•oboi, nedelj
bMja vsak dan
jO praznikov
^aed d*Uy exeept SaturdajB, Sundajrs and Holidajs.
PROSVETA
y GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
f»#»»»««»#eeeeeeee+eeeee—eeeee
Uredniški ln upravnilkl prostori: 2887 South Lawndala Ava.
Office of Puhlica tion: M8T South Lawndale Ave Telephone, Rockwell 004
leto-YEAR
XXXV.
Cena llsU je $6.00
Entercd aa Mcoad-elaas aaattar J«auary 16. itn. al Um poat ofra» at Chtoafo, IlilnoU. uste th« Act ot CongrMS of March 8. im.
CHICAGO 29. ILL. TOREK. 29. JUNIJA (JUNE 29). 1943
8ubecription 98 00 Yearly
STEV.—NUMBER 129
Acceptance (br maiiing at apecial.rate of poatage provided (or in ieetion 1103. Act o( Oct. S. 1017. authortsed on June 4, 1018.
T
KONGRESNA REVOLTA PROTI ROOSEVELTU
Predsednik ne bo mogel preprečiti inflacije
NARAŠČANJE DRAGINJE NAPOVEDANO
VVashington, D. C.. 28. jun.— Kongresna revolti proti vodstvu predsednika Roosevelta na domači fronti, ki je bila demon-strirana zadnji petek, ko sta obe zbornici sprejeli Connally-Sml-thov protistavkovnl načrt, katerega je Roosevelt nekaj ur prej vetiral, ograža tudi protiinflacijski program administracije. Kongres se je izrekel proti subvencijam, ki naj bi preprečile naraščanje draginje.
Senator GTMahungp. demokrat iz Wyominga, je ngpovedal, da bo Roosevelt vetiral načrt proti subvencijam, če ne bo ta modificiran. Ta je bil prejet v senatu s 46 proti 29 glasovom.
Uradniki Rooseveltove administracije trdijo, da 8« bodo cene potrebščinam dvigale. Mezdna formula, Izdana v zadevi "Malega jekla", ki določu zvišanje mezde le za petnajst odstotkov nad točko, ki je prevladovala v januarju 1. 1941, bo najbrže preklicana.
Prvi učinek kongresne revol-te se bo pokazal v višjih cenah. Omejitve, katere je odredil Prentiss M. Brown, načelnik u-rada za kontrolo cen, bodo odpravljen*
Neki uradnik je dejal, da so cene poskočile za pet odstotkov, ocjkar jo bil sprejet zakon za kontrolo cen. Te naj bi stale na točki od Ift. septembra preteklega leta, ki bi vzdrževala rav-notožje med cenami in mezdami. Ker je senat sprejel načrt proti subvencijam, je 8 tem porušil postavljeno ravnotežje.
Kongres bo skušal izvršiti do-lo, ki ga čaka, v naglici, preden gre na počitnice. Eno teh je o-odobritev vsote čez osemdeset milijard dolarjev za vojno ln druge namene. Roosevelt ln vladni odbori ter agenture bodo morali reševati probleme, ki jih kongres pusti. Kongresne počitnice, ki so se Imele po prvot-
Zavezniki nadaljujejo bombne napade na Balkan
j Angleška letala sejejo mine v sovražnih vo-! dah. Bombardiranje nemških mest in indus-\ trijskih središč v Porurju se nadaljuje. Več sto tisoč Nemcev pobegnilo pred bombami. Ce z dvesto ameriških in angleških letal metalo bombe na italijansko ltdco.—Ruske čete ' odbile nemške napade na svoje pozicije pri Veliki Luki. Rusi uničili čez štiri tisoč sovražnih letal v sedmih tednih
Rudarji se vračajo na delo
Odpor v centralni Pennsylvaniji
Zavezniški stan T severni Afriki. 28. junija.—Ameriški četve-romotorni bombniki Liberator-ji so danes obnovili napade na Balkan, ko so posuli z bombami letališči Eleusis, zapadno od Aten in Hasani, južnovzhodno od glavnega mesta Grčije. Ameriške bombe so užgale aerodrome in uničile pet sovražnih letal na tleh, dočim je v boju z bombniki padlo sedem sovražnih letal na tla. Američani niso imeli nobenih Izgub.—Medtem io angleški bombniki ponovno razbijali italijanske pozicije v Siciliji, Sardiniji in jnžni Itelljl.
London, 28. jun.—Po Nemcih kontrolirana pariška radioposta-ja je danes naznanila, da so se nad evropskim kontinentom spet pojavila zavezniška letala, ni pa omenila detajlov.
Angleški letalski minister poroča, da bojna letala sejejo mine v sovražnih vodah in da se bombardiranje mest ln industrijskih središč v zapadni in se-verozapadni Nemčiji, kakor tudi nacijskih oporišč v Franciji, %elgiji in Holandiji, nadaljuje Velika letalska ofenziva, ki se je pričela pred osmimi dnevi, je v razmahu.
Ameriške leteče trdnjave in angleški bombniki Se vedno mečejo bombe na Porurje. Vsa industrijska središča in mesta z vee ko 100,000 prebivalci z izjemo Muonchen Gladbacha so v razvalinah in plamenih kot posledica neprestanega bombardiranja iz zraka.
Zavezniški letalci so vrgli v napadih, ki so se pričeli v marcu, 25,000 ton bomb na Porurje. Več sto tisoč Nemcev je pobegnilo iz Porurja pred bombami. Beg se lahko primerja begu armade po porazu na bojišču in je prav tako važen. Ljudje, ki ao pobegnili, so tvorili industrijsko armado.
Zavezniški stan« Afrika, 28. junija. — Zavezniška letela so tretjič v zadnjih 36 urah priletela nad Sicilijo iz Afrike in metale bombe pa Messino, italijansko luko in zalagalno bazo. Čez dve-«to ameriških in angleških bombnikov se je udeležilo napadov, v katerih bo vrgli več sto ton bomb na mesto. Vest iz Kaira, Egipt, pravi, da bombe razbile pomole, skladišča olja in druge militariitič-ne objekte ter zanetile ogromne p /are. Vsi bombniki so se srečno vrnili v svoja oporišča po lz vršen ih napadih.
Zakasnelo poročilo pravi, da »> ameriški letalci sestrelili 25 krnskih in italijanskih letal *P"P»du nad Mešalno zadnji petek. r t-*- •
Bern, ftvlca, 26. jun.—Radi j-«k»> poročilo iz Rima pravi, da *> on šena torpedna letala na MU za vozniški konvoj na Sre-doz.-mske* morju med Tunizijo ** Sicilijo. Ena ladja, naložena 1 °ljem, je bila potopljena, deeet kami k »rtov pa poškodovanih«
Napadu. *
London, 26. Jun.—Poročilo iz "°*kve trdi, da po ruske čete •dbile nemške napade na svoje Pozicij« pri Veliki Luki ln vrg-^ fc vražniks Bezaj z velikimi bfubamt. Po teh napadih oo pn šle v ofenzivo in zavzeto *r-'''-Ritno naselbino Kuaka letala ao bombardirala
nemško vojaško bazo na južni strani Orla in železniško križišče pri tem mestu. Poveljstvo je prej naznanilo, da so ruski letalci razbili 211 nemških bojnih letel v napadih na letališča in spopadih v zraku v enem tednu, sami pa so izgubili 74 letal. V devetih tednih so Rusi uničili 4087 nemških letal, sami pa so izgubili v tej dobi 1166 letel.
Ruski vojaški krogi sodijo, da je zbranih 230 nemških divizij, okrog 3,450,000 vojakov, na ruskih frontah.
Radio Moskva je citiral Stalinov odgovor na Rooseveltovo poslanico, ki mu je bila dostavljena ob drugi obletnici Hitlerjevega napada na Rusijo. Roosevelt je v tej čestital ruski armadi na uspešnem odporu proti nacijski oboroženi sili. V odgovoru se mu zahvaljuje za čestitko, zaeno pa naglaša, da bodo Nemčija in njeni sateliti poraženi prej, "če skupno udarimo >o sovražniku z vzhoda in za-pada."
Zavesniški stan, Avstralija, 28. -
le^flHmer ir*avfcr»ttw ta
etalci so metali bombe na Lae-o in Salamujo, japonski letalski n mornarični bazi na severovzhodnem obrežju Nove Gvine-e, se glasi uradni komunike. Slednja baza leži 95 milj severno od ustja reke Mabmare, ki je bilo počiščeno po porazu Japon cev pred nekaj tedni.
Ameriški bombniki tipa Liber-ator so prej bombardirali japonske pozicije na otoku Tanimba ru ln ladje v bližini tega otoka, tombe so potopile eno ladjo, tri }a poškodovale.
Waahington, D. C., 28. jun. Ameriški bombniki so metali sombe na japonske mllltarlatlč-ne naprave na otoku Kiski v Aleutski grupi pri Alaski, poroča mornarični department. To Je edini otok v tej grupi, ki Je Še pod japonsko kontrolo.
Department Je prej naznanil bombardiranje japonskih pozicij na otokih v Solomonovi gru pi. Ti leže severno od Guadal-canala, največjega otoka te gru pe, ki so ga zasedle ameriške čete.
Plttaburgh, Pa., 28. junija.— Okrog 87,200 izmed 125,000 rudarjev na polju mehkega premoga v zapadni Pennsylvanijl se je odločilo za vrnitev na delo soglasju z odlokom Johna Li Levvisa, predsednika unije UM-WA, in drugih uradnikov. Rudarski odpor se nadaljuje v centralni Pennsylvaniji, kjer se skoro polovica izmed 45,000 rudarjev ni vrnila na delo. Ti se eze na vojno-delavski odbor, ker odbil zahtevo glede zvišanja mezde za okrog $1.30 na dan. Uporni rudarji so odglasovali za nadaljevanje stavke.
Voditelji drugega rudarskega distrikta UMWA izražajo upanje, da off bodo vsi stavkarji vrnili na.dflo te teden,
WOkoft49*re' P*« 28. jun.->-Čez 8500 farjev na polju antracite v nhodni Pennsylvani-i*ie naznanilo, da se bodo držali proč od premogovnikov. Okrog 10,000 drugih rudarjev je na
sejatv8V|jih unij odglaaove-iM VffllWv fia defo.
Birmingbam, Ala.. 28. jun.—
VVilliam Mitch, predsednik 20. distrikta UMWA, je dejal, da se bo večina Izmed 22,000 rudarjev v Alabaml danes vrnila na delo.
Afriško ljudstvo I naklonjeno Ameriki
Stettinius razkril obseg pomoči
Waaklngton, D. C« 28. jun. Amerika je pridobila dobro voljo ln prijateljstvo Francozov ln Arabcev b pomočjo, katero jim nudi. Tako Je Izjavil Edward R. Stettinius, načelnik posojilno-najemninske administracije.
On Je dejal, da je Amerika poslala prebivalcem severne Afrike 170,000 ton živeža, obleke in drugih potrebščin, katerih vrednost je znašala čez $40,000,000. S tem Je reilla ne samo življenje mnogih vojakov, temveč tudi civiliatov. Slednji ščitijo do-bavljalne črte Združenih narodov, po katerih prihaja pomč.
Stettinius je dalje razkril, da francoske avtoritete v severni Afriki vračajo pomoč Ameriki Te nadzirajo razpečevanje blaga. ki prihaja iz Amerike, in bo za to ie plačale $25,000,000.
Zapiranje mesnic v Chicagu
Chicago, 28. jun.—Člani organizacije mesarjev Bodijo, da bo moralo okrog tri tisoč mesnic za->retl vrata v prihodnjih mesecih tot posledica Btropa nad cenamf in pomanjkanja mesa. Vsi bo priznali, da je situacijo kritična. Mesarji bodo imeli dve seji te teden in razpravljali o nastalih potežkoČah.
Domače vesti
Veet b dalj nJega sapada
Port Angeles, Waah>~Pred kratkim je tukaj umrla Mary Bukovnik, stara 54 let in doma od nekod na Gorenjskem. Zapušča moža, sina in dve omoženi hčeri.
fte en nov grob na sapadu
Hudson, Wyo,—Dne 21» junija smo tukaj pokopali Antona Drakslerja. Star je bU 64 let ln rojen v Mavčlčih pri Smledniku.
V	starem kraju zapušča ženo ln več otrok. BU je soustanovitelj društva 183 SNPJ, ampak ob svoji smrti ni bil več Član naše jednote.
Clevelandske veetl
Cleveland, O.—Dne 26. junija zjutraj so našli mrtvega na uličnem hodniku rojaka Vincenca Svetino, starega 58 let ln doma od Postojno. Imel je prebito lobanjo ln vsekakor je ponoči padel skozi okno avojega stanovanja. Prejšnji dan je še delal pri svojem poslu. Bil je vdovec in zapušča hčer.—Dne 25. jun. je v bolnišnici umrla Ana Dolinar, roj. Toporlč, stara 46 let ln doma lz Zatlčne na Dolenjskem.
V	Ameriki je bila 30 let tn tukaj zapušča dva sinova, dve hčeri in brata,—Dne 24. t. m. Je naglo umrla, zadeta od srčne kapi, Mary Kovač, stara 65 let in rojena v PreserJu na Dolenjskem, po domače Cerkvena Micka. Bila je vdova ln ne zapušča svojcev.—Po daljši bolezni Je umrl v bolnišnici Mike Arh, star 67 let ln rojen v Velikem Mra-Ševu pri Cerkljah ob Krki. V Ameriki je bil 42 let in zapuAča ženo, hčer ln seatro.
S for za napovedal konec fatizma v
New York, 28. jun.-Grof Car-lo Sforza, bivši Italijanski zunanji minister, je napovedal koneo Mussollnljevega fašizma ln bs-vnjfike dinastije na seBtanku 8 časnikarji. Dejal je, da Je kralj Viktor Emmanuel izdal Italijansko ljudstvo, ko Je dovolil fašističnemu režimu napoved vojne Združenim narodom, čeprav bo mu Italijani doma ln v tujini to odsvetovali.
't 1 imimsssaammsmasammmmmrnA
nem načrtu pričeti 4. julija, bodo morda odložene za nekaj dni. Na dnevnem redu so problemi, o katerih se člani obeh zbornic ne morejo sporazumeti.
Shod Srbskega sveta v Chicagu
Sestra ameriškega generala glavna govornica
lehleago. 26. jun.-Misa Ruth Mitchell, sestra pdkojnega.ame-1 rlškcga generala Wllliama Mi-tchella, je na shodu, kl ga je aranžiral Srbski obrambni svet, orisala svoje izkušnje kot članica četniške armade generala Mihajloviča. Ona je prišla na shod v Četnlškl uniformi ln s zakrivljenim nožem na srebrnem pasu. Shod se je vrli! v veliki dvorani hotela La Salle, kl je bila natrpana do zadnjega kotička.
Miss Mitchell, ki je imela aar-šo polkovnika v srbski armadi, je orisala svoje izkušnje kot četnica ln vojna ujetnica. Shod je bil povezan b praznovanjem Vldovdneva, dogodka, ko bo ee Srbi borili proti Turkom 1. 1339 do zadnjega moža. Takrat se je rodil srbski narodni duh. Povedala je med drugim, da bo Jo nacljl ujeli in obsodili v smrt. Življenje Ji je rešil le njen ameriški potni llbt. Naciji bo jo vrg U v belgrajsko jetnišnlco, v ka terl Je prebila več mesecev. To jetnišnlco je nazvala za "hudi Čevo luknjo" in naglaBlIa, da poročil o brutalnosti nad Jev nI mogoče pretiravati.
"Po opazovanju junaštva ln poguma srbskih žensk," je rekla, nlaem bala smrti. Videla aem te ženake, ko bo pobirale ostanke razmesarjenih trupel 400 otrok, šrtev bomb, kl bo jih vrg li nemški letalci na odprto mesto Belgrad. Videla sem, ko so nacljl vlačili moje Bojetntke ls jetnlšnlce ln Jih mučili, preden so jih postavili ob zid ln ustrelili."
MIbb Mitchell Je dalje rekla, "da general MihajloviČ b svojo armado 250,000 Četnlkov drž vrata balkanakega koridorja od prta ln da bo akozl ta vrata vko rokala zmagovita zavezniška Bila In napadla Hitlerjevo cvropeko trdnjavo "
Odkar ae J« miaa Mitchell vrnila v Ameriko, zbira denar za otroke in žene četnlkov ter dru ge žrtve nacljskega terorja. "Srbskim materam sem obljubi la pomoč in to obljubo bom lz polnila," Je rekla. "MoJa beseda drži v Srbiji."
Ogenj uničil dva vagona streliva
Grand Junctlon, Colo., 28, Jun. —Ogenj je uničil dva vagona atreliva na tukajšnjem križišču železnice Rlo Oraiule, Krogle in šrapnell bo frčali nad meete-cem tri ure ln oeefa ljudi Je bilo ranjenih. Prebivalci, katere Je streljanje prebudilo lz spanja, ao v prvem hipu mlalill, da Je sovražnik napadel meetece.
Preiskava illinoiekih umobolnic naznanjena
Chicago, 26. Jun.—Preiskavi državne umobolnice v Elglnu ln oamlh drugih v državi ata bili odrejeni. V teh Je 30jm bolnikov in izmed toh Jih Je 257 umrlo zadnji meeec. Kno preiskavo bo vodil dr. Harry Ifoffman, državni al len lat, drugo pa Illinol-sko društvo za mentalno hlgi-jeno.
MIHAJLOVIČ SPET ZBRAN ZA VOJNEGA MINISTRA
Osišče zagnalo osem di' vizij v boj proti četnikom
STRAŠNE RAZMERE V TABORIŠČU
C Učenje prettdelevake pe)4e*toe.
| 28. junija.—General Draža MihajloviČ, poveljnik četniške armade, ki be bori proti osiščni* okupacijski sili v Jugoslaviji, Je bil ponovno Imenovan za vojnega ministra v novi ugoalovanskl vladi, katero Je sestavil Miloš TrlfunoviČ, vodja srbske radikalne atranke. On je ali prosvetni minister v prejšnjem kabinetu Slobodana Jo-vanovlča.
Ker ae MihajloviČ ne more u-deleževatl sej članov Jugoalo-vanake ubežne vlade v Londonu, ga bo nadomestoval na teh ae-ah general Peter Žlvkovlč. Tri-lutovlč ni aamo predaednlk vlade, temveč tudi notranji minister,
Zunanji minister v novi vladi je MIlan Grol, vodja arbake demokratske Btranke. On je snan kot lakren demokrat, kl kot tak nI hotel kooperiratl 8 diktatorsko vlado pokojnega kralja A-leksandm in ne b ono regenta Pavla. V politično življenje ae je vrnil v marcu 1. i»4l, ko Je jlla Pavlova vlada Btrmoglavlje-na tik pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo,
(Poročilo ls Ankare, Turčija,' dura izjavo avtoritativnih jugoslovanskih krogov, da je Ml-hajlovlčeva armada okrog 50,-000 do 60,000 četnlkov navoje-vana v ljutih bitkah 8 Nemd ln Italijani v Južni JugoBiavtjl. O-alšče Je zagnalo oaem vojaških dlvlBlj v boj proti četnikom.)
Carigrad. Turčija. 28. jun.-Trlsto do štlrlato Srbov umrje dnevno v koncentracijskem taborišču pri Belgradu sa lakoto ln boleznimi, dveato do trlato pa jih Nemci uatrele mesečno v tem taborišču. To dejBtvo je razkril letalski stotnik Bogdan MihajloviČ, kl ni sorodnik generala Mihajloviča in Je pravkar doBpel Carigrad. On aam je prebil ve/* mesecev v koncentracijskem taborišču.
Stotnik MihajloviČ Je orlBal strašni) razmere v koncentracij-sklli taboriščih v Jugoalavljl. Tri taborišča ao v Belgradu ln okolici. Kno je v Dedlnju, drugI dve pa v Pančevu ln Jahnicl. V taborišču v Jahnicl bo ae nahajali žldje, katere bo pa nemški vojaki ln geatapovci poklali.
"Nemci vedo kljub terorlamu, da Srbi niao poraženi," Je rekel stotnik. 'To dejstvo pojaanju-je njihovo čuječnost ln atraho-Viado. Nemške vojaške avtoritete »o spremenile BelgrBd v mogočno trdnjavo. Vai dostopi ln ceate, kl vodijo v mesto, ao zastraženi. Najbolj utrjene točke ao poslopja belgradake univerze, električna centrala ln vaa okolica meete, čeprav je oddaljena več milj od morja. Vojaško poveljstvo je storilo korake za obrambo pred možnim zavezniškim napadom."
Stotnik Je dalje rekel, da ae Mlhejlovičevl četnlki odločno in Junaško bore proti oaiščnl okupacijski sili. TI Imajo oporo pri prebivalcih, ki ae bodo dvignili proti zatiralcem, ko pride ugoden moment.
Daviš zagovarja politiko sovjetske vlade
New Vork. 2» Jun-Joseph R Da v les, bivši ameriški poslanik v Moskvi, je zagovarjal politiko sovjetske vlade ln naglaall, da Je v popolnem soglasju a smernicami Združenih narodov. Dalje je rekel, da svetovni mir ni mo* goč brez aodr loven Ja eovjeteke Ruaije.
Upor na nemških podmornicah .
Stockholm. ftvedaka, 26 jun.— Poročilo iz norveških virov pravi, da ao Be člani poeadk šestih . nemških podmornic uprli ukazu. 1 naj odrinejo na morje li norveških luk. Vsi ao bili aretirani 1 m odvedeni v jrtnlšnko Akere-• kua v Oslu. / ........
JI,.

PROSVETA
THE EltljaHTENMENT W LASTMIHA SLOVENSKE MAJtODNE JEDNOTE oi aad publiahed sr
pol lota. SI JS aa četrt loto; S3.73 aa pol lotai aa "
Naslov aa m kav laa an» a PROSVETA
2007-00 So. Lawndele A?«w Chicofo 23, IlUaoia
MEMBER OP THETED^RATED PRESS
< ' 1
i Datum v oklepaju na primer (June 30. 1043). poleg vatega imena aa naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da sa vam list ae ustovL
Tedenske kritične misli
Zadnji teden so bili v Detroitu izgredi med belimi in črnimi in okrog 30 oseb obeh polti je bilo ubitih, okrog 500 ranjenih in čez tisoč oaeb aretiranih. Mir je naredil Roosevelt, ki je poslsl tja federalne čete. Časopisje in radio sta oe na splošno zgražala in slikala veliko veselje v Berlinu zaradi tega. Sam kljukasti Goebbels bi si ne mogel želeti boljšega, kar se je zgodilo v Detroitu.
/	eae
Kaj Je povzročilo izgredefvNa eni strani veliko pomanjkanje kooperacije in tolerance, torej demokratične zavesti, ns drugi strani pa silno pomanjkanje stanovanj, parkov in prostornih zabavišč. Ogromna industrijs zs vojno je privlekla v Detroit na tisoče in tisoče novih delavcev, med njimi črncev, za gradnjo novih hiš pa ni čass in ne moči. Posledica je—strašna gneča v mestu; gneča v delavskih četrtih, g neče v enem samem parku, gneča na ulicah, gneča povsod. Ubogi ljudje so nervozni in jezni drug na drugega. Zraven tega pa še petokolonsks propaganda—hujskanje belih (Skoti črnim, črnih proti belim. Rezultat? Eksplozijs?
e e e
Ameriški "džingoti," bivši izolscionisti in danes zagrizeni nacionalisti, pripovedujejo naivnežem, da Amerika ne more po vojni sodelovati v nobeni svetovni organizaciji, češ da ji to prepoveduje ustava. Kakor da je ameriška ustava sveto pismo, ki se ne da izpremeniti! Dejstvo, da jc bila ustsvs že enoindvsjsetkrst popravljena, je dokaz, da se lahko popravi še dvajsetkrat ali pa sto-krst, če je trebs. Gsllup Poli je pokazal, da je 83 odstotkov ameriških volilcev za kooperativni mir, to je za sodelovsnje Združenih držav v svetovni zvezi. To je dvotretjinska večina in ta večina lahko v enem letu izpremeni ustavo po svoji volji ali pa jo zavrže v celoti in sprejme popolnoma novo ustavo, katera se bo ujemal? s konstitucijo Združenih narodov.
e e e
Gaetano Salvemeni, predstavnik demokratičnih Italijanov v Ameriki, je zadnji teden objavil v newyorškem Nevv Leaderju daljši članek, v katerem nudi sugestije smeriškim in angleškim vojaškim poveljnikom, kako naj postopajo v Italiji po okupaciji, da bo zadoščeno pravici, krivica pa bo kaznovana. Med drugim čitarno tudi zledeče: "Ce bode Muaaollnb kralj la drugI fašiattčnl voditelji ubiti v ljudski vataJL predno pridejo saveenlkl v Italije, bo a tem olajšana naloga okupatorjevi če pobegnejo po sreku v Nemčijo ali k eeojeaui prijatelju Pranim v Španijo, srečno pot. Ako pe pridejo v reke savesalkom. naj Jih pošljejo v Jugoslavijo la Grčijo, kjer bode sojeni aaradl sločlnov. Id ao Jih UvrftUl aad aesrsčnlm ljudstvom tamkaj..Ne vemo, kako Salvemeni miali glade Primorja, uverjeni pa amo, da bi Slovenci lahko dobro rešili primorski problem s njim in italijanekimi demokrati njegovega kalibra, če bi bUi ti možje na krmilu Italije po vojni.
•	e e
Zadnje dni je edina slovenska mlekarna v Chicagu prešla v roke velike mlekarske korporacije. Vzroki propada te mlekarne (bolezen lastnika) niso važni za javnost, vsžno pa je dejstvo, da so čika-Iki Slovenci, zlasti odjemalci tega podjetja, enostavno ignorirali to zadevo, kakor da nič ne pomeni zanje. In kako lahko bi bilo lo podjetje ostalo v slovenskih roksh kot kooperstivs! V Ameriki je že mnogo in mnogo zadružnih mlekarn, toda o kakšni sloveneki še ne vemo. razen če je ne farmah v Willardu. V Chicagu je dovolj rojakov, ki imajo danes dovolj denarja, da bi lahko skupno prevzeli mlekarno v svoje roke kot kooperativno podjetje in bi obratovali to podjetje v interesu vseh onih odjemalcev mleka, kl bi bili člani zadruge. To velja tudi za druga trgovinska podjetja ki bodo prej ali slej propadla Dovolj imamo ljudi, dovolj denarja —le zadružne (in demokratične) zavesti in izobrssbe nam še hudo manjka.
•	• •
Iz lxmdona poročajo, da se te dni vrši v Italiji velik naval UJne Muaaolmijeve policije na "peto kolono." Knajst tisoč oseb je že bilo aretiranih. Kaj naj pomeni "peta kolona" v fašistični Italiji? Peta kolona se Je rodila v Španiji, ko je Pranko ali neki njegov general rekel: "Madrid bo kmalu naš; štiri naše (fašistične) kolone (armade) so že na štirih straneh mesta, peta (tajna kolona) je pa v mestu " Peta kolona Je torej do danes pomenila tajno nacifaii-stično oranisacljo, kl rovari od znotrsj. Kaj pa v Italiji, v deželi nacifašistične diktature? Ce je tam kakšna tajna organizacija na delu. so to protlfašiatični elementi: demokratje in aocialiatl in ae-veda knmuniati Ti ao "prta kolona" v Italiji. To pomeni, da Izraz • prta kolona" nl več enoetranakegs pomena. Vprašanje Je, na ka teri strani je.
• • •
V današnji Prosveti Je objavljena "Izjava" jugoalovanake vlade To je izjava vlade, katera Je reaignirala pred dobrim tednom Razni čaanikaraki viri navajajo celo vrsto vzrokov te reslgnscije. ampak pravi vzrok je lahko razviden iz Izjave aame: spor med Hrvati ln Jovanovlčem. Jovanovič in njegovi arbeki nacionalisti so pod pritiskom demokratičnih Srbov In Hrvatov pristali na program demokratične ln "bc I j ali manj" federativne Jugoelevtje. ampak demokratični Srbi in Hrvatje se s to polovičarsko deklaracijo niao zadovoljili m prišlo Je do ostavke. Jasno je. da je izjeva meglena in mestoma pneebno prt najvažnejši točki glede federacije—dvoumna Je*n« je tudi to. da urbaki nacionalisti (velesrbi) ne bodo nikdar izvajali tega programa, zato Je nujno potrebno, da imajo iskreni demokrstje večino v novi vladi.
Glasovi iz
naselbin
Is «oeda pet McKlalerJa McKtntof, Mina.—Stavim, da se bo urednik bolj razveselil tegs mojegs dopisa kot pa fantek rdečega jabolka, kajti v papirjih bo našel denarno nakaznico, da mi bo še nadalje pošiljal Prosveto.
Oj kje bom jemal, da bom za "cajtenge" dajal, kajti sem ie, prestar in ne morem več plezati na visoke smreke, da bi v ve-veričnem gnezdu našel kak de-setak kot sem ga nekoč—kako se je to zgodilo, izveste spodaj. Pa tudi Matt Kochevar neče več pasti v "test pit" ali jamo, da bi rudniško družbo zopet preplašil za $186—tudi o tem izveste spodaj.
Dopisnikarji in dopisnikarice radi pišejo o vojni, kar je sicer prav. Ali jaz, ki imam nogo prestreljeno in tri sinove, ki so že dsvno prostovoljno v službi Strica Sama, ne pišem rad o vojni. Dva sinova že dolgo časa pobijata Japonce, en sin pa gleda iž Afrike preko Sredozemskega morja, kako se rušijo italijanska mesta. Torej bom raje pisal, kako mi v Minnesoti pridemo k denarju, da ga pošljemo uredniku za časopis.
V nsšem enonsdstropnem ho-, telu je nekega dne Majku Grbku zmanjkalo desetaka s police— od tega je že več let kot jih morem našteti. Tisti, ki je bankovec ukradel, je molčal in lepo spal na njem. Maj kov i "bor-darji" ali "purii" smo prisegsli in se priduŠali, češ, jaz ga nisem vzel, jaz ga nisem ukradel. Slabo bi se mu bilo godilo, da smo izvedeli, kdo gs ima v blazini. Pozneje, ko smo izvedeli, kdo je tat, se nam je že malo kri ohladila in ga še oblasti nismo hoteli naznaniti. In kako se je otvar odkrila? '
Na spomlad sem splezsl na smreko poleg našega "hotela", da vidim, kako si zna veverica gnezdo narediti. Toda čudo vseh čud, v gnezdu sem našel—Maj-kov bankovec! Bil je podolgem vas soefran, kakor da bi bil škarjami zrezan. Vedel sem, da je bil Majkov, ker je bil ves masten—Majk je bil nai kuh.
"Evo ti desetaka, Majk!" . Kaj hočemo s tatom narediti? Vsi porotniki so se zedinili, da moram veveričino gnezdo nazaj na amreko nesti, Majkov bankovec pa bankirju izročiti. Morebiti bom dobil nov bankovec za ta scefrani deaetak. Torej gnezdo nazaj na smreko, z "drobižem" pa v banko. Tam svs bankirjem ta drobiž na papir prilimala ln čez par tednov dobila nov bankovec. Stalo nas je nekoliko centov za delo in poštne znamke. Nobenega dvoma pa ni, ds gostilničar Frank Perhaj še zdsj spi na tem bankovcu. Ci-tatelji sl Ishko mislijo, zakaj smo ga neall gostilničarju Per harju.
Tisto zimo so bili skoraj vai rudniki na železnem okrožju na počitnicah. Zato je pa tudi nai dobri Majk Grbek imel več "bordarjev" kot v dobrem čaou. Mesa Je bilo pri hiši zmeraj več kot drv, ker smo raje hodili na lov kot pa sekali drva. Najbolj nas je mučilo to, kako naj zne-semo domov srne, katerih je Matt Kochevar postrelil več kot
mi vsi ostali, ker on je bil pravi mojster v tem. Neki dan smo bili rešeni tudi teh skrbi in težav. Na vrata je namreč potrkat neki Rus, ves sestradan in ozebel. Ker ni imel puške, je moral nositi domov srne, ki smo jih mi postreliH
Proti pomladi pa nismo hoteli več sni streljati kot le toliko, da je bilo mesa za par dni, ker drugače bi se nam bilo spridilo. Neko jutro je pričel naš kuh ja-dikovati, kaj bo kuhal, ker amo vse meso pojedli, a jesti bo še treba. livoljen je bil Mett Kochevar, naj gre še {X) eno srno ali srnjaka; za smonosca smo avtomatično delegirali Rusa.
Matijeta in Rusa ni bilo domov ob času, da bi se opoldne s srno mastili. Pozabila sta tudi na to, da bi mi radi imeli meso za večerjo. Mi Crnomaljci smo spraševali vraga, kje sta Matt in Rus, RHmičsnf so pa lomastili hudiča, kje da je srna ali srnjak. Nas Crnomaljce je vrag bolj uslišal kot pa hudič Ribničane, kajti Rus nam je že pozno v noč prinesel na hrbtu Matijeta, namesto srne sli srnjaka Ribniča-nom. Matijeta je vrgel vsega mokrega na posteljo, par rudarskih čevljev pa na pod.
Kaj se je zgodilo, sta nam hitro povedala. Matijetu ni bilo nič drugega kot da je bil ves moker. Tavala sta po gozdu ves dan in tako ju je tam zalotila noč, ne ds bi bila kje videla eno samo srno. Domovgrede ju je pot zanesla mimo nekih "halup" kjer so pred tedni pričeli kopati šaht. Mi, Majkovi "bordarji" amo bili vsi jezni, ker oo prišli delavci, ki so kopali tisti šaht, nekje od Hibbinga, mi pa smo živeli v bližini in bili brez dela. Da se bo vsaj nekoliko jeze otresel, je Matt v sušilnici ukradel par rudarskih čevljev. Ako mu bodo čevlji preveliki ali premajhni, mu ni bilo mar, ker ukradel jO zato, da komu škodo naredi, ksijti bili smo jezni na delavce pthiv tako kot na "kape-tana".
Blizu sušilnice je bil "test pit" sli jama, ki je bila skoraj do vrha polna vode. V to jamo je Matt padel, ker bila je tema kot v rogu. Rus je potegnil Matijeta iz jame, si gs nsložil na pleča, čevlje v roke in tako je prinesel našega najboljšega lovca domov.
V par minutah je bilo vse dogovorjeno, kaj storimo. Dva fanta sta šla v Buhl povedat zdravniku, da je Matija na smrt bo* lsn. Jaz in nekoliko drugih smo odnesli čevlje nazaj v sušilnico, potem pa smo zbudili kapetana iz lepih sanj. Sporočimo mu, da nam mora kom penija plačat odškodnino za Matijeta, ker bo vsak čas umrl. Kapetan se je nekaj časa izgovarjal, češ, kaj je Matt delal ponoči tam okrog "test pita". AR njegove besede niso toliko veljele kot naše pesti, katere smo Iztezali proti njemu in mu obetali razne neprijetnosti, ako nam za Matijeta brž ne izplačajo, da bomo imeli za pogrebne otroške. Ko nam je obljubil, da bo prav gotovo prišel "claim agent" predno bomo Matijeta izročili pogrebniku, omo se od moža mirno poelovili.
Ko pridemo v "kempo", smo Um ie našli zdravnika, ki nam je s prstom na ustih kazal, naj bomo mirni in tiho, ker je Matija nevarno bolan. V naš "hotel" je prihajal tri ali štiri dni in stresal z glavo, češ, da bo Matija vsak čas umrl.
Prideta dva k o m p a n i j s k a agenta, da se z nemi "pogliha-ta," kakor nam je obljubil kapetan. Jaz sem se držal, da znam najbolj angleški in sem jima Matijeta hitro prodal za $135. Pravdali smo se nekaj časa, ker bi bila moža rada nekoliko znižala mojo ceno. A jaz, ki sem imel trumfno karto v podobi umirajočega Matijeta, sem pa zahteval toliko, dokler Matt fte živi in sam podpiše; če pristane-ta na to ceno, ne bomo zahtevali nadaljnje odškodnine, čeprav Matt umre. Na moje beaede in Matijetovo zadržanje na postelji, kjer je začel iztezati noge kakor da bo Ukoj umrl, je bil ček hitro napisan za prej omenjeno vsoto. Matijetovo roko sem držal jaz, da je napravil velik križ tam, kjer je bilo zapisano, da kompanija nima nobene več odgovornosti po Mattovi smrti. On zna sicer dobro pisati, ali Ukrat, ko je umiral, ni mogel napisati svojega imena.
Moža sU mislila, da sU pre-varila mene, "greenhorna", ali jaz sem bil j>a siguren, da sem jih potegnil za 136 ameriških goldinarjev. Bog mi grehe odpusti!
Kmalu, ko sU agenU odšla, je prišel zdravnik, ki pa MatijeU ni našel v postelji ne živega, ne mrtvega. Kakor hitro sU agenta odšla, je Matt skočil iz postelje, se oblekel in tekel v mesto da prej izmenja ček predno se moža premislita in mogoče pre-povesta bankirju izmenjavo čeka. Zdravniku sem rekel, na; gre v Buhl v salun, kjer bo našel MatijeU. Bal se nisem, da nas bo on izdal, ker s tem bi le pokazal, koliko se razume na zdravništvo.	. •
K zaključku naj povem, da je po mojem zadnjem ddpisu o dekletih na vlaku rogovilil tudi tiskarski škrat. Da čitateljl ne.bo-do preveč v temi, naj povem, da je tista Kočevarica stopila poštni voz pri Miklarjih, ne j>a pri Mlinarjih, kot je bilo zapisano.
Da mi papirja ne manjka, bi tistega črmtega Kranjca Finka fajn "ošimfal", ker se je v svo-jem dopisu zaletel vame. No, France, za sedaj ti odpustim, a drugikrat, če me boš še tako razjezil, ti bom takoj kupil pijače. -Ja, Johna Boharja sem dobro poznal.
Kadar se mi bo še hotelo pisati, bom napisal nekaj o mulcu in strahu v rudniku Sharo-nu pri Buhlu, Minn.
Jaha Gersetlch.
Is deiele pelina
Ročk Spriags. Wyo^—Pregovor pravi, danes tebi, jutri meni. In Uko se je zgodilo, ko sem prejel pismo od mrs. Dolenc dne 20. junija, da je umrl Anton Draksler za zastrupitvijo od klopa. On ae je že par desetletij ukvarjal z ovcami M pastir in tudi sam jih je Že imel po par tisoč v kompaniji z rojaki. Star je bil nekaj nad 60 let in doma od Save blizu Kranja, kjer zapušča ženo, sina in hčer. Mislim, da je bil pri društvu 183 SNPJ v Hudsonu, Wyo. Tonyju blag spomin!
Pred par leti sva bil* skupaj. Rekel mi je, da ga skrbi, kako
je doma z družino—ali je sin v vojni in če je fte živ ali ae in ali ae je hči že omožila ali ne. Nič ai mogel izvedeti. Vem toliko, da niso bili lačni, dokler jim je mogel pošiljati denar čez morje.
LeU 1028 smo se tja peljali čez hribe s tremi avti. On je bil Ukrat z ovcami blizu mesU. Neki večer sva vso noč kramljala in se pogovarjala o tem in onem. Omenil je, kako hudo zimo so imeli m pravi: "Verjemi, John, devet hlač sem imel na
ki, pm ne je še zeblo . . Vprašam ge, kaj pa ušesa? Odgovori, da je imel Uko debele kot M kakih šest "hot cakeao skupaj stisnil. "Tedaj ai pa tudi dobro slišal," se ponorčujem "Vsak vlak iz Ročk Springsa sem slišal, čeprav je 150 milj daljave," ae odraža.
Ko se je zdanilo, je šel on k ovcam, mi pa proti domu. Ker je deževalo, smo se vozili celih enajst ur, da aano napravili daljavo 230 milj. Ker pot nl bila še z oljem poliU, so avti drseli sem in tja kot po maslu. ;
Herbert Hoover nam pripoveduje, kako naj živimo, da ne bo-
čakovfcno velika, dvorana poU,
vsi sedeži zasedeni in veliko^ moralo tudi .uti. Vstopi so bde aamo po 25c, toda teh je bilo treba odbiti tri £ te davka, vendar pa je preT nek nad $100, ki bo poslaiS pravo mesto.
i - • ™ 4 - # ♦ . ir Pride Tudi kaPla" DierJ
**k ie V kratkem govoru
t
Ameriške pedaseralea la člaai topili pet Japonskih parnikov as Pasli*«.
kl sa se vrnili e D«teh Harbor. Alaaka.
ke ae po-
bil on predsedniku Združenih držav, je pa poslal bombe sol-zavke nad reveže, ki so ga prosili pomoči.
Mussolini se tudi smeši s svojo oboroženo silo. Pravi, naj ga zavezniki najprej premagajo, potom pa naj sklenejo mir z njim, sedaj pa je še do zob oborožen O boy, kmalu bodo njegovi junaki peli—"O mama mia" mo ga bodo ameriške vojake zagledali
Knjigo, "Ko smo šli v morje bridkosti", sem tudi prečiUl Ampak o tistem se sedaj ne velja pregovarjati, čeprav pero U-ko rekoč samo sili, da bi marsikaj vprašal.
Oni dan grem k zdravniku, naj mi da kaj za spanje. Da mi neke pilule. Zvečer vzamem dve namesto ene. Komaj se vležem aem že spal in takoj sem bU pred nebeškimi vrati. Ko me zagleda sv. Peter, mi Ukoj odpre in pravi, naj sedem, ker sem gotovo truden. Odgovorim mu, da sem res truden, ker sem hodil celih devet ur. Vprašam ga, je nebeški gospodar in mi kaže druga vraU. Ko jih odprem, mi pride naproti škof Ba-faga, kajti tudi on je bil pri Očetu.
Ko pridem malo k sapi, vprašam Gospodarja, kako to> da noče nič pomagati ubogim Slovencem, saj vendar vidi, kako jih preganjajo m morijo vsekrižem da je strah in groza in da se nan{ še najbolj zanesejo. Pa mi od govori, ako bi pomagal temu ai onemu; bi se drugi nanj jezil kajti pomoči ga vsi prosijo, t* da vsem ne more pomagati. Do-sUvi, da so ljudje veliko sami krivi, ker preveč verjamejo rasnim šarlatanom, ki le zase gledajo, da se jim dobro godi, pa naj bo minister Uk ali Uk; posebno kadar so volitve, imajo j z tke z medom namazane. Rečem mu, da ae tudi njegovi namestniki vtikajo povsod, tudi Um kjer bi ae prav za prav ne smeli. "Veš," mi odvrne, "med vsakim Žitom je tudi plevel. Tuka je prav tako: nekaj duhovnov je res dobrih, za nekatere bi bilo pa bolje, da bi si bili kak drug poklic izbrali. Saj veš, veliko je poklicanih, pa malo .izvoljenih
Pri tem sem se dvignil, spotaknil na preprogi*in se prekucnil. V tistem kipu sem ee pa zbudil in sem res ležal zraven postelje.
Vreme se je končno le nekol ko ogrelo za par mesecev.
J« Pialar. 10.
Da smo prišli do te
vsote, k
največja zasluga našega H
ga pevskega zbora, čijega člani ce so ze dalj časa razprodaja!, listke za stvar, ki je bila oddani na Uj priredbi. Dobiček od tj je prištet k gornji vsoti I
Program je bil lep in obširen Trajal je okrog tri ure in * Činstvo ga je ves čas mirno zadovoljstvom zasledovalo nJ programu so bile poleg igre raz ne pevske točke, govori, godb, in deklamacije.
Priredbe sU se udeležila tuc topnik Louis Koren in tap!ar Leroy Dierbeck. Župnik Koreiu je v približno pol ure trajajo-čem govoru orisal trpljenjč na ših rojakov v Sloveniji, kako j« naš narod tepUn in oropan in kina krivica se mu godi. Pou. darjal je, da bodimo pripravlje, ni, da bomo lahko pomagali, ka

aal, kako trpe narodi p^S
avetu in da moramo pomagat naiim v sUri domovini. Najlep ia hvala obema.
Ponovno ae zahvalim wch igralcem in igralkam za njiho trud in požrtvovalnost, posebn< ker so svoje vloge tako dobr< izvršili. Najlepša hvala mrs SUnzi Frančič in njenemu pev skemu zboru za Uko lepo sode lovanje m ker so nas razveseli s Uko lepim petjem. Tudi pev ei in pevke od združenja zaslu žijo prav lepo j>riznanje za nji) nastop, kakor tudi njih učitel ca miss Olga Plesetz. Njih stop je bil j»sebno zanimiv, ke so bile vse pevke oblečene v na rodne noše. Prisrčna hvala tud vsem drugim pevskim skupinam ki so tako lepo nastopili drug u drugim in peli slovenske in tud par angleških pesmi. *Z zanima njem smo jih poslušali in poza bili na vse težave. Rada bi vsakemu posebej zahvalila, tod ni mogoče, ker bi vzelo preve prostora v listu.
Izborno so igrale tudi dekleti pa piano, violin in harmoniko, Vso čast mrs. Frances Milostni! za izvrstno podano deklamacijt "Bodočnost Slovanov." Posebne pomembna in obenem žalostni je bila deklamacija v počast ma teram štirih mladih deklic, ki sc nastopile v narodni noši. Pa tudi na očete nismo pozabile, Dva mala fantka sta v vojak obleki deklamirala očetom—ka ko oče trpi in dela za svojo dru žino. Čast vsem slovenskim sUriem, ki svoje otroke vzgajajc v Uko lepem slovenskem duhu
Ob koncu programa, ko sm< videli, da je Uko lepa udeležba smo poskusili, da prodamo neka; vojnih bondov. In res, na nak veselje so navzoči kupili $2150 bondov. Tukaj se vidi, da SO oheboyganski Slovenci r« dobri ln pripravljeni pomaga' kjerkoli morejo.
Mary Fale, predsednica ASZ.
Pred dvajsetimi leti
H
(Iz Prosvete, 2». junija 1923) itf. V Great Fallsu,
Ameriškega-siovenskega združenja, ki ae je vrftUa 29. maja Fluderoikovi dvoeani v korist SANSa, je v naie veselje izpadla izborno v vseh čekih. Kot predaednica tega sdruftenja m v imenu pripravljalnega odbora aa najlepše zahvalim vsem, kl ao nam šli na roko in na U ali drug način pripomogli k Uk»
Pokazali sta; da ae zavedate, da ja aedaj tisti iee, da ae po-služimo vsake prilike in prispevamo svojo malenkostno vsote, ki bo pomagala olajšati gorje nekim trpečim rojakom v stari domovini Udeležba je bila nepri-
Domače ____
Mont., je bil v rovu ubit John Francetič, član SNPJ.
DeUvske veetL John Lewi* predsednik rudarske unije. J« zagrozil naprednim rudarjem * Pennsylvaniji z izobčenjem.
Inosemstvo. Francosko vojaštvo je ustrelilo tri nadaljnj« Nemce v Porurju.
Sovjetaka Rualja. Iz M<*kvj poročajo, de je bil v petrograjeJ katedrali Verdenski uplcajj več milijonov dolarja vred* zaklad zlata.
NARODNA PODPORNA JEDNOTA
M pabllkaciJ« t" *
i .-.i« .i Toeveia *"
agitacijo
društev la čleaetva la as
svojih Ide*. Nlksb*J* ■ drugi* p** Vsaka ar
ebičaloo SrtlJ
la Bilk dru***
TORB*
Vesti z jugoslovanske
fronte
poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov
PROSVETA

Sum-maja
GOSPODARSKI NEUSPEHI , OSIŠČA
(Posneto iz Jugoslav
m»ry, " 12 z dne 14
1943-JIC).
Dopisnik švicarskega 1 i s t a geue Zuericher Zeitung je dne 14. aprila poročal svojemu li-
m . Na Hrvaško je prispelo ix Nemčije 3000 ton krompira ln 150 ton sladkorja. To je prvi do-* kaz skupne dobave ed 5150 vago-Ilt>v krompirja in 1QOO vagonov sladkorja, katere ima Nemčija dobaviti v teku meseca apziU."
Ta vest je zanimiva sa vse one, ki vedo koliko krompirja je Hrvaška pridelala v normalnih časih
Jugoslovanska zemlja slabo rodi, kadar seje osišče. A vendar si prizadevajo zgraditi na tej sovražni zemlji marionetne vlade!
One kmetije v poljedelski državi Jugoslaviji, ki še niso popolnoma porušene in opustošene od nasilja okupatorja, so se same opustošile več fcot za polovico. Polnih 50 , odstotkov zemlje je namenoma ostalo nepreo-rane in neobdelane. Komaj četrtina živine in konjev je še na
paši-	: •
Jugoslovanski narod noče sodelovati, on daje vzgled •» vsem drugim v "trdnjavi Evropi". Kajti vsaka trdnjava ima svoja zadnja vrata. ,
Poljedelstvo v Jugoslaviji
Jugoslavija je razdeljena na tri pasove. , t.,,. ,
1. Centralni del, ki se sam vzdržuje.
2.	Severovzhodni pas — v katerem se nahaja tudi večji del Srbije in Hrvaške — katerega
pridelek je bogat. Večji del pridelkov iz tega pasu je namenjenih za izvoz.
3.	Gorato ozemlje na jugozahodu, ki mora svojo hrano uvažati.
Lani so morali v poljedelsko bogatem ozemlju pobirati žetev v navzočnosti oboroženih straž — toda žetev je bila vseeno revna in nadvse siromašna,
Jugoslovansko gospodarstvo pred vojno je bilo zelo pomanjkljivo. Toda država je bila vendar že našla svoje gospodarsko ravnovesje, posamezni deli so se naslanjali drug na drugega. Nepotrebno je bilo, uvažati krompir in sladkor ravno v one kraje, v katerih sta bila oba v izobilju. Še bolj nezaslišano pa je, da uvažajo žito ln meso na obrežna ozemlja, ne morda iz bogate severne Jugoslavije, temveč iz lačne Italije.
V...-
BOJI Y JUGOSLAVIJI
Carigrad, 12. junija (Reuter). —Po vesteh, ki so prispele v Carigrad, je bilo v Belgradu aretiranih 800 oseb vsled pouličnih bojev, v teku katerih je padlo več Nemcev.
Izgredi, katerih pooledlca so bili omenjeni poulični boji, so izbruhnili o priliki prihoda hrvaških ustaških čet, katere sb dobile nalogo, da pomagajo oku-pacijskim četam v Belgradu; 50 ustaiev je padlo v bojih. Le majhno Število aretiranih je bl-do zdaj zopet Izpuščenih na ■vobodo.—(JIC).
V...-PREGLED POLOŽAJA MA BALKANU
•
Londonski list borbenih Francozov "France0 prinaša uvodnik, v katerem obravnava v vseh podrobnostih razmere v centralni in južni Evropi. Francoski ča-■opis našteva, kako ao se v nem-ik( m glavnem stanu vrstili va-katerih obiski so se zaključi vedno s suhimi mehaničnimi vami—kar dokazuje, da so blii rezultati več ali manj nepo-*«ljni.
Berlin skuša ustvariti prepri da so ti obiski administra *'rjev različnih evropskih dežel v fuchrerjevem glavnem stanu ♦zbudm v svetovni Javnosti pre-P' snj#, da jo vajslfci preme a Ae vedno velika. • France *vaja članek nekega madžar časnikarja, kl je
vzhodni Evropi kot nezadovoljive. Trdil je celo, da "nered in nemiri na Balkanu stalno naraščajo ter da se položaj Um neprestano slabša."
Dalje citira list borbenih Francozov Članek znanega švicarskega tednika "Die Welt-woche", ki poroča o upornem duhu balkanskih narodov. Ta švicarski list piše: "Nedvomno Nemci pošiljajo mnogo mladih ljudi z Balkana na sever, toda Um jih je še vodno na stotiso-če, ki le čakajo na prvo ugodno priliko, da se upro."
Na Madžarskem si Kallay in drugi člani vlade na vso moč prizadevajo zatreti "politične fronU"; toda zastonj apelirajo na složnost in obsojajo tako delovanje—ena teh političnih front je že precej jasno začrtana, in sicer ona, kaUro je ustvarila madžarska socialistična stranka s svojim pozivom delavcem, kmetom in inUlektualcem. Hor-thy in njegovi ljudje vedo, da so ogroženi ter so začeli ustanavljati gardo svojega režima— ustanovili so nove oborožene organizacije, ki bodo nosile ime "narodni križarji." Nemci se grenko pritožujejo nad popuščanjem Madžarske in. pripisujejo njeno onemoglost vplivu Amerike.
V Rumuniji je splošna mobilizacija doživela popolen in splošen neuspeh. Eden izmed časopisov, ki izhajajo v Bukarešti, se z ogorčenjem pritožuje radi ma-lodušnosti rumunskega ljudstva in zaključuje, da je sedanji položaj Uk, da je le en sam izhod mogoč, in sicer zmaga nad sovjetsko Rusijo.
Na Bolgarskem pa se množe politični umori in sabotažna dejanja, in to kljub neštevilnim aretacijam v vseh bolgarskih mestih. Eden izmed oddelkov sofijske garnizije velja za nesi-gumega in ne sme zapustiti kasarne. Tretjino moštva so sploh razorožili. Častniki, osumljeni protinemškegsu razpoloženja, sc morajo umakniti mlajšim oficirjem, ki so se vrnili iz Nemčije. Baje se je precejšnje število častnikov, ki so na ta način izgubili svoia mesta, pridružilo gerilcem.
Na koncu svojega članka pravi list borbenih Frsncozov:
"Brez vsakih težav bi mogli tudi še mnogo nadaljnjih vzgledov pokazati in navesti drugih slučajev globokegs nerazpolože-nja in ogorčenja, ki je danes zavladalo na balkanskem polotoku.
Obiski administratorjev v Hitlerjevem glavnem stanu tega dejstvs ne morejo izpremeniti; tudi sko so ti njegovi hlapci in pomagači obnovili svoje stare obljube ali pa prevzeli nove na loge, je težko verjetno, da jih bodo mogli izvesti spričo odpora, na kaUrega bodo naleUli. Se celo pred napadom na evre+sko trdnjavo s strani zavezniških vojaških sil je videti, ds že zdsj v notrsnjosti te trdnjsve neka-Url izmed voditeljev, a še bolj njihovi narodi, mislijo le še ns svojo osvoboditev in jo tudi že pripravljajo."—JIC.
vojaki ao voibajo v skakanju a letal »okle na Sred-
Izjava jugoslovanske vlade
Jugoslovanska ambasada v Washingtonu je prejela od jugoslovanske vlade v Londonu nalog, da objavi izjavo vlade, katero je jugoslovanski kabinet soglasno sprejel.
Ta deklaracija je bila torej sprejeta od vseh skupin, zastopanih v jugoslovanski vladi; po sprejetju te izjave je prišlo do obravnave osebnosti predsednika jugoslovanskega kabineta, Slobodana Jovanoviča, proti kateremu sta nastopila podpredsednik vlade Krnjevič in finančni minister Šutej. Ta akcija je privedla do sedanje krize jugoslovanski vladi. Besedilo omenjene izjave je naslednje:
"Videti je, da stopamo, ako še ne v zadnjo, vsekakor pa v odločilno fazo vojne. To spoznanje nam narekuje, da z jasnostjo in preciznostjo očrtame svoje vojne cilje in pokažemo z odločnostjo splošne smernice naše politike. Pogajanja so že v teku med našo vlado in vlado .Anglije, da se spravi delovanje naših gerilcev v sklad z vojaško akcijo zaveznikov na Balkanu. Toda koordinacija vojaškega sodelovanja še ne bi zadostovala; potrebno je tudi, da koordinacija našega političnega delovanja spravi jugoslovanske vojne cilje v sklad s politiko naših velikih zaveznikov.
Naši vojni cilji so nam bili začrtani od dogodkov v Uj vojni. Po zasužnjenju in razkosanju Jugoslavije ne bi mogla imeti nobena jugoslovanska vlada drugega političnega cilja kot: — o-svobodiUv Jugoslavije in obnovo njene edinosti kot držsve. To je življenjska potreba za vse Jugoslovane ln obenem cilj, za ka-Urlm streme Zedinjeni nsrodi v vojni in ksterega zahtevajo načela mednarodnega prava. Jugoslovanska vlada je zapustila svojo domovino, ker se Je hoUla boriti proti sovražniku do konca in zato, ker Je hoUla ohrani ti svojo solidarnost z zapadnimi demokracijami. Že s Um Jo jasno rszložils svoje vojne cilje ln osnovne smernice svoje politike.
Kljub vsem rszlikam nazlra njo smo preprlčsni, ds vsi vemo dsnes, kakor smo to že vedeli pred dvema letoma, da je jugo-
Ob
Stopa-
slovanska politično linija edina mogoča. Podpirajoč to jugoslovansko politiko najbolje služimo dejanskim intereadm Srbov, Hrvatov in Slovencev. Res je, da po iskušnjah zadnjih dvajset lot mnogi smatrajo^ da Jugoslavije ni mogoče obnoviti na bazi popolne etniške skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda, če je izkušnja pokazala, da obstojajo srbski nacionalizem, hrvaški nacionalizem in slovenski nacionalizem, katere je treba u-poštevati, iz tega še ne velja zaključiti, da jo treba raakosati Jugoslavijo in na njenem mestu osnovati posebno srbsko državo, hrvaško državo in slovensko državo. Pred 25 leti so Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so se borili vsak za svojo svobodo, razumeli, da jim bo nemogoče u-speti, ako svojih sil ne zedlnijo. Danes pa je to Še pinogo bolj čividno kot pred mo v dobo velikih političnih ln gospodarskih skupnosti, v dobo unij in blokov. Ako se posreči načrt naših sovražnikov, da, razdvoje Srbe, Hrvato in Slovence drugo od drugih, bo vsakterl od njih brez vsakega dvoma prisiljen, da so združi v skupnost z eno sil več drugimi državami. Ravno tako sigurno je, da bi Srbi, Hrvati in Slovenci našli v taki akupnostl ali skupnostih mnogo manj ugodno pogoje za svoj individualni nacionalni razvoj kot v Jugoslaviji, katera je — tudi ako ni izraz njihove popolno etniške edinosti —- vendar izraz njihove etniške sorodnosti. Naslednja formula je bila nekoč IzraŠena od nekega Srba: mo£na Srbija v močni Jugoslsviji, ksr pomeni, da ne more biti močne Srbije brez močne Jugoslavijo, niti močne Jugoslavije brez močne Srbije. Ta formula se bo dala prav Uko dobro uporabiti tudi za HrvaŠko in za Sloventjo,
čim bolj se nam približuje odločilna faza vojna, toliko bolj moramo poudarjati U osnovne misli v vseh svojih odnošajih našimi zavezniki sU z našim narodom. UpošUvati moramo obenem tudi naaiednjs dejstva: V poteku U vojne, ki se že Uko dolgo zavUčuje, Je vojna spre-menils svoj značaj v odnosu vsemi Zedlnjenlml narodi, ako vzamemo kot primer začetne faze vojne. Dsnes vojns nl več le defenzivna vojna proti osišču
vojna se bije zdaj za usUnovi-■
icija, t, bo
Uv novega reda. katerega cilj je, prvič, da preskrbi vsem narodom potrebne garancije, da ne bo novih vojnih spopadov — jamstvo torej, da bo zavladal mednarodni mir — in drugič, da se ne bodo razvile nove gospodarske kri^t, Ur da se odpravi brezposelnost — torej, da bo zavladal socialni mir. Ako želi Jugoslavija računati na popolno podporo svojih zaveznikov, mora pokazati, da želi ln da je tudi sposobna sodelovati s njimi pri uatvarjanju tega novega reda. Zato pa jo treba, da Jugo-slavija, prav kakor drugI Zedinjeni narodi, preuredi vae avo-je institucije v duhu pomlajene demokracije. Narod bo moral seveda sam odločati glede te preureditve svojih institucij. Po sedanjem razvoju dogodkov je vsekakor upravičeno smatrati, da je doba centralizma pretekla in da je bodočnoat usmerjena k rešitvi, ki bo več ali manj federativna in bo omogočala Srbom, Hrvatom ln Slovencem, da sodelujejo drug z drugimi pri u-stvarjanju svojih skupnih političnih ciljev, ne da bl se morali radi tega odreči svoji otnlški individualnosti. Clganizac izvršena na Ukih temeljih najbolj v skladu z demokratično ideologijo kot jo danes razumevajo Zedinjeni narodi.
H koncu je treba omeniti, da Jugoslavija ni stopila v vojno s namenom osvojanja. Atlantska poslanica pa jI vendar dajo pravico zahtevati, da se jI povrnejo vsa ona ozemlja, kl imajo čisto jugoslovanski karakter, a so da-nahajajo pod sovražnim tujčevim jarmom.
Obnova Jugoslsvlje, večjo, močnejšo ln organizirane v demokratičnem duhu — to ao vojni cilji, kaUre mora Imeti v o-čeh vsaka jugoslovanska vlada. Ti cilji oo bili naglašanl ponovno v Izjava}) kralja ln vlade. Prav posebno so bili poudarjeni v kraljevem govoru s dno 1. decembra 1M2. Danes, ko stopamo v odločilno dobo vojne, jo naša dolžnoot, da U cilje še enkrat podčrtamo kot skupni Ideal, okoli katerega se morajo v Uh agodovinskih dneh strniti vsi
Srbi, vsi Hrvati ln vsi Slovenci." •
Vso skupine v jugoslovanski vladi so sprejele to Izjavo, Uko da mora veljati kot dokaz sporazuma mod Srbi, Hrvati in Slovenci o temeljnih problemih jugoslovansko državno politike.— JIC.
Gospodarstvo za zmago
' Napisal PeUr Lipa
Meči križ je izdal nove predpise
tankim
_ anlle American Cmmmnrieetlem Asaa. (CIOI Wlllia« J. Deeoan podpisala .)f rrj kaJoro^Tlevev. «nl|. skl»«U. s Po*al Telegraph Co. Poleg nJega U Joaeph Satir jrfdpredaedlk
•	i .	a. _ m__t _j_ilj ...ii. 1 — 1	---" -
v jugo-
V osedju po dragi uredniki unije U kompaalje.
Centrala ameriškega Rdečega
križa je objavila, da bodo od 10. unija veljavni novi predpisi sa >ošlljsnje paketov s hrono bel [ijskim, poljskim, Jugoslovan skim, norveškim, holandaklm, grškim in vojnim ujetnikom drugih narodnosti. Predpisi bodo lshko dobili pri vseh lokalnih odborih Rdečega križa
Ujetniki, ki so ns Japonskem, pa niso uključent v U nove predpise, ker sedaj nl mogoč prenos ns Dsljnl vzhod.
Ameriški Rdeči kri« poudar Ja, da bližnji sorodniki ujetnikov Združenih narodov lahko pošiljajo pakete s hrano identificiranim ujetnikom samo, ako naročijo sUndsrdni paket Rde-čega križa ln samo pod posebnimi pravili, kl se lahko dobijo pri lokalnih odborih Rdečega križa. Vsaki paket stana $3 50
IsU vrsU standardnih paketov, katera plečsU vojna in mornarica Združenih držav, se redno deli vsem ameriškim voj nim ujetnikom.
Sorodniki lahko pošljejo privatne pakeU direktno ameriškim ujetnikom vsakih SO dni in briUnakim ujetnikom, katerih sorodniki živijo v Združenih državah ali tleli privatniki, ka Urim ao sorodniki dali ovoj "U-bor Ampak "labele" nw»rajo najprej dobiti sorodniki I« urads Pro vos t Marshala Genersla VVashlngton, D C.
Ameriški Rdeči križ ne sprejema prispevkov za standaidne pakete s hrano za ujetnike Združenih držav, sprejema brezmejno prispevke za splošno pomoč ujetnikom Združenih dr žav. Te fonde potem porabi za nakup In prenos zdravil, rlgsret tobaka In drugih ukih stvari,
Ko je predsednik nedavno predložil kongresu svoje poročilo o razvoju operacij v lend-ieaanem izmenjavanju, je šele prišel na dan ogromni obseg produkcije Zedinjenih narodov. Ako upoštevamo, da je vojaška sila zelo odvlana od gospodarskih moči, na katere se naslanja, je očividno, da so podatki tega poročila ra\no tako važni za bodoči razvoj.in zaključek sedanje vojne, kot katerikoli straU-gični načrti.
Zedinjene države so od meseca marca 1S41 pa do aprila 1IH3 dobavilo v okviru lend-leasa skupno sa'dolarjev 11,102,000,-000. Ta vaoU odgovarja približno 12 odstotkom vseh naših vojnih izdatkov do danes. Od teh 11 milijard dolarjev smo porabili 46 odstotkov sa orožje ln municijo. Za oakrbo ln stroje, dobavljene zaveznikom v cilju, da ae izboljša in poveča njihova produkcija vojnega materiala, je bilo potrošenih 22 odstotkov. Poljedelski pridelki ao znašali 15 odatoUov, a ladje ln druga transportna in oskrbovalna sredstva 17 odstotkov.
Vkrcanih je bilo vojnih dobav — topov, municijo in zračnih bomb — za vsoto od 1000-milijonov dolarjev ln še celo nekaj več. Od tlaočev ln tisočov aUl, katera smo dobavili na bo-išča, jih je bilo sa dolarjev 000 milijonov vkrcanih na ladjo, a e mnogo več jlh Je letelo naravnost tja, kamor so bila namenjena. Vojaška motorna vo* sila za dolarjev 600 milijonov ao bila poalana preko morja ln ravno Uko za preko 1000 milijonov dolarjev tankov.
Isvozlll amo tudi za skoro dvs ;lsoč milijonov dolarjev strojev in orodja, kovin ln kemikalij — vse to, da pomagamo našim zaveznikom pri fobrlkacljl orožja. Poljedelskih pridelkov > bilo vkrcanih sa več ko 1600 milijonov dolarjev. Večji del Uga živeža ja bil neslan v Rusijo, Ve-lko Britanijo ln Severno Afri to. Na podlagi lend-leasa dobavljena živila spremljajo ar made Zedinjenih narodov v deželo, katere armade osvobode; m živež^ošujo ons prabivslstva, katera je zapustil sovražnik v bedi in pomanjkanju.
Toda Und-lease nikakor ni tranaakoija lo v eno smer. Ako ravno dozdaj še nismo prejeli točnih podatkov o dobavah, ka Ure smo prejeli ml od naših zaveznikov iN onih, katere ao si zavezniki modsebojno dobaviti, mamo vendar Še nekaj prlbllž nih Številk na razpolafo. Do 1. anuarja letošnjega leta je Ve* llkta Britanija poslala Sovjetski uniji orožja sa več nego 060 ml ijonov dolarjev. Transportna pomoč s kun voj 1 in na stotisoče on najrazličnejših drugih dobav je dobila Rusija in nekatere armade londonskih vlad v ls znsnstvu.
Ogromne so količine živeža in druge oskrbe, kaUre so Anglež dobavili smerišklm četam v Se verni Afriki, Indiji, Egiptu Islsndski in drugih delih sveta Le za smeriške vojake, naata njena v Angliji, je bilo dobav IJenlh v okvirju lend-leasa pre ko 1,360,000 ladijskih ton orod ja in oskrb^. LeUllščs, barake in najrazličnejše druge priprave v v ri*li i osti preko 600,000,000 dolarjev so bile stavljene na raxpolago našim čeUtn.
Dokaz za dejstvo, da vsakUr od Zedinjenih narodov prispeva vse, kar more za zmago, )e delaš Kanade, kl Jo dobavila za preko 1,000,000,000 dolarjev vojaših do bav silam Velike BrlUnlje, Ru sije, Avstralije in Nove Zeland dlje. V razmerju s svojim pre-blvslstvom, je obseg Uh dobav tako velik, da bi odgovarjal 12,-(100,000,1)00 dolarjev za ZedifjM ne države.
Se večji obseg lend leeaa za bodočnost s strani Zedinjenih držav nam oznanjajo šUvilk* katere je v svojem nedavnem fSVflVM sbfstfl James F. Wjft\ nas, dlrektof vojn« mobilizacije
Sto bojhlh ladij je bilo dogo-tovljenih v teku prvih pet mesecev letošnjega leU kar odgovarja eni ladji za vsakih 36
ur.
Preko tisoč ladij sa suho blago ln skoro ato olsternaklh ladij je bilo dogotovljenlh v teku preUklega leU. ,
1,500,000 težkih in lahkih strojnic dogotovljenlh v teku lanskega lota.
44,<830.000 zračnih bomb je bilo izdelanih v teku zadnjih treh let. .
60,000 letal smo dogotovili v teku leta, kl ae je ravnokar zaključilo. Odkar pa smo začeli svojo vojno produkcijo, smo jih izdelali že preko 100,000.
V teku mesecev bo izmenjava y okvirju lend-leasa neprestano naraščala, vse dokler ne bo vojna dobljena; lend-leaao Izmenjava pomeni, da Zedinjeni narodi »omagajo drug drugemu na vseh bojiščih ln da Izmenjavajo svoje dobave tako, ds gredo iskat vse potrebno tja, kjsr Je razpoložljivo ln najbolj ugodno sa prevoz.
Ogromen obaes. katerega je dosegel ta načrt za medsebojno t>oinoč — ki ao vrši brez težkih kemotanih finančnih transakcij in ki savosnlkom prihrani neizmerne količine traaportnlh sredsUv — jo najboljši, odgovor na vprašanja, dali zna)o Zedinjeni narodi tudi sarea zeti i njeno in složno delsti. Pod pritiskom vojne so so Zedinjeni nsrodi nsučill, da jo treba včaaih josabltl na interese posameznica in da ae lo Uko doseže skupni cilj. Dosegli smo produkci-o v Uko ogromnem obsegu, ds Um dozdaj še nikdo ni niti sanjal. Toda tudi vae ovire za zmenjsvsnje teh proizvodov so zginile, lsdelsll smo vzorec za ustanovlUv mednarodnega sodelovanja.
Pod prltlakom vojne ps smo tudi odkrili novo možnoati produkcije in novs pota za izmenja vsn jo proizvodov — odprli smo nova obzorja, kl bodo nekoč ustvarila nov, boljši svot, ki bo U svoj s ogromns sredstva uporabljal ss cilje miru.—ONA.
katere ne dobavijo vojna tn momarlra	•
Novi predpisi se ne odnašajo na eivillsU v zasedenih deželah - Common Coundl-rUM.
General Giraud obišče Ameriko
Rasgovori o militari-stttnih sadevah
Alšlr, Alšerlja, 28. jun.-Konč-nl načrt, ds general Heurl Giraud, sopoveljnik francosko oboroženo silo v Afriki, obišče Ameriko, je bil odobron na seji članov nodsvno ustanovljenega sveta ss osvobodiuv Frsncljo, trdijo poučeni krogi.
Doznsvs se, ds bo Giraud konforiral s predsednikom Roo-sevoltom, generalom Msrshal-lom, šefom generalnega štaba, ln drugimi ameriškimi voditelji o mlllUrlstlčnlh sadevah. On bo morda dospel v Ameriko na 14, julija, na praznik padca BastiU, kl Je bila uvod v francosko revolucijo. Z njim bo prišlo več vojaških veščakov.-
General Oharles do Gaulle, ki deli poveljstvo francoske oborožene sile z O trs udom, Je včeraj opazoval parado zavezniških čet v Tunlzu, glavnem mestu Tunizije. Ob UJ priliki je imel govor, v katerem Je naglaail ln zahteval, da morajo biti oni, kl so začeli to vojno, kasnevanl.
MacArthur zagovarja generala Br ere t ona
Zavezniški stan. Avstralijs, 26. jun, — General Douglas Muc-Arthur, vrhovni poveljnik zavezniške sile v južnozapttdnem
delu Pacifika, je dejal, da je s-merlška letalska sila na Fillpi-hih imela samo 72 bojnih letal ln 35 bombnikov, ko so Japon-«1 napadli otok v decembru 1, 1041. S lo isjavo je odgovoril onim, kl kritiziraj^ generala Lftviaa H Breretona, poveljnika ameriške letalske sile na otoku, da ni Izpolnil pričakovanj v /vezi s obrambo Filipinov MacArthur pravi, da je Brereton storil vse, kar je mogel, ni st pa mogel uaUvljati japonski j»re-močl v zraku, fcreretort je adaj poveljnik ameriške letalske atU na Srednjem vzhodu.
Na)saoealilve|še dnevne 4» lavske Vesli ao v dnevniku Pro-sveti" AU lik ČUaU vsak dont

ROSVETA
denje! Veste, oprostite, pričenjam vam resno zavidati Človek se vsega naveliča. Moral bom to pustiti ... Na svidenje!"
Ko je čoln odrinil od ledje, je kapitan razvneto zaklical navzdol: "Srečno življenje in zdravje! Vera Jakovlevna! Vam želim! Vam! Čujte!" in kazal s prstom na njo.	•
Toda žena je bila zaposlena s psičkom, ki ji ga je danes podaril, in šumenje valov je pre-vpilo njegov glas.(4,
William je skozi daljnogled gledal preko glav mornarjev na hišo, ki je postajala vedno večja.
SOSfiSKA
ANTON INGOLIČ
(Se nadaljuje.)
Počasi so med prepiri in grožnjami lezli globlje v gozd. Tudi tisti, ki so že dobili svoje, so posegali v prepire, ker se jim je zdelo, da je ta ali oni dobil več ali lepše ob isti pravici. Prava vojska se je vnela okoli mogočnega hrasta, ki se je osamel dvigal iznad smrek. Listje mu je sicer že odpadlo, a rogovilaste veje, s katerimi je segal v smreke daleč naokoli, so ga delale še bolj mogočnega. Najbolj jih je podžigalo deblo, ki je bilo do višine kakih šestih metrov brez vej. Že pred leti so hoteli nekateri, da bi ga podrli, a zaradi sosednih smrek ga ijiao mogli; šele zdaj, ko bodo padle smreke, bo mogoče brez nevarnosti izkopati tega orjaka.
'Tale boter jih je vreden najmanj trideset!" je vzkliknil Curk in s sekirico potrkal na hrast, kakor da ga hoče zdramiti in opozoriti, da gre za njegovo kožo. "Ali da kdo več?"
"Jaz dam ena in trideset!"	I
"Jaz dva!"
"Tri!"
Že ni bilo mogoče razločiti glasov. Obkolili so orjaka, mahali proM njemu in Curku, grozili na vse strani in ga skušali pridobiti zase. Nekateri bi ga uporabili za stiskalnico ali za stebre pri brajdah, drugi bi napravili iz njega svinjak, Skledsr in Leskovar bi ga drago prodala, Ledinek pa bi postavil Tonču kovačnico.
"Čakajte, čakajte! Saj nismo divjaki! Naj ga ima tisti, ki je nsjbolj potreben P' je miril Koren.
"Jaz čakam že tri leta nanj! Koren, obljubil si mi ga! Pustite ga meni!" je kričal Ledinek in se preteče oziral naokoli. Bil je skoraj za glavo večji od drugih, celo večji kakor Koren. Vsem ljudem je videl v oči. Toda v njih ni našel razumevanja.
"Jaz sem dobil že dve leti povrsti slab les, tudi meni gre enkrst kaj boljšega!" je zahteval nekdo drugi.
"Meni so pri podiranju lansko leto zlomili najlepše drevo!"
"?o pravici naj gre! Licitirajmo! Jaz dam osem in trideset!" je prevpil Skledar ostale.
"Jaz pa devet!" je takoj pristavil Ledinek, odločen da gre še za nekaj kron, čeprav dobi potem malo drugega.
2o ao bili blizu petdeset Ledinek Je bil ves zaripel v obraz, krilil je na vse strani in kričal. S Tončem sta se bila ie o vsem pomenila, na pomlad bi stala na Vratnikih kovačnica; toda ko je bilo preko Šestdeoet, je bled ko stena u-molknlL Toliko ni mogel več dati, imel je tri četrti pravice in potrebno ihu Je bilo še mnogo drugega lesa. Hrast pa je naposled dobil Leskovar za pet in šestdeset.
"AU je to pravicar so ponavljali ti in oni. Ledinek je sicer molčal, toda v njem se je kuhalo, čakal je samo pravega trenutka, da pove svoje.
Odslej ni šlo več brez prepira. Poldne je že davno odzvonilo. Domov ni odšel nihče, čeprav Jih je opravilo že dobra tretjina. Ostali so, kajti obetalo se Je, da bo ie huje. Koren, ki je že oeem let Županoval soseski, je bil sicer vsjen prepirov, vendar Jih je iz leta v leto teže prenašal. To leto so gs grizli že posebno hudo.
"Da se ne morete mirno pomeniti," Jim Je prigovarjal. "Vsakdo bo dobil svoje, kolikor mu pač gre po njegovi pravici. Samo bodite tudi ljudje! če ima kdo poeebne želje, pa mu ugodimo, saj smo soseska, takorekoč ena sama družina. Letos, temu, drugo leto drugemu!"
A za njegove besede so ae ljudje prav toliko" zmenili kakor smreke, ki so nemotene Šumele nad njimi
Končno so prišli do večjih skupin. Ucitirali
so po osem do deset smrek skupno, to je za iestdesst do sto kron. Tu prerekanje ni bilo tako hudo, ker ni bilo toliko upravičencev. To je seveda one, ki so draže dobili les, še bolj to-gotilo. Ko je dobil Leskovar deset mogočnih smrek za celo pravico, se je utrgal plaz nezadovoljnosti
"Poglejte, zdaj ne ženejo drug drugemu! Nam revežem pa so gnali, da smo dobili manj!"
"Leskovarju je prišla tale smreka na osem kron, jaz sem pa dal za slabšo enajst! Je to prav?"
"Leto za letom je isto! A enkrat mora biti konec tega!"
"Naj se začne od kraja!"	v
"Tako je! Kar je bilo, je neveljavno!" • A slišali so se tudi nasprotni glasovi:
"Vse gre po pravici!"
"Nismo krivi, če imate manjše pravice!"
"Godec, zakaj ti je pa zapravil oče pol pravice! Mi smo pe delali in naši očetje so tudi delali, zato imamo še vse!"
"Kdo je zapravil?" je posinel Godec in se pre-H1 do Pišorna, ki je izrekel zadnje besede.
"Sam veš!" se ga je le-ta otreseL
"Če je, je svojo, in to tebe nič ne briga!" je kričal Godec in trdno stiskal v roki bičevnik, ki si ga je malo prej odrezal. Ozrl ae je po ljudeh. "Tvoj oče pe je med vojno goljufal naše žene in zapravljal nam vsem!"	*
"Tako je!" so pritrdili nekateri.
"Poglej tule dol," Je nadaljeval Godec še glasneje, kažoč navzdol, kjer je ležala prostrana poseka, "koliko drevja je šlo! V štirih letih ete ga podrli za petdeset let in mi nismo imeli nič od tega, ker so ga tvoj oče, Skledar in Leskovar od naših žen dobili na pol zastonj in ga potem drago prodali! Na naš račun ste se nažrli!"
"Reci še enkrat, da ni bilo po poštenem, pa se bomo menili drugje!" je zaklical Pišom bled kot zid.
"Na sodni j i bol vzel besede nazaj!" sta mu grozila Leskovar in Skledar.
"Ne bom Jih jemal! Vsi vedo, kako je bilo! Najbolj pa naše žene! AU ne?"
"Da, tako je bilo! Zato pa je vsako letq slabše z našim gozdom ln ie zdaj naa osleparijo, kjerkoli nase morejo!*1 so pritrjevaU od vseh strani in dvigaU pesti Posebno glasne so bile ženske.
"Zato pa poslušajte mene," je vzkliknil Ledinek in stopil na preperel štor. Iz njega Je kar vrelo. "2e takoj po vojni sem vam dopovedoval, da je najbolje, če si gozdove razdelimo! AU ne bi bilo bolje, da bi imel vsakdo svoj kos gozds? Vsakdo bi ga trebil in čistil, sekal po svoji volji in zasajal! Nobenih prepirov ne bi bilo. AU ne nastajajo vse zdrahe v vasi največ zaradi gozdov? Zaradi ene same smreke bi se pobili! In za koliko bi bila vsaka hiša več vredna, če bi imela svoj gozd! Če zdaj porečete, da imate celo pravico v gozdu, tega nihče prav ne ceni; če bi pa rekli, da imate osem oralov gozda, bi to res nekaj pomehUo!"
'Tako je!" se je.sliielo od tu in tam.
"Ni tako! Ni!" so drugi ogorčeno zavračali njegove besede.
"Ledinek ima prav! Mi, ki imamo malo, smo vedno na slabšem," se je vmešal ie Godec. "Najprej nas ogoljufajo pri licitaciji, ker nam ženejo pri vsaki smreki, mi pa njim ne moremo. Ker imajo konje, prvi spravijo les iz gozda, nam pa pustijo Uke poti, da nas Bog obvaruj; na raboti moramo mi vedno več delati, ti pa poiljejp dekle in hlapce, ki jim je malo do dela. Razdelimo si Jih!"
(Dalje prihodnjič)
jfTVl SEEN VVORKING ON THS RAIUOAO**—Mrs. Patilina Tracy, left, and Mrs. Elva Vannah, right, mothers of 12 and 30-year-old daughters, respectively, are members of Neir England's first squad of women seetion hands. They , work eight hours a day on the railroad, wielding shovela, crowbars and aledgehammem on tracka near Augusta, Mo.
den tri kopejke, izobražen pa rubelj. Solo potrebuješ!"
"Učil se bom doma. Sam . . ."
In Kolka se je spravil nad knjige z vso neotroško zagrizenostjo.
Čez deset let—sedaj je že Nikolaj Petrovič WiUiam, izkušen ribič na visokem morju, ki je že več nego enkrat harpuniral kite in nalovil morske pse in tjule-ne—pride k staremu znancu, učitelju.
"Nameravam v mornariško Šolo. Nasvetujte mi, kako in ka)t"
"Čemu sploh nameravate iti?" se je začudil učitelj. "Za študij boste nekaj let potrebovali. Hočete mar postati kapitan?"
"Ne, to ae. Toda treba mi je šole. Vse hočem vedeti."
In minUoje še pet let. Nikolaj William je o marsičem razmišf Ijal—v drugem okolju, med drugimi ljudmi. Oče in ded sta mrtva. Sam je ostal. Teh pet let je bilo jx>trebnih, da je v njem dozorel star načrt. Morda je ta načrt čuden, toda žena, s katero se je srečal, se je tudi navdušite zanj. Ta žena se imenuje Vera Jakovlevna.
dpJS puste, gole pečine. Počasi je kopno plavalo proti ladji
Dva mornarja sta z lotom merila globino:
"Enajst... Deset... Devet in pol . . ."
Krmar na poveljniškem stolpu je pazljivo poslušal monotone klice. /
Mož v usnjenem suknjiču in njegova tovarišica sta stala ob ograji in gledala na pusti, skalnati breg, od katerega se je kot svetel madež odražala nova lesena hišica, ki se je zdela žalostna in kakor da je odveč.
"AU vidiš, kako veselo naju gleda dvorec?" je pokazal Wil-liam ženi hišico. "Ni res, zelo zanimiv kraj je to?"
"Da," je tiho dejala in krep-keje objela moževo roko.
"In koliko sonca povsod! Ču-dovitp! Poglej sončno pot od ladje do brega!" Zena je zamišljeno molčala. "Deset manj dva... Devet..." je klical mornar z lotom. Čuje-či krmar je urno obrnU vzvod ladjinega brzojava in zaklical mornarju ob sidrnem dvigalu: "Sldro-o!"
Težko je zagrmela sidrna veriga, da se je stresel krov. Nekaj mornarjev je že odvijalo žerjav za spuščanje čolnov. V zadnji čoln je po zibajoči se vrvni lestvici prva stopUa svetlolasa žena—prav na mornarjeve roke. Mož jo je gledal od zgoraj in se ji bodrilno smehljal.
Kapitan Lisjenko mu je ponudil roko. "No, William! Na srečno svi-
TISKARNA. S.N.P.L
v tiskarakf obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veseliee in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .....Cono BBSsrns, unijsko delo prve vrsta
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRI N T E RY
2857-59 S. Lavvndale Avenue - - Chlcago 23. Illinois
Ne da bi izpremenil držo in izraz v obrazu, je stal William na palubi in gledal na valeče se vodne hribe. Mislil je na svojo novo hišo na pusti skalnati obali. Kako se bo počutila njegova :«na v novem domu, v samoti. Kaj ga čaka na tem mrtvem kosu zemlje?
Kos zemlje Je postajal vedno razločnejši in večji. Že so se vi-
BOOKS BY
LOUIS ADAA
prišteje edsn. dve. tri. štiri oU pet členov is ono drnšino k eni aoreč ntaL Usl Pioovoto stane sa vso enaka, sa člane ali noikono NJt « ene letno naročnina. Ker pn člani io plnčnjo pri BMSiiaf $1J« « tednik, sa Has le prišteje k naroflntnl ToeoJ sedaj al vsreka. reči. da Je Hat predrag aa ilas» SNPJ. Ust Proeveša Je vala laatnlaa ia toSevn Je v vaakl družini nekdo, ki M rnd čttol Ust vaak 4ea.
Pojaoniloi—Vaelej kakor hitro kateri teh členov preneha biti član SNPJ, ali če ao preseli proč od družino in bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družino, ki Jo tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnika
Pod severnim nebom
4	Psvol Nlsovoj
Cradle of Ufm.......
From Many Landt____
••••••••••
Laaghing in the Jungle
f
My America.........
Native'm Return......
Two*Way Paeeage____
Whafs Your Name?. .
Belo morje. Ob oboli vrste hišic. Ulice ln steze so preprežene
z ribiškimi mrežami in natrpane s čolni in raznim lovskim orodjem. V bližini leii živo, hrupno mesto Arhangels. &e sem se sliši zvonenje njegovih zvonov ln tuljenje lodjinih siren Iz pristanišča. Do semkaj se čuti mestno življenje.
V tej ribiški vasi jc preživel VVilIlam otroška leta. Njegov nemirni praded Oskar VVilIlam je v lovu za srečo prišel ls svoje domovine Norveške v ta kraj. se seznanil z zastavno primorko, se »talno naselil na ruski zemlji in pričel spravljati na svet potom-ce. In v njegovem sedemdesetletnem življenju se jih ni rodilo malo?
Semjon NVllllam. prvi Oskar-jev sin. močan in neupogljiv kakor oče, je ustanovil artel (zadrugo) za lo\* poleno v k ob Mur-vnanakt obali v artelu so bili njegov srn Pjotr, vnuk Kolka ln dva tuja Plen bo delil na šest delov: en del za ortidje. druge dete za m»4tvo Vsak dobi enak j^U-l. Tudi Kolka s trinajatimi
Proletarec
2301 South LswwUI« Avenue Chicago 23. III.