165. številka. Ljubljana, v petek 21. julija 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan avačar, izimti nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogeraka dežele za vae leto 15 gld., aa pol leta 9 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racana ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj e dele le toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatvo naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od atiristopne petit-vrste po « kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvold franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni It v a naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. |. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon mu 3-4. vso avstrijsko gospodarsko mizerijo v celi njeni nagoti. Davki na najnujnejše življenske potrebščine so najodijoznejši in naj kri vidnejši vseh davkov, a dočim se v naprednih državah trudijo, da jih zmanjšajo kar mogoče, dočim ao na pr. na Angleškem in v Zjedi-njenih državah prav znatno znižali davek na sladkor, se pri nas ti davki še z viši u j ej o. Po nagodbenih zakonih ostane samo davek na ž g a n j e nespremenjen, vsi drugi davki pa so se zvišali, nekateri manj, drugi več. Davek na pivo se je od 16 7 kr. zvišal na 17 kr, vender je to zvišanje le nekako zaokroženje, ki zadeva največje pivovarne, v tem ko se bodo malim pivovarnam dovolili popusti. Davek na petrolej se zviša od 2 gld. na 3l a gld., s čimur bo sicer močno vstre-ženo posestnikom galiških nafta-vrel cev, kar pa bodo zlasti revnejši sloji prav hudo občutili. A kaj naj rečemo o zvišanju davka na sladkor ? To zvišanje je naravnost gorostasno in bo še znižalo že itak jako nizki standard of life v naši državi. Konsum sladkorja kaže, kako živi ljudstvo, živi-li dobro ali slabo. Na Angleškem pride na leto povprečno 35 kilogramov sladkorja na vsakega človeka, v Avstriji pa povprečno le 2>/» kilograma. Ti številki kažeta, kako revno živi ljudstvo pri nas. Naša država žrtvuje leto za letom kolosalne svote v podporo cukrarstva. Tovarnarjem daje za eksport sladkorja znatne bonifikacije, ker bi brez teh ne mogli konkurirati z ruskimi in ameriškimi izdelki na londonskem trgu, a posledica tega je, da je naš sladkor, katerega pri nas doma ljudstvo ne more plačevati, ker je predrag, na Angleškem jako poceni, tako poceni, da ga tam pokladajo celo prašičem! Davek na sladkor je doslej pri nas znašal 13 gld. od metrskega stot.i, po novi nagodbeni predlogi pa se zviša za 6 gld. in bode torej znašal 19 gld. Cena vsakega ki- lograma se zviša za 0 kr, se zviša tako, da bodo revnejši sloji morali še bolj omejiti konsum sladkorja. Če pojde tako naprej, potem bodo ti sloji kmalu samo Se suho polento otepavali. Prava vrednost srednjedobrega sladkorja, dokler leži v tovarnarjevem skladišču, se računa na 15 kr. kilogram. Cena seveda se preminja. Odvisna je od množina razpo-loživega blaga, od števila kupnih ponudb, od oddaljenosti kupca od producenta, od eksportnih razmer itd., kar ceno seveda povečava. Dejanska vrednost pa znaša, kakor rečeno., kacih 15 kr, a če po tej računamo, potem znaša davek od sladkorja v znesku 19 kr. od vsakega kilograma, celih 127 odstotkov realne vrednosti blaga, in to govori cele knjige. Kakor rečeno, so se ti novi davki uveljavili s pomočjo ^ 14. naše ustave. Nečemo o tem govoriti, da-li je vlada opravičena porabljati ta paragraf tako, kakor dela sedaj že dve leti. Na,zori so v tem oziru različni, ali ker sila tudi kola lomi, ker nemška obstrukcija ne dopušča, da bi funkcioniral državni zbor. a ves državni stroj vender ne more mirovati, se da poraba § 14. opravičiti vsaj za vse tiste zadeve, ki so neodložive. Nikakor pa se ta paragraf ne da porabiti za nalaganje novih davkov, za zvišanje bremen. To nasprotuje duhu ustave in duhu paragrafa 14. Vladno postopanje je torej po našem prepričanju nezakonito in protiustavno in mi konstatujemo to še zategadelj, ker slovenski poslanci o tem molče, mi pa nečemo biti njihovi sokrivci. V LJubljani, 21. julija. Doslednost avstrijskih socialnih demokratov. Znano je. da so se surove obstrukcije 1. 1897. vdeleževali v prvi vrsti nacionalci in socialni demokratje. Posl. Berner, Resel in tovariši so se pretepali, skakali preko ograje na predsedništvo in divjali kakor Indijanci. „Arb. Ztg." je proslavljala takrat svoje poslance kakor moderne Siegfriede, Nagodba. Včeraj je državni zakonik priobčil prvo serijo nagodbenih zakonov, uveljavljenih s pomočjo § 14. drž. osn. zak. S tem je formalno zaključen večletni boj radi nagodbe in je postalo popolnoma jasno, kako hudodelstvo in kaka gorostasna bedarija je bila nemška obstrukcija a to u t pr i x. Nemške opozicionalne stranke so šle z vihrajočimi zastavami v obstrukcijski boj, hoteč preprečiti uveljavljanje nagodbe, dokler vlada pred njimi ne kapitulira in ne prekliče jezikovnih na-redb za Češko. Tega svojega namena nemške stranke niso dosegle. Jezikovne naredbe se niso preklicale, nagodbo pa je vlada vendar uveljavila, če tudi brez sodelovanja parlamenta. Obstrukcija je s tem doživela najpopolnejši fiasko, zakaj svojega na mena ni dosegla, pač pa provzročila, da so se najvažnejši, globoko v vse gospodarsko življenje segajoči zakoni uveljavili, ne da se bi bili ljudski zastopniki zamogli o njih posvetovati in o njih izreči svojo sodbo. U velj avlj en je nagodbe čez glave ljudskih zastopnikov, brez privoljenja legitimnih pooblaščencev ljudstva je zgolj in jedino krivda nemških obstrukcijskih strank. Parlamentarizmu je s tem uveljavijo njem nagodbe zadet smrtnonevaren udarec, kajti dovoljevanje davkov je prva in temeljna njegova pravica, iz zahtevanja te pravice se je parlament rodil, a če se pravice neče al i ne more poslužiti, potem je nepotreben. Za take nagodbene določbe, kakor jih obsegajo včeraj razglašeni zakoni, bi vlada v parlamentu najbrž ne bila dobila večine. Celotna sodba o nagodbi še ni mogoča, ker še ni razglašen ves kompleks zakonov, ki se skupno zovejo nagodba. Obelodanjeni so samo zakoni o konsumnih davkih, zakoni o davkih na Žganje, na pivo, na petrolej in na sladkor, toda določbe teh zakonov so skrajno trde in nam predočujejo LISTKK. Ob otvoritvi vrhniške železnice. (Spisal Ciril.) (Konec.) Ako kdo ne mara ostati že na Brezovici, kjer Bog roko moli, napotil se bo proti Vnanjim Goricam. Pod malim, proti barju pomaknjenim gričkom, čegar kamenolom zapaziš že od daleč, se svetlijo hiše tega sela. Do tja nimaš hoditi več kakor dvajset minut, če te mika polezti na vrh griča, kjer stoji mala cerkvica, razgrne se ti najlepši pogled na vso jugozahodno stran ljubljanskega barja proti Borovnici in Vrhniki. V podnožju gričev, — otokov nekdanjega jezera, — ki se vzdigujejo za izpre-raembo iz barja, svetlikajo se vasi in cerkve. .Hribov zelenih pas", ki obdaja na vseh straneh barje, kamniške planine in polhograško pogorje poveličujejo sliko, ka-koršne ti ne more pričarati pred tvoje oči noben slikar. Slabe pol nre oddaljeno od Vnanjih Gorio leže Notranje Gorice v podnožju sosednega griča, vzdigujočega se is barja, na čegar vrha cepi vas PleSivioa. In če pojdeft te v Notranje Gorice, potoval bol tudi le naprej k podnožja Sv. Ano, Sv. Jožefa in Žalostno gore; cerkvice na teh treh v podnožju Krima se vzdigujočih gričih se vidijo daleč na okoli ter nas vabijo k sebi na višave, od koder lahko uživamo lepoto jako razsežnega razgleda z vso svojo dušo. Od Brezovice dalje drdra vlak vzporedno s tržaško cesto v večji in potem v manjši razdalji med travniki proti Logu. Tržaška cesta, katero lahko zasledujemo iz kupeja, teče bolj ob podnožju hribovja, onstran katerega se vleče vzporedno z železniško progo prav do Vrhnike prijazna dolina potoka Horjulščice; vzporedno s" to dolino onstran horjulskega in dobrovškega hribovja pa se vleče romantična pol ho -graška dolina, skozi katero drvi bistra Gradaščica. S porastenega hriba se zasveti cerkvica dragomerska, pod njo v podnožju pa vasica Dragomer, V mali razdalji zopet z druzega griča nas pozdravlja druga brezo-viska podružnica in v podnožju vasica Log; sredi med obema gričema in hribovjem, ki ju veže, pa se razprostirajo pisane livade. Lepa pokrajinska slika ti veže oko in srce", tako da ti niti na misel ne pride, da bi pogledal na drago stran proti barju,Krimu in bližnjemu KuSlanovemu gradu, in da niti ne čuješ sprevodniko-vega glasa, ki naznanja, da smo na mali postajloi »Log*. Železniški tir m vedno približuje tržaški cesti in podnožju hribovja; kmalu pa krene čez cesto ter zavije prav k podnožju Kovškega grič;*, kjer so trdnejša tla, dočim se tržaška cesta oddalji od podnožja ter vodi sedaj v ravni črti med travniki na Vrhniko. „Drenov grič!" —Zadnja postaja pred Vrhniko. Par hišic okoli „stare Srange"*) je vse. Poleg „stare šrange" je tudi stara krčma na glasu, na katero naj bodo prijatelji dobre kapljico opozorjeni. Turist krene od „stare šrange" črez grič na ono stran v dolino Horjulščice. Že na vrhu griča se odpre mikaven pogled v horjulsko dolino, na vas Horjul, ležečo pod hribom Korono, s katerega gleda daleč na okolu korenska cerkev, na vas Z a -klane in grad Lesno Brdo. Težko se zdržiš, da ne bi šel naprej doli v dolino mimo Lesnega Brda proti Horjulu, da si bližje ogledaš te maloznane, a krasno ležeče kraje. S Horjula se splača polezti na Koreno radi lepega razgleda, odtod pa na ono stran v sosedno dolino proti Polhovemu Gradcu. To pot je slovensko planinsko društvo bodočim prijateljem vrhniške železnice, ki žele* napraviti daljšo turo, že v naprej zaznamenovalo. •) „Gen. stab. karte" imajo na tem meatu „staro atrango". Se vefl takih ovetk najdeš v teh kartah ob progi vrhniške Beleantce, kakor: Pol* doxar — Potokar, Svinja gorica — Sinja gorica itd. toda kmalu se je začelo njeno navdušenje za obstrukeijo tajati. Začela je dokazovati, da je parlament venderle za to na svetu, da dela, ne pa da ubija parlamentarizem. Socialni demokratje so se pomaknili v ozadje, in ko so izdali v novejšem času nemški radikalci znova parolo, da bo treba delati tudi delegacijskim volitvam obstruk-cijo, se je oglasila „Arb. Ztg" proti temu, češ, da se morejo zabraniti volitve delegacij le z brahialno silo, s pestjo, noži in revolverji, in vse je kazalo, da se nekdanjih junaštev svojih poslancev sramuje. Toda, glej jo doslednost, včerajšnja „Arb. Ztg." se že zopet približuje nemškim radikalcem ter izjavlja, da bo treba venderfe obstru-irati proti delegacijam. Sijajna doslednost dunajskega glavnega glasila avstrijskih socialnih demokratov je s tem dokazana. Radovedni smo le, ali brusijo Pfersche, WoIf, Resel in Berner že svoje pipce na skupnem brusu. Dogodki v Belemgradu. „PoI. Corr." poroča oficialno : Policija je ves aktni material v atentatni aferi že oddala preiskovalnim sodnikom. Vse zaprte osebe so v ječah glavne policije, kjer ostanejo do obravnave. Tudi vest, da so v verigah, ni resnična. Več radikalnih voditeljev na pr. PaUd in Tavšanović", so sporočili svojcem, da se ravna ž njimi dostojno ter da so zdravi. Vsi zaprti si smejo s svojci dopisovati. — Vesti o odstopu Gjorgjevičevega kabineta in o nastopu Ri-barca. ki je bil pri kralju v avdijenci, se prerekajo. Ranjeni adjutant Milana Lukid je predvčerajšnim popolnoma zdrav zapustil garnizijsko bolniščnico. Torej tudi njegove rane niso bile posebno nevarne in hude, in to je nov dokaz, da atentat ni bil resen. Častništvo in mešČanst\o bo priredilo Lukiću velike ovacije. — Značilno za kraljevsko surovost in netaktnost Milana je bil njegov nastop pri sprejemu visokošolskih profesorjev. Milan je namreč dejal: Tudi mej Vami, gospodje, so možje, ki imajo vsled zaupanja mojega ljubljenega sina in gospodarja visoka mesta, možje, ki Od Drenovega griča do Vrhnike pa ni več daleč. Vozečim se skozi malo usedo, katero je bilo treba prekopati med malim izrastkom Drenovega griča, nam je za par hipov pogled zaprt na obe strani. Skoro pa se razsvetli, in naše oči plavajo zopet po zelenih travnikih in poljih proti Sinji gorici, Blatni Brezovici, Bevkam tja do veličastnega borovniškega mostu in proti temnemu pobočju Trebov-nika in Ljubljanskega vrha, ki obmejujeta barje med Borovnico in Vrhniko. Na drugi strani od nas se svetlika gričevje, obme-jujoče horjulsko dolino in dolino proti Pod-lipi. Seli Velika in Mala Ligojna v podnožju tega gričevja, izza katerega nas pozdravljajo vrhovi polhograškega pogorja, kmalu izgineta izpred naših očij. Približali smo se griču Sv. Trojice, vzdiga-jočem se nad Vrhniko, vlak zažvižga in — na Vrhniki smo. Vozili smo se skoraj eno uro. Kam pa zdaj? Častilec dobre kapljice in jedi ne bo dolgo premišljal. Prijatelju narave pa ni tako lahko odločiti se, kajti narava tu okoli Vrhnike na vse strani „kliče in miče": ali bi Sel k izvirkom Ljubljanice, ali bi jo mahnil po dolini proti Podlipi ali k Sv. Trojici in odtod naprej na Koren, ali skozi Bistro v Borovnico ? Najbližja Je le pot do izvirkov Lj so bili ministri in državni svetniki, pri tem pa toliko strahopetni („feige"), da so me napadali zahrbtno. Da ne dvomite, koga mislim, Vam odkrito povem, koga mislim. To je namreč dr. Mihael ViiiC Vsi prisotni so se obrnili k dr. Vuiou, ki je ves bled jecljal: „Veličanstvo, tega jaz nisem storil", členi deputacije pa so vskliknili ; „Sramota' Doli z dr VmVera l9 — Dr. Vuid je bil ob svojem času finančni minister, vseučiliški profesor in drž. svetnik. Dr. Vuu: bo prosil za posebno avdijenco, da se opraviči. Reorganizacija grške armade. V zadnji žalostno končani grško-turški vojni se je izkazalo, da so krivi slabih razmer v grški armadi najbolj nezmožni oficirji. Zato se je obrnila grška vlada na razne tuje armade, da bi poslale nekaj svojih častnikov na Grško. Iz Berolina in Londona so prišli baje že ugodni odgovori in bodeta nastavljena tudi neki general in admiral s plačo 40—50 tisoč drahem na leto Drevfusova afera. „Lanterne" poroča, da se začne nova obravnava proti Dreyfusu v Rennesu dne 11. avgusta: „Matin" pa piše, da se začne Že početkom avgusta. Seje bodo trajale vsak dan od 7.—12. ure dop. Obravnava bo trajala nekaj tednov. Prič bo več kakor 200. Esterhazv ponavlja v „Matinu", da je spisal bordereau po naročilu, ter da ga je prinesel leta 1894. v stanovanje obersta Schwartzkoppena neki Nemec. Klerikalni časopisi o aferi skoraj sploh več ne pišejo, kar je pač pomenljivo. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 20. julija. Seji je predsedoval župan Hribar. Obč. svet. Pavlin je poročal o po godbi, ki se ima skleniti v zadevi gradnje električne cestne železnice in pa o pogodbi za oddajo elekričnega toka iz mestne elektrarne za to železnico. Ta zadeva je postala akutna šele tedaj, ko se je dovršila mestna električna naprava. Najprej se je kranjska stavbinska družba zanimala za to zadevo. Prosila je za dovolitev za izvršitev predpripravnih del, in napravil se je načrt, s katerim se je obč. svet bavil pred dvema letoma. Vsled tega si je kranjska stavbinska družba tudi isposlovala koncesijo. Pri otvoritvi elektrarne je bil direktor firme Siemens A Halske na to zadevo opozorjen, ker je bilo že tedaj očitno, da stavbinska družba železnice ne zgradi. Direktor firme Siemens & Halske je stvar prestu diral in spoznal, da bi se po načrtu stav-binske družbe odvrnil promet iz osrčja mesta, in bi se projektovane proge nikdar ne rentirale. Tudi tvrdka Ritschl & Comp. se je tedaj začela zanimati za stvar in je lani meseca julija predložila magistratu načrt pogodbe. Meseca oktobra je predložila svoj načrt tudi firma Siemens & Halske. Ti pogodbi sta bila prva podlaga daljnim obravnavam. Obe firmi sta projektovali glavno progo Čez Mestni trg. Tekom posvetovanj sta bili pogodbi znatno preme-njeni. Ko je bilo dospelo posvetovanje že precej daleč, oglasila se je is tretja firma, „Union" družba na Dunaju, ki pa je prav za prav filialka električne družbe v Bero-linu. Ta načrt je bil veliko ugodneji od prejšnjih dveh. Naposled se je oglasila še firma S uhane k v Pragi. Iz vseh teh načrtov so bile povzete vse tiste stvari, ki so za mesto ugodne in izločene vse za mesto neugodne določbe. Sestavil se je potem končni načrt, in na tega podlagi so se naposled dognala pogajanja. Prvi pogoj tej pogodbi je, da ne sme iz nje za občino izvirati nobena žrtev in noben risiko. Ta določba je bila toli potrebnejša, ker podjetje najbrž dolgo let ne bo donašalo dobička. Dalje se je uvaževalo, da mora biti mestni občini v kratkem času omogočen od kup električne železnice, in da preide podjetje v gotovem času brezplačno v last mestne občine. Odsek se je oziral tudi na to, da bi podjetnik ne dobival prevelikega dobička iz železnice. Njegov kapital naj se pač primerno obrestuje ali tako velikanski ne sme biti dobiček, kakor pri izvestnih podjetjih, ki obstoje v našem mestu še iz prejšnjih časov. Seveda se je pri načrtu mislilo tudi na to, da se poleg prvotnih prog napravijo še stranske proge in izposlovalo se je, da se bode takoj zgradila stranska proga čim bo to dejansko omogočeno. Podjetnik ae bode tudi zavezal, da jemlje električni tok iz mestne elektrarne, kar bo mestu dajalo dobička, sploh pa se je odsek vspešno trudil, zagotoviti občini kar mogoče velik upliv na upravo podjetja in izposlovati nizke cene za občinstvo. Pogodba spada v dva dela, v glavno pogodbo in v pogodbo glede oddaje električnega toka iz mestne elektrarne. Pri slednji pogodbi je bilo zlasti gledati, da se v elektrarni potrebne prena-redbe izvrše brez troškov za občino- Izmed vseh ponudb je najugodnejša ponudba Siemens & Halske. Ta firma se je akomo-dirala osmerim zahtevam elektrarniškega direktorija, povrh pa daje renome te firme garancijo, da izvrši delo dobro in solidno. Ponudba družbe „Union" tudi sprejme glavne pogoje, ali njene zahteve glede oddaje toka so prevelike. Da se jim ustreže, bi bilo treba napraviti nov stroj v elektrarni, kar bi veljalo 55.000 gld. in bi mo-I rala občina še pomnožiti svoje oaobje v I elektrarni, kar bi veljalo nad 1000 gld. na leto. Drugi dve ponudbi sta še neugodnejši, zlasti ker bi bila odkupnina previsoka Poročevalec je nas veto val, naj se sprejme ponudba firme Siemens & Halske, povdar jaje, da električna železnica bo za Ljubljano velik korak naprej, in se bo lepo pridružila vodovodu in elektrarni, saj postane ž njo Ljubljana šele resnično moderno mesto. Obč. svet. Tur k se je izrekel proti napravi električne železnice, rekši, da sedaj dejanski še ni potrebna, pač pa da bode na škodo raznim domačim obrtnikom, zlasti vsem izvoščekom in sploh voznikom ter utegne spraviti mnogo rodbin ob kruh. Pod jetje se tudi ne bo rentiralo in lahko se zgodi, da bo mesto primorano, prevzeti električno Železnico, kar mu provzroči velika bremena. Deset let bo mesto še lahko brez te naprave. Do tedaj se bodo morda Ijanice. Divja romantika in prijetni hlad okoli skalnega kota, kjer pribobnl glavni izvirek na dan, kaj dobro uplivata na človeka, ki si v svojem burnem žitju poželi tihega kraja. Tudi k cerkvi sv. Trojice, ki je takoj nad trgom na malem griču, ni daleč; lepi in razsežni razgled nazaj proti Ljubljani pa cel (j odškoduje za kratko pot vkreber in malenkostni trud. Od Sv. Trojice do Ku-rena, ki se vzdiguje naprej proti podlipski strani, vodi zaznamenovana pot. V jedni uri si lahko s Kurena zopet na Vrhniki in ne bo ti žal za pot. Dolina proti P o d 1 i p i je polna čarnih prirodnih slik. Iz vasi Podlipe, ležeči konci doline, kamor dospeš v dveh urah, te vabi zanimiva pot na Vrh k Sv. trem kraljem, od koder imaš velikanski razgled na vse strani kranjske dežele. Kdor bi pa rad šel pozdravit vrle „coklarje" in bi se nazaj v Ljubljano potegnil raje iz Borovnice z južno železnico, ubere pot proti podnožju porastenega Ljubljanskega vrha. Prijetna in složna pot privede v dobri pol uri v Bistro. Takoj ob cesti izpod hriba pridrvi na dveh, treh krajih stranski izvirek Ljubljanice, katerega takoj izkoristi velika Verbičeva tovarna za stole. Bistro pa dela znamenito tudi veliki, dobro ohranjeni samostan, v katerem so nekdaj dobro živeli Kartuzijanci. V Borovnici, kamor nimamo več daleč, so imeli svojo podružnico. To so bili prvi pristni coklarji, ker so nosili cokle. To prozaično ime posvečenih bistriških coklarjev pa se je počasi prijelo tudi posvetnih prebivalcev borovniške vasi; in njihovo vas pa imenujejo hudomušneži Cokl arijo ali Cokelburg. Oča Anžuta, stara coklarska glavina, izviren coklar, so pa drugačnega mnenja. Menijo namreč, da je to ime nastalo v domači vasi. Uzrok pa mu je sama svetnica Marjeta v glavnem oltarju borovniške cerkve, ki ima na desni nogi coklo . . . Pol ure imamo od Bistre do Borovnice, ležeče ob vhodu v prijazno dolino, skozi katero prišumlja brhka Borovniščica v pusto ljubljansko barje. Vhod v dolino krasi mogočni viadukt, ki veže bregova doline. Tu v Borovnici počakamo vlaka, ki bo pridrdral iz Trsta, da nas popelje zopet domov, kjer se snidemo z onimi, ki so raje čakali na Vrhniki vrhniškega vlaka. Spomini pa, katere smo prinesli s sabo s pota, nas bodo zopet in zopet napotili, da poletimo v lepe kraje v okrilju nove vrhniške železnioe. razmere izboljšale, in se bo vas promet pomnožil tako, da bo električna cestna železnica mogla izhajati, sedaj pa naj se predlagana pogodba s firmo Siemens a Halske odkloni. Obč. svet L en če je dejal, de je g. Turk moral tako govoriti, kakor je govoril in to z ozirom na nekatere obrtnike, in je opozoril, da občina ni vezana niti za krajcar, ako bi se podjetje ne rentiralo Obč. svet. Turk je v tem osini v zmoti. Po tej železnici bo občina imela dobiček, ker se bo jemal električni tok od mesta, sicer pa je o vsem tem tudi g. Turk prepričan. Obč. svet. O o gol a je dejal, da je v poročilu pogrešal marsikaj važnega, kar se mora pojasniti, predno se pogodba odobri. Ljubljana ima veliko ozkih ulic; po katerih vozovi električne železnice, ki bodo 1 m 80 cm široki, ne bodo mogli voziti ali bodo vsaj jako otežili promet. Tudi ni zagotovila, da občina valed električne železnice ne pride v položaj, razširiti elektrarno. Slednja že sedaj komaj zadostuje, a če se bode redno več investiralo, postane rentabilitetni račun iluzoren. Inžener Miinz se je izjavil, da bo treba povečati elektrarno, ako se napravi električna železnica, ker taka, kakor je sedaj, ne bo zadoščala Poročevalec je tudi dejal, da si je občina pridržala pravico odkupa Kakšen račun bo za podlago pri tem ? To je jako važno vprašanje, če se račun že danes ne predpiše, ne bo občina od pravice odkupa imela nobene koristi. Obč. svet. Turk je izjavil da napram obč. svet. Lenčetu svojega stališča ni zavzel iz zasebnih interesov, ker osebno ni pri stvari čisto nič interesiran, niti mu je pričakovati kake škode, ampak da so mu njegovo stališče narekovale koristi obrtnega stanu. Poročevalec obč. svet. Pavlin je odgovarjal vsem predgovornikom. Napram g. Turku je pripomnil, da razume strah gosp. Turka, a strah njegov je prazen. Ljudje se bodo po električni železnici še bolj privadili voziti se in se bodo izvoščkov Še raje posluževali kakor sedaj, če se občinstvo zdaj izvoščkov ne poslužuje posebno rado, so tega izvoščki največ sami krivi. Bremen ne provzroči električna železnica občini nikdar. Če je občina ne bo hotela prevzeti, je pa ne bo prevzela in vse bo v redu. Kar se tiče ozkih ulic, katere je omenil obč. svet. Gogola, pristoja odločite v, katere ulice so tako ozke, da jih treba razširiti, železniškemu ministrstvu. Ako bo treba odkupiti kako hišo, zadenejo vsi stroški podjetje, ne občine. Inžener Miinz, na katerega se je skliceval obč. svet Gogola, je konkurent, in je torej naravno, da skuša delati ovire celi napravi. A vzlic tema je ravno po ponudbi Siemens & Halske omogočeno, da ni treba novega atroja in novega parnega kotla v elektrarni napraviti. Potrebne bodo pač neke premembe v elektrarni. Stroški za te bodo znašali kacih 20.000 gld., a denar bo dala tvrdka in občina ji bo vrnila ta izdatek s tem, da bo tekom 25 let odpisa-vala primerni znesek od porabljenega toka. če občini to ne bo konveniralo, lahko vsak dan odreče dajanje toka in je takoj od vezana vseh dolžnosti in vsacega plačila. Kar se tiče amortizacije in dotičnoga računa, se bo stvar pojasnila pri specialni debati. Obč. svet je na to sklenil preiti v specialno debato. Glavne točke pogodbe so naslednje: Firma Siemens & Halske zgradi takoj progo od 'južnega kolodvora čez Dunajsko cesto, Prešernove ulice, Mestni trg, skozi Flori-janske ulice do dolenjskega kolodvora ter progo Mestni trg Poljane-šentpeterski most-Vodmat do garnizijske bolnice. Obe progi morata biti tekom 15 mesecev po sprejetju pogodbe i zgotovljeni. Poleg teh dveh glavnih prog je projektovanih še več druzih stranskih prog, ki pa se zgrade pozneje po potrebi, oziroma kadar bodeta prvotni progi nesli 5°,o dobička. Občina da firmi Siemens & Halske dovoljenje, da napravi električno železnico s pogojem, da preide vsa naprava po preteku 50 let z vsemi pritiklinami brezplačno v last mestne občine. Ako hoče občina, pa sme podjetje odkupiti tudi že po preteku 25 let in sicer mora tedaj zanj le toliko plačati, kolikor do tedaj ni investiranega kapitala amortiziranega. Občina nima prav nobenih prispevkov plačevati, ako se izkaže potreba, odkupiti kaka poslopja ali popraviti mostove, mora vse stroške firma sama nositi, pač pa participira občina pri čistem dobička Firma mora namreč pelo-vioo vsega nad 50% znalajočega čistega dobička odrajtovati mestni občini. Glede ▼osnega reda določa pogodba: Od septembra do maja se mora vršiti obrat od 1,7. ure zjutraj do 1 ,10. ure zvečer, v ostalih mesecih pa od 6. ure zjutraj do 10. ure sveder. Vsa proga ss razdeli v štiri pasove in bode plačati sa vožnjo po jednem pasu 5 kr., po dveh pasih 7\, kr., po treh pasih 10 kr. in po vseh štirih 12', kr. Prvi pas bode segal od kolodvora do pošte, drugi pas do Šentjakobskega trga, tretji pas od trga do dolenjskega mostu in četrti pas od mostu do dolenjskih železnic. V specialno debato poseglo je več go vornikov. Obč. svet Prosenc je predlagal, naj se glavna proga ne razdeli na štiri pase, ampak na tri pasove in naj se določajo cene na 4, 8 in 12 kr, občina pa naj si pridrži pravico, revidirati tarife vsako leto. Poročevalec obč. svet. Pavlin je pojasnil, da cene nikakor niso previsoke, da so povsem primerne, sicer pa več, kakor se zdaj nasvetuje, se bo dalo doseči. Obč. svet. Gogola je tudi zagovarjal stališče, da mora občina imeti kmalu priliko revidirati tarife. Sedaj se ne da spoznati, če so tarifi primerni; to ae izkaže šele pozneje, zato pa mora biti mestni občini ohranjena možnost, da jih premeni, in ne bo kar za 10 let vezana. Govornik je vprašal, kaj so glede tarifov ponudili konkurentje ? Poročevalec obč. svet Pavlin Je pojasnil, da so konkurentje vsi zahtevali določitev večjih cen, kakor jih sedaj ponuja Siemens a Halske. Sprejet je bil odsekov predlog brez premembe. Glede porabe ulic je obč. svet Prosenc zahteval z ozirom na ponudbo nečega konkurenta, naj ae zahteva od podjetja najemlclna, ki bo od 100 gld. rasla leto za letom na 2000 gld. Obč. svet. Subic je svaril, nsj se nikar preveč ne zida na izjave konkurentov. Ravno tiati konkurent, ki sploh ne pride resno v poštev, lahko meče z besedami in obljubami krog sebe. Na avtoriteto propadlih kandidatov ni zidati. Obč. svet Pavlin je izrekel začudenje, da se dotični konkurent s svojo ponudbo ni ofioielno oglasil pri odseku, ampak privatno pri gosp. Prosencu. V ponudbah, ki so došle odseku, ni noben konkurent tega ponujal, kar je nasvetoval g. Prosenc. Obč. svet Gogola je dejal, da o propalih kandidatih ni možno govoriti. Obč. svet Prosenc je očital obč. svet. Šubicu, da je imenoval dotičnega neimenovanega konkurenta propadlega človeka, proti čemur je obč. Šubic ugovarjal Razvil se je jako rezek dialog, ki se je končal s tem, da je župan Hribar poklical obč. svet. Prosenca k redu. Obč. svet je sprejel odsekov predlog brez izpremembe in potem odobril vse ostale paragrafe glavne pogodbe. Sledila je potem specialna debata o pogodbi glede dajatve elektrike. Redakcije te pogodbe se je udeležil dr. Munda. Načelo je bilo, da mestna občina ne bo imela ne stroškov ne rizika V elektrarni bode treba nekaj sprememb. Doseglo se je, da ne bo treba napraviti ne novega atroja ne novega kotla. Sprememba v elektrarni se bo izvršila tako, da jo bo plačala firma, mestna občina pa jej bo ta izdatek pri plačevanju porabljenega toka računala in sicer se razdeli to vračunanje na 25 let. Ako bi se promet na električni železnici ustavil za več kakor leto dni, ni občina nič dolžna vrniti, niti v slučaju, če občina pogodbo odpove. Občina lahko odpove pogodbo glede dajatve toka, kadar hoče, in vsaka povrnitev investicij odpade. Ako pogodbo odpove, mora se dve leti dajati tok. V debato ni posegel nihče in so bili vsi paragrafi sprejeti z veliko veČino. Na to je obč. svet. Gogola predlagal, naj se pogodba da obč. svetnikom na razpolago, da jo preštudirajo. Pri čitanju ni možno točno slediti tako, da bi se mogla vsaka določba prevdariti in vsestransko uvaževati. Tu ne gre samo za dajanje električnega toka iz mestne elektrarne, gre se za več. Govorilo se je o prezidavah v elektrarni, kar bo veljalo 20000 gld. To je stvar, ki jo je treba resno premisliti. Župan Hribar je izjavil, da tega predloga obč. svet. Gogole ne more dati na glasovanja, ker je bila ravno poprej s veliko veČino glasov odobrena vsa po godba Občinski svet je na to sprejel obe pogodbi tudi v tretjem branju in je sklenil, da je ti pogodbi skleniti s firmo Siemens A Halske. Župan Hribar je po tem končnem glasovanju čestital občinskemu svetu, da je tako zagotovil podjetje, ki bo mestni občini na veliko korist. Odsek je imel jako teiavno nalogo in silno veliko dela. Več kakor sest mesecev je zboroval skoro permanentno, zadnje dni je imel seje se čez polnoč in doeegel je, da ga razen Dunaja v celi državi ni mesta, ki bi imel tako ugodno pogodbo kakor Ljubljana. Končno se je župan s toplimi besedami zahvalil občinskemu svetniku ravnatelja Senekoviču za njegovo požrtvovalno delovanje v tej zadevi, kakor tudi poročevalcu obč. svet. Pavlina S tem je bil dnevni red končan in sledila je tajna seja. Dnevne vesti V Ljubljani, 21. julija. — Osebne vesti. Deželnovladni in-žener g. Fran Pavlin je imenovan višjim inženerjem; mestni inžener v Kraljevem Gradca g. Jaromir Han u 6 je imenovan inženerjem pri deželni vladi v Ljubljani. — — Skladiščnikom mestnega vodovoda in elektrarne je bil v si nočni tajni seji obč. sveta imenovan gosp. Ivan Bajželj v Ljubljani. — Velika rsbuka v kazini. Učenci Mahrove šole imeli so sinoči svojo odhod-nico. Te odhodnice se je udeležilo tudi mnogo druzega občinstva, dam in gospodov. Vse se je vršilo v miru in v redu, dokler ni vojaška godba zasvirala „U boj". Slovenci, Hrvatje in Srbi, katerih je v Mah-rovi šoli veliko več, kakor Nemcev, so tej pesni živahno ploskali in so klicali „Živio", misleč, da je to njihova pravica, saj so tudi Nemci ploskali nemškim skladbam in saj je bil večer zanje prirejen, ne za drugo občinstvo. Toda nemško občinstvo ni bilo tega mnenja. To občinstvo je hrupno de* monstrovalo proti pesmi aU boj", klioalo „Pfui" in obsipalo vojaško godbo z raznimi nepreljubeznivimi priimki. Nastal je škandal. Vojaška godba je takoj pobrala Šila in kopita in je odšla žensko občinstvo je zbežalo na vse strani, v tem ko so Nemci dejansko napadli Slovence, Hrvate in Srbe. Gospod Mabr je pač miril kolikor je mogel, ali njegova beseda ni nič zalegla. Zbral je mlajše svoje gojence in ž njimi odšel, mej tem, ko je v kazini divjal boj. Nemci so bili kakor besni, pogum pa jim je vžigala zavest, da so v večini in da v sosedni .Zvezdi" ni nič ljudi Kako surovo in ošabno so se Nemci vedli, se vidi iz tega, da so nečega Mahrovega gojenca, brata slovenskega visokošoloa, katerega imajo Nemci še od lanskega leta v jako neljubem spominu, vrgli na cesto, in isto tako se je zgodilo nekemu gospodu, ki je prišel gledat, če je tudi njegov sin, ki obiskuje Mahrovo šolo na vrtu. Pri napadu so se posebno odlikovali „Karniolci", ki kaj radi kažejo svoj pogum — kadar so na varnem. — „Karniola" v Ljubljani. .Kar niolci* zopet .heilajo" po mestu. Jutri mislijo baje imeti po dolgem času svoj •bummel". Bilo bi pač najbolje, da policija „Karniolcem" taka izzivanja prepove, kajti sicer pride lahko zopet do rabuk, zlasti ker so slovenski visokošolci razburjeni, saj so ljubljanski .Karniolci" bili med onimi nemškimi dijaki, ki so junija meseca preprečili izlet in koncert „ Slovanskega pevskega društva na Dunaja" v .Turken-schanzparku". — Za „Sokolov" Izlet v Tržič k desetletnici „ Bralnega društva" se kaže živo zanimanje. Vspored slavnosti v Tržiču je razviden iz svoj Čas objavljenega naznanila Ob V110 uri zjutraj v nedeljo bo pozdrav in sprejem došlih gostov pred slavolokom. Ob U V* uri sv. maša in slavnostno blagoslovljenje zastave. Ob \,1 uri skupni obed v prostorih bralnega društva Popoldne koncert in telovadba .Gorenjskega Sokola" na vrtu gosp. Aljančiča v Bistrici, kamor odkorakajo društva ob 3. uri. Sodeluje domžalska godba. Potem prosta zabava in ples. Zvečer v bralnem društvu ples. Sokol se vrne is Tržiča okolu 6, ure k ve černemu gorenjskemu vlaku v Kranj. Slav- nosti ae utegne vde ležiti lepo Število vnanjih rodoljubov iz raznih krajev. — Slov. akad. ferialno društvo „Sava" vabi alov. visokošolce in abitu-riente, da pošljejo v kratkem svoje doneske za upravno leto 1899 podpisanemu blagajniku. Letnina snaša 2 kroni; novo vstopivši plačajo še vstopnine 2 kroni Občni zbor .Save" bo 7. avgusta; kdor do takrat ni plačal letnine, oziroma vstop-oine, nima na zboru glasovne pravice. — Doneski naj se pošiljajo ali izročajo pod pisancu v Ljubljani, Pred škofijo št 17; uatne informacije pa daje vsak dan od 1. do 3. ure popoludne v „Narodni kavarni". „Sava" se udeleži v nedeljo, 23. t. m., slavnosti „Slov. bralnega društva v Tržiču". .Savani" naj se zbero do 7. ure zjutraj na južnem kolodvoru, od koder se odpeljejo z .Ljubljanskim Sokolom" do Kranja, od tam na vozovih v Tržič. — Stud. iur. Anton Bončar, t. č. blagajnik. — Občni zbor umetniškega društva bo v nedeljo dopoldne v „Nar. domu". Voliti je odbor ter sklepati o prvih nalogah tega društva, ki Šteje doslej Že blizu 80 Členov. Želeti je, da se oglasi do nedelje še več rodoljubk in rodoljubov, ki hočejo pristopiti v vrste rednih, podpornih ali ustanovnih členov velevažnega umetniškega društva. Oglasila sprejema t č. blagajnik, g. vodja Fr. G erbic* v Ljubljani. — St. Jakobsko-trnovsks motka podruinios sv. Cirils in Metode v Ljubljeni. Izid volitve odbora pri občnem zboru dne 17. t m. je bil nastopni: Dr. Fran Papež, odvetnik, deželni poslanec, prvo-mestcik ; Mavrilij Sarabon, mestni katehet njega namestnik; — Josip Pichler, umir. c. kr. okr. tajnik, zapisnikar; Jernej Ba hovec, komptoarist v Schvventnerjevi bukvami, njega namestnik; — Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, blagajnik; Karol La-hajnar, hišni posestnik, njega namestnik. Zastopnikom k veliki skupščini sta bila izvoljena Mavrilij Sarabon, katehet in Jernej Kilar c. kr. računski revident; — pregle-dovalcem računov Vinko Vizjak deželni računski revident in Karol Žagar deželni blagajnik. — Novi davek na slsdkor. Finančno ravnateljstvo za Kranjsko je izdalo naslednji razglas z dne 20. julija 1899., štev. 12 692, zadevajoč dodatni davek za sladkor in sladkornato blago. Na podlagi cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899, drž. zak. št. 120, radi delovite izpremembe zakona z dne 20. junija 1888 o davku od aladkorja se naslednje na občno znanje daje: Sladkor v § 1., štev. 1., označene vrste, ki je Že prešel v prosti promet in se nahaja kot tak, ali v blagu, sladkor imaj očem (tudi v neizgotov-ljenih izdelkih), kakor: sladkorčkib, osla-jenem sadji, čokoladi in drugem kakao ima-jočem blagu, dne 1. avgusta 1899 v ozemlju, kjer ta ukaz velja, je zavezan dodatnemu davku po 12 vinarjev za kilogram čiste teže. Za ta davek se smislu primerno nporablja določila o potrošnini. Pri računanju dodatnega davka od sladkorja, kateri ae nahaja v gorej navedenem sladkornatem blaga, je vzeti za podlago naslednjo slad korovitost (saharozo), če se izrecno ne zahteva plačilo dodatnega davka na podlagi manjše sladkoro vi tosti: 1. za sladkorčke 85° o, 2. za oslajeno sadje 60%, 3. za čokolado in drago, kakao imajoče blago 55% čiste teže; 4. za likerje 30 kilogramov za 100 litrov. Dodatni davek znaša torej: za 100 kilogramov sladkorčkov 10 K 20 vin., za 100 kilogramov oslajenega sadja 7 kron 20 vin., za 100 kilogramov čokolade ali drugega kakao imajočega blaga 6 K 60 vin., za 100 litrov likerja 3 K 60 vin. Dodatnega davka se oprošča sladkor kot tak ali v sladkornatem, dodatnem davku zavezanem blagu v posesti oseb, ki se pečajo s trgovino ali razprodajo sladkorja ali sladkor-natega blaga, ali z obrtom, v katerem se vporablja sladkor, v količinah, ki ne presegajo 20 kilogramov, v posesti druzih gosp odaratvenih predstojnikov pa v količinah , ki ne presega deset kilogramov. Vsakdor, ki ima dne 1. avgusta 1899 zalogo sladkorja kot tacega ali v blagu dodatnem davku zavezanem, ki skupno presega 20 odnosno 10 kilogramov, mora to zalogo prijaviti, in sicer posebej za sladkor, sladkorčke, oslajeno sadje, čokolado in drugo, kakao imajoče blago, kakor tudi za liker, ne glede na to, ali jo hrani v svojih lastnih- ali tujih prostorih, ter v prijavi na vesti tudi kraj In shrarabene prostore. Te prijave morajo se vložiti pismeno v dvojnem izdatku tekom 1. do vštevsega 3. avgusta 1899 na predpisanem vzorcu, in sicer vselej pri onem oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja shrambeni prostor za sladkor ali sladkornato blago. Dodatnega davka oproščenih količin ni treba prijaviti. Presega pa zaloga one količine, mora se prijaviti cela zaloga vštevši tudi dodatnega davka oproščeno količino. Osebe, katere se pečajo s trgovino, ali z razprodajo sladkorja, ali z obrtom, v katerem se uporablja sladkor, so obvezane tudi razen v slučajih § 27. zakona z dne 20. junija 1888. drž. zak. štev. 97, za dobo 00 dni, računši od 1. avgusta 1899 glede zalog sladkorja v § 1., št. 1. označene vrste, v kolikor niso oproščene dodatnega davka, po zahtevi izkazati dobavo in vplačani dodatni davek, odnosno vplačano povišano potrošnino. Osebam, ki so zavezane plačati dodatni davek, in ki z ozirom na svoje imovinske razmere niso v stanu plačati dodatni davek naenkrat, zna finančno ravnateljstvo dovoliti pri merne obroke. Dotične prošnje naj se tukaj vložijo, in sicer najkasneje do 3. avgusta 1899, in je treba v njih zajedno navesti, za koje obroke se prosi. Ako se predpisana prijava zaloge sladkorja dne 1. avgusta 1899 obstoječe opusti, ali pa ko bi dejanska koli čina presegala prijavljeno količino za več kot pet odstotkov, ima se naložiti kazen s štiri- do osemkratnim zneskom prikrajšanega ali prikrajšanju iz postavljenega dodatnega davka. Druge neresničnosti o prijavi, ki ne zadevajo sladkorne količine, je kaznovati z redovno kaznijo o d 4 do 40 kron. Kdor ne bi izkazal dobavo odnosno vplačanega davka, kaznuje se s štiri- do osemkratnim dodatnim davkom od one količine sladkorja, glede katere ni imel dokaza. Ta postavna določila razglasijo se s pristavkom, da se bodo dobivale golice za prijave zalog začenši s 25. julijem 1899 brezplačno pri vseh davčnih in glavnih davčnih uradih kakor tudi pri vseh oddelkih finančne straže na Kranjskem. — Velike divje race in pa prepovedani lovski čas. Piše se nam: Zakon z dne 22. avgusta 1889. 1. določa, da se velika divja raca niti ne sme streljati, niti loviti od dne 1- marca do 31. julija. C. kr. okrajna glavarstva kranjska so pa za leto 1898. 99. izdala lovske karte, na katerih se nahaja besedilo § 1. zakona z dne 20. decembra 1874. 1.; torej zakona, ki ni več veljaven. V smislu odst. 18. tega paragrafa sme se namreč velika divja raca streljati že s 1. julijem. Vprašanje nastane tedaj, se-li sme koga kaznovati, če se ravna strogo po besedilu š e veljavne lovske karte, katero mu je dalo c. kr. okr. glavarstvo proti plačilu pristojbine 3. gld. Mi mislimo, da ne. Umestno bi pač bilo, da bi deželni odbor, ki baje zalaga politična oblastva s takimi zastarelimi tiskovinami, v bodoče ne dajal tako povoda za kršenje sedaj veljavnega zakona z dne 22. avgusta 1889. leta. Omenjamo tudi še, da se divji golob po ravnokar omenjenem zakonn, ne všteva več mej lovno divjačino; na lovskih kartah za 1. 1898/99. je pa zanj Še vedno prepovedan lovski čas od dne 15. aprila do 15 avgusta. — Domača umetna obrtnost. V trgovini gosp. Jos. Petriča, Sv. Petra cesta, razstavljena je omara, izdelana v jugoslovanskem slogu v delalnici g. Ivana Pin-tarja v Kranji, za katero je g. A. Šifrer izgotovil vse rezbarijo z izvanredno preciznostjo. Delo je naročeno od tukajšnjega zdravnika vladnega svetnika g. drja. F. Zu-panca. Opozarjamo si. občinstvo, naj si ogleda to krasno delo domače industrije. — Olas iz občinstva. Piše se nam: Včeraj dne 20. t. m. drvil je neki častnik s kolesom zvečer — brez svetilke po .Zvezdi", ne da bi ga ustavil kak policist So-li Častniki toli vzvišeni, da ne velja za nje policijski red ? — Vlsdns barsks v Erjavčevih uli -csh in k tej pripadajoča lopa prodala se bode dne 5. avgusta t 1. ob 9. uri dopo-ludne na lici mesta potom javne licitacije. Lioitantje za barako bodo morali vložiti pred začetkom licitacije vadij v znesku 370 gld. (tristosedemdeset goldinarjev avstr. velj.) v roke dražbenega komisarja. Draž-beni pogoji uvidijo se v navadnih uradnih urah pri stavbnem oddelku deželne vlade Erjavčeva cesta II. nadstropje. — Arstovsnje. Konjača v Pesčenjku Franca Ponikvarja so orožniki po izvršeni hišni preiskavi aretovali in izročili okrož nemu sodišču v Novem mestu, ker leti nanj utemeljeni sum, da je prodajal pri raznih ulomih v zatiškem okraju ukradene stvari, katere so mu donašali tatovi. — Ne Redni ima gospod Koračin tri velike, popol noma zrele grozde v oknu, kamor je trta napeljana. Čudno je videti popolnoma črno in zrelo volovino na trti visečo že sredi julija na Dolenjskem. — Nesreče. V Leskovcu je strela ubila 161e tnega pastirja Ivana Zupančiča. — V Primostku je utonil 61 3letni Anton Muc. — V čužni vasi je gorelo pri posestniku Jos. Šerkotu. Škode je 100O gld. — V Malnah je pogorel kozolec Iv. Pungrčarja. Škode je 120O gld. — Ulom. V Podklancu je neki Ivan Spelič iz Zubrance ulomil pri Josipu Ka jinu in odnesel raznega blaga v vrednosti 140 gld. — Novs pošts v Straži. Za pošta -rico je imenovana gospodična Evgenija E n d 1 i c h e r. — Ustrelil se je v Gorici sin znanega stavbenega podjetnika, milijonarja Ceconija, ulanski nadporočnik Hubert Ceconi in sicer radi rodbinskih razmer. — Popravek. V včerajšnjem podlistku je čitati mesto grad Bukavice pravilno B o k a 1 c e. — Hrvatski tamburaši iz Zsgrebs svirali bodo jutri, v soboto na Virantovem vrtu. Začetek koncerta ob 6. uri popoldne * Ols Hsuson in Lsvrs Marholm v bedi. Pisatelj Ola Hauson in njegova dubo vita soproga, pisateljica Lavra Marholm tt* prestopila lani iz protestantovske vere h katoličanstvu. Zategadelj so ju zapustili vsi protestantov ski založniki in časopisi tern* sprejemajo njiju spisov. Zategadelj živita zakonca v Monako vem v veliki bedi, in neki list je prinesel poziv, naj bi katoliški Nemci podpirali zapuščena pisatelja Lavra Marholm je spisala več novel ter tri senzacionalne knjige o ženstvu: .Das Đuch der Frauen", — „Zur Psvchologie der Fran" in — „Wir Frauen und unsere Dichter". Vse tri knjige so pisane duhovito in v prekrasnem slogu * Velik požsr. Iz Lipto-Szent Miklose javljajo, da je nastal v Hoszzuretu požar, kateri je upelil skoro vso vas. Zgoreli so tudi trije otroci, katere so zaprli stariši v stanovanje, ko so šli na polje. Tudi mnogo živine je zgorelo. Ogenj so baje zanetili otroci, kateri so se z žveplenkam igrali. * Plača operno pevke Molbo. Av straljčanka gospa Melba dobiva za svoje petje jako lepo plačo. Gostovala je najprej po Ameriki, kjer so ji dali za večer 300 funtov (okoli 3600 gld.) Pela je le v privatnih hišah. Sedaj poje v Londonu. Tam ji plačajo za vsak nastop še več. Gospa Melba je baje krasna ženska ter poje — nečuveno lepo. * Proti parvenijem. Angleški tednik „Truth" je prinesel hudo satiro proti parvenijem. Satira je pisana v obliki vprašanj na damo iz „ naj boljše družbe" in odgovorov. Med temi so n. pr. tudi taka-le vprašanja in taki odgovori: Na kaj treba paziti bolj: na denar ali dobro ime? — Dama odgovarja: Na denar, kajti le s tem si morem pridobiti ugled in priljubljenost. Dobro ime pa nima nobene veljave. — Katere Čednosti so potrebne, da pride Človek v najboljšo družbo? — Bogastvo, zakonska nezvestoba in nesramnost — Torej ni potrebno, da je človek dostojen, ako je Člen najboljše družbe? — Treba je biti Člen najboljše družbe, da je človek dostojen, toda ni treba biti dostojen, da more biti Človek Člen najboljše družbe . . . itd. Književnost — Olas vjedinjene hrvatske, srpske i slovenačke omladine za kniževnost, politička i socialna pitanja. Broj 2. ima tole vsebino: Poticajni moral. — A. Scbaffle: Jedro socializma. Svet. Pribičević: Hrvat i srp. opozicija prema našim narodnim aspiracijama. — M. Krištof: Gospodarska kriza i zemljoradničke zadruge. Dr. Th. Ziegler: Djak prema politici i socijalnome pitanju. — Književnost — Bilješke. — Naročnina za pol leta 150 gld. se pošilja na naslov: M. Šrabac, Zagreb, Tvornička ulica 2 a Slovonol in Slovenka 1 Na zabite družba av. Cirila In Metoda 1 Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 21. julija. Krščanskosocialna stranka je obelodanila protest proti razglašenim nagodbenim zakonom. Protest je zpisan v jako surovem tonu, tako da se koj spozna, da sta ga spisala Rielohlauvk in Axman. V tem protestu se tudi ponavlja stara bajka, da BO Čehi za jezikovne naredbe se zavezali, glasovati za nagodbene predloge, kar je terulenčna laž, katero je Is 1'adoni v javni seji državnega zbora kot tako ožigosal. Dunaj 31. julija. Sinočna promenada s* >eialnodem< »kratičnih delavcev se je izvršila v najlepšem redu. Policija je bila odredila jak«i obsežne varnostne priprave, ki pa so se izkazale kot nepotrebne. Socialni demokratje so si krščanske socialiste samo ogledali. Župan L u e gor je bil že tri ure pred to demonstrativno promenado prišel v -Englischer Hof, kjer se je vršilo kršč. socialno zborovanje, in zapustil ga je pod policijskim nadzorstvom šele DO 11. uri ponoči. Dunaj 21. julija. -Neues \Viener Abendblatf prijavlja protest, katerega je srbska radikalna stranka obelodanila proti Milanu. Ta protest je izšel v Genevu. V njem je rečeno, da srbska radikalna stranka nima vzroka, pomagati Milanu do navideznega mučeništva in mu omogočiti, da prikrije svoja izdajska dejanja. Milan se nahaja v položaju borzijanca. ki ponareja menice, da tako odloži neizogibno katastrofo. Milan je vse stavil na jedno karto. Bati se je. da bodo najboljši srbski sinovi izdihnili pod rabljev i sekiro, zato se obrača radikalna stranka do vsega evropskega časopisja in je pr<\si, naj se upre Milanovemu počenjanju. Petrograd 21. julija. Bivši srbski poslanik Gruič se vrne v Beligrad, ker mu je ruska vlada zagotovila, da ga ne pusti aretirati. Petrograd 21. julija. Adjutant umrlega prestolonaslednika se je ustrelil. Uzrok je to, da mu je cesar strogo zaukazal, naj prestolonaslednika nikdar samega ne pusti, a on je ta ukaz preziral, vsled česar je bilo prestolonasledniku omogočeno, da se je vozil na kolesu, kar ga je končalo. Rim 21. julija. Včerajšnji potres je pač provzročil veliko paniko, toda škode, o kateri se poroča, ni provzročil. Bratje Sokoli! ~~ V nedeljo, dne 23 julija 1.1, praznuje bratsko „Bralno društvo v Tržiču" svojo desetletnico katere slavnosti se udeleži poleg ,.Gorenjskega Sokola" tudi naše društvo korporativno z zastavo. Zbirališče v nedeljo zjutraj ob 1 B7. uri na južnem kolodvoru, odhod ob 7. uri z gorenjskim vlakom v Kranj in od tam naprej /. vozmi v Tržič. Da se prav obilno udeležite te pomembne in važne slavnosti s tolikimi težavami se borečega bratskega narodnega društva, Vas vabi z bratskim: Na zdar! - cd*b©r. Redovne vaje in vaje za trobentače bodo v petek in soboto zvečer od 1 ,9. do 1 J O. ure v telovadnici v „Nar. domu". Darila. Uredništvu na&ega lista sta poslala: Za družbo sv. Ciril« in Metoda: Gosp. Josip LavrenCič v Ljubljani 12 K in g. Maks Lavrenčič v Ljubljani 8 K, — skupaj 20 K, — nameatn venca na krsto umrlega jima brata Andreja LavrenciCs v Št. Petru na Krasu. — Živela rodoljubna darovalca! Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - sa hitro odpravo kurjih ocee, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 85 kr. Dobiva ae v (20—29) deželni lekarni „pri Kanji Pomagaj'4 IM. a\eii«tch-ai ▼ IJubtJanf* Zahvala. Preblagorodni gospod Ivan M urnik, ces. svMnik v Ljubljani, daroval je tukajšnji Šolski mladini povodom 50letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožeta I. 26 lepih podob, me J temi 6 v okvirih s kronami. Za prelepi dar zahvaljujeta se v imenu obdarovane Šolske mladine Ivan Šuaieriic predsednik kraj. Sol. svota. Matija Bartel Sol. vodja. Meteorologično poročilo. Vlitn« n»a morjem Soa-J m. Br*»nJI an&nl titk 73* o mm. Stanj« * y> •=* ćaa opa- baro- ^ zovanja metra fl m v nun. (2 3 Vetrovi N.b. j] 20. 9. zvečer 737 4 20 8 si. szahod jasno 8 . I S 2t. 7. sjatraj 737 9 16 8 si. jvzhod soparno 0 , j 2. popol. 737 4 28 4 sr. jjvzh. skoro jas.' S Srednja včerajšnja temperatura 207*, nor-male: 199'. X2vLxia.ja9lsa. "borza. dne* 21, julija 1899. Skupni državni dolg v »rebra Avstn iska alata renta . . . Avstrijska kronska renta 4" ,. Ogerska zlata renta 4%. . . Ogerska kronska renta 4" , London vista NemSki drž. bi 90 mark . . 30 frankov . I talijanski bai C kr. cekini 100 gld. 45 kr. 100 15 n 119 * 25 n 100 ■ 10 n 119 * — n 98 • 50 • 911 n 50 * 381 n 35 • 190 t 00 n 68 • 90 n 11 n 77 n 9 n 56' '• » 44 n 55 n 5 m 87 a Vsa vrednoetne papirje preskrbuje BANKA MAKS VCRSEC, LJubljana, Selenburg ova ulica 3. Srećke na maaadna obroke po 8, 8. 5—10 gld. -A.ra.aHJa. T-ta.-v-reni'.<£ naznanja v svojem in v imenu svojega sina "T7"l]sjt©xjav ter sorodnikov prežalo stno vest, daje njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Andrej Lavrenčič gostilničar in posestnik danes ob 1,9. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predrazega rajncega se bode v soboto, 22. julija, ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče k večnem u pokoju preneslo. Sv. maša za rajncega brala se bode v Št. Peterski cerkvi. Preljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Št. Peter na Notranjskem, dne" 20. julija 1899. (1881) Baron Dumreicherjeva spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje obče znane, najboljša in mnogokrat odlikovane (Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec LJubljana, na mestnem trgu *t. Ji. in Karol Iiaiblin m 1-37) v Vegovih ulicah »t S. priporoča I IH I iiarodna it (iisliarncL imL Izvod iz voznega reda anjnbjajan e« dae l. Jemlje 1888. Odae« ta lVjabljaae jut. kol. Prage Sob Ob 11. ari 5 m. po noti osobni vlak v Trbil, Beljak, Colovtc, Franiensfeste, Ljubno ; flas 8*litkal v Aaaae. III, Souograd ; *w Klein-Reiflint; v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. sjntrsj osobni vlak v Trb I, Pontabel, Beljak, Celovec, Fr» i-sensfeste. Ljubno, Da naj; ima Sel st hal v 8olnograđ, cei Klein- Reiflmg v Lino, Budejevioe, Plian, Marijin« vare, Bsb, Franeove vara, Karlov« v*re, Prago, Lipsko; ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popolndne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Ljubno; čet Selzthal v Solnograd, Lend-Oasteii., Zeli ob jezeru, Inotnost, Bregenc, Cunh, Gene to, Pariš, ces Klein-Reining v Steyr, Line, Badejevice, Plsenj, Marijine vare, Heb, Francov« vara, Karlove vare, Prago, Ltpeko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari 15 min. svečar osobni vlak v Lesc«-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 ari 41 minut popolndne v Podnsrt- Kropo. — Proga v Veva ateste ta v Koeovja. Osobni vlaki: Ob 6. nri Ti > m. sjatraj, ob 1 ari 5 m. popoladne, ob ti. nri :"».'» m. atseev. — Prihod ▼ LJnblJamo j. k. Proga la Trblta. Ob 5. ari 48 m. zjutraj osobni vlak z Dunma via Am-stetten, Solnograda. Linca, St«y»-.», IaU, Ausaeea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Fransensfest«. Ob i. ari 55 min. zjutraj osobni vlak is Lesec-Bleda. — Ob 11. nri 17 min. dopoludne osobni vlak a Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Qasteina, Ljnbna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Oh 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak a Dunaja, Ljnbna, Belzthala, Beljaka, Celovca, Franceuafesta, Pontabla. — Ob 9. uri tf m. s večer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla Poleg tega ob 8. ari 4'i min. zvečer is Podaarta Krope. — Praga Is Pov/aga aaaata ta So-davja. Osobni vlaki: Ob 6. ari il m. zjutraj, ob 'J. ari 32 m. popoladne in ob 8. nri 48. m zvečer. — Odhod ta Ldebljane d. k. v Kamalk. Ob 7. ari 23. m. ajatrnj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 nri 'i5 m. ivecer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod V LJubljano d. k. ta M^mzilk- Ob 6. ari iM m. sjatraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak 1« ob nedeljah in praznikih. (1206J Za poletje priporoča AYG. AGNOLA* Ljubljana. Dunajska cestah poleg „Flgovoa" ■svojo l>osjsato aealogro steklenine, porcelana, zrcal, šip itd. poaabno pa (908—48) oprav sa gostilne v mestu in na deželi. Vrčki, kozarci in steklenice po salo nizkih cenah. j Zahvala. iaicftajo tem p&tottt najtopfejSo »a-/ItKtA? ve&cc ttjcntfftu ycop. Bi. Svcinu <&avcaijttt da ac Jc tt o6činof*ctn oveht Aicpfto &*t>z*t'&a dovolitev s>ttatnajet & netita 5000 ylS. od lit*p cfCtop-čičeve in cTičltove ItiSc, da oe talto 3cSi pto^toi aa oaiadSo novega Sup-■nioca, /ia/ioi tudi v^etn dtuaitn ao-opodon* o6čino6im ovctni/lom, Aa~ ■teti &o glasovali *a njegov ptedtog. V £ju$tjapii> 2f. julija 1S99. (išao) Supljani in toliki. Krepak učenec iz dobre hiše vsprejme se v tovarno barv A. Hauptman-a v Ljubljani. (1306 - 3) Priporočava (21—1C5) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. Xew6i6deX*ille)9; t LJubljani, i Prrtttnovih ulloafc. Učenca sprejme v trgovino z mnogovrstnim blagom (1316-2) Ferd. Hlebi v Kranju. Izjavljam s tem, da jaz, prava gospa Borštnikova, stanujem v Zagrebu, ter da je osoba, ki se sedaj nahaja nekje na Kranjskem (menda pri Žerov-nici), sleparka, katera se sleparski izdaja za mene, gospo Borštnikovo, ter pod mojim imenom pisma sprejema, katera so došla na mojo adreso v Zagreb. Zofija Borštnik-ova bivša članica slovenskega gledališča, (1319) sedaj v Zagrebu. Sprejmem tako] ali 11. avgustom in sicer le začasno do oktobra ali novembra t- I, s plačo 40 do 50 gld. (najrajše pravnika ali abiturijenta), ter stalnega 3 spretnega pisarja a plačo po zmožnosti in dogovora. Dr. Dragotin Treo (13U—4) odvetnik v Poatojini. Naznanjam, Ha nem rrfvzel od (Narodne Tiukarne" v Ljnbljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane aplae, pt tem letnike ln posamezne Številke „ljubljanskega Zvona" in vae one knjige, katere ao Izšle v založbi „Narodne Tiakarne". — Te knjige so: Josipa JarolAa sbranl spisi, svezek 1. do XI , broSiran h 60 kr., elegantno vezftn h 1 {{Id. „ljubljanski Zvon", letniki II., III., V„ VI, broširan a 3 gld., vezan v Bonn^eve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan ;'i 4 gld., vezan v liunaAeve plutuice k fi gld. 20 kr ; — letniki od IX. do XVIII., broširan h 4 gld. 60 kr., vezan v BonaAeve platnice h 5 gld. ao kr. Poaamezne Številke „Ljubljanakega Zvona" po 4(> kr. Zbirka sakonov. I. Kazenski zakonik, vezan h 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr. Zamikov! Zbrani aplaL I. zvezek, broširan k ftO kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000*. Povest, brofi. a f>0 kr. A. Afikerr.: Izlet v Carigrad, brofi. h 20 kr. T u r k e ii j e v : Otol ln alnovl. Roman, broširan a 50 kr. — Stlrl novela, brofi. h 20 kr. Beneft-Tfebizbk y: Blodno dnio. Roman, brofi i ran ;i "■() kr. btf ebvre: Pariz ▼ Ameriki, broširan .'i fSO kr. Stat iiominis utubra: Oaanlkaratvo la natl 6aonlkl, brnfiirano h 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana h 70 kr. J elinek : Ukrajinske dume, Povest, brofi i runa h 15 kr. H al 6 v y: Dnevnik, brofiiran h lf> kr. — Razna pripovedke, broširane k 40 kr. — Dva povesti, brofi. h 25 kr. Theuriet: TJndlna. Povest, b rofi. | 20 kr. 8onvestre: Vllonakl brodnik Povest, brofi. k 15 kr. Jnreifi: Llatkl, brofi. k 15 kr. — Gregor616evlm kritikom, brofi. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Fartelwesea dar Slaven", brofitrano a 5-.i kr. 38 Po snliani coni priporočam: Fran Kocbek, Progovori, priliko (n reki. Prej 50 kr., sedaj mi liho ;*<> kr, Sprejemam tudi naroČila na vsa modne tarnale, na vae domaČe in tuje Čaanlke ter knjige. ")jgQ - Sdiwentiier knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. • rfsžst S laiersko deželno zdravilišče aJRLja KOPEL 0it zona: maj - september'.' KRASNA L E O A • Udobnosfno in, peneno poletno bivališče ' Sijajni zdravilni V^f ijelpdcd-.je^er ledvic '• uspehi pri bolegnih • »n sopilmh organov *f>roviwjnaruđJLih<'n, /y>