- J ^"nad [^^kateri pravi, da je "jako bolestno prese-Nemcev in Rusov. T je poslal slično noto, pa 'j J o Nemcev in Rusov. Tudi italijanski mi- 1. poglavarji konferenčnih delegacij o y %iiiW liri v vili, kjer je nastanjen itali- Se • .^ predsednik Facta, Na koncu se je skle- 25 mrtvih v divjem i viharju. | Chicago, i 7 .apriir. — Silni vihar, ki je danes divi«! po državah centralnega zapada, je povzročil 25 smrti, več kc;t 100 oseb je poškodovanih, medtem ko je na tisoče iiadaljnih osoh ob svoje domovanje. Kot se poroča, je vihar strahovito divjal po številnih mestih v illinoisu, Indian: in Arkansasu. Na stotine domov je iiiiičen.ih, žic. na zveza je vsa v neredu in ubite je tudi jako veliko ž\ ine. Medtem ko je v Coloradi padal sneg. pa je v Kansasu, Neki aski, iN^issonti in K»wi padali tako debela točti, da je pobl|a'.a okna in napiav la tudi veliko škode ozimini. V Drnveriu je padel več palcev visok sneg. Smrtni slučaji se poiočajo kot sledi: Madison okray. Indiana, 6; Henrick, Ind., 6; Irvington, 111., 4; Newton okraj, Ind., 2; Plain-field, 111., 2; Newton, 111., 1; Wil-liamsport, Ind., 2. Mestece Plainfield je vihar sko-ro popolnoma razdejal, medtem ko v mestecu Irvington, obsegajoče 100 domovanj, znaša škoda o-krog .$200,000. V Beardsley, 111., so danes našli na nekem drevesu 22-letnega G. Doddsa in J. L. Lower-a, o katerih so domači zagotovo mislili. Poskus na Collinsovo I življenje. II -- Dublin, 17. aprila. — Danes, ko je minulo ravno šest let izza znane velikonči^e vstaje, je bil od strani republikanskih upornikov napravljen poskus na življenje Vlichaela Collinsa, vodje pro-vizorične vlade v Dublinu. Na načelnika provizorične vlade so streljali napadalci, ki so prileteli iz glavnega stana upornikov, toda Collins je ušel ter je poleg tega zajel še enega izmed napadalcev. Streli so padli iz zasede, ko se je Collins okrog polnoči vračal skozi Rutland Square iz Naas, kjer je držal govor, v katerem je izjavil, da De Valera pozivlje Irce k anarhiji in da uničuje možnost, da se razvije prosta irska država. Collins in drugi so na strele odgovorili, nato pa so skočili z avtomobila, pri čemur je Collins osebno prijel enega izmed napadalcev ter ga razorožil. V Limericku je bilo skozi vso noc čuti streljanje. Pri eksploziji nete bombe je bil ubit neki civilist, trije pa so bili ranjeni. .Semenova afera. izpričevanje pred senatnim odsekom se nadaljuje. 500 da sta utonila v povodnji. Kot poročata, sta se rešila na drevo potem, ko se je čoln, v katerem yta se nahajala prevrnil. Kice, ^ jutri ll %a zopet snidejo, ter da pokličejo Ruse in or. je izjavil, da je akcija Rusov in Nem-Na.1 jg ^ ^ ^lasprotju z duhom genovske konferen-y ^^'je})i| ^ je teško predstavljati, da more Nem-z nc4..,. P^'vie izza vojen pozvana na skupno konfe- % '? državami Evrope, najti kak izgovor za nernxi njegovem mnenju je to prvi korak k "isko-rusTd aljanci. rjeni. fW ! GfOzi ' ' ^^^Gda vsi iz sebe, in pravijo, da ta dogo- so kdaj govorili o "zahrbtnosti" zdaj čakajo naročil iz Pa- Jutri zjutraj sklicana seja francoskega ka- l>o h-, ^cosi-n, Ti ^ diplomatov se je danes izrazilo, da bi Poincare povsem upravičen, ako bi bo ^^^egacijo domov. Vendar pa ni pri- al^Q p ^klep rusko-nemške pogodbe razbil kon- ne odpokliče svoje delegacije. V da Francija ne bo podvzela usode- da gg pokier Rusi ne odgovore na zavezniško ^r^zna stare ruske dolgove. Tega se priča- -S^^osti , ^^trtek. Ako se Rusija ne poda, je jako Pr^de do kakiega sporazuma. _ 02}.jjv.^\^ocoj niti sledu o medsebojnem prija-le bolj hladno kot kdaj prej, odkar se je ^ IJovd George je pričel kazati zna- ^»Iter vilegijev kot ostale države, katerih lastnina je bila na-cijonalizirana. V bodoče pa bo Nemčija vživala v Rusiji mesto najbolj favoriziranega naroda. "Pogodba v nikaki meri ne prizadeva razmerja obeh narodov s kako tretjo silo. Pogodba samo uničuje, kar je preteklosti, in daje podlago za bodočo restoracijo. "Prednosti, katere upamo uživati kot posledica rusko-nemške pogodbe, bo v korist cele Evrope. Ta pogodba .ki je sklenjena tekom konference, ne pomeni, da se Nemčija umika s konference za splošno evropsko rekonstrukcijo. Obe pogodbeni sili sta prepričani, da bo .sporazum koristen v splošni dosegi ciljev konference, namreč za upostavitev splošnega miru." I ogodbo je izzval zavezniški nastop na konferenci. Toda navzlic gornji formalni izjavi dr. Rathenaua pa je dr. Driedsler, član nemške delegacije, izjavil pred časnikarskimi poročevalci, da je sklep pogodbe med Nem-m Rusijo ob tem času v precejšni meri posledica okolščin genovske'konference, in to je tudi resnica. Nemci so hoteli, da bi se razpravljalo vprašanje odškodnine, medtem ko Francozi o tem niso hoteli niti slišati. Ko so uvideli, da je vse njih prizadevanje v tej smeri zaman, so sklenili da prično podpirati Ruse. Čičerin je dva dni skupaj, namreč tekom sestankov v Lloyd George-ovi vili, zahteval, da se prekliče jo medsebojni "dolgovi in odškodninske zahteve, toda njegova prošnja je padla na gluha ušesa. Medtem ko je ruska delegacija čakala na odgovor iz Moskve, pa so Nemci čisto mirno priznali Rusom, da gavezniki nimajo prav, Rusija pa da ima. Rathenau, nemški zunanji minister, in na-^^cije, je danes popoldne podal izjavo, ) v rusko-nemška pogodba nikakor nima ^ ^^Hovsko konfeienco, temveč da samo V zavzela tudi konferenca sama. ^ ^ '(dobesedno glasi takole: ^pogajanje med Nemci in Rusi se je o jjQ^Poltjg nedeljo. Sestavila se je pogodba na ^edsebojne enakopravnosti. Ustanovili se diplomatični odnošaji. Vse od-S • ^^^0 so vzrastle iz vojne, so preklicane, tudi vse predvojna dolgove. ^ ° glede zahtev, ki so narastle vsled lastnine v Rusiji, a obenem se je ' bo Nemčija končno deležna istih pri- Rusija — Zmagovalka. Litvinov od ruske delegacije se je nocoj izjavil, da: je Rusija prišla v Genovo kot zmagovalka, da poda zaveznikom svoje mirovne pogoje. "Zavezniki so svojo vojno napram Rusiji izgubili," Je dejal Litvinov, "zato smo prišli semkaj, da sklenemo mir. Naši pogoji so znani. Plačani moramo biti za ono, kar je Rusija storila za zaveznike, in zavezniki nam morajo plačati tudi škodo, ki je bila storjena Rusiji potom Kolčaka, Denikina, Wrangla in pa potom blokade, za katero je odgovorna tudi Amerika . "Rusija je potrošila od leta 1914 pa do 1917 za zaveznike 20,000,000,000 zlatih rubljev. Mi hočemo to nazaj. Škoda vmešavanj in blokade je znašala 35,000,000,000 zlatih rubljev. Ako se nam izplača vse to, tedaj smo tudi mi pripravljeni priznati ruske predvojne dolgove. "Zavezniki zahtevajo od nas 65,000,000,000 zlatih frankov. Mi pa zahtevamo 125,000,000,000. Mi ne moremo skleniti miru in se vrniti domov z manj kot 20,000,000,000 zlatimi franki." Washington, 1 7. aprila. — Danes je bil zaslišan pred senatnim odsekom, ki preiskuje afero "generala" Semenova, naselniški komisar Husband, ki je pojasnil, da se je Semenovu v Seattlu vstopilo vstop v Zedinjene države le pod pogojem, da takoj odpotuje naprej v Pariz, kamor je dejal, da je namenjen, da se tamkaj snide s velikim vojvodom Nikolajem, in da napravi načrte za revolucijo proti ruski sovjetski vladi. Danes je bil zaslišan pred odsekom tudi R. L. Baggs, bivši poročnik pri ameriški armadi, ki je bil tudi z eksp edicij o v Sibiriji. On sicer ni pobijal trditev gen. Gravesa in nadpolkovnika Mor-rowa, ki sta obtožila Semenova ropanja in moritve, a dejal je, da ge je včasih zdelo, kot da se Se-menove čete samo ravnajo pri principu "zob za zob," in da so bili Semenovi voijaki neprijazni napram Amerikancem glede tega, ker slednji niso mogli podati ni-kake definitivne izjave, zakaj da so pravzaprav prišli v Sibirijo. "Vse, kar sem jim bii v stanu povedati," je dejal Baggs, "je bilo to, da smo prišli da jim damo ekonomsko pomoč, toda ker jasnega namena le nismo označili, so nas proti-boljševjške skiK4.)e pričele sumničiti." Tu je posegel vmes senator Borah, ter vpi^ašal: "In ko ste prišli nazaj v Ameriko, ali ste zvedeli, zakaj ste šli v Sibirijo, Mi tukaj doma nismo č vedeli." Ko je Baggs odvrnil, da tudi po povratku niso zvedeli, zakaj so bili v Sibiriji, je v konferenčni sobi nastal velik smeh. New-yorSkI Rusi in Judje so "pozdravili" Semenova. New York, 15. aprila. — Ko so danes jetniške oblasti Ludlow ječe izpustili generala in bivšega kozaškega atamana Semenova na dvorišče ječe, da se nekoliko iz-prehodi, so se strehe in varnostne stopnjice bližnjih stanovanjskih hiš naglo napolnile z možmi," ženami in oti^oci ruske ter judovske narodnosti, ki so kričali nad Semenovim "Tat!' — "Morilec!" Kot posledica so bili poslani nad strehe trije policaji, da napravijo mir, Semenova pa se je odgnalo nazaj v zapor. Do novega razburjenja je prišlo, ko sta prišla Semenova obiskat njegova žena in polkovnik Krupski. Ko sta prišla iz ječe, se je zbrala pred zaporom tako velika množica ljudi, da je bilo poklicanih pet policajev, da je Mrs. Semenov mogla do svojega avtomobila. New Yoi'k, 17. aprila — Kot se poroča, bodo odvetniki Semenova, ki se nahaja že tri dni v zaporu, vložili priziv, da se ga izpusti na prosto na podlagi naročila šerifu, da naj prinese dokaze, zakaj da bi se ga ne oprostilo. O-prostitev na podlagi "wit of habeas corpus" je bila zanikana. Prizadevanja njegovih odvetnikov, da bi kdo položil zanj $25,000 varščine, so dozdaj ostala še zaman. --_o- . — Obravnava Frank Keržeta, oskrbnika^ qpojinih pijač za Union Klub je preložena za nedob-I čen čas. premggarski strm NADAUNIll NEUNUSKIH RUDARJEV NA ŠTRAJKU, — BORBA RUDARJEV PRED SOD-NIJO. Pittsburgh, Pa., 17 .aprila. —' Danes je v Fayette okraju odšlo na štrajk nadaljnih 500 neunijskih premogarjev in koksovnih delavcev. Kot posledica je bila ena izmed večjih koksovnih tovarn prisiljena, da zapre vrata. Washington Coal and Coke Co. ki ima velike koksovne naprave v Star Junction, je obvestila ostale delavce, da bo od danes naprej prenehala obratovati ,in da naj pridejo v soboto po plačo Družba običajno rposluje 700 mož, ter producira 4,000 ton premoga na dan. Unija je dosegla nadaljne pridobitve tudi v delavnicah H. C. Frick Co. Več podjetnikov se je izrazilo, da možje niso prišli na delo, da praznujejo velikonočni pondeljek, in da se bodo jutri ali v sredo zopet povrnili na delo. Kot se zatrjuje, so velike naprave Frick družbe v bližini Con nellsville v polnem obratu. Poročila iz Indian Creek okraja, kjer so prenehali obratovati protekli teden štiri neodvisni rudniki, se poroča, da bo v torek prenehal obratovati rudi rudnik Melcroft, in da bo 100 mož za-atavkalo. Strajkarji so tu praznovali Velikonoč na zborovanjii. ki je sprejelo sklep, da se s štraj-kom nadaljuje. Obravnava v West Virsflniii. Charleston, W. Va., 1 7. aprila. — Zvezni sodnik McClintic je danes tekom zaslišanja z ozirom na začasno injunkcijo proti organizaciji United Mine Workers of A-merica izjavil, da bo prihodnji pondeljek podal odločitev, da li ostane injunkcija veljavna še na- dalje ali se prekliče. Medtem časom pa bo injunkcija proti rudarjem še vedno veljavna. Podjetniški odvetniki so izjavljali, da se unija poslužuje nasilnih sredstmv pri organizatoričnih poskusih, Harold Houston, odvetnik za unije, pa se je izjavil, da se borba v West Virginiji ne bo preje končala, kot da bo vsak rudar v državi pripadal k uniji. Unij ski uradniki so tudi predložili zaprisežena izjave, v katerih se zanikuje vse obtožbe nasilnosti. Odvetniki za unijo so opozorili na nedavno odločitev najvišjega sodišča Zedi-njenih držav, ki daje delavcem pravico mirnega piketiranja in zborovanja. Izjavili so tudi, da ako je rudarska unija nezakonita organizacija, tedaj je to zadeva, o kateri ima podvzeti korake zvezna vlada. Obtožuje se nadalje podjetnike, da so se zarotili proti unijskim delavcem s tem, da jim odrekajo delo v svojih rudnikih. Odvetniki za podjetnike so pred sodiščem izjavili, da je rudarska unija ''nezakonita kombinacija, ki zavira meddržavno trgovino." Strajkovni voditelji se izjav-SjifT se bodo prizadevanja uhioniziranje rudarjev v West Vir'giniji in Pennsylvaniji navzlic injunkcijam se povečala, in da se je v Pennsylvanijo odposlalo nadaljne organizatorje. Lawrence Dwyer, član vrhovnega eksekutiv-nega. odbora rudarske unije, se je danes izrazil, da dela v West Virginiji komaj ena tretjina ne unij-skih delavcev, in da se bo ta teden še ta številka znižcla. spor med wilsonom in tu-multijem. trije Strajkarji areti- rani. Washington, 1 7. april. —- Bivši prednik Wilson je pretekli teden jako ostro zavrnil svojega bivšega privatnega tajnika Tumultyja, ki je na demokratičnem banketu v New Yorku pr'ecital neko poslanico, o kateri je izjavil, da mu jo je izročil Wilson pri njegovem zadnjem obisku. Wilson pa je na-1 to obvestil glasilo demokratov v j New Yorku, da ni on izročil Tu-imultyju nikake poslanice. Kot I znano, je razmerje med Wilsonom že dalj časa postajalo hladno. Znano je, da je bil Wilson posebno nezadovoljen s samostojnim in simolastnim nastopom Tumul-1yja za časa njegove bolezni. Takrat je Tumulty večkrat nastopal kot da je on predsednik in ne Wilson. Poleg tega je Tumulty pred kratkim objavil knjigo o predsedovanju Wilsona, v kateri se med vrstami čita, kot da je bil Wilson pod Turnultyjevim vplivom. Vsekakor izgleda, da je prijateljstva med Wilsonom in Tumulty jem konec. Toda on ni prvi, ki se je spri z Wilsonom. Vrsta bivših prijateljev Wilsona postaja činidalje večja, in v washing-tonu se govori že o klubu Wilso-novih bivših prijateljih, v katerega se prišteva sledeče: L. M. Garrison, vojni tajnik pod Wilsonom, ki se je spri z njim leta 1916, William McCombs, col. George Harvey, sedanji poslanik v Londonu, col. Henry Waterson, col. E. M. House,ki se je spri z Wilsonom ra di zunanjih zadev, Robert Lan-i sing, ki se je spri z Wilsonom Gr'eensburg, Pa., 1 7. aprila. — Kozaki so danes tukaj aretirali tri štrajkarje, Silvestra McClaina, Wilt Altimiisa in Elick Melleeja, in sicer na podlagi aumnje, da so povzročili eksplozijo na domu Thomas Kelly j a, ki je uposlen kot električar pri Garfield Smokeless Coal Co. V eksploziji pa ni bil nihče ooskodovan. -o- detroitčani so glasova-li, da mesto kupi pocestno železnico. Detroit, 1 7. aprila. — Detroit-ski meščani so z večino pet glasov proti enemu danes odločili, da se skoro dvajset let trajajoča vojna s cestno-železniško družbo konča 8 tem, da mesto kupi železnico in da samo vodi upravo. Mesto bo prevzelo upravo cestne železnice 15. maja. Detroit bo s tem postalo največje mesto Zedinjenih držav, ki je prevzelo upravo cestne železnice. -o--- — Detektiv aretiran. Včeraj je bil aretiran John Connelly, že. leaniišM deteMiv, stanujoč na 2807 W. 25 St_ ker je streljal na Morrisa Porter, 3129 Croton Av. Connely pravi, da je /posredoval, ko je videl Porter j a preipirati se !z neko žensko in da je ustrelil v samoibranu. , i Amerike po W. J, Bryan, glede postopanja sklepu premirja in _ I ki je resigniral radi nesporazuma ob potopitvi Lusitanije. ---L '. v ■ "ENAKOPRAVNOST" APRIL 18th, 1 1 .Mm mm^m mb ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ iN PRAZNIKOV. BAKTERIJI. Owned nvd Pnblished by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bašlnema Place of the Corporation — fi418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo, $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburtrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00, United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2 00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY Sc. Lastuie in izdala z# Ameriiko-Jugoslovanska Tukovna Dražba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Z* vsebino cslasor ni odgovorno n« uredništvo, me npravniitvo. CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) APRIL 18th, 1922. New York (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Skoraj vsi so dandanes že slišali o baktei'ijih. Večino^ma imajo ljudje le splošen pojem o njih in si jih predstavljajo kot neznansko drobna, mikroisfcotpična bitja, ki kvarijo jedfla in so jako škodljiva človeškemu telesu. To je le deloma res. VLADA IN FREMOGARJL Justični tajnik skoro vsak dan pogreje izjavo, da se bo vlada vzdržala vsakega vmešavanja v velikem premo-garskem štrajku. Ni dvoma, da bi bili rudarji povsem zadovoljni, če bi se vlada držala svoje besede, kajti Čutijo se dovolj močne z-a, zmago navzlic neugodnim okolščinam, pod katerimi se je začel št raj k. Ampak resnica je ta, da vlada dane besede ne drži. Kamorkoli se ozrete, vsepovsod vmešavanje, in celo nasilno vmešavanje. Svoje prste vtikajo vmes tatko mestne, državne kot tudi zvezna vlada. V Pennsylvaniji so državni policisti oziroma 'kozaki prva in zadnja instanca pravičnosti za rudarskega delavca. Unije-sicer pošiljajo proteste na vse strani, toda kdo se zmeni zanje! Ameriške državljane se tamkaj meče v zapor že radi same sumnje, da so morda aktivni pri propagiranju štraj-ka med neunijskimi delavci. Ali se to i)ravi, vzdržati se vmešavanja? V West Virginiji je zvezni sodnik McClrntic dovolil začasno sodno injunkcijo, ki ])repoveduje "United Mine WoAers of America" vsak poskus voditi organizatorično delo med neunij'^kimi rudarji. Ali se to pravi, vzdržati se vmešavanja? Las kliki ru'dni'kov so hU pred sodni jo in izjavili, da sc te sircteašne družino rudarjev, živeče v šotorih, nevarnost za mir države. In sodnik McClintic je seveda nemudoma i'zdal ukaz, da se morajo šotorske kolonije razbiti. Ali se to pravi, vzdržati se vmešavanja? V Masoiiitown, Pa., je drža\ma konstalilerska sila, bolje poznana pod imenom "kozaki''. na konjih najjadla mi-r:ni pohod rudarjev, pri čemur je bilo več meščanov poškodovanih pod konjskimi kopiti. Celo polici jski načelnik v Masontov/nu se je izrazil o tem pohodu: "Nikdar še nisem videl bolj mirne skupine ljudi, kot so bili ti rudarji." Ali se to pravi, vzdržati se vmešavanja? Vsekakor je moral do zdaj priti vsa'k nepristranski opazovalec do zaključka, da vlada svoje oblju})e me drži, ^ vsaj kolikor se tiče delavce. Ako jo vlada precej od začetka mislila na vzdržavanje vsakega vmešavanja v priza- Beseda "bakterij" se rabi splo šno v jako obširnem smislu. Mno g'i ljudje ne razlikujejo med naj drobnejgimi, mikroskopičnimi rastlinami jn živalcam Važno je pa, da si izajpomnimo. da imamo korfstne in škodljive bakterije. Nekateri izmed teh drobnih o^r-nih organi'/cmov (mikro-or^anil'.-mov) so silno koristni. Kvas, na primer, je sestavljen od njih. Clin, ki ga kvals povizroča, razrahlja testo in kruh. Bakteriji, ki se nahajajo v mleku, izločujejo ki'slino, v'sled katere se mleko ^krsa in strja; za kislo mleko in skuto se moramo torej zahvaliti tem balkterijeim,. Bakteriji sO tudi največji pomočniki poljedelstvu, kajti do naša j o prsti velike količine rud in nitratov. Dru gi bakteriji zopet koristijo s , tem, da pov^zročujejo ra'zpadanje odpadkov. Breg teh 'bakterijev nič bi ne segnilo. Le predstavite se, kaj ibi bilo iz zemilje, da bi pal o listje, mrtve rastline in ži- Ako je pustite dalje časa v mesu. se isto zagnoji. Del bele snovi v prisadu sestoji iz belih krvnih bakterij. Ako bela telesca ni so prisotna v 2ad'o9tnem številu ali niso v stanu vničiti škodljive bakterije, se prisad dalje razvije. To pa radi tega, ker se bakteriji pomnožujejo z dbčudoval-no hitrostjo. Ddatikrat, dasi ne vedno, bakteriji pionlncžifjejo z občudovalno hitrostjo. Dostikrat dasi ne vedno, bakteriji se utegnejo kar podvojiti tekom tako kratke dobe kot 30 sekund. Telo vporablja svoja bela krvna telesca kot odbijajočo vojsko, ki vsak dan v niču je mnogo teh škodljivih bakterij; vendarle je jako važno, da se telesu v tem bbju pomaga, kadarkoli je tuja snov prodrla v telo. Naj se takoj dober dizinfektant za male rane jod (iodine) ali kako drugo jednostavno razkuževalno sredstvo, ki ga vam zid ravnik priporoča. Navadne dizinfeiktante tre. ba imeti d'oma na ra'?ipolago za rabo pri imnj'sih vrezih ali ranah. Ako je rana kdičlkaj večja, tr«-ba zatekati se k" zdravniku. Takojšnjo zdravljenje prepreči raz posenije brakterijev. Ker se ti jako hitro pomnožujejo, treba 1 zdraviti rano take j. Pa>H se to- rej tudi na male bodljaje in'vre. ze. Trščice, igle, bucike, noži — VSi ti utegnejo prenašati bakterije in povzročiti okuženj^, ki u-tegne imeti resne in mučne po-vali nikdar ne segnile! Vised d;-1 bledice. lovanja teh najdrobnejših bitij I Škodljivi bakteriji lahko pro-pa vse, kar je mrtvo, razpada v Idirajo in vničujejo vsak del človeškega telesa. Dostikrat se raz-pašujejo po vssm telesu in pod-k'croavajo gdraivje. Ako hočete živeti dolgo, varujte se okuženja s tem, da takcj preprečite po-množitev škodljivih bakterij. -o- ne^k'odljive neorganične snovi, ki se zopet vračajo zemlji in u-stvarjajo novo hrano in novo krmo. Bre*.? blagodejnega delovanja teh bakterij vsa zaloga hrane na isvetu bi se izčrpala tt-kcim par dni. Zdravstveni urad pa se ne zanima toliko za te k'oristne bakte rije, pač pa za one škodljive. 0-menili :Who korjstne bakterije le t Vrednotit notranje konsolidacije. CeškoSilovaš^ki ministrski pred radi tegu, ker minogj ljudje mi- jsednik dr. Benel je s svojim po- V Parizu in Londonu vi- slijo, da so viii bakteriji le škqfd- 'seto^m scko dvignil ugled in veljavo s veje države, ki vodi malo an-i tanto. Smstrali so ga ne kot pod Ijivi. Ti so oni, ki vmičujejo ali kvarijo jedila, predno jih ra-bi-mlo. ali oni, ki se razpašejo v našem telesu, ki v,porabljajo i&- | rej enega predstavitelja po vojn; se ono hrano, ki jo naše telo po- ^ftasta'-e di*2ave, ki bi se moral trebuje, ki izločujejo strupene j klanjati na levo in delano, mar-odfpadke, in bakteriji, ki razje- j ve j kot zast'c;pni'ka češikoslova,-dajo ali vmičujejo tkanine naše- i kg r^ipublike, katera si je že pri-ga telesa. idcbila jme, in kdt prvo boritelja Ako si zabodete prst s tako j za obnovo Srednje Svroipe na če-trščico, dostiikrat s to trščico ,lu male antante. Ponosna je bila vdirajo bakteriji v va'se telo. i Bcnešova pet k Francozom Angležem, uspešen in svečan je njegov povratek. Prvi listi v vseh evropskih državah pišejo priznalno o Benešovih •po'gaja-njih, informaicijah in izjavah, ki jih je podal v Pariizu in Londonu. Na tehtnici evropske politike so Benešove besede akoi^o e-na'ko težke kakor Lloyd George-ove in Poincarejeve. Novinarji so neiprestalno iskali dr. Beneša in prosili ratzgovora ter nal^o pridno beUžili v svojem časopisju, kar jim je povedal. Te dni je bilo na ustnicah državnikov vse Evrope stalno Ben^ovo ime. Tudi v Italiji so izgovarjali nje-g'ovo ime, ali pikro, čeS v Parizu je bil, v Londonu je bil, v Rimu pa ga ne bo. Kaj pomeni se gploh Italija v Srednji Evropi7 Odkod pa ta Benešova vloga? Cešiki litsti izvajajo da je v mednarodni politiki pc'zlcija češkoslovaške države že (Tobra in sicer se je povsipela toliko da ne stoji država v podrejeni vrsti, kjer bi se morala zadovoljiti z milostjo močnejših in se truditi da bi se slišal njen glas. Kako pa je dosegla to st'apinjo, kako je mogoče, da je danes češkoslovaške vir, de dobro došli informator in po-sredovatelj v dveh velikih mestih, kjer se določa evropska politika iza dolgo bodočnost? Odgovor se glasi, da je bila češkoslovaška zunanja politika res jas na in smotrena, kar priznavajo tudi češkoslovaški nasprotniki, ali njena smer bi se ne bila mogla utrditi in Beneš bi ne užival svoje sedanje veljavnosti, aiko bi 2 e š k 'o slovaške državotvorni stranke v vaeh v poštev prihajii-jočih trenottkih ne kazale svoje lojalnosti do države. Notranja konsolidacija je podiprla zunanjo politiko, ta notranja konsolidacija češkoslovaške republike je v glavnem pripomoigla k Benešo-vim uspehom. Ta češkoslovaška notranija konisdidacija iprirta'ša tako koristi ne le svoji državi, marveč vsej mali antanti. Vse spoštljivejše ghdajo Francozi in Angleži letos na' malo ."ntapto, kakor so gledali še pred letom dni. To pa ima služiti v bodrilo prizadetim državam, da streme doseči svojo notranjo konsolidacijo kar najhitreje mogoče. Tei-kočc so res povsodi velike in Ce-škcslovaška jih ima še o,gromno. Toda ima tudi politične in gospodarske smernice, ki se bore u-spseno s težkočami. V Italijo pa Beneš ni šel. Rim in je razžaljen. Nekateri italijanski ~ listi sO sodili, da je to nemogoče, da bi ne bilo Beneša v Itali- da Beneš, ko je odhajal ig Prage, ni mislil na poset pri italijanski \ia!di. so mu pa v Pari|ZU in Lon-<^onu reikli, da naj le stopi tudi do Italijanov. Italijansko časopisje je že naznanjalo, da vendar pride Beneš v Rim in v nekaterih redakcijah so že sestavljali brz'ojavike, napovedajoč Beneš ev odhod iz Londona v Rim. Vendar ga ni bilo! Zakaj ne? Italija ima ministrsko krizo, kakor-šne ne pomni z lepa. Noben italijanski politik noče prevzeti Časti italijanskega ministrskega predsednika. Strašno so rajzora-ne notranje razmere v Italiji. Neizmerno škodo bo trpela Itali ja radi teh vseh raz.mer, ki so raziprostrte pred Evropo baš v talko pomembni]) trenutkih, ka-kbr go sedanji tiik ,pred genovsko konferenco, in Beneš se je izognil Rima. S kom pa naj bi govoril tam? Kje je predstavitelj vlade, ki je res vlada? Notranja italiansta urejenost bi bila privedla Beneša v Rim, notranja ne urejenost ga je odgnala od Ri-ma Tu vidimo jas.no, kaj velja v svetu država, ki resno ureja svoje notranje razmere, in kako ne šteje nič ona, ki kaže svojo notranjost viso razdrapano, pa čeprav stoji ta država sicer o^b boku sedanjih vrhovnih gosipodar-jev Evi'ope! Taiko previzetna je Italija in tako rada naglasa, tta Vittorio Veneto je dal pravo pod laigo za nasledstvene države, pa se predrzne češkoslovaški Beneš iti mimo nje jn je ne vpoštevati, kakor 'si domišljejo na Monte-citoriju. Ali tako je vzrok ki tiči v italija.ns'ki notranje politični negotovosti. Nočemo se Sipu^ščati v dolgovezna izvajanja, izrekamo le že-b"o. da bi češikoslovaiški zgled o notranji konsolidaciji in Italijan ski ggled v notranji nekonsolida-ciji odmevala s polnim iglasom na vseh ^poklicanih mestih v Jugoslaviji! --o-JL- PODUK O ZDRAV.} U PO BREZ ŽICNEM TELEFONU. navija in sledi niU2i gram in predavanje nem telefonu. Drugo no predavanje po br!!ui;i()niiiaiiniur.innt(i;iciiniiiiiiiuaiiuiuiac* hotaipno in skrivno ž njo govb-riti. Ko ji je kratko povedal očetovo privoljenje, zardela je ona sramežljivo, potem pa fopraše-vala, hioteč vedeti prav vsako o-četovo besedo. On ji je ponovil očetovo govorjenje, dasi morda ne tako natanko kakor mi, vendar Po večjem zvesto. Vpraša ga p!o kratkem premolku napol tiho; 'Msniš-li ti, da me bodo tvoj oče radi imeli?" "Zakaj to vprašaš?" "No, reci, kaj meniš?" "Moij oče nema j o nikogar radi, nj mene ne, ki sem jim sin; čuden človek so," odgovbri on. "Ali ipa morda nisi ti sam kriv? Ne znaš morda ® njimi govoriti?" "Nisem "kriv," odgovori on nekako nevoljen. "Vidiš, kako hiiti-b so ti dovolili; še predno si jih prosil; to ie znamenje, da te radi imajo. Le čakaj! Jaz jim bom tako lepo stregla, da me bodo morali radi imeti, tudi tvoj oče," reče t>na. "Ni li dosti, da te imam jaz?" "Ne!" "A mora biti!" Ona ga skoro 'preplašeno pu gleda. On jo prime za glavico in jo ipaljubi, želeč ji "lahčo noč". "Ali si hud?" "Ne. A ti ne smeš že zdaj tako cdločno proti meni postavljati se. Olej, ljubica moja mala, kaj bode še kasneje iz tebe, ko bodeš moja žena, če mi že zdaj zanikavaš." Ona zmaje g glavico a odgovoriti ne more. Tiha, nevidena, zatrta solzica ji orosi oko. XV. ■Gospod pristav Kralj je bil dcbil od svoje službe odpust m i a prišel k ženi in svakinji na kmete. Z Nikolajem j'e bil nekoliko že pi"Gj Tnap, a bolj se je seznami ?daj, na kar je bil tem bolj prisiljen, ker mcšk?ga omikanega društva tu ni bilo na izbiranje. Necega ■pop'oludne sta v gošči na gori pod samotno smreko ležala, "puške ipoleg sebe. Pq brezuspešnem lovu sta svoj lovski obed končala in pila seboj noše-n'o dobro kapljo. "Ženske so mi sinoči pripovedovale, da se že ženite, gospod Kolodej," začne pristav, sice. človek, ki je le .potrabne in vsakdanje stvari ž njim govoril. 'Nikolaju je beseda "že" na neljubo uho udarila, zato je krat ko odrezal z "da!" Gcsipod Kralj dene komolec pod glavo, gkda proti nebu in reče % nekim ne!?nosno vsiljivim glas am: ' Vi ste z^daj strašno ^al j ubije, ni, strašno!" Nikelj je bil še premalo znan ž njim, drugače bi mu bil ostro očlgovoril, a tu je rajši molčal. Hitro pristav pokonci skoči, odklene svoj žepni nož in zareže v gladko gmrekWo deblo velik križ, glaAo se zasmeje in zopet leže. "Kaj se smejete?" vpraša Nikolaj. "Vidite križ, ki gem ga v smre kg 'zarejzal?" "In kaj s tem?" Gosipod Kralj zopet leže, dene komolec pod glavo in z lehko-mišlj eno-oibžalbvanjsikim vzidih-Ijajem reče: "Mladost, mladost! Pridite črez deset 'let sem le, poglejte to smreko, tačas bode ta križ velik In zasmoljen. In domislite se, da Ste danes tu ležali zaljubljeni, pred ženitvijo, in da sem se jaz smejal. Godila se vem bode, ka-k'or nam vsem_ Meni je bilo ravno tako, ko sem zaljubljen bil." "Niso povsod jednake razmere. niti jednaki ljudje," reče Nikolaj pikro. "Vi mislite mene, kakor sem zdaj. Ali krivo sodite. Ja^ ine mi^slim ra,zmzre z mojo zid an j o ženo, ki je res zarad sVoje bo- lehnosti precej sitna. 2 njo sem naredil stvar bolj po paragralu driavljan'skega zdkonika. Ali dru gače je Ibilo prej, ko smo bili mlajši, ko sem bil v vaših letih. Da, vi, ki me vidite in poslušale zdaj, he bi verjeli, da sem nekdaj bil kakor vi zdaj, da sem fiutil neprijetno resnico Soheffe-fovGga "Tromlpeterja": "Lietbe [st ein schlimmes Feuer, Frieszit den, so eg arigeblasen. (Žarek ogenj je ljubezen. Veje, ki si ga upihal.) Poznate Scheffelovega "Trom peter j a Sakkinškega ?" "Ne," odgovori Nikolaj. Pristav pa mu kakor nalašč citira ona dva nemška verza zopet in zopet. Za ta dan je bilo dobra volja Nikolajeva izgubljena. Na potu domov je največ molčal, in ko bi Si bil upal, bil bi "materialistu" prJstavu, ki je razne prazne šale uganjal, odkrito svoje zaničevanje ilipovedal Vfdtio pa sta mu šumela po ušesih ena dva nemška verza. Še ^večer, k'o se je ulegel spat, ponavljalo se mu je v sipominu, kakor da bi kdo na ulične vrtilne orgi j ice muiziciral: "Liebe ist ein sdhlimmes Feuer, — Friszt den, so eg amgeblasen." In začel je premišljati, da li je njegova ljubezen taka. Zardelo se mu je, — da ni. Kje je v njem tak dgenj? — Morda... vsa ta njegova Ijubeizen ni prava in cela... In kako se sme potem za celo življenje vezati?... Mbrda... on sploh ljubezni, kakor polni in objema druga blaga srca, sploh zmožen ni ?. .. Tako je mladenič premišljal in nemirno se je prekladal brez spanja. Crv dvema ge je oglasil. Uboga Tončiika! Morda srečna v tem hipu moliš za njegovo zdravje in areco njegovo. XVI. Brinjevo brdo je bila nevisoka gora pol ure od torišča naše povesti. Na vrhu je stala kaipeiica, zidamje nekda,nje stai-e graščaki. nje iz cblfžja, o kateri je pripovedka trdila, da je kot mlada vdo o razkošno živela in visa veselja uživala, zato pa na stara leta zidala na Brinjevfm brdu kapelico na čast gvetemu Antonu. (Dalie prih.) ---o---—- h stare domovine. j dokler se ne bo zadeva pojasnila uradno. Osrednje driištvb živilskih delavcev zavrača vsako tako vefet, ki bi anala škodovati njegovim članom. Kdor bi hotel in skušal izrabljati melzidna' gibanja v svrho raznih nastalih slučajnih dogodkov, ter natolce-vati, da je krivo delavstvo, si bo zadal pečat surovosti in nerazumevanja delavtekeiga eksistenčnega vprašanja. Uradno in popol nima nepristransko naj se dože-ne krivda ali krivec pdžara, ki bode itak svoje detjajepred zakonom zagovarjal. Torej ne nami- Ogromen požar v Mariboru. V nedeljo dne 26. februarja t. 1. o-koli 14. so zapazili sredi paro-mlina med drugim in tretjim nadistrqpjem prvi plamen. Paro-mlin je trinadstropna stavba in se nahaja nasproti tovornega skledišča mariborskega glavnega kolodvora v Melju. Gasilna akcija je bila zelo težavna in naporna. Vladala je grozovita vro-čin Akcija pa je bila oteško.če-na tudi vsied pomanjkanja vode, kajti mestni vodovod ni zadostoval in so morali vodo voziti iz nialega potoka. Kako je požar na stal. še ni popolnoma uradno do. gnano. Domnevajo, da je ogenj podtaknila hudobna roka. Razni časopisi poročajo, da so v soboto delavci zahtevali od lastnika dr. Franza povišanje mezde, a jim je to izahtevo odklonil z besedami: "Raje vidim, da stoji mlin prazen, kakor da povišam plače." V ostalem poroča "Slovenski Narod" % dne 28. februarja izvirno, da je delavstvo stalo že delj časa g podjetnikom v napetem razmerju. Omenja tudi, da je delavstvo zahtevalo, 40 od sto povišek, podjetnik pa je bafe privbjil samo 20. Taka in slična poročila hočejo sedaj izrabiti po. l(^aj m^dneiga gibanja s poža-rom. Nekdo skuša izivaliti vso krivdo na delavstvo, ki se je slučajno nahajalo v mezdnem gibanju. Taka moročila so razburljiva za Vse delavBtvo ter ne upli-vajo dobro na itak že skrajno slabe i'aizmere, v katerih ne more zadovoljiti g takimi poročili, gaVati in natolcevati, ker delavstvo bi znalo povrniti milo za drago. — Mimogrede povemo, da je osrednje društvo z dne 18. februarja t. 1. pod oiprav. štev^ 172|22 vposlalo ispclmenifeo na Zvezo indulstrijcev za vsa mlinska podjetja v Sloveniji. Do danes ni prišel noben odgovor. Zveza industrijcev in podjetniki niso do danes niti odvorili. Javno^ sti sporočamo, da se posameizne skupine delavcev ne morejo pogajati same Pogajanja se jzvrše v Ljubljani. — Osrednje društvo živilskih delavcev. 99 Cigarete % Dobro! Kupi te cigarete in prihrani denar. DR.'RAY SMITfi VPRAŠAJTE VASE PRIJAlEiJE O J ZOBOZDRAVNIKlr na 12111 St. Clair Ave., nad Paramount Banko Uradne ure od 9. dou. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. Vsaka družina lahko prihrani $100 na leto. * Vsaka pametna in varčna gospodinja vpošteva ta nasvet: Singer šivalni stroj mora biti pri hiši, če hoče gospodinja prihraniti na času in varčevati z denarjem. Najbolj trpežni in poceni po svo-jerrl zanesljiverrV izdelku so SINGER ŠIVALNI STROJI. To je zajamčena lesnica. V moji zalogi dobite enake stroje, ki so priporočljivi le za šivanje katerega opravljajo naše Slovenke. Vpostevajte tudi to, da lahko odplačujete na male Vsa popravila, spadajoča v to stroko, n zanesljivo mesečne obroke. izvršujem točno LOUIS LEVSTIK, 6527 St. Clair Ave BjsTSltiKlnfBRitSliitStiilinitBnilStiiliMiiSii its itft niti Ititi Iliri® iti m Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 H iJoHiv L-i. MiSnelicln g SLOVENSKI ODVETNIK š)§ 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. H PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. Bi 3 d Šti KEEMNC WELL A CONSTANT F^MT AGAINST 8ATARRH Mnogo bolezni se lahko prišteva katarhičnemu stanju. Kašelj, prehladi, nosni kptarh, želodčne in črevesne nadloge, Je, le par izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. Borite se proti nJemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vslcd vporilbljivosti že preko pol stoletja ■ iAnkmbn. HARTMAN'Swm—[ PERUNA Tmblttt or tltiuUI - Šota Kverywkore \ STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" APRIL 18th, Clevelandske novice. — Zveza delpdajalcev. Pred. Bedtiiku Clevf -t.nd Real Estate Board, Raymond T Craginu, se zdi, da delodajalci še niso dovtolj dobro organizirani napram delavcem. Sinoči je namreč predlagal pred zvezo kontraktorjev, naj bi Cleveland ski delodajalci u-Btariovili federacijo, slično delav ski, nakar da bi uživali pri ljudstvu večje zaupanje. Rekel jo,' da bi se piotem lahko preiprečile raizne netaktnosti, ki spravijo delodajalce v očeh javnosti v sla-ibo luč, kot se je to zgodilo pri zadnjem staivfbiniskem nesiporazu mu. Sedaj se seveda goVori, d|. Obi taka zveza ne imela drugega namena, kot seznaniti delodajalce enega a druigim ter dajati eden drulgemu dobre svete v korist seibi, delavcem in celi javnosti. Kar se tiče delavlskih plač se,talka federacija baje ne bi brigala. Toda v slučaju pa, da bi nastal med deilodajalči in med mabil na razpolago in da je dobil %a to $500, je že priznano dej stv'o, toda policija je uverjena, da je bil Gregor tudi tisti, ki je napravil načrt ea {izveditev ro- pa, — Položaj se izboljšuje. Upo-sljervalni tajnik Central Y. M. C. A., 2200 Prospect Ave., Fred V. Wiggins, pravi, da ge položaj vedno iziboljšuje, in da prihaja z vsakim dnem več zahtev za pisarniške usluižbence, gtenografe, mar, 27. 1095 Additeon Rd. in Josephine Tornšek, 22, 397 E. 137 St.; Charles Hočevar, 27, 8018 Unkm Ave. in Mary Novak, 21, 3559 E 80 St. — Bilo sreimo. — Razveseljiva vest. Tajnik Slovenskega Sokola, Mr, Franik Hudovernik, nam sporoča, da so sklenili Sdcoli na Eadnji seji, da se ustanovi še ženskii telovadni oddelek. To je nekaj, kar so naše ženske in dekleta brezdvom no že komaj čakale, in sedaj, ko kakor tudi razne tehnične delav- i jim je dana prilika, se bodo prav ce. Največ služlb je odprtih po avitomolbilskih podjetjih. — Valentin Dragan, 437 E. 157 St.. avtomdbilist, ki je povozil zadnjo nedeljo Jos. Bahov-ca iz E. 63 St. in njegovo trimesečno hčeriko, too postavljen pred veliko poroto radi uboja. Kot pravijo priče, je vozil Dragan za časa, k'o se je pripetila gotovo odjivale v obilnem številu. Vsak potrebuje vaj za pravilen razvoj svojega telesa in tako tudi ženska. Vpišite torej čim preje in sicer se vpišete lahko pri tajniku Sokola na 1064 E. 62 St ali pa pri kakem uradniku Sokola. Sprejemajo se dekleta in žene od 16. leta naprej. — Uradnike pečlarskega k'lu- in ni niti ustavil ob nesreči, da bi pobral povožene. Postavljen je pod $5000 varščine. — Jeklene ali železne cevi? unijskimi delavci neisporalzum ] Mestni kontrolni odbor je skle- nesreča g brzino 35 miJj na uro [ba v Clevelandu se opozai-ja, da glede kakoršnegakoli vprašanja, bi sikušala dobiti zveza mnenje spldšne javinosti in na p'odlaigi tega napraviti sporazum. Kakšno j a to javno mnenje za delavca, ve vsak prav diabrb! In kdo tvori tisto preljubljeno javnost tudi! — Aretacija zadnjega osumljenca, Sirioči je bil aretiran Anton Gregor, 15820 Calcutta Ave, ki je bil v avejzi a ropom Lake County Savings & Loan banke v Mentor, Ohio za $2,700. Rop se je ,pripetil še lanskega januarja, tcda detektivi go za roparji toliko časa, da s'o prijeli vse in zadnji je Anton Greigor. Da je dal Gregor roparjem gvoj avto- nil. da se položijo 'od Ansel Rd. do E. 107 St. in od tam do Fair-mount refzervarja jeklene mesto železnih vWnih cev. Odklonilo je namreč ponudlbo. Ibivšeiga vodnega komifearja Min T. Martina, ki je predložil svoj račun za polaganje železnih cevi. Železne cevi bi stale mesto $714.329.50, jeklene pa bodo stale samo $510, 607.60. Torej se bo prihranilo sa-mio pri tem $203.718.90. — Poročna dovoljenja so dobili sledeči slovensiki pari: Frank Puskarič, 24. 14911 Eylviia Ave. in Mary Gorinac, 25, 14819 Sylvia; John A. Kuhar, 26. 8106 Marble Ave. in Jennie Asher, 28, 7734 Spafford rd.; Anton Vid- CLEVELAND KOT GLAVNO j Anton Jerich, Lloydell, Pa. MESTO ZEDINJENIH i John Branstetter, Yukon, Pa. DRZaV. I Paul Weis, Casselman, Pa, ---I John Turk. Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Tu 15 kandidatov za državljanstvo. "Katero mesto je glavno mesto Zedinjenih držav?" je vprašal u-radnik enega kandidata. "Cleveland," je ta odvrnil brzo. "Kdo dela mestne postave?" se je glasilo drugo vprašanje. — "Policijski načelnik," je bil odgovor. — "In kdo jih vsiluje?" — "Prometni sodniki." mali oglasi ^(1 ZA ZABAVO IN POUK — čltaJte — močvirju velemesta" Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50f. Naročite pri AmeriSkc-Jujoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. 8............................ 1 Ravnokar je izšla knjiga t Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameri&ko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da ai jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c i g i I i i % i i je sedaj čas "»molitve". Pazijo naj torej na svoje pečlarje in pe članice, da jim ne uidejo k kur-nika. — Vsak torek in petek gvečer se zvija listke za srečefov za semenj S. N_ Doma, ki se vrši 27., 28., 29. in 30. maja. Vsi, posebno dekleta, so vabljene, da pridejo pomagat. — "Razvalina življenja", drama izpod peresa Fdnižgarja, avtor ja ''Divjega Lovca" itd., katere snov je vzeta ig kmečkega življenja na Slovenskem, je igra, katero bi moral videti vsak oče, vsaka mati, vsako dekle in vsak fant. V nedeljo jo vprijzori v Bo-žeglavovi dvorani dramatično društvo "Ivan Cankar". Navaw-no se vršijo Caifkarjeve predsita-ve vsako tretjo nedeljo v mesecu, toda ker je padla ta masec tretja nedelja ravno na Veliko noč, in ker bi visled praznika mar sikdo mogoče ne utegnil posetiti predstave, jo je društvo prestavilo na 23. aprila. Poleg tega, da je igra v celoti prava tragedija, v kateri uniči očetova trma življenje treh bitij, svoje hčere, nje nega ljubimca in njenega moža, pa ima igra par karakterjev, ki daj'o igri ob gotovih trenotkih humorističen in vesel olbralz ter ^ bodo posetnikom prav gototvo u-j grajali. Kdor je videl zadnjo pre'd stavo "Ivan Cankarja" in kogar sploh vteeli lepa igra, bo prav gotoVo že sedaj kupil vstopnico, da si zaisigura sedež v dvorani že naprej, kajti kot gnano je to zadnja Cankarjeva predstava v tej sezoni. Vstopnice se dobijmiiii'iii!iM!;uiHinttt:i!in:iti!*iniiiriiini'ir!iti'tiiimiiiiimuiinn'i"'''"''i!!! GROCERIJA IN SLADSCICAR- NA se zamenja za "single" ali "double" hišo, vredno od $4,-000 do $5,000 ali pa se proda tudi za gotovino. Zglasite se pri lastniku na 1435 E. 55 St. (91) DOBRO OHRANjiNO pohištvo za 4. sdbe se proda po-cjg^ni, vse skupaj al i posamezno. Poiizve se na 6224 Carl Ave, (90), GOTOVINA ZA BONDE, vojnovarče ke, l>isere, ure, »taro PRODA SE ZA NIZKO CENO: 1920 Ford iza dve osebi (roadster) v popolnem stanju. 1917 Maxwell za ipet oseib (t'ouriiig). Vpraša se pri Elyria Auto Repair Welding Co., 651% St. Clair Ave HIŠA za eno družino, bliau Euclid Beach je naprodaj. Na račun se Vzame tudi avtomobil. Poizve se pri lastniku na 1143 E. 63 St. (92) Za Cleveland: >oc>oc>oc>oooooooooooooo>ooooooooooooooo. OGLAŠAJTE v "ENAKOPRAVNOSTI". >00000000000000000000000000000000000 . . v grmovje. V njej je bilo za $3,000 ur Jn bi-serov. Oglašujte v "EnakoDraviif>ati f» John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc^ — Za West Side: Andy Kljun, — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller, Hrvatski zastopnik za Cleveland in okblicp: Ludvik Deliši-monovič, Caspar Logar, Niles, O, Jos, Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O, Mirko Mihely, Brewster, O« Tony Ogrin, Conneaut, O, Louis Koželj, Lansing, O. Joe Hribernik, Glencoe, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenraore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 83rd St., Lorain, O. Za Pennsylvanijo: Joe Merše, Box 248, Meadow Lands, Pa. Mike Pavšek, RFD, 8, Irvin, Pa, Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrioh, Johnstown, Pa. Rudolf Gor j up. Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa^ Georg Plesnicar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa, Louis Tolar, Imperial, Pa, HIŠA NAPRODAJ. Za ddbo enega tedna; se proda ako ima kupec od $200 do $500 gofovine. Hiša je za eno družino, 5 sdb Poiizve se pri Jos. Zajec, 15605 Waterloo Rd. (92) • 4 C bro, platinum, zUtninO' ne poštne znamke, magnetne igle, in za ki ima kako vredn<"'' ali pošljite na Srm"®' ^ Broker. Lastnik and Refining Co, Lenox Bldg. vogal Euclid Ave, Odprto 6. ure zvečer. Ohi« * L o. »t"' j 9th ' : s. H na zanimiv konce? PEV. DR- ob času petletnice ,svojega obstanka. 1^' Papirajte! Barvajte! Spomlad je tu in sedaj je čas, da si prenovite stanovanja, prebarvate hiše od zunaj in od znotraj. Mi smo izvežbani papirarji in zato se vam priporočamo, da se obrnete na nas, kadar rabite ke postrežbe. v nedeljo, 30. ^ ^ f ob 7.30 zvečer v Slo^; Holmes Ave. v Col^ Zanimiva iprireditev navzočega, (zatorej P'"' j in bi bilo, želeti, da stvo iz širnega najpolni dVorano, Iviselej v preteklih P® * Vstopnina 50c 2» * Otroci pod 15 1®'^" ena- C. C PAINTING & PAPERHANGING CO. 1185 East 61st St,, pri Česnu. Randolph 2529-J. GRAMO ^ PLO% RENCH DR. R-ICHTER'S ' PA3N- , DOBRO ZDRAVJE 3e vredno zlate dolarje v-«ak plačilen Cek Je izkaz' dobrega zdravja. Preženite bolečine z pristnim , PAW BXPELLER.JEM star™ druflnsklm prijateljem. moia imeti tržni znak, sidro ali mačka. 35c in TOc po lekarnah ali pri F- AD. RICHTER & CO. da KJ-i-l ookiv 11II11II11II1111111 rmr Old Dutch Slad NAJBOLJŠI NA SVETU 5914 St. Clair Ave. Nm debelo In drobno. II I n I I II I M I I I I I I I ILLLL TRalSfng the Family- According to the dopeCldoon ought to be rlghW nsher V/ELL.V/OTCHPi teEi UOAOW. 1 SntL MMNTAtAS \ C»>WV SEE *<0 stNse * «9 FEB. A. OLD muiTeo worcw^CALLir UKE twpn- no HEAD MO NO MOTH*N For. *■#