t*o»aiii£r£iia ŠtevliM Din i- ,Št. 93. V Ljubljani, v petek 18. aprila 1924. rnštnina v gotovini. Leto I. l Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ' * Mesečna naročnina: 1 V Ljubljani in po pošti Din 18, inozemstvo Din 25, j □ —............................................ Neodvisen političen list, w ■— Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. O • • Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, t Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. d« •O Naša iurnalistika. Med »Slovenskim Narodom« in, ■»Slovencem« se je vnela debata zaradi časnikarskih napadov na zasebno življenje političnega nasprotnika. Oba lista se v glavnem strinjata in oba poudarjata nedotakljivost čisio osebnih zadev za javnost. Žalibože pa nastopata pri tern oba lista na način, ki nas sili, da izpregovorimo tudi mi o tej stvari svojo besedo. Skrajno žalostno znamenje za naše časnikarske razmere je, da je do take debate sploh priti moglo. Po vsem kulturnem svetu bi se pač sramovali o taki, tako evidentni stvari izgubljati še besede, kajti vsaka beseda o tej stvari “ se smatrala le kot dokaz nekulturnosti. Pri nas pa se smatra tudi samo kulturno vprašanje — in vprašanje časni-v^skih napadov na zasebno življenje u°litika je samo kulturno vprašanje — ■a argument v strankarskem boju. Obujemo, da sta padla na ta nivo »Sloneč« in »Slovenski Narod«, ker sta !fi°rala vsled tega neizogibno priti na t|aPačno pot in abrezceniti celo svojo* ^ugače čisto pravilno obsodbo zanaša-Uja zasebnih stvari v javnost. In prav zj*ačilno za oba naša najstarejša časo-Prsa je, da sta zagrešila oba prav isto uapako, prav isto nekulturnost, da ne rečetno surovost. »Slovenski Narod« vprašuje namreč ‘Slovenca«, če prizna načelno enakopravnost neklerikalnim prepričanjem in bo^ SLS tudi v svojem podeželskem ffsopisju razširjala mnenje, da je ne-jderikalec ravno tako pošten človek ko klerikalec.^Šele potem, ko bo priznala SLS ta dva pogoja, da sme zahtevati SLS* da se tudi za njene pristaše priznava načelo nedotakljivosti zasebnega življenja. To pa se seveda ne bo zgodilo, ker klerikalec je pač klerikalec, kakor se glasi v bistvu stereotipni Narodov zaključek. Priznati je treba, da se je »Slove-aec« Potrudil, da dokaže svojo veliko Rodnost s »Slov. Narodom«, svojim konkurentom. »Slovenec« konča »na^ ^ja izvajanja z grožnjo, da bo vsako ostudnost iz naprednih vrst gl^^pfjal z dvemi ali tudi z več po-je JI iz napredne »chronicque scanda-Glavo za glavo, zob za zob, ako J- bodo znali biti dostojni kakor se SPodobi.« da ni »Slovenčeva« grožnja praz-^ dokazuje takoj sledeča notica »Slo «nca«, ki je posvečena gospej Tavčar-V1 'n g. dr. Konradu Vodušku. Gospodje, kam ste zašli? H kakšni Siki ste se zatekli? Ker greši »Sloven-1 Narod«, zato bo grešil »Slovenec« še V večji meri in na vsako nekulturnost I°v. Naroda« bo odgovoril »Slovenec« 1 dyema drugima, ali pa še z večjim ^rilom, če bo potreba. In da je slika 'Slovenčevega« padca popolna bodi ^.^grede omenjeno, da je glasilo ka-‘onške stranke proklamiralo geslo zob /il z°b ravno dan pred velikim petkom, na kateri dan je bilo to barbarsko geslo Uveljavljeno. Gospodje,, zapomnite si! Greh na-sr>rotuika ni nikdar dokaz lastne vrline j? §e raani opravičilo za lasten greh. kor nima nihče pravice, da bi bližnjemu ukradel kako stvar, zato ker je Ml sam okraden, tako tudi nima noben časopis pravice, da krade nasprotniku '•ust, ker je nasprotni časopis zagrešil 'sto napako. -i - n**™ ^kJemo končno, če bi obveljalo iiansče »Slovenca«, če bi se plačevala castikraja s še večjo častikrajo. Pri-• oramo naravnost v rokovnjaške iiVr?Iereb kakršnih nismo doživeli še x ,or ve*Ja med kulturnimi dar * da se na surovost uilc- s surovostjo, tako £5. ♦ M1 v lutkarstvu, da ni »ai <1*2 °Pravial°- * In potem tisto hinavsko zavijanje o«. Vsaj mi M ze bili tako kulturni, vL« 01 Suilh 'MTl na5elu nedotakljivosti zasebnihi zadev za javnost, toda gši nasprotnik, se do tega ne bodo ni- povzpeli. Klerikalec je pač kleri- ’ 9, ,e vzdih »Slov. Naroda«, in libe- ^ Je Pač liberalec ie odmev; »Slo- Kraljev edhed v TopoSo. Politični položaj se razčisti šele po pravoslavnih praznikih. — Važna avdijeuea vojvode Stepanoviča. — Nova kombinacija. Beograd, 17. aprila. (B) Po kon- ] čani konzultaciji s šefi parlamentarnih j skupin je nastal v politični situaciji zastoj, ki bo trajal, dokler se konzultacija ne bo nadaljevala. Konzultacija se bo nadaljevala po poluradnem poročilu v pondeljek in bo trajala do četrtka. Situacija se bo definitivno razčistila šele po pravoslavnih praznikih, pred zasedanjem narodne skupščine. Beograd, 17. aprila. (B) Kralj je danes ob 4,30 odpotoval v krogu najožjega spremstva v Topolo. Tu ostane do pondeljka; nekateri listi trdijo, da bo trajalo kraljevo bivanje v Topoli do četrtka. Beograd, 17. aprila. (Z) Kralj je odgodil svoje potovanje v Topolo za danes popoldne, ker je dopoldne ponovno sprejel v avdijenco vojvodo Stepo Stepanoviča. Avdijenea je trajala od 11.30 do 1. ure popoldne. V političnih krogih se pripisuje tej avdijenci posebna važnost. Kakor se zdi, so radikali pripravljeni, da se spprazurne z njim na ta način, da stopi Stepa Stepanovič na čelo koncentracijske vlade, v kateri bi bili zastopani radikali in opo-zicijonalni blok. Ta kombinacija radikalov se drži za sedaj še strogo tajno. V predsedništvu vlade je bila konferenca, kjer so Pašič in poedini ministri pretresali to vprašanje. Za sedaj izgle-da, da bo ministrski predsednik Pašič v taki kombinaciji ostal ob strani. Pri opozicijonalnem bloku pa se ne opaža veliko navdušenje za tako rešitev, ker se smatra, da bi taka kombinacija služila le radikalom in njihovi politiki, da dobe volilni mandat. Današnja ponovna avdijenea Stepe Stepanoviča se smatra kot pričetek sondiranja terena v tej smeri. Priprave za siuiai volitev. Beograd, 17. aprila. (B) Ker so zapustili Beograd vsi vladni in opozi-cijonalni poslanci, so v Beogradu samo člani vlade in pa nekoliko demokratskih poslancev. Vse je v znamenju volitev. Po poročilih iz notranjosti se vrši volilna agitacija na vseh straneh. Opozicija se nadeja, da bo dobila poslovno vlado široke koalicije po 3. maju.' Beograd, 17. aprila. (B) Iz opo-zicijonalnih krogov objavljajo, da namerava nastopiti opozicija v celi Vojvodini s skupno listo. S to listo bi na- stopili Davidovičevi demokrati, zemljo-radniki, Bunjevci, Nemci in Madžari z Radičevei, torej vsi proti Pašiču in Pri-bičeviču. Blok se nadeja, da bi dobil v tem slučaju dve tretjini v Vojvodini: radikali pa menijo, da bi bilo mogoče s parolo »za narod in državo« blok poraziti. Beograd, 17. aprila. (K) Iz vladnih krogov se doznava, da so se radikali in samostojni demokrati sporazumeli, da dobi Pribičevič v slučaju volilnega mandata Pašičeve vlade port-felj za notranje posle. Ugibanja o rešitvi krize« Beograd, 17. aprila. (K) Radi-kalski krogi pretresajo možnost, da se skupščinski odbori izpopolnijo tudi s poslanci Radičeve stranke. To bi pome-njalo, da se niso odločili radikali za razpust skupščine. Zagreb, 17. aprila. (Z) Nekateri radičevski poslanci so izjavili, da so oni s svoje strani storili vse, da pomorejo k ustvaritvi poslovne vlade opozicijonal-nega bloka. Ako bi Mia sestavljena taka Posef naše kraljevske dvojice v Franciji. Defenzivna zveza s Francijo? Beograd, 17. aprila. (Z) Kralj in kraljica bosta v teku prihodnjega meseca napravila službeni obisk predsedniku francoske republike g. Millerandu. Ob tej priliki bo, kakor se govori, med našo kraljevino in Francijo sklenjena defenzivna zveza. Ta zveza bi bila slična zvezi, ki jo je Francija v zadnjem času sklenila s Češkoslovaško, oziroma z Romunijo. vlada, bi jo lojalno podpirali in bi izpolnili do konca vse obveze, ki so jih bili prevzeli nase. Ni jim bilo na tem. da se sestavi taka vlada in bi raje šli na volitve, ker se nadejajo, da bi iz volitev izšli ojačeni. V tern pogledu imajo ra-dičevci največje težkoče pri dr. Korošcu, ki želi, da se volitve izvrže čim pozneje, ko bi bila njegova stranka že popolnoma pripravljena nanje. POVODENJ. Beograd, 17. aprila. (K) Višina vode se pri Beogradu ni spremenila. Največjo škodo je trpel Obrenovac, kjer je 2500 hiš pod vodo. V celem okraju preti šele zdaj največja uevar-nost. VOJNO MINISTRSTVO ZBIRA PODATKE ZOPER RADIČA. Beograd, 17. aprila. (Z) Od včeraj se v vojnem ministrstvu dela na zbiranju gradiva proti Radiču. Ukazano je vsem poveljnikom divizij, da zbirajo podatke o tem, kar je Radič govoril proti vojski. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 17. aprila. (Uradno) Nebo je vedno manj oblačno, temperatura narašča polagoma in vetrovi popuščajo. Zboljšanje napreduje. Sela vlade. Beograd, 17. aprila. (B) 'Danes dopoldne se je vršila konferenca vlade, kjer so razpravljali specijelno o situaciji Trdijo, da je bil Marko Gjurišič pri kralju ne samo kot predsednik radikalnega kluba, temveč tudi kot predsednik verifikacijskega odbora. Potovanje skupščinskega predsednika. Beograd, 17. aprila. (B) Predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je odšel na kratko potovanje v Skoplje. Javljajo, da je to potovanje privatnega značaja. Iz drugih virov pa se doznava. da je odšel g. Jovanovič v Skoplje, da se pogaja z džemijetovci. V opozicijskih krogih tudi trdijo, da je odšel Jovanovič le v Arangjelovac, da bi bil v bližini kralja. Madi. sanacijski predlog sprejet v splošni debati. Budimpešta. 17. aprila. (K) Narodna skupščina je sprejela s pretežno večino sanacijsko predlogo v splošnem kot podlago za podrobno debato. illi si član lugoslouenske Matice? venca«. V resnici pa je med klerikalci kot med liberalci vse polno ljudi, ki prav odločno obsojajo napade na zasebno življenje političnih nasprotnikov, zelo malo pa med onimi klerikalci in liberalci, ki pišejo v klerikalne in liberalne liste.,Kakor v mnogih drugih ozirih, tako je namreč tudi v tem pogledu narod boljši od svojih vod1 taljen Posurovelost v našem časopisju je treba odpraviti in skrajni čas je, da bi v to posegla tudi novinarska organizacija. Pa malo drugače ko dosedaj, namreč tako, da se bodo njeni sklepi tudi izvajali in da ne bo »Slovenec« dajal lekcije drugim, sam pa v nasprotju s sklepom novinarske organizacije kril s poslansko imuniteto napade na druge! PrsSeht zakona o uradniških draginiskih dokladah. Beograd, 17. aprila. (B) Poseben ministrski komite je danes opoldne pregledal projekt uredbe o uradniških draginjskih dokladah. Projekt so deloma popravili iri nato poslali plenumu ministrskega sveta v definitivno odo-brenje. Beograd, 17. aprila. (Z) Minister financ g. dr. Stojadinovič je predložil ministrskemu svetu PTOjekt zakona o ureditvi uradniških draginjskih doklad. Vsi kraji so razdeljeni v tri dra-ginjske razrede. V I. razredu so Beograd Zemun in Sušak, v II. razredu vsa mesta v Sloveniji, kraljeva slobodna mesta in sedeži srezkih oblasti, v III. razredu pa vsi ostali kraji. Uradniki vseh 3 kategorij M doMvali osebno dra-ginjsko doklado in sicer v L in 2. skupini I. kategorije v mestih I. razreda 1500 Din, II. razreda 1300 Din. UL razreda 1200 Din; v 3, in 4. skupim I. kategorije ter v 1 skupini II. kategorije po draginjskih razredih 1200 Din in 1100 Din in 1000 Din; V 5. in 6. skupini I. kategorije in v 2. skupini II. katego- rije po 1200, 1000 in 900 Din, v 7. 8. in 9. skupini I. kategorije, v 3„ 4. in 5. skupini II. kategorije in v 1. skupini III. kategorije pa po 1100, 900 in 800 dinarjev, v vseh ostalih skupinah III. kategorije pa po 1000, 800 in 750 D. Zvaničniki in sluge bi imeli dobivati draginjske doklade po draginjskih razredih in sicer po 700, 600 in 540 Din, vsi ostali državni uslužbenci pa po 540, 500 in 480 Din. Finančni prokurator v Ljubljani, državni pravdniki in njih namestniki, ki imajo sodniški ali odvetniški izpit, sodniki upravnih in rednih sodišč in inšpektorji ministrstva pravde, ki so prišli na ta položaj s položaja, na katerem so uživali sodniško doklado, M dobivali razven osebne dra-ginjske doklade, tudi posebno (sodniško) doklado po 600. Din. Rodbinska doklada M bila enaka za vse državne uslužbence, namreč 150 Din za ženo in ravno toliko za vsakega zakonskega otroka. To M veljalo od 1. maja dalje. ReparaciJsko vprašanie. Pariz, 16. aprila. (K) (Agence Ha-vas) Nota nemške vlade se je danes izročila reparacijski komisiji. Pariz, 17. aprila. (K) Rsparacij-ska komisija je imela danes dopoldne oficijelno sejo, v kateri so Mia urejena razna vprašanja, zlasti ona glede dobave nemškega premoga v mesecu maju. Ob koncu seje so oiicijozno prerno-trivali nemško noto. Izmenjava misli o uporabi zaključkov izvedencev dovoljuje, da se sme govoriti o popolnem soglasju v krogu komisije. Po seji je izjavil Barthou, da je ta rešitev, kakor se zdi, na dobri poti. Ima izvrstne razloge za to, da je lahko optimističen, četudi je po njegovem mnenju še daleč do končne rešitve vseh težkoč.' Pariz, 17. aprila. (K) Reparacijska komisija je na današnji popoldanski seji soglasno sfenila, da pošlje poro- čilo izvedence,' oiicijelno zainteresiranim vladani in da pozove nemško vlado, da pripravi potrebne zakone in naredite in da določi zastopnike za predvidene odbore. Berlin, 17. aprila. (K) Kakor po* ča »Berliner Tageblatt« je pritrdil državni kancelar izvedeniškemu mnenju, kar dokazuje ponovno odkritosrčnost in dobro voljo za izpolnitev obveznosti. Ta pritrditev brez pridržka vladi ni bila lahka. Nemčija hoče prevzeti titansko nalogo, t. j. izpolnitev novih obveznosti. Ta naloga bi bila mnogo lažja, ako bi Nemčiji bila danes višina celokupnega dolga znana. London, 17. aprila. (K) Za danes v spodnji zbornici pričakovana debata o reparacijskem vprašanju se ni vršila, ker so druga vprašanja zavzela skoro ves razpoložljivi čas. Zbornica se je odgodila na 29. aprila. Pompozna otvoritev italijanske zbornice. Rim, 17. aprila. (T) Vodstvo faši-stovske stranke je naročilo vsem poslancem državne liste, da se morajo udeležiti otvoritve zbornice dne 21. maja v fraku. Papež in rimska viada Rim. 17. aprila. (T) V političnih krogih vlada še vedno veliko zanimanje za papežev čin, t. j. za njegov dar v znesku 500.000 lir udruženju »Azione cattolica« za poravnavo škode, ki so jo povzročili fašisti katoliškim ustanovam. Splošno smatrajo, posebno vladni krogi, ta čin kot vmešavanje Vatikana v čisto politične zadeve, kajti napadi niso bili naperjeni proti cerkvi kot taki, temveč le proti popolarski stranki. Splošno pa so listi mnenja, da papež zelo pretirava nasilja, ki jih sicer tudi fašisti sami obsojajo. Fašisti uaglašajo, da so dovolj jasno pokazali, da niso proti veri, ker so upeljali v šole križ in verouk. Sicer pa upajo, da se bo napetost med Vatikanom in rimsko vlado polegla, kajti papež je ponovno izjavil, da je bil vedno nad vsakim strankarskim delovanjem. AMERIŠKI PRISELJENIŠKI ZAKON. W a s h i n g t o n, 17. aprila. (K) Senat je na svoji seji odklonil zakonski predlog o priseljevanju, po katerem bi naj bilo priseljevanje za dobo 5 let popolnoma prepovedano. London, 17. aprila. (K) Reuterjev urad.) Iz Tokia poročajo, da v Japonski obžalujejo, da v Washingtonu niso pravilno razumeli izraza »resne posledice«, ki ga je rabil japonski poslanik v svojem dopisu o določbah o priseljevanju Japoncev v Ameriko na državnega sekretarja Hughesa. Poslanik je s tem izrazom mislil, da bi nastal v japonskem ljudstvu odpor proti Amerik!, ki ga mora vlada nadzirati. NITTl PREVZAME PROFESURO V ŠVICI? Rim, 17. aprila. (T) Tukaj se razširja vest, da je vlada sklenila Nittlju izdati potni list za inozemstvo. Nitti namerava odpotovati s svojo rodbino v Švico in zasesti stolico državnega gospodarstva, ki je izpraznjena vsled smrti ekonomista Pareto. Borzna porodila. Beograd, 17. aprila. Devize. Dunaj 0.1151—0.1152, Budimpešta 0.10-0.12, Bukarešta 41.30-42.25, Ženeva 1420—142t, London 351—351.50, MiSan 358—358,75, Nev. York 80.70- 80.80, Pariz 508—500, Praga 258.75—259, Solun 145—150. Valute. Leji. ponudba 42, italijanske lire, povpraševanje 356, francoski franki, ponudba 505, Zagreb, 17. aprila. Devize. Dunaj 0.1131—0.1151, Budimpešta 0,095—0.125, Bukarešta 0—43, Italija, izplačilo 357.50— 360.50, Italija, ček 357.25—360.25, London, izplačilo 350.25—353.25, London, ček 349.25 —352.25, New York, ček 80—81. Praga 237.50- -240.50. Švica 1420—1430, Švica, ček 1417—1427. — Valute. Dolarji 79.25— 80.25, avstrijske krone'0.1140—0, češkoslovaške krone 0—237, angleški funti 0—346, francoski franki 0—500, švicarski franki 1405—1410. italijanske lire 357.50—360.50. Curlh, 17. aprila. Beograd 7.05. New York 568.25, London 24.73, Pariz 35.35, Milan 25.15, Praga 16.70. Budimpešta 0.0075, Bukarešta 2.95, Sofija 4.10, Dunaj 0.0O80125. Berliu. 17. aprila. Beograd 5.23, Dunaj 6.08, Milan 18.65, Praga 12.46, Pariz 26.23, London 18.255, Ne\v York 4.19, Curih 73.91. Praga, 17. aprila. Beograd 43.25, Dana] 4.88, Berlin 7.845, Ritn 157, avstrijske krone 4.86, italijanske lire 157.25, Budimpešta 4.05, Pariz 220.50, London 147,925, New Yark 34.15, Curih 600.50. D u n a i, 17. aprila. Devize. Beograd 876—880, Berlin 15.85—16.15, Budimpešta 0.91—0.97, Bukarešta 366—368, London 309.000-310.000, Milan 3154—3166, New York 70.935-71.185, Pariz 4442-4458, Praga 2097—2107, Sofija 508—512, Curih 12.193 —12x545. — Valute. Dinarji 873-879, dolarji 70.460—70.860. bolgarski levi 491-499. nemške marke 15.20—15.60, angleški funti 307.200—308.800, francoski franki 4410-4440, Italijanske Ikre 3165—31S5, romunski leji 362—366, švicarski franki 12.410— 12.490, češkoslovaške krone 2077—2093, ma-džarske krone 0.87—0.93, Dunajsko pismo. Odsovor „lutru iš t ui&& promei. — Jtigoslov. umetniška razstava v Hotloniinii Dunaju. — Carpentier na Dunaju. Bank-arstvo na (Iz krogov SKS.) Časopisi (»oročajo, da lx> letos že čez velikonočne praznike v Italiji toliko Samcev, kaikor doslej še nikdar; že zdaj da so vsi vlaki čez Brenner in Pontebo polni, — Tudi Dunajčanje potujejo v nenavadno velikem številu v Italijo. — Čuden pojav! Toliko tujcev iz dežel slabe valute v kraljestvu lire! To daje misliti! »Wir kontien uns das gonnen!« Ali priznati treba, da se Iftlijani skrbno trudijo — da bi privabili koli-Kor mogoče mnogo Nemcev in tudi Cehov v svoje kraje. — Cehi tudi dero v ogromnem številu v Italijo. V Opatiji jih je mnogo poletu in pozimi, a za kopališke sezone je Gradež pol češko mesto. Lani so jih tam sicer precej žalili, da so trumoma odhajali, Ali čez zimo je vse zopet pozabljeno. Hotel sem reči, da Italijani raz-tmejo reklamo. Poglejte na Dunaj! — Tu ima »Lloyd Tricstino« svoje krasno organizovano zastopstvo na Karnt-nerringu zraven Državne opere. Zastopa rudi železnice. — Ali tu je tudi dovolj eklame za vse možne izlete v Italijo, za Katere prodaja vozne listke po suhem in mokrem. — Poleg »Lloyda« delajo reklamo za Italijo tudi zastopstva drugih paroplovnih družb in po velikih hotelih je mnogo slik ilustrovanih »vodnikov«- itd. Po izložbah trgovin morete videli reklamne tablice. »Oesterr. Verkehrsbiiro* je velika, izborno organizirana družba (podužnice una po raznih mestih), ki prodaja vozne listke po vse) Avstriji, za direktne vožnje na vse strani preko meje, sestavlja okrožne potne zvezke (Rundrei-se) itd. Ali organizira tudi družabne vožnje po suhem in po morju, preskrbuje za krajši in daljši čas izlete v tujino z vso oskrbo vred, n. pr. z Dunaja v Opatijo, vožnje tje in nazaj ter vso penzijo v ta-mošniih hotelih, vse to za neko pavšalno vsoto, ki je zelo ugodna. — Za Veli-konoč je organizoval tudi — prvič! — izlet na Bled z vso oskrbo tamkaj za 7. 14, 21, 28 dni. Cene naravnost — vlečejo. Ako bo že letos kaj vspelia. priporočam Blejcem v njihovem interesu, da postrežejo skrajno solidno. To bo najlepša reklama za prihodnjost. Zdaj, ko začno voziti naše paroplov-ne družbe z Reke, bi bil pač čas, da po vzgledu Italijanov osnujejo svoja zastopstva na Dunaju. Tu imamo že nekaj svojih bank — in v kr a. tkem bo, kakor čujem, ustanovljena tukaj podružnica največje jugoslovanske banke, pri njih bi bila lahko zastopstva naših paroferodarskih družb. Tu naj bi bile na ogled in prosto razpolago vse reklame za naša letovišča, prezlmišča, kopališča, velike hotele itd. ✓ Dunaj je že danes prometno središče vse srednje in severovzhodne Evrope. Do Dunaja prihajajo potniki navadno brez točnega nadaljnega cilja, šele tu se informirajoi kam bi bilo najbolje Hi, in tu si pres>krbe vozne listke itd. — V Jugoslaviji je prvi izkoristil Dubrovnik to priliko za prav izdatno reklamo. — V vseh tramvajskih hišicah (čakalnicah) visi v okvirju krasno izdelana velika slika Dubrovnika z morjem in Lo-krumom (v barvah). Reklamni tekst je primeren. Natf sliko je napis: Dubrovnik in v oklepajih manjše (Ragusa). — Mi imamo ob morju že toliko na tujski promet preračunjenih podjetij, da moramo privabiti tujce v deželo. Vabimo tiste, ki so vedno radi prihajali in so narn najbližji. Ti bodo najbolj stalni in dobri gostje, ki ne bodo nosili seboj Na Dunaju, 15. IV. 1924. j živeža v nahrbtniku in — bi hoteli v naših kopališčih itd. živeti ceneje nego doma... V navzočnosti češkega in jugoslovanskega poslanika z Dunaja je bila oborjena v nedeljo 13. t. rn. prva jugoslovanska umetniška razstava v Hodo-njinu, ki so jo priredili: Razstava slovenskih umetnikov v Ljubljani, »Klub Grohar« in »Klub slobodnih« v Mariboru. »Vidnensky Deuik« ima o razstavi kratko poročilo. Hvali Matija Jamo, ki je sam napolnil jedno sobo; pravi, da spominja na Engelmullerja in Slavička (Ljubljana v snegu). — Jako vzbujata pozornost Fran in Tone Kralj, ki naličita češkima bratoma Capka. Fran Kralj gre svojo pot v bibliškili snoveh, z docela posebnim pojmovanjem, ki se kar upira splošnim nazorom (Magdalena plaka pred — modernimi najemninskimi hišami). — Tone Kralj je zopet povsem drugačen. ^Revolucija« ostane vsakemu posetniku v dobrem spominu. Hvali dela Jakaca, draga Vid-marjav Vena Pilona in kiparja Napotnika. — Mariborski umetniki ugajajo po svojih ustaljenih ionnah in smereh, ki podajajo solidno, pošteno umetnost (solidni, poetivč umčni), kakor Anton G vaj c, Ivan Jan,ovsky, njegova žena Ljudirtila in še več drugih. Kopčuje tako: »Slovenski umetniki se ne ogibajo današnjih slikarskih smeri, gredo 7. duhom časa, ostajajo pa pošteni slikarji; imajo tudi tovasjše nemirne, ekspresijo-nisti.ške, ki nasilno težijo po novotarijah.« * * * Na Dunaju je če/. 1500 bank in bančnih podjetij, delniških, komanditnih in zasebnih. — To so strašna števila, ki kažejo nezdrave razmere po geslu: zu-viel des Guten! — Vlada hoče odporno-či temu zlu na ta način, da bo prisilnim potom za tvor jenih čez - 500 bančnih podjetij. Ko bo to vprašanje bolj zrelo, bom poročal... v razmišljanje!! Zadnje dni mnogo šepetajo o težko-čah pri velikih, največjih bankah. »Stunde« je danes kar imenovalo veliko banko v periidni obliki. Najbrže oljski žid ui dobil zaželiene molčarine! * * * 2e 14 dni živimo na Dunaiu pod magičnim vplivom francoskega rokoborca — Carpentiera. Na Hane VVafte pripravljajo znano ogromno igrišče za boksarske internacionalne tekme o praznikih. Francoski prvak Carpentier se bo tepel z Angležem; pa je še več takih celebritet zbranih na Dunaju. — Carpentier je prišel danes ob 1. pop. z direktnim vlakom iz Pari>:a. Sprejem ;e bil triumfalen, kaLb; da je prišel novodobni Napoleon, Do San P filtri a mu je šel nasproti aeroplan, ki je zmetal 300.000 reklamnih listkov s sliko C. — Na Dunaj je prišel aeroplan pred br-zovlakom in do prihoda ves čas široko krožil okoli kolodvora in metal listke; potem je enako obletel večkrat ves Dunaj. — Pred kolodvorom se je gnetlo na tisoče ljudi. Ko je C. došel, je bil viharno pozdravljen. V okrašenem avtomobilu so ga odpeljali po Muriahilfer* strasse v mesto, avto je mogel le korakoma naprej. — Na Hoha Wai te je 70.000 prostorov; 40. >00 je stoiišč po 40.000 K, sedeži pa od 500.000 K navzdol do 100.000. Take reči si Dunaj-čanje dovoljujejo! — In Carpentier je — zaveden Francoz! A G. ivropa in Kitajska. Gospodarska kriza v Evropi |e obrnila Pogled evropskih tovarnarjev In trgovcev' na daljni vzhod. Da pridejo tamošnie gosto obljudene države v veliki meri v poštev kot odjemaL'i, je najboljše pokazala Japonska, čije industrija ne more zadostiti v set n zahtevam po materijalu, potrebnem za obnovitev po potresu porušenih krajev. Toda v veliko večji meri prihaja kot odjemalec v poštev velika kitajska drživa. Na) bo pa pravilna cenitev 400 ali manj milijonov prebivalcev, Kotovo |e, da bi tamošnje prebivalstvo, če bi razpolagalo z zadostnimi denarnimi sredstvi znamo koristilo evropskemu trgu. To dokazuje najboljše dejstvo, da so carine v obrežnih distriktih znataio narasde ji da gre mnogo blaga v prect-j dobro urejene province Cekiang in Sansl. Drugod tvorijo seveda še veliko oviro roparske tolpe, pred katerimi ui trgovina vama. Kako visoke bi bile šele izvozne številke, ko bi bil V nekaj letih vzpostavljen red in mir ter trgovina z notranjostjo, ki je danes še na jako uizki stopnji I Poleg >fgu te treba plačati od blaga, ki gre v uotiaujost velike daiatve roparjem, roparskim generalom in raznim spremljevalcem. Samo kratek čas varnosti bi zadoščal, da M narastki povpraševanje po evropskem blagu- Pred nemiri jte bilo na Kitajskem ta-Ico, da no teneil veletrgovci določena osrednja skladišča, kjer so oddajali blago v večjih rrnožmab. večjim trgovcem, ki so ga copet odstopi l malim trgovcem po trgih in vaseh. Povečini >* šlo vse na kredit. Toda Isti poti se f« »-hiral denar v rokah obrežnih veletrgovce? oziroma bank ki so lajale predujme. Pr*.1po*.;» je seveda'močna amtralftacija ? ic kreniti proti oui ste- ie m? tovari^ se niu je pridružil. Vodnik iu ui«a kerri| nai Kresta lepo naravnost za rW ^ stenam ohj, !,^iamenja, vendar sta ona oasla, Ko st« s« gddaljila kakih 10 metrov od vodnika,, je v loku priletel od Urbanove špice precej debel kamen, katerega je očividno sprožil močan veter. V tistem hipu je zaklical Lenarčič >pozor«, nakar sta ga tovariša videla, kako je padel vznak in zdrčal z glavo naprej po snegu navzdol. Kamen je zadel z vso silo Lenarčiča v levo stran čela. Ko sta tovariša opazila nesrečo, sta se napotila za Lenarčičem, katerega sta med teni že našla dva zaostala tovariša. Lenarčič je močno krvavel in se ni zavedel. Tovariši so ga za silo obvezali, zavili ga v pelerino In ga odnesli v ono bajto, kjer so prejšnjo noč prenočili. Medtem je prišla' rešilna ekspedicija, k! je nezavestnega ponesrečenca odpremila v Mojstrano. Lz Jesenic poklicani zdravnik g. dr. Kogoj je ugotovil, da je poškodba smrtna. V celem času se je Lenarčič dvakrat zavedel, a med potjo na Jesenice je umrl. Se v Mojstrani je podelil župnik Aljaž Lenarčiču poslednje olje. Ponesrečenčevo truplo so ua Jesenicah položili v mrtvašnico tovarniške bolnice in obvestili pokojnikove starše brzojavno v Ljubljano. Od družbe so ostali trije ua Jesenicah, drugi pa so se odpeljali v Ljubija-no, da sporočc nesrečnim staršem žalostno novico. Oče ponesrečenca se je takoj odpeljal na Jesenice. ,, Ante Lenarčič je bil Izredno nadarjen dijak in med tovariši spiosno priljubljen. Vzljubil je planine že pred 3 leti ter se rad udeleževal iudi težjih i.ur. bil je elan »Plan. društva«, »Sokola« in »I reporoda«. Koncem leta bi imel položiti, zrelostni izpit. Prizadeti rodbini nsUe iskreno sožalje- — Radi nadlegovanja pasantov je bil včeraj okoli 2. ure popodne na Dunajski cesti prijet Franjo Belič, rojen l. 1899 y krapinskem okraju. Beračil je po Prešernovi ulici In Dunajski cesti ter nadlegoval ljudi tudi po hišah. — Vlom v stanovanje. Kumer Terezija, trgovka v Slomškovi ulici št. 17 je zapazila, da je bilo včeraj med 13. in 16. uro vlom- J ijeno v njeno stanovanje ter iz zaprte omare ukradeno 2500 Din. Za storilcem še ni sledu. — Surov napad. Prič I., kurjač in Stanko D., ključavničar sta prijavila policiji, da ju ie včeraj ob pol 11 uri ponoči na povratku domov v Rožno dolino napadel Anton j Slamič, mesar na Glincab št. 213. Kakor napadena izjavljata, je Slamič izvršil napad brez vsakega povoda ali izzivanja. Stanko D. je dobil več telesnih poškodb, vsled česar se bo moral Slamič zagovarjati pred sodiščem. — Iskati jih gre. Natakarica Agata Brce v Gosposki ulici št. 19 je prijavila policiji sledeči slučaj: Pred nekaj dnevi so prišli k njej v gostilno dva moška in ena ženska. Naročili so pijačo ter si zraven tega privoščili še cigaret. Ko so vino popili. je pobrala ženska svoje stvari ter odšla ven. Neposredno z-a njo pa je odšel tudi eden od obeh moških. Tretji pa je ostal in se po nekaj minutah domislil, da gre onadva iskat. V znamenje svoje nujne odsotnosti in sigurnega povratka ie pustil na kljuki svojo čepico. Dične družbe seveda ni bite nazaj in jo bo morala policija izslediti. Natakarica trpi škodo brez. ozira na »zastavljeno« čepico, ki je najbrže tudi ukradena, 27 Din. — Nepoboljšljiva. Košar Katarina, hišna posestnica v Hrenovi ulici št. 7 je včeraj naznanila policiji, da 11 je zmanjkal ob pol 10. uri dopoldne- iz pompadure, ki je ležala na omari v njenem stanovanju, rdeč usnjat notes, v katerem je bilo v bankovcih 250 Din. Takoj je osumila neko dekle, ki je prišla v omenjenem času v stanovanje Katarine Košar medtem, ko je bila ona odsotna pri sosedni stranki. Cula je. kako. je mlada neznanka spraševala, če morda V tel hiši stanuje čevljar Ahčin. Košarieva je tatvino prijavila poiliclji in tudi opisala dekle. Po tem opisu je policija ugotovila, da mlada tatica ne more biti nobena druga, kakor iz kriminalnih in sodnih afer že znana »Bela Čepica« ali drugače Alojzija Q. 16 let stara iz Ljubljane, ki je bila že večkrat pred parolo radi svojih nepoštenih dejanj. Vendar ie imela pred porotniki srečo in so jo vselej oprostili, ker je skesano priznala svoje grehe in se je smatralo, da se jo je prijela tista kinematografska epidemija, ki pobuja v mladih srcih hrepenenje po Izmikanju tuje lastnine. To pot jo je policija poiskala in jo aretirala ter našla pri njej 100 Din gotovine. Za ostali, pri Kolarjevi ukradeni denar, je »Bela Cepiča«' priznala, da si je kupila nove nogavice ter raznih sladkarij. — Vrtna tatvina. Andrej Škulj, mestni učitelj in nadzornik mestnega šolskega vrta, je prijavil policiji, da je bito včeraj med 15. in 16. uro vlomljeno skozi okno v ob Zeleni poti se nahajajočo leseno barako ter odnešene vrtne škarje, ženski predpasnik, 40 sadežnih nageljnov', par ponošenih čevljev in 4 kg raznih semen v skupni vrednosti 250 Din. Vlomilec js neznan. Maribor. Prometna nezgoda. V torek se je na tukajšnjem glavnem kolodvoru prevrnil voz poštnega vlaka Maribor-Zagreb, kar je povzročilo kratko motenje prometa. Žrtev ni bilo nikakih. Hudožestveulki v Mariboru. Upravi tukajšnjega Narodnega gledališča se Je posrečilo pridobiti tludožestvenike za tridnevno gostovanje v Mariboru. Uprizorilo se bo Dostojevskega »Selo '< Stepančikovot, , Dickensova »Borba življenja« In Tagoreja »Kralj temnega dvora«. Vlom, V stanovanje veleposestnice grofice Alberti'v Limbušu so te dni vlomili neznani zlikovci in odnesli nekai perila v vrednosti 1000 dinarjev. Tukajšnje banke v soboto 19. t. m. ne bodo poslovale. Mariborsko Narodno gledališče ostane do 19. t. m, zaprto. Brivnice bodo ua velikonočno nedeljo od (8. do 12. ure odprte, v pondeljek pa ves dan zaprte. Umetnostna razstava. Umetnostne razstave ljubljanskega kluba »Mladih«, ki je bila v sredo dopoldne otvorjena v veliki kazinski dvorani, se udeležuje devet umetnikov s preko 100 deli. Razstava nudi jako zanimiv pregled na delovanje in smer vsakega posameznika. Gospodarstvo. Primorske vesti. — Kako bodo razdeljeni manjšinski mandati v Italiji? Člen 82. italijanskega volilnega reda določa, da se seštejejo vsi glasovi. ki so jih dobile manjšinske liste, to število se deli s številom poslancev, ki so določene za manjšinske liste (na Primorskem 8) in rezultat je manjšinski količnik. Števila glasov posameznih list se delijo s tem količnikom in kolikokrat je količnik vsebovan v teh številkah, toliko poslancev dobi vsaka prizadeta lista. Ako pa se na ta način ne oddajo vsa poslanska mesta, se prisodijo ostala mesta tistim listam, ki Imajo največje ostanke pri delitvi. Sedaj pa razpravljajo vsi italijanski listi o tem, ali pridejo za ostanke v poštev tudi one liste, ki niso dosegle količnika. Za Primorce Je važno, da bi v slučaju, da se to ne zgodi, odpadli republikanci in unitarci, k! niso do-»segli količniku. Njihovi dve mesti bi odpadli na ostale tri manjšinske stranke. »Po-polo di Trieste« pravi, da se v rimskih krogih nagibajo k, zadnj! razlagi. Ako b! to obveljalo, bi doMi Slovani še en mandat. • i-M Mi »A«, »i »i •'». *. t.». 1.1, ♦ Celo svojo družino oblečete na obroke najboljše v trgovini O. Bernatovič, Uubliana, Mestni trs 5. hoška, damska in otroška konfekcija, tržna poročita. 21TO. Novi Sad, 15. aprila. Pšenica 325.50. koruza 225—-237, moka "0* 500—-505, »2« 440, »6« 325, >7< 285, otrobi 210 Din. Budimpešta, 14. aprila. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 295—307.5, rž 278 do 280.5, oves 255—260, ječmen za krrno 270 do 280, za pivovarne 315—330, koruza 230 do 235. otrobi 212.5—217.5. ŽIVINA. Dunaj, 14. aprila. (V tisočih avstr, kron.) Svinje debele 21—25, holandske 26, mesnate 24—26. Budimpešta, 14. aprila. (V tisočih madž. kron.) Voli 8.5—16.5, biki 12.7—16, bivoli 7—8, krave 8.5—15.5, drobnina 7.5 do 8.5, junci 7—10; svinje težke 23—25, srednje 23—24, lahke 22.5—23.6 m kg žive teže. X Uvoz surovega (plinskega) olja je bil dosedaa carine prost. V zadnjem času pa je bilo čuti. da namerava vlada predpisati za uvoz plinskega olja carino. To bi bil zelo hud udarec za naše gospodarstvo. Kakor pa se čuje sedaj, bodo v Beogradu najbrž opustili namero »carinjenja plinskega olja. X Ogromna škoda vsled poplav. Posebna komisija strokovnjakov bo ocenila vso škodo, ki so jo povzročile poplave v naši državi, da se nakaže oškodovancem potrebna pomoč. Dosedai je poplavljenega okrog 80.000 ha zemlje, Skoda presega 100 milijonov dinarjev. X Novi kolki, ki bodo nadomestili sedanjo, že skoro izčrpano emisišo, so že gotovi. Izdelani so na tanjšem papirju, kakor dosedanji, tako da se bistveno razločijo od starih. Sedaj so dogotovljeni kolki po 5, 10, 20 In 50 Din. X Ležarlna In vozovna stojnlna za zastale pošiljke radi prometnih nepritlk. Generalna direkcija državnih železnic je izdala naredbo, po kateri more železnica, kadar nastopi nevarnost, da bi se radi kopičenja blaga oviral redni promet, zmanjšati tovorne roke in roke. v katerih se ne plača ležarina, kakor tudi povišati ležartao in stojnino. Te odredbe se ne nanašajo na one pošiljke, ki so zadržane radi prometnih ovir In so stavljene pošiljateljem na razpolago. Za te pošiljke je plačati po preteku štirih dni na postaji, kjer stoje, redno le-žarino odnosno stojnino in to tedaj, če je sicer predpisana za dotično postajo povišana pristojbina. X Razdelitev švicarskega posojila. V kabinetu finančnega ministra se je vršila dne 16. aprila konferenca ministrov, ki so se ie udeležili minisier za trgovino, promet, po'jedelstvo in notranje zadeve. Posvetovali so se o razdelitvi posojila 215 milijonov dinarjev, ki je bilo zaključeno v Švici, Zaključki niso bili napravljeni, vendar pa te-gleda. da se bo polovica posojila uporabila za Beograd, druga polovica pa za notranjost države. Govorilo se je dalje tudi o osnovanju filijalk v Zagrebu in drugih ki ajih. DOBAVE. X Dobava žarnic. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje oiertalno licitacijo ria dan 25. aprila 1924 za dobavo 2855 komadov žarnic. Pogoji se nahajajo v voogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. X Dobava šamotne opeke. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertal.no licitacijo na dan 30. aprila 1924 za dobavo 13000 komadov šamotne opeke za lokomotivne peči 240 X 120 X 75 mrn. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12 ure. X Dobava motornega olja In konsistentne masti. Pri odelenju za mornarice v Zemunu se bo vršila dne 5. maja 1.1. ofer-talna licitacija glede dobave 5 ton motor* nega olja in ene tone kousisientrie masti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki j« v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ' Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava raznega platna za iapect ranje vagonov. Direkcija državnih železnlv v Ljubljani razpisuje oiertalno licitacijo na dan 26. aprila 1924 za dobavo 2000 m raznega platna za tapeciranje vagonov. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12 uie. X Dobava bakra, bakrene pločevine li bakrenih cevi. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje oiertalno licitacijo na dan 28. aprila 1924 za dobavo 12.000 kg okroglega bakra, 2800 kg bakrene pločevine, 345 kg bakrenih cevi. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubllani, Go. sposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Sokolstvo. - JUGOSLOVANSKI SOKOLSKI SA-VEZ. Poživljamo vsa ona društva In posamezne člatie, ki nam dolgujejo še za »Spomenico« fn za koledarje, da nam tozadevne zneske nemudoma nakažejo ter nam ne povzročajo nepotrebnega dela In poštnih stroškov. — Finančni odsek JSS. — Sokol Ljubljana II. priredi v nedeljo dne 27. t. m. za vse članstvo in naraščaj obvezen peš-idet v Iški Vintgar, članstvo v kroju. Zbirališče pri mostu čez Gruberjev kanal na Karlovški cesti, točno ob 7. url. Odhod točno ob četrt na 8. uro na lg, povratek preko Škofe lic c- z večernim vlakom. Podrobne odredb«, zlasti gede prehrane slede. ' lah. (Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »LJ. šah. kluba«.) Sklicujem redno sejo »Ljubljanskega šahovskega kluba«, 1U se vrši v soboto 19. t. m. točno ob 8. uri zvečer v klubovem lokalu (Narodna kavarna, zadnja soba) t dnevnim redom: 1. Določitev šahovskega turnirja za prvenstvo Ljubljane. 2. Določitev rednega občnega zbora za 1. 1924. — Udeležba za vse odbornike obvezna, člani to prijatelji šaha dobrodošli. — J3« končani seji se vrši istotam splošni šalfovski brzo-turnir za prvenstvo v aprilu. Vstop vsakomur prost. — M. Kragelj, poslovodečl predsednik. Šport. — T. u. SV. Miinchen v. 18611, ki absol-vira ua Velikonočne praznike v Ljubljani dve nogometni tekmi, spada med najbolj znane klube nemške prve lige, v kateri se je vzdržal nepretrgoma od leta 1899 in dosegel večkrat prvenstvo Bavarske. Iz zadnje prvenstvene sezone je treba posebno poudariti njegove rezultate 0 : 1 hi 1 : 1 proti prvaku Nemčije I. FC Niirnberg ter 1: 1 to 2 : 0 proti SV Fitrtli. Svojim lokalnim tekmecem Bayern hi "tudi pri nas poznanem Wacker-ju je bil vedno nadmo-čen. Od njegovih mednarodnih rezultatov iz zadnjega časa je navesti 1 : 0 proti FC Basel, 0 : 1 proti DFC Praga, 5 : 3 proti Union Žižkov, 2 : 1 proti Wiener SK, 5 : 1 proti FC Genova In 2 : 2 proti reprez. Turina. Mnogo njegovih Igralcev Je nastopilo po večkrat reprezentativno za Mlin-chen, za Bavarsko iu za Južno Nemčijo, v napadalni vrsti, ld nastopi v Ljubljani, zavzemajo mesta trije taki intemacljonalcl: Gabler (levo krilo), Stadler (center) in Hu-ber (desno krilo).'—- Tekmi z Monakovčani otvarjata v Ljubljani klubske internacljo-nalne prireditve ter stavljata Ilirijo in Hermes pred težko, toda nikakor ne nedosegljivo nalogo, da častno, ako mogoče zmago-nosno zastopata naš nogomet — Predprodaja vstopnic m mednarodni tekmi Ilirije in Hermesa proti monakov-skemu T. u. SV. v. 1860 se vrši v trgovini J, GoTee, Dunajska cesta od petka naprej. Z ozirom na zelo visoko režijo sta kluba primorana nastaviti nekoliko višjo vstopnino, ki pa je v primeri z drugimi športnimi centri države še vedno minimalna ter komaj zadostuje, da se krijejo stroški. Znižane karte za dijake hi redne kluibove člane se Izdajajo samo v predprodaji. ' iz raznih krajev. — Zločin reduciranega uradnika, iele-graf ist R. D. v Saraievu le. bil reduciran. Zastonj je prosil za reaktivacijo in prav tako je bilo brezuspešno njegovo iskanje po privatni službi. Nastanil se je v nekem prenočišču v Sarajevu i« strpljivo. čakal boljših dni. Kmalu mu Je zmanjkalo denarnih sredstev, da plača hrano iu končno tudi toliko ni zmogel, da plača prenočišče. V največji sili in potrebi se je odločil, da oltrade trgov-o«; ld to * njim prenočevali v isti *>bi Enemu izmed trgovcev je vzel 1000. a drii gemu 200 Din. Trgovci so nato reduciranega uradnika naznanili policiji, ki ga le aretirala in oddala v zapore. Na polciji je od kritosrčrto Izjavil reducirani uradnik, da je kradel samo vsled tega. ker ni imel nobenih sredstev več za preživljanje. — Insolvenca beograjskega bara. Če-domir Milovanovič, najemnik Riz-Bara ie prosil beograjsko trgovsko sodišče za poravnalno postopanje. Aktiva njegovega podjetja znašajo 900.000 Din. dočtai znašajo pasiva 1,900.000 Dinv Milovanovič pretil a k 3 svojim upnikom 40?» izravnavo. — Mlada pustolovka. Pred beograjski, policijo je bila privedena mlada, izredm' lepa Ljubica Bobinska, ki je bila ovadena ?adi špijonaže. Živlienski potek Ljubice Bo-bieske je ta-le: Kot hčerka stare muslimanske družine iz Južne Srbije se je ko-umj 15 let stai a Ljubica poročila s starim Turkom. V možitev je privolila le ifa prigovarjanje svojih staršev. Kmalu po poroki je zapustila svojega starega moža, prestopila v pravoslavno vero In vstopila v samostan Ljubica se pa ni nič dobro počutila v samostanski obleki Kmalu se je zaljubila v nekega orožnika, katerega ie pogosto srečala v cerkvi. Z orožnikom je nato pobegnila v Beograd, ter menjavala ljubimce od tedna do tedna. Pretekle dni jo je neki beograjski orožnik ozna'čil kot nevarno špijon-ko makedonskega komiteja. Policija je Ljubico Boblnsko aretirala, vendar pa ni našla na njenem domu ničesar obtežilnega. Bobinska je Izjavila policiji, da }o je orožnik ovadil vsled tega, ker je odklonila njegove ljubezenske ponudbe. Končni rezultat preiskave še ni znan. Izpred sodiSča. . AEEKA V »ZVEZDI«, \ Včeraj je bila obravnava proti inž Ferdinandu Kranjcu in proti Ignaciju Obla ku, ki sta bila obtožena hudodelstva Izsiljevanja. Obtožba očita inž. Kranjcu, da je g. bivšega velikega župana dr. Lukana najprej v restavraciji »Zvezda« opsoval, nato pa zahteval, da g. dr, Lukan zapusti lokal, ker sicer pridejo drugi, ki bodo streljali iu bo tekla nedolžna kri. Končno je inž. Kranjc zagrozil Še g. dr. Lukanu, »da si bosta staia še e revolverji nasproti«. — Inž. Kranjc je pri obravnavi v bistvu vse priznal. Zanikai Je samo, da bi izvršil napad preračunjeno In dogovorjeno. V svojo obrambo je tudi izjavil. da je bil tisti večer skrajno razburjen In tudi precej pijau. Na podoben način kot inž. Kranjc, se Je zagovarjal tudi Oblak, ki je bil pri napadu na g. dr. Lukana soudeležen. Zaslišane priče so v bistvu potrdile obtožnico. Sodišče ie obsodilo radi hudodelstva izsiljevanja inž. Ferdinanda Kranjca na 14 ln Ignacija Oblaka na 10 dni leča. Poleg tega morata obsojenca plačati rudi vs« stroške In takso, KOMUNISTIČNA PROPAUANDA. ' Povodom hilne preiskave v komunisti čnem delavskem domu v Zagorju, ki jo h napravila žandarmerija vsled nekega zaplenjenega pisma, v katerem se je pisalo c atentatih, so našli tudi med raznimi listinami in zapisniki kopijo pisma, ki je bilo naslovljeno na redakcijo *Der Rothen Ge-werkšchaft-Builetin in Berlin«. V tem pismu je prosil tajnik komunističnega društva Albin Hlebec, ki je obenem tudi tajnik Zveze neodvisnih strokovnih organizacij, da naj mu pošljejo razne komunistične publikacije In liste. V pismu je omenil, da naj se pošljejo ti listi ln spisi Ilegalno, češ da je nevarnost, da se pošiljatev zapleni. Albin Hlebec je bil obtožen, da je ščuval na državno upravo In da je poskušal razširiti pismeno komunistično propagando. Obtoženec se je zagovarjal, da je naročil liste le za lastno informacijo, nikakor pa ne za propagandno razširjanje. Hlebec je predložil razne inkriminirane liste, ki pa so tako obsežni, da se morajo izročiti v svrho proučitve preiskovalnemu sodniku, vsled č*-sar ie bila obravnava preložena, Branislav NaSit': Dramski pisatelj. Da vam ga opišem. — Suh ]e in dolg kakor monolog; mršav kakor fabula; njegov pogled je nejasen kakor ekspozicija, a zagoneten kakor peripetija. Njega, ki z vsa svojo zunanjostjo že sam predstavlja popolno tragedijo, bi mogli tudi v dejanjih podati. Njegove noge, ki so ga pravzaprav prinesle literaturo, bi služile lahko za prvo dejanje; njegov trebuh konkavne forme, prilepljen na hrbtenico, bi se lahko smatral kot drugo dejanje te celote, ker jasno predstavlja svojo vsebino; kot tretje dejanje bi se mogla radi svoje praznote smatrati prša; četrto dejanje in konec tragedije bi pa predstavljata njegova glava. Njegova zunanjost bi se dala končno primerjati celo z vrstami dramske poezije. Tako so na primer noge baletske, trebuh operetski, prsa. vedno polna zmede cele skale človeških občutkov, dramske, a glava, ta glava je v resnici njegova prava tragedija. Ga li pozuate sedaj? Ce ga še vedno ne poznate, potem se postavite o priliki na enem najživahnejšlh križišč beograjskih ulic ter opazujte ljudi, ki nosijo akte pod pazduho. Videli ga bodete gotovo, če se le dlje časa zadržite tam. Prišel bo mimo najprej človek s kopo aktov v umazani mapi iz lepenke — to je sodni jski sluga; potem pride človek z akti v črnem lepljenem platnu — to je sodnik, za Jem pride človek z akti v usnjati torbi — to je odvetniški koncipijent; nazadnje pride človek z debelim zvežnjem z vrvico prevezanih papirjev — to je dramski pisatelj. Tekel bo na lov. Vloviti rnora kogarkoli, da mu prečita svojo dramo. Pet mesecev je že, kar jo je napisal, pa ni še nikogar našel, ki bi ga hotel poslušati. En izvod leži ves ta čas v gledališkem arhivu, drugega pa nosi neprestano s seboj. In — s popolnim zaupanjem v svoje noge, da ga bodo vendar privedle v literaturo — teka s tem prepisom peni pazduho od Poncija do Pilata, da bi vendar našel kolega, ki bi mu lahko prečita! svoj umotvor, toda zaman. Naletel je na svojem lovu tudi na ljudi, ki so se usmilili njegovih prošenj in pristali 'na to, da bodo poslušali, kadar ie pa odvezal vrvico in razložil papirje, da so za- fledali pravo debelost rokopisa, so pobegni-kakor so vedeli in znali. Tako beži človek pred ognjem ali poplavo. Sicer pa to ni lahko, pobegniti pesnikom, pisateljem in dramatikom, da se rešite njihovega čitanja. Razlika je pa vendar v tem, da so stvari, ki se lahko prenesejo in so zopet take. ki jih absolutno ni mogoče poslušati. Kadar nas v lovi pesnik kjerkoli v zasedi, recimo pri kavi in izvleče iz žepa kos papirja, dobite občutek, kakor da pijete ki-nin brez primesi; se otresete, pogoltnete, popijete malo vode in grenkoba preneha; kadar vas vlovi pisatelj, da vam prečita svojo povest, dobite občutek, kakor da sedite v fotelju pri zobozdravniku. Vdaste se v uso-,do, premagate mrzlico, poskočite nervozno v fotelju, ali pa vam zobozdravnik potisne naglo klešče v usta in izdere zob. Ce vas pa vlovi dramski pisatelj, potem jc to strašno občutje, ki traja ves čas, dokler vam ne prečita svoje drame. Nič več in nič manj, zdi se vam, kakor da vam je kdo zvezal roke in noge ter vas položil na železniške tračnice, kjer c as čaka gotova smrt. Najprej slišite iz daljave ropotanje vlaka, ki prihaja redno bliže in bliže, potem zagledate daleč f mraku svetle oči lokomotive, občutite, ka-10 vam zastane sapa, srce se ustavi, kri We cirkulira več in vsaka mišica vašega telesa drgeče in sc trese. Prihrumi vlak, drvi preko vašega telesa, vas drobi, mrcvari' in deli na same koščke. Taki občutki vas obhajajo. kadar padete v roke dramskemu pisatelju In vam prične Citati svojo dramo. Oni nesrečneži, to vejo in vas love. Pojavijo se z vseh strani Beograda brez lovske karte ter vas love kakor žival. Med nji-tni so tudi taki. ki pobegnejo v gozd, oblasti razpišejo nagrade na njihove glave, ali oni tajdttkujejo. Skrijejo se v grmovje in čim tride mimo kak miren in skromen potnik, tkočijo predenj ter mu namerijo rokopis na >rsa: , — življenj« ali pa poslušajte mojo dramo! Sicer pa morajo, grešniki, delati tako, kajti sicer ne uspejo. Glejte, kaj ni vsega počel ravno on. ki že pet mesecev teka po beograjskih ulicah s svojimi petimi dejanji, da zlepa pripravi ljudi do tega. Nekoč je povabil dva svoja prijatelja na večerjo; bil je njegov god. Vnaprej jima je povedal, da bo na jedilnem listu pražen puran, nadevano meso in smederevsko vino in obljubila sta, da prideta, Kako bi tudi ne prišla na tako večerjo? Zvečer ju je pričakoval dolgo, nestrpno toda ni ju bilo. Nazadnje je prejel pismo, ki se je glasilo; »Malo je manjkalo, da nisva prišla. Bila sva že na potu, pa sva se še pravočasno vrnila. Domislila sva si, da si naju povabil na - večerjo samo zato, da nama prečitaš svojo dramo! Hvala ti! Sva raje lačna.« Propadel je. Moral pa je nekomu prečiiati svojo dramo, komurkoli, samo da jo prečita. Nekega dtte je šel po ulici in to slučajno brez rokopisa pod pazduho. Še! je po »privatnih« opravkih, ko jih opravi pa je nameraval seveda takoj po rokopis. Na prvem ogalu je srečal svojega znanca nepočesanega lirskega pesnika, katerega sje sicer_ iz dna duše zavidal že radi tega, ker nosi^ svoje proizvode lahko v žepu. — Kam greš? — je vprašal dramski pisatelj 7. mračnim glasom in v tonu, v katerem bi govoril njegov junak na primer v četrtem dejanju. — Oh, — je odgovoril lirski pesnik'— svet je tako neusmiljen! Od jutra že 'ščem dinar na posodo, a nikjer ni srca, nikjer duše, nikjer sočutja. — Da, da! — je potrdil dramski pisatelj, prepričan tudi sam, da svet ne pozna sočutja! — Ah! — je začel zopet lirik — o, poglej me, kakšen sem. Kosmat ves kakor hajduk, Rad bi se obril, toda kako? V duši dramskega pisatelja se je porodila zlobna in odvratna misel. Njegov obraz je v hipu dobil izraz intriganta iz drugega dejanja njegove drame, radi katerega pogine koncem petega dejanja sedmero nedolžnih oseb. Neusmiljeno je premeril sestradanega in zaraščenega, a popolnoma nedolžnega lirika ter mu v tonu omenjene vloge rekel blago: — Lahko ti pomagam. Liriku se je razžarel obraz, kakor v srečnem momentu, ko mu pade na pamet ideja za novo pesem; Molče je pomolil roko za dinar. — Nimam denarja, a lahko te obrijem. — Ti? — Ti?? — Zakaj ne? Sebe vedno sam brijem in sem postal zelo spreten. Pri vojakih sem bril vse rnoje tovariše; imam zelo lahko roko. Pojdi z menoj, takoj te obrijem. — Lirik je bil malo razočaran, kajti ni mu bilo toliko do britja, ampak več do onega, kar bi mu od dinarja ostalo. Spomnil pa se je neke svoje pesmi, katero je završil z besedami: »Bolje nekaj kakor nič,« ter odšel z dramskim plsate-Ijem na dom. Sedaj pa pričenja prava dramska scena. .Lirik je sedel na stol, dramatik mu je ovil brisalko krog vratu ter ga začel militi. Med tem časom, razume se, sta se pogovarjala izključno o literarnih stvareh. Ko je bil lirik že dovolj namiljen, je nabrusil dramatik britev tako krvoločno, kakor ljubosumni mož v petem dejanju njegove tragedije ter se lotil britja. Ena, dve. tri, štiri poteze in pod milom se je pojavila čista koža lirskega pesnika. Dramatik je dvignil britev, se oddaljil za dva, tri korake in zamižal na eno oko, kakor slikar, kadar napravi novo potezo na sliki. Bil je zadovoljen s svojim delom; leva stran pesnikovega obraza je bila obrita. Takrat se je dramatiku zazdelo, da ie napočil pravi trenutek. Zavil je britev ter jo odnesel v drugo sobo, nazaj je pa prinesel velik sveženj rokopisa. — Kaj je to? — se je prestrašil lirik. — Veš. Prečltal bi ti rad svojo tragedijo. — Ne, dragi prljatej — Je kriknil lirik nimam sedaj časa za to. — Takoj bova gotova. Lirik Je v tem trenutku pojmoval, da je edina rešitev beg, premeril je tudi razdaljo od stola do vrat in opazil pri peči celo lopato, s katero bi se v slučaju potrebe lahko branil, toda spomnil se je v tem trenotku, da je obrit samo po eni strani pa še namiljen in je zdvojeno obsedel. Dramski pisatelj je med tem že razložil svoje pole ter pričel Citati prvo dejanje. Lirik je pobiedel, gledal breizrazno in trepetal od strahu, kakor človek, ki ga nesejo v dvorano za seciranje. Dramatik je nadaljeval prvo dejanje in njegov monotoni glas ie donel kakor mrtvaški zvon. Cital je, čitai, čital, čital, čital či tal... hlastaje kakor lačen volk. Njegove oči so se po vsaki točki zapičile vprašujoče v žrtev, pričakujoč kakršenkoli znak priznavanja. Žrtev je sedela, napol obrita napol namiljena, ubito na stolu In žalostno povešala oči. Najprej je lirik gledal nekaj časa kazalec na uri, ki je visela na zidu, potem se je pa žalosten in obupan obrnil od te priprave ker zdelo se je, da se je s svojim krajno počasnim pomikanjem tudi kazalec dogovoril z dramskim pisateljem, da ga skupno mučita. Topo je gledal nato nekaj časa v strop, opazoval muho in njene kretnje, potem je zagledal v steni razpoko in pričel premišljevati, kako je nastala. Od tu mu je zašel pogled na raztrgane copate, ki so ležale pod posteljo in pričel je razmišljati o njihovi usodi. — Koliko so neki stale copate, ko so bile nove? Izgieda, da so bile rdeče... A dramatik je čital, čital, čital čital... Nazadnje je pričelo plesati žrtvi nekaj belega pred očmi. Trepalnice so se širile kakor mački ponoči, pa se zopet zožile. Končno so se sklopile enkrat, dvakrat, trikrat in naposled ostale zaprte — lirik je zaspal. — O ne, samo to ne! — je kriknil dramatik, ko je opazil, da lirik spi ter ga sunil kakor rekruta pri vojakih. — Prespal si najlepše mesto. Morava se vrniti in čitati znova sedmi prizor. — Saj ne spim, slišal sem. — Ne, ne, nisi. Obrnil je devet listov nazaj in nesrečni lirik se je zavedel, da na spanje ne sme niti misliti več. Odprl je na široko oči ter se znova vdal v usodo. — A oni je čital, čital, čital: čital brez odmora, brez oddiha dalje in dalje.. Lirik se je zopet obrnil, da opazuje muho, razpoko, copate, toda videl ni ničesar več in ničesar več ni slišaL Nekaj nejasnega, nepoznanega mu je zvonilo in brnelo krog ušes; zdaj kakor voz, ki drvi s strašno brzino; zdaj kakor grom oblakov, ki rose vodene kaplje; zdaj kakor lava. ki zasipa pokrajine; zdaj kakor vihar, ki lomi drevesa in podira hiše. Pričele so se mu pojavljati vizije; videl je zmaja, onega iz otroških pravljic, ki bruha vanj najprej hladen veter, potem ogenj. Videl je kačo, ki bljuje žveplo in občutil, kako ga plameni ližejo in žgo in nazadnje je vld,el še kačjega kralja s svojimi strupenimi zobmi. Potekla je ena ura, pretekli sta dve, pretekle so tri, štiri, preteklo je pet, šest ur čitanja. Sest celih ur čitanja; a oni še vedno ni bil gotov. Lirski pesnik je pogledal v ostanek ne-prečitanih pol ter vzdihnil težko in globoka Ta ostanek nikakor ni obljubljal skorajšnjega konca. Dvignil je roke, kakor da prosi milosti, a pri tem je zadel ob obraz, ob oni obriti del obraza in na svojo največjo grozo opazil, da mu je znova zrastla brada. Tako dolgo je trajalo čitanje, da so revežu zopet porastle dlake. Ko je opazil to razveseljivo dejstvo, je pograbil brisalko, ki jo je imel ovito krog vratu, obrisal ž njo namiljeni dfel obraza, planji k VTatom kakor obupanec in pobegnil pakor človek, ki beži pred poplavo------------------ Nikdar več ga ni dramski pisatelj mogel vloviti, da bi mu prečital konec, čeprav mu je zatrjeval, da sta ostala samo še dva prizora. Sodba v štirih ganotliK Prvo ganutje: — Kako domišiiave so orie-le tri ženske! (Govorimo o treh ženskah, ki so iskale zdravniško pomoč pri nekem mazaču in pile »enostavno« zdravila). To je prvo ganutje, ker smo zelo strogi z onim, ki se pasti navleči in to je naša naj-ne‘dolžnejša hinavščina, ker radi pozabimo na številne slučaje, ko srno nasedli mi, čeravno smo' — da rečem — izobraženi. Drugo ganutje; — Uboge ženske! (dve izmed treh, ki so bile odpeljane v bolnico, kažejo namreč nevarne znake zastrupljenja; najbrže pa okrevajo). Skoraj bi jih lahkovernost stala življenje. Bolehne revice, z njihovo branjerijo; res tri reve, brez pokroviteljstva in sredstev za telesno zdravje, izkoristiti tri take ženske! Tretje ganutje; — Nečloveški, talot! Razmišljati o zločinu .— ko bi lahko umrlč dve, ček* vse tri reve — samo radi onih tristo dinarjev in dragocenosti! Nedavno je umrl Hugo Stinnes! Ne zločinec, marveč degeneriranec je mazač, ki je zastrupil one tri ženske. Samo, da bi lažje služil, se je zoperstavil policiji in zakonu, z drugimi besedami: uničil se je za tako malenkost Ceirto ganutje: — Toda . . . I udi degeneriranec ni. Saj je morda čisto pošteno mislil in se zavzel za tri uboge ženske, “ niso mogle plačati dragega zdravnika. Končno je vendar služil pri sanitejcih . . • Res, mislil je dobro in sedaj se bo revež pokori! . . . TRI miUUiiE POTIC se bo peklo v vsej Jugoslaviji, ki bodo rahle in pravilno shajane le po zaslugi i slovitega pecivnega praška in J vanilin sladkorja. (NtNmtlNKtMHNi Lastnik; Konzorcij »Narodnega Dnevnika«-Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander, Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani- Može divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce i. f. d« kuoujem neposredno z Ameriko, Piaiam nalviSie dileme cene! Od 1 januarja dalje zbirališča v vseli venili Jugoslavije, Italije in Bolgarske L i Zagreb. Lavosl. Wohlmut, Iliča 82. Križevci: Marko Deutsch. Bos.Novi: Ibrahim Memič Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd). Tuzla: Brača Antič. Skoplje: Jeruham Kario sinovi, Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Osijek: Hermann Lederer Sušak: Mato Stipčič. nadalje v Ljubljani, Nišu, Gospiču, Sofiji in Trstu. M&VftO FISCHER, SSsak, teletooUre! 86,30ie61 Poljedelski stroji Milni Žage Gatrl Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Lastna livarna železa in kovin Krožne peči Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno K. & R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (G S. RJ. Zahtevajte prospekte in ponudbel „ELIN H družba za električno industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materljala, — Cene izredno nizke. — Postrežba točna — Na željo poset inženirja brezplačno. juhljana, Dunajska c. 1, teief. 88. laribor, Vetrinjska ul. 11, teief. 239. Novo! Ljubiteljem moderne glasbe in plesa! Ravnokar došle najnovejše skladbe plesov: Shimmy, Fox Biues Vatz Song Song Samba Java Original — Java Boston Double — Fox Zahtevajte cenik! Cene konkurenčne! ZVEZNA KNJIGARNA UUBLJAMA, Marijin trg 8. Zastonj Vam blaga za obleko in perilo nikdo ne da, toda po izredno nizki ceni ga dobite pri 'J tvrdki ,yDanica“ MalzelJ & RaJSeiJ, Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica) Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur-nega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači iti preprodajalci poseben popust. m,.«« ». i •: •; • •< »I a« •» m. *. * »«* * i»: *»i * či MALI OGLASI Cena oglasom do 20 bssed Din 5’—; vsaka nadaljna beseda 25 para z davščino vred. m Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Posojilo od. 5000—10.000 dinarjev se išče proti dobri garanciji. Ponudbe s navedbo plačilnih pogojev in obresti se prosi na upravo Usta pod „Jam?evina“. 2000 dinarjev posojila, katero bi vračal v mesečnih obrokih. Ponudbe z označbo obresti pod „Nujno potrebno*' na upravo lista. Kje se najboUe kupi, je brez dvoma znano. „Pri Nizki ceni“ ign. Žargi, Ljubljana SV. Petra cesta 3. Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln, jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo in svilene samo-veznlc itd. Pi skoro popolnoma nov se ceno proda. Naslov v upravi lista. za manjše strojno podjetje na Dolenjskem s kapitalom Din 30.000 se išče. Hrana, stanovanje na razpolago. Knjigovodstvo vodi sama. Ponudbe na upravo Usta pod ,,Novo podjetje". Tit kolti 2 moški in 1 damsko, dobro ohranjenih se proda. Naslov v upravi lista Joljii oMr Dvignite pisma. — Uprava. tali dni dam na razpolago v dnevnih urah stranki, ki bi mi odstopila prazno mesečno sobico po možnosti v okolici Tabora. Ponudbe pod ..Mirna" na upravo lista Um tričetrtinske, stare več let, dobro zveneče, na prodaj. Naslov v upravi Usta, Za lilko s peresom se išče gospodična ki bi imela dovolj poguma jo izdržati. — Cenjena pisma na upravo pod ..Hrabrost". staro zlato, briljante ter plačam naj višje cene. — Ponudbe na upravo lista pod „Zlato‘‘ z mešanim blagom na deželi se odda radi bolezni v najem ali se sprejme družabnik. Ponudbe pod „Trgovina‘, na upr. lista. v iz pravega koprivčevega lesa razne vrsto ima v zalogi tovarna bičevnikov A. Novak, Brezovica pri Ljubljani.________ znamke „Adler“ skoraj novo, se ugodne proda. Na ogled in cena pri Matija Knapič, posest-ink, Stražišče 52, pri Kranju. VELIK uspeh oglasi Naznanja se, da se bo od 19. t. m. dalje zopet prodajalo na občinski mesnici v Udmatu pri šoli prima goveje meso po Din 22-50 kg. Postrežba dobra 1 Se toplo priporoča Jakob Otrin. se radi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravi lista. ica v Hrastniku ob S. se priporoča za v»a k tej obrti spadajoča dela po najnižji ceni. Karol Teržan, kleparski mojster. kuhinja in ena soba prazna se išče za takoj ali s prvim majem. Ponudbe na upravo pod „Pri-merno". razi_________________ Veliko noč priporoča2' Ivama. Ljubljana. M* za knjigama, trg št. 8. . — — -.-a.— — »j na Bledu šifrirane dopis® P : ne sprejema; naslovite n*®* , ime in javite s kakšnim kom za Vas. ■* UUllldliu UlliUt dobro ohranjeno, se Pr°“ „» ugodni ceni. — Ponudb upravo lista pod šifro •dj— MtFoa pioSt v lepem kraju na Posestvo obstoji iz njiv, trav in gozdov, obsegajoče 3 jO nikov posestva. Redi s« .jg»v. glav živine ter 6 — ® Pra ugjl* Poizve se pri Leopoldu . ^ na Gor. Podborštu, p. Maliki M z vso opremo, en h® pfO-ter en auto-voz se ugod _0sp, da. Na ogled in cena P fStV° MILKA ROGELJ, sodovi« Radeče pri Zid mostm JIH®............. Prodam dva P°Pol?°D,\Votf* prekaj. stroja znam«» ,,ogon, in »Blitz« na električni lii , -rttr n»v»v zraven še nerablj®“ pr*2*' Josip Križnar, 3 , jsvalsc. Straži«* ^