T^mmmj
- • -
N«jv«čji flomuki dnevnik v Zdraženk državah
Veijc m TVs leto • • • Za pol leta • • • • • Za fw VoA c^olgo .
GLAS NARODi
List slovenskih delavcev rAmerikL
A j	1 The largest Slovenian Duly m
\ I	the United State«.
A	lamed every day except Sunday*
» M	and legal Holiday«.
	75,000 Readers/ *
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered u Second Glasa Matter September 21, 1303, at the Post Office it Hew York, K. Y„ uder Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1241
No. 229. — Stev. 229.
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 30, 1937—ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
RUSKI POSLANIK JE ODPOTOVAL V MOSKVO
PRAV V NEPOSREDNI BLIŽINI KRIŽARKE "AUGUSTA" JE EKSPLODIRALA KITAJ. MINA
Mina je bi1 a namenjena japonski križarki. — Poslanik Bogomolov je iz Nankinga z letalom poletel v Moskvo. — Njegova misija je izredno važna — Zastopnika 52 držav so odlo.čno obsodili japonsko bombardiranje kitajskih mest.
NANKING, Kitajska, 29. septembra. — Ruski poslanik v Nankingu Dimitrij V. Bogomolov je v torek zjutraj z aeroplanom odpotoval v Moskvo v posebno važni misiji.
Poslanik je odletel z letališča Vuhu, 60 milj ocl Nankinga ob reki Jangce navzgor. Samo nekaj ur zatem so japonski letalci bombardirali letališče, razbili štiri kitajske aeroplane in poškodovali letališče.
Poslanikov namestnik Melamede ni hotel povedati, kak pomen ima odhod poslanika Bogomo-lova. Rekel je samo, da je njegovo potovanje v Moskvo zelo važno.
Javnost je na nenavaden način izvedela za poslanikov odhod. Kitajski vnanji urad je objavil, da je Bogoljubova poklicala njegova vlada v Moskvo n da ga bo v njegovi odsotnosti nadmestoval Melamede.
SANGHAJ, Kitajska, 29. septembra. — Kitajska plavajoča mina, čije namen je bil uničiti japonsko poveljniško ladjo Idzumo, se je s strahovito silo razletela blizu ameriške križarke Augusta, poveljniške ladje admirala H. E. Yarnella.
Križarka se je zelo stresla, toda ni bila poškodovana.
To je bil že drugi kitajski poskus potopiti Idzumo. Pred enim mesecem so 'samomorilni prostovoljci' skušali ladjo torpedirati, toda se jim namera ni posrečila.
Barikade z vrečami peska v mednarodni naselbini so se podrle vsled razstrelbe in vsakdo je spočetka bil mnenja, da se je razpočil torpedo, izstreljen proti japonski ladji, ki se nahaja samo 300 jar-dov od amer. križarke Auguste na reki Vangpu. * Nek japonski mornariški častnik je pozneje rekel, da tudi ladja Idzumo ni bila poškodovana.
Medtem pa so se japonske bojne ladje pridružile armadi na suhem v bombardiranju Putunga, od koder je odgovarjala kitajska artilerija.
PEIPING, Kitajska, 29. sep. — Japonska armada si je prebila pot čez reko Sabo in se je na 20 milj približala Sithijatčvanku, ki je važno mesto ob križišču Peiping - Hankov in Peiping - Tajuan železnice. Japonci so prodrli 50 milj od pred kratkim zavzetega Paotinga ter so od Peipinga prodrli že 1 50 milj proti jugu ob železnici, ki pelje v Hankov.
Odkar so Japonci prebili močno utrjeno črto pri Paotingu, stalno napredujejo proti jugu, ne da bi zadeli na kak poseben odpor.
NANKING, Kitajska, 29. septembra. — Japonski letalci so bombardirali letališče v Vuhu, 60 milj po reki Jangce navzgor ter so uničili štiri aeroplane in poškodovali letališče.
2ENEVA, Švica, 29. septembra. — Na zborovanju Lige narodov je 52 držav ostro obsodilo japonsko bombardiranje kitajskih mest. Delegati so soglasno sprejeli tozadevno resolucijo svetovalnega odbora za vzhodno - azijske zadeve. Med drugim pravi resolucija: "Takih dejanj ni mogoče opravičiti, ker so povzročila grozo in zgražanje po celem svetu."
Sodnik Hugo L. Black se je vrnil
OBE STRANKI POROČATA0 USPEHIH
SPEČA LEPOTICA MUSSOLINI JE PODLEGLA PLJUČNICI
Republikanci so zavzeli Predno je Heta 1932 za-dve mesti na severu. —. spala, se je s poljubom
IN A. HITLER # STAŽA MIR
Fašisti so zmagali pri Zueri. — Vroči boji o-koli Madrida.
poslovila od svoje ma-matere. — Tekom spanja je dosti jedla.
MADRID, Španska, 29. sep.j CHICAGO, III.. 29. sep. — — Lepo vreme je <lalo repub-.Lepa Patrieia Maguire je ne-likancem priložnost, da so u- prestano spala 5 let, 7 meseecv
tiari li na severni a rajonski fronti ter -o zasedli vasi La -tre in Serue in nekaj zelo važnih postojank.
Da so republikanci mogli zavzeti Latre, so si morali priboriti pot čez reko Ga lego poleg železniškega mostu.
Pa tudi fašisti s« imeli na aragonski fronti nekaj uspeha kn so zavzeli Zuero, severno od Saragos^.
MADRID, Španska, 29. sep. — Po vročili bojih, ki so tra jali sedem ur, >o republikanci zavzeli mor no fašistične postojanke v predmestju Usera, južno od Madrida.
Fašistični napad je sledil močnemu artilerijskemu ognju ki je bil namerjen na republikanske postojanke v predmestju Perales. Toda poveljnik republikanske armade v Madridu general Jose Miaja pravi, da so te postojanke tako utrjene, da fašisti samo trosijo municijo.
Ko je prenehal artilerijski ogenj, je bilo to znamenje, da bo fašistična infanterije pre-jšla k naskoku. Republikanci pa so razstrelili veliko mino. Ko se je mina razletela, je vladna infanterija napadla fašiste z bajoneti in proti večeru so bili republikanci v novih utrjenih zakopih ter pripravljeni na protinapad.
ŽENEVA, Švica, 29 sep. — Ruskemu delegatu Maksimn Lit vi no vu je vskipela jeza, ko ista zastopnika Anglije in Fran •cije predlagala, da se Ligino postopanje glede Španske od-godi in ker se Anglija in Francija pogajate z Mussolini jem. da bi odpoklical svoje vojake i iz Španske.
Mesto da bi čakali, je Litvi-jnov zahteval, da Lisa dovoli <španski republikanski vladi po | dva aeroplana za vsak fašistič-jiii aeroplan in da je španskim republikancem dovoljen dovoz orožja vsake vrste. Litvinov je rekel, da bi tako nevmeševa-nje dovedlo do naglega konca španske državljanske vojne.
Nad 3,000,000 ljudi je poslušalo oba diktatorja. — Boj Nemčije in Italije je obrnjen proti boljševizmu.
BERLIN, Nemčija, 29. sep. — Fuehrer Adolf Hitler in il duce Benito Mussolini, čijili politika je dala povod za največje oboroževanje v zgodovini, sta razglasila svetu, da je njun edini cilj mir.
V nasprotju s svojo mirovno izjavo pa se je Mussolini smo neki svoji prijateljici, — j pred več kot 3,000,01)0 posju-Zadnje njene besede, predno je šalci balml, da je na Španskem zaspala, so bile: _	j umrlo na tisoče italijanskih
"Mati — samo poljubi me." j "prostovoljcev" v obrambi Lahen nasmeh je bil na nje-1 evropske civilizacije i nili ustnicah, ko je sinoči ob
in 14 dni in sinoči je umrla. Toda ni umrla za spalno boleznijo, temveč za bronhijalno pljučnico.
Zaspala je 15. februarja, leta 1932, ko je ravno pisala pi-
SLEPI POTNIK OBSOJEN
POCATELLO, Idaho, 28. septembra. — Bivši uslužbenec Union Pacific železnice, 34 let stari Clayton Treat je bil za 10 dni obsojen v kaznilnico v Bannock okraju, ker se je "slepo" vozil na posebnem vlaku predsednika Roosevel-tu.
8.35 umrla. Stara je bila 3:2 let.
Ves čas svojega spanja je jedla nenavadno veliko. V prvem letu bolezni je povžila 160 tucatov jajc, 91 galon smetane, 106 galon mleka in 164 tucatov pomaranč.
Tekom svoje bolezni je z
ropske civilizacije in v boju proti boljševizmu. Nato pa je izrekel prerokbo, da bo "jutri Eropa fašistična."
Diktatojra, ki vladata okoli 115,000,000 podanikov, >ta go-j
NESREČA PRI AVTOMOBH-SKIDIRKi
BRNO, Oehoslo vaška, 27.
vorila pred velikansko množi- septembra. — Dva gledalca sta co v olimpijskem štadionu. Kolikor ljudi ni moglo v štadion, so pa po zvočnikih poslušali po ulicah na razdaljo več milj.
vseh krajev sveta prejela nad	miljoni pa so poslušali
25,000 pisem in več sto brzojavk. Slavni zdravniki so prihajali k njej in so se čudili njenemu dolgemu spanju.
Ob času njene smrti so bili
na radio po celi Evropi. Samo Anglija ni sprejela radijske zveze.
Mussolini je s stisnjeno pestjo zaklical: "Naziji in fašisti hočejo mir pri njeni bolniški postelji mi-L s0 pripravljeni vsak čas deti Mrs. Miley, njena sestraj ,ovati za mir Ako nas k(lo
Mrs. Gladys Hansen, njen o- vpraša, ako bo posledica moje čem Peter Miley in dr. Eugene Traut, ki se je zaman boril z njeno boleznijo 67 mesecev.
GOSTILNE V NEW Y0RKU
Urad State Liquor Authority je naznanil, da bo podaljšal dovoljenja za točenje žganja, vina in piva v mestu New York 10.500 gostilnam. V četrtek opolnoči poteče dosedanje dovoljenje in do tedaj mora za vsakega gostilničarja biti izdano novo dovoljenje.
HEARST PRODAJA USTE
SMRTNE OBSODBE V RUSUI
MOSKVA, Rusija, 29. sep. — V boju sovjetske Rusije proti sabotažnikom je bilo zo I>et obsojenih na smrt 31 "uničevalcev" poljedeljstva. Štirje v moskviški in štirje v azov-ski provinciji so bili ustreljeni, ker so med žito vsejali črve. V Sibiriji je bilo na smrt obsojenih 8 kmetov, ker so razsipali žito. V ljeningradski provinciji je bilo na smrt obsojenih 8 oseb, ker so se pregrešile proti poljedeljskemu
OMAHA. Neb., 28. sep. — List World - Herald je kupil list "The Omaha Bee-News", s katerim je imel Wra. Ran- [programu. V karelijski provin-dolph Hearst nad $4.000,000 ,ei pa je bilo obsojenih na smrt (izgube, odkar ga je kupil letaj o*eb, ker so slabo vodile ko-1928. List bo prenehal izhaja-jl^ktivne kmetije in so hotele ti.	I vpeljati kapitalizem.
ga obiska mir ali vojna, odgovoriva jaz in fuehrer glasno: mir, mir, mir!"
Mussolini je pričel svoj govor z zagotovilom, da berlin-sko-rimska os ni obrnjena proti drugim državam. Glede Španske je rekel: "Naš boj je obrnjen proti vladi krvi in lakote — boljševizmu. Fašizem se je <boril proti tej obliki degerteracije, se je boril z besedami in orožjem. Včasih se je treba poslužiti o-rožja, ako ne zadostujejo besede in druga dejanja v boju proti boljševizmu. Zato je Italija to storila na Španskem, kjer je |)adlo na tisoče italijanskih prostovoljcev v obrambi evropske civilizacije."
Skoro isto je v svojem govoru povedal Hitler ter je javno slavili Mussolinija z naslednjimi besedami:
"Navdaja nas veliko veselje, ko vidimo v svoji sredi moža, ki ni samo predmet zgodovine, temveč stvaritelj zgodovine. To je sestanek, ki izraža spoznavanje vere, ki jo oznanjata dva moža in jo potrjuje 115,000,000 ljudi."
Mussolini je imel svoj govor v gladki nemščini.
NAJBRŽ BO PO RADIO
P0JASNILSV0JE STALIŠČE
NORFOLK, aV., 29. sep. — Clan najvišjega sodišča Hugo L. Black se je vrnil danes iz Evrope, kjer je bil dalj časa na počitnicah. Časnikarjem, ki so skušali izvedeti od njega, če je res bil oziroma je še vedno član Kukluksklana, je namignil, da bo o tem najbrž razpravljal po radio,
V	tukajšnje pristanišče je dospel s paruikom "City of Norfolk" ob pol devetih zjutraj v spremstvu svoje žene.
Poročevalcem, ki so ga ob suli na krovu, se je odkril ter rekel: — Ko bom imel kaj povedati, bom povedal tako, da me ne bo mogel nihče napačno tolmačiti. In povedal boni tako, da me bo javnost slišala.
—	Ali boste govorili po radio.' — ga je vprašal poročevalec.
Black je preslišal vprašanje in odvrnil: — Časopisi bi utegnili drugače poročati, kakor sem govoril.
Neki drzni časnikar ga je kar naravnost vprašal: — Gospod sodnik, ali' ste član kn-kluksklan-ke organizacije ali niste!
Black ga je motril dobrih deset sekund, nato je pa rekel:
—	Sem že povedal, kar sem nameraval povedati.
Fotografom je dovolil, da so ga fotografirali od vseh strani.
Na parniku je bilo več kot šestdeset reporterjev in fotografov.
V	svojo kabino je povabil edinole svojega starega prijatelja Thomasa Woodwarda in njegovo ženo.
Woodward je član Mornariške komisije. Black in Woodward sta se pogovarjala v k;i-bini, ženski sta pa odšli na krov. Pa tudi njima niso dali reporterji miru.
Iz Norfolka se je odpeljal Black v spremstvu svoje žene z avtom proti Washingtoiin, kjer se bodo v ponedeljek sestali člani najvišjega sodišča.
Blaekovi nasprotniki so ž» na delu, kako bi ga prisilili k resignaeiji. Kukluksklanstva mu zaenkrat ne bodo očitali, pač se bodo pa sklicevali na postavo, ki določa, da ne sme biti imenovan v ta ali oni urad noben kongrešnik, ki glasuje, naj bo članom dotičnega urada zvišana plača.
Kot znano, je Black kot senator glasoval, naj bodo člani najvišjega sodišča bolje plačani.
bila ubita, 10 pa jih je bilo ranjenih, ko je tekom avtomobilske dirke za čehoslovaško grand prix nemški dirkač Hermann Lang naenkrat zavozil svoj avtomobile v gledalce. — Lang pa ni bil poškodovan.
Na dirki je zmagal Rudolf Caacciola, ki je razdaljo 274 milj prevozil v 3 urah in 2 minutah, aii povprečno 86 mil j na uro.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK y AMEBPft
GRŠKI PRINC SE ŽENI
ATENE, Grška, 29. sep. — Uradno je bila naznanjena zaroka princa Pavla, brata kralja Jurija I L, s hauoversko princeso Zofijo Oliro.
Atenski listi niso mogli do biti obvestila, kdaj se je princ seznanil s princeso in kdaj se nameravata poročiti.
Princ Pavel, ki je grški prestolonaslednik, je v soboto odpotoval v Benetke in dvorni krogi ne vedo, kje se sedaj nahaja.
Princ Pavel je star 36 let in je stotnik v grški mornarici.
Princesa Zofija Olga je hči Cumberlandskega vojvode Er-nesta Avgusta, poglavarja vladarske hiše Hanoveranske in Brunswick - Luneburške, ki se je leta 1918 odpovedal vojvo-dini Branšvvški. Princesa je stara 20 let.
VOJNI MINISTER PRI ED VARDU
PARIZ, Francija, 29. sep. Angleški vojni minister Leslie Hore-Belisha je obiskal vojvodo Wnidsorskega v njegovem hotelu v Parizu ter se je ž njim razgovarjal 45 minut. — Vojvodova žena pa je medtem kupovala jesenske obleke po goriških trgovinah,_____
Hore-Belislia je prvi angleški minister, ki je obiskal vojvodo, odkar se je 3. junija poročil z Mrs. Wallis Warfieldo-
vo.
Po sestanku se je vojni minister z aeroplanom odpeljal v ^onjoii,
44 O I A 9 NAHODA
New York Thursday, September 30, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.8.A.
—
6t
Glas Naroda
99
Fru
(A Corpora«!«) • OWMd ud PnNlobod kf «0vmc PUBLISHING COMPANY
Saber, President
J. Lapsha, Sec.
Place of bavin*« jt the corporation snd tdd m W«I I8tfc §M, Brack ol
of abort officer«: Ncv M O*, N. 1.
MEDPOTOMA
JOŽE ZELENC, Vrhnika.
"SLAB NABOBA (Vatoo of the PmpU)
Du Kaoept
and Hoiftdaya
b erto leto velja aa la Ksnsrio..................... fB.00
Xa j H Iff« ....................p.00
?is <Vm tct» ..................tl.fi«
Za New York aa eelo lete......fTDO
Za pol leta ....................S&5C
Za InneenratTO aa celo leto...... IT .IK
Za pol leta .................... $S,V
IdTcrtlwnn* oo
podplaa la ooctaootl k ne prlobtnjejo. Denar aa) ee blaaoroll •dHjatl Mono? Order. Pri nHtmcmM kraja barotatkov, proateo, da <t rndl prejlnje blvallHe aasnanl, da hitreje najdeno naslovnika.
lito i l|<1ia Ysarlv BOD
-Glaa Naroda" Uhaja vaakl dan
nedrij la pmanlkot
"OLA8 NARODA*. 211 W. 18th Street. New M. N. 1
Telephone: CHelsea 3—1242
RAZLIKA
Dva meseca am o že doma na naši lepi Vrhniki, pa kar ni bilo priložnosti za opis nadaljnjih zanimivosti, ki smo jih doživeli na na^em potovanju do cilja.
Posebno prve tedne beži čas vse prehitro, ko gre človek na vse strani z iz Amerike svojcem oddanimi darovi, spominki in poadravi, katerih se je vsak še posebno razveselil, če so bili Obrobljeni z zelenimi dolarčki. Waukega»čanje, čijihh sorodstvo živi večina na Vrhniki in okolici, so se v tem oziru za svojce prav lepo izkazali.
Medpotoarta so nam rojaki tudi v drugih mestih, kjer smo se ustavili, izročali pozdrave v enako razveseljivi obliki za svojce v drugih krajih, ter je s<\znara Obiskanih sedaj ves prečrtan.
Sedaj pa nekoliko, kako smo se imeli med vožnjo na parni-kto.
Proti odprtem morjB so od-
pluli istočasno trije parniki, mo. Na levi strani koverto sli
V	petek popoldne je od potoval Benito Mussolini iz Kitna proti Nemčiji. Odkar je diktator, ni do petka še nikdar zapustil Italije. Štiriindvajset ur predno je vlak odpeljal, je bil ob železniški progi med Rimom in avstrijsko mejo na vsakih sto jank»v postavljen vojak.
V	Avstriji so »tali vojaki še bolj nagosto Ob železniški progi: — na vsakih petdeset jardov eden.
I)va tedna pred Mussolinijevim prihodom je dospelo v Nemčijo tisoč italijanskih detektivov. Vsi tujei, ki so se nahajali v Berlinu in Monakovem, so bili natančno preiskani. Na poštah in postajah so odprli vse jnjšiljke.
Po hišah ob cestah, kjer <>e je imela vršiti parada, so oblasti zapečatile vrata kleti in podstrešij.
Vsak hišni gospodar je moral naznaniti, koliko oseb in katere ost«be lx>do začasa parade v njegovi hiši. Če bi koga druge/^a spustil v hišo, bi ga zadela najstrožja kazen.
Pred Mussolinijevim vlakom so se na posebni lokomotivi vozi!! ami detektiv«. Iz Rima do avstrij-ke meje na Brenner-ju je z navadnim vlakom šestnajst ur. Mussolinijev vlak je vozii J. v. .i ud vaj set ur.
Ko se je v soboto vozil Mussolini v Hitlerjevi družbi po Monako' » m, so morala biti vrata vseh hiš zabita. In okna v pritličjili zabita. Na vsakem cestnem vogalu je bila policijska posta/a. Policisti -o ustavili vsakega količkaj sumljivega člo- hitro zasedene. Mr. Fr. Salter
omizju smo imeli tudi pri kasnejših serviranjih vedno nekoliko prednosti. Naš strežnik je bil namreč Slovenec z Reke.
Po prvem obedu se je večina potnikov podalo v kabine, da pospravijo vsak svojo prtljago, kar smo storili tudi mi.
Kmalu potrka kaminski Btrežnik, kateri nam izroči šopek krasnih rož, košarico južnega sadja ter pismo, kar je vse oddal na parniku Mr. Fr. Sakser po naročilu Mr. in Mrs. Franka in Ivanke Ferjan iz Chicaga, ter še eh brzojavni pozdrav družine Math. M. Cukiale iz Cicero, 111. Kdo bi ne bil vesel oib takih prilikah še poslovil nih pozdravov res pravega in odkritega prijateljstva.
Zato tudi v imenu moje žene in sinka vsem najletpša hvala za toliko pozornost.
Skoro smo se že odpravljali k počitku, ko zopet potrka strežnik in mi izroči še eno pis-
Krr je Nr. Keržeta prej" snji in tekoči teden drugo drt-0 zadržalo, ni mogel napisati svojega običajnega članka "Ped Vatfto Lipo". Na peti strani, pod "Kratko Dnevno Zgodbo", objavljamo stvar, ki jo je bil Mr. Kerže pred leti priredil za svoj "fas".
roda, za izvolitev predsednika Roosevelta. Niajbrže je pod Hooverjevo administracijo zajemal iz republikanske sklede s kako veliko žlico. Omenja nadalje, da je prebrodil atlantsko morje že štirinajstkrat, na francoskem Champlain celo trikrat, da pa na laške pamike ne bi šel, četudi mu dajo prevoz zastonj, ter da se H. julija odpelje s parnikom Manhattan od U. S. Line v domovin^..*-
Nerazrešljivo pa mi je njegovo pismo v celoti, ko sem bral naslednji stavek:
"Predolgo sem v tej deželi, da bi ne vedel, da če bi moral živeti ob tem. kar sem prislu
namreč Conte di Savoia, pred ka mibotičn« ga hotela in ime. žil v Rooseveltovi adminfetra-
njim pa sta plula v primerni j "The Waldorf Astoria, New razdalji Berengaria v Cher- York." Mislil sem, da bo kaka bourg in Ohanrplain v Havre, pomota, pa sem se uveril, da bn smo še vedno videli ne-; pismo meni namenjeno, ker ime kaj ameriške zemlje, so se par-j in številka kabine, ki «0 jo nn niki ustavili ter so najbrže a-j parniku pripisali, je bilo pra-meriški piloti izročili krmare- vilno.
časa za pisanje, pa se je nabralo preveč gradiva.
Pn o noč smo se dobro naspali, ker vsak j< bil utrujen od prepehavanja jn prekladanja zatlnji dan na suhem.
S prijateljem Grašičem sva hitro izvohala, kje se nahajajo bare. Ena je bila na koncu jedilnice, druga pa v kadilni dvorani. Točili so dobro pivo, malo ali veliko čašo po šest in deset centov. Žganje in likerji tudi po zmerni ceni, ter je bil posebno prve dni pravi naval k točilnicam.
Dmgi dan smo «e nekoliko z sopotniki seznanili, ker dobilo se je na parniku vse narodnosti. f'ehi, Avstrijci iz Gradea in Dunaja, Madžari, A-meričani, Grki in Romuni. Na krovu smo opazili tudi par bra-dačev na potu v Palestino. Pretežna večina potnikov pa so bile italijanske družine s številnimi otroci, kar je včasih motilo sicer udobno potovanje.
Okrog jedilnice je bilo čez 000 č'. vljev zaprtega krova s številnimi okni in udobnimi klopmi ob straneh. Dasi je bilo morje lopo mirno, so se pokazale pri kom tu in tam v
Peter
• • • •
• •
Zgaga
V SLOVO
ciji, bi gotovo stradal. Da bi
Prejšnji teden je umrl v svojem lepem domu v Forest Hills na Long Islandu Ivan Adamič, s čigar imenom in delom je bilo v prvih dveh desetletjih tekočega stoletja trdno spojeno kulturno in društveno življenje newyorskih Slovencev.
Mož je bil precej izobražen, dober igralec, pevec in družabnik in je tudi petje poučeval.
Bil je prvi pevovodja "Domovine", ustanovil je pevsko društvo "Zvon" in je bil nekaj časa tudi "Slovanu" pevovo-dja.
Kakor marsikdo drugi, se je moral do<ti let boriti za vsakdanji kruli.
V tem boju dolgo ni imel -reče. Ni in ni mogel dobiti primernega dela, pri katerem
nje in skrb ladij kapitanom ter se odpeljali z malim parnikom proti New Torku.
Mi smo dolgo vozili, ko so nam izginili izpred oči zadnji obrisi ameriške obali.
Zbogom, Amerika, dežela svobode! Zbogom Amerika, dežela dobrot v dobrih časih!, Zbogom, prijatelji, nepozalbni!
Tako smo se v duhu poslavljali, nekateri v zavesti.-da od-haiatmo za vedno.
Se predno smo se otresli o-tožnosti, že je donel po parniku aveneč glas, ki vabi potnike k ob* du. Mize v obednici so bile
veka vrsta
treh
V	jaki so stali z nasajanimi bajoneti ob cestah v ramo ob rami.
Ni lice ni vedel, kdaj bosta pravzaprav dospela Hitler i»» Musso. ni iz Monakova v Berlin. Nikomur ni bilo znano, če so bosta vozila skupaj ali se bosta pripeljala vsak v svojem vlaku.
Berlin-ki detektivi, ki so jim pomagali italijanski tovariši, so prebrskali vsak količkaj sumljiv prostor. Več tisoč sumljivih oseb je bilo aretiranik. Po hišah ob Wilhelmstrasse. kjer se je vila parada, so morala biti vsa okna zaprta. Vsak hišni gospodar je moral s svojim življenjem jamčiti za vse o-sebe v svoji hiši.
To je ena stran slike. Zdaj si pa še drugo stran oglejmo.
V	Ameriki je več milijonov ljudi, ki sovražijo predsednika Roosevelta in se nikakor ne strinjajo z njegovo politiko. Nasprotujejo mu časopisi ter razne politične in gospodarske skupine.
Rooseveltovi nasprotniki imajo dovolj denarja, da bi ž njim lahko financirali umor ali revolucijo. Pa jim kaj take ga niti na pamet n? pride.
Ko se je vozil predsednik prejšnji teden proti zapadu. ni nikjer videl nobenega bajoneta. V mestih, kjer je govoril, po se ljudje pri rinili do njega in mu stiskali roko.
— Živel predsednik, pozdravljen v naši sredi, — je vzkliknil nekdo v mestu Cheyenne, — tisočkrat pozdravljen, samo najvišje sodišče pusti pri miru.
To je bila vsa javno izražena opozicija proti njemu.
V	tem je razlika med ameriškim "diktatorjem" in ev ropskimi diktatorji.
nam je pred odhodom uredil obedne številke tako, da smo bili Slovenci vsi skupaj pri enem omizju, ter smo se lepo po domač«- razgovarjaii.
Nomalo pn nas jo jznenadilo. ko nam je na* strežnik, opazi vši, da govorimo med seboj v slovenščini, pripomnil, da če želimo, imamo lahko drugi dan pri obeiVu tudi kranjske klobase s kislim zeljem. Pri našem
Od koga neki bi to pismo bilo? — sem mislil. Pa ne, če bi se nas spomnil ob slovesu celo jugoslovanski konzul ali izseljenski komisar ker edino taki gospodje bi za m ogli po mojem mnenju stanovati v tako ekskluzivnem hotel«. Ko pismo odprt-m. imam
nred seboj dve gosto natipkani strani. Najprej pogledam na me pi«ca, ki se je glasilo Josip Zupančič m E. *4th St., Nev York City. Torej oseba meni nepoznana.
V pismu se mož strašno liu-du je, kako. sem mogel storiti tako veliko narodno zagrešiteater se odločiti za potovanie ir namiku laške družbe, ko je vendar toliko družb drugih na rodrosti, ker Italija ie Jugoslavije najhuiša sovražnica.
Gotovo bo kakšen pnrobrod-ni agent — sem si mislil.
Iz nadaljnjega pisanja sem iTfwevid« I, da mu v Ameriki ni nič po volji. Predbaeiva mi tudi nekaj agita?ijskih člankov, katere sem napisal v Glas Na-
kotih zdihujoče posledice spre- # tari menihe zraka. V splošnem pa j bi lahko razvil svoje velike so bile mize v jedilnici v« dno j zmožnosti, zasedene.	1 Bil je namreč izvr>i«n raču-
Hrana je bila okusna in obil-'uar, knjigovodja in X)dar-
pa mogel na potovanje v krai ali kamorkoli, o tem pa niti .govora ni. Od 5. maja namreč nisem niti centa zaslužil. Bil sem trudi svojeeasno j na. Vsak je dobil jedilni list, doli v južnih državah, kjer ima!tiskan v angleškem in italijan demokratska stranka že od ne-'skrm jeziku. Pri vsakem ve-
kdaj absolutno večino in poznam njen pravi "blagoslov." Tam je bilo tudi takrat slabo,
Denarne pošiljatve
■rvciaiH '7amwimrr®aiw«mmwFa
icti - nji s*'"* tne*:.*!,
mm wm vm nma ■ mmmemmmmnnm
NAPREDKU V VOJAŠKI 8LU2BL
Znani rojak Frank Zorman iz Sheboygana, ki služi v ameriški mornarici v Norfolku, Va., je bil te dni povišan za četo-vodjo (sarienta) in je podpisal pogodbo za Oadaljni šestletni torti lin. Frank služi v ameriški mornarici že 17 let. Te dni pride na 30-dnevni dopust v Sheboygan in v Milwaukee, da obiftče svoje prijatelje.
UMETNE SOLZE MORIJO BACILE.
BkaperinMitalna medicina je ie pred časom ugotovila, da takoavani lizoekn, snov, ki jo je dc/biti ▼ človeških solzah, ie bacile. Po daljših je v moskovskem vse-
talno medicino uspelo izdelovati posebno snov, in sicer jo tam priddbivajo iz soka zelja in hrena. Ko so z njo obravnavali več vret bakterij, so ugotovili, da isto tako smrtno u-činkuje nanje.
GLAS NARODA r
4 pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga ho- 4 Če naročiti za svoje f rodnikc ali prijate- Ž l je, to lahko stori. — 4 Naročnina za stari^
j stane $7.— V Italijo lista ne pošiljamo.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JtUOSIJlVIJO
ža I £.55____Din. IM
t 5.M	_________ Din. W
I	__________ Din. M
$1!.«5_____Din. SM
taM	__________Din. im
I45.M	___________ Din. tm
V ITALUO
IM 2*
$ I3t_____lit
$ 12.25_______Ur
$ MN____Ur tU
S 57.<*_______Ur lttt
$11159__________Ur tm
linn_____Ur MU
K Kit SK CKXK SED.U HITRO MKNJAJO SO NAVEDEN K CENE PODVUŽESE SI-UEMEMIM GOltI AI.I DOLI
Za irptjrfil« vtiUh znnkor kot zgoraj navrdrno, bodisi v dinarjih aU lirah dovolj n jroM ie boljše popije.
^ Izplačila v ameriških dolarjih
7jl 'cptefno $ 5.— morale podali
• -
$13.—
ttt.— " H
$n.- - -
$5S.— - i "
..S 5.75 ...$10.85
...$41.25 ..JilJ*
iTeJemnik >h>tii v Ktnrt-m kraj« Irjrt.iCIlo v dolarjih.
M JNA SKfkAtifUk l*VKSV'JF,MO PU CAM1 LRTTKH ZA PRISTDJIIINO $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
CM NKKT t Mi HTKIdCT	M5W YORK, N. I.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
prt pošUjntrah IV otirtaa Ur.
IM)
Trta, |
kajti taka iiplafiU root
CO. (find
ko smo imeli najboljšo pro«pe-l itf> dnicrrd."
Kako se vse to pisanje ujema, naj razreši kdo dru<ri. namreč: 14-kratno potovanje, brez centa zaslužka od 1933 in zopot potovanje v stari krai. Dobiti hotelski pismeni papir, je seveda v Ameriki lahka stvar.
Ob zaključku pisma omenja da ni on, kot boni mogoče jaz sodil. Primorec, jtir^pak Šta-jerc jz Sa\*.njske doline.
Zupančiču, in drugim, ki so morebiti tudi njeirovega mnenja, naj omenim to, <la bi Mussolini prav nič ne jokal, če bi se mj vozili na drugih linijah, ker nam je itak šla tnla za prostore.
Odločil sem se za to linijo prvič ker se mplačal prevozni no z svojim denarjem, drugi«' kt r sem vedel, da bomo z družino videli na tej vožnji mnopo zanimivosti, tretjič pa je do doma kratka vožnja po železnici. Obenem sem pa tudi jaz že par-krat potoval na linijah drugih parobrodnih družb. Sploh pa je dokaz, da si nismo izbrali slabega parnika tjudi to, da je celo predsednik Roosevelt izbral za potovanje svoje matere in mlajšega sina Johna ravno isti parnik.
Seveda me ni ono pismo niti malo v slabo voljo spravilo, ker imeli smo ves Čas dovolj zabave. Vidi pa se iz tega, kaj vse si nekateri ljudje v svoji domišljiji dovolijo.
Da «o se razmere med Jugoslavijo in Italijo vsled nove pogodbe precej izboljšale, smo že v Trstu opazili, kjer smo slišali posebno na trgu pri Sv. Antonu nemoteno slovenško pogovarjanje med kupci in prodajalkami. Tudi doma je opaziti med ljudstvom več živahnosti in zadovoljstva, ker se je radi izvoaa cena lesu in drugim izvoznim predmetom zelo dvignila ter je tudi med delavstvom več, četudi bolj pičlega zaslužka.
Delavec tukaj zasluži po-vtprečno 25 do 30 din na dan, pa vseeno je zadovoljen, ker prej ni bilo dolgo nobenega zaslužka. Kako skromno se mora z družino ob taki plači preživljati, si lahko vsak sam predstavlja, posebno ker so cene za obleko, obuvalo in druge potrebščine visoko nad razmerjem zaslužka, tako da si delavec kmipi komaj par čevljev za •celo tedensko plačo.
(Kot vidim, sem preskočil vso 1 vožnjo kar s parnika na Vrtini-=L' ko. Seveda, na parniku ni bilo
černom obedu pa je bila ena "rilita" špageti ali makaronov neizogibna.
Ker pa ie bilo na listu vselej še več drugih jedi, smo pustili otepa vati makarone onim, ki so jih že od mladega vajeni. Pri vsakem obedu so servirali tudi po dve steklen'fi črnega vina za omizje, pri večerji 4. julija pa še po eno steklenico neke vrstf šampanjca, tako da lakote in žeje ni bilo treba nobenemu trpeti.
Parkrat je bral duhovnik pri malem oltarju mašo !n cerkveno opravilo, popoldne so kazali vsak dan "movies'* zvečer pa ie igral orkester za n!es. in takrat je bilo najbolj živahno.
vAUE rmr*F
z
EMLJEVIDI
stenski zemljevidi jugoslavije
Na motnem papirju i platnenimi pregibi ............7.W
pokrajni ročni zemljevidi:
Jugoslavija-
30
Dravska Banovina........... -90
.40
canada
združenih drŽav
VELIKI .................40
MALI ....................15
nova evropa
.00
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arttfooa, Colorado, Kansas. Kentucky. Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana, Misslppi. Washington, Wyoming ............-28
Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, Now York. Virginia .............40
Naročilo« Je priloiit! ri ? cotovini, Money Order all pcttne znamke po 1 all t centa. Co poMJeto gotovino, raJte
KNJIGARNA CLAS NARODA" 21P W. 18 Street New Yorit, N. 7.
stvenik.
Pred dvajsetimi leti je pa dobil službo pri velikem milijonskem podjetju na Long Islandu. Začel je bil v pisarni na najnižjem mestu, toda gospodarji so kmalu spoznali njegovo sposobnost in so mu dali priliko napredovati.
In napredoval je naglo ter >e kmalu povzpel v uradu na enega najvišjih mest.
Milijoni in milijoni dolarjev so šli vsak teden skozi njegove roke. Odgovoren je bil za vse.
Takrat je začel opuščati slovensko družbo. Vedno redkeje in redkeje je bil med nami.
Nihče ni vedel, čemu. Slo-venci mu gotovo niso nič slabega storili. Bas nasprotno — saj je večkrat sam zatrjeval, da dosti dobrega.
Sem pat am se je udeležil kakšne prireditve, naposled se je pa popolnoma nmaknil iz naše javnosti.
Le če ga je slovensko kulturno društvo prosilo za kakšno uslugo, se je rad in vr~uj ou-z val.
"Glas Naroda'' je bil skoro edina vez: ki ga je vezala z našim javnim življenjem. Nanj je bil naročen in ga je čital do zadnjega.
Sicer je pa živel povsem v tujem svetu, naših ljudi ni pogrešal, in oni ne njega.
Jaz sem bil svojeeasno njegov osebni prijatelj, pa sem ga predzalnjič videl pred sedmimi leti.
Zadnjič pa v nedeljo na parah.
Rak mu je razjedel drobovje.
Pred dobrim mesecem smo zvedeli, da je obležal.
Nobenega obiskovalca ni hotel in jim je po telefonu odgovarjal: — Raje vidim, da vas ni. Takšnega me imejte v spominu, kakršnega ste me pozna-
li.
Par dni pred smrtjo je pa telefoniral prijatelju Hudetu in ni drugega govoril kot o slovenski pesni.
Želje sicer ni izrekel, toda prijatelj Hude jo je uganil in mu jo je izpolnil s svojimi pevci.
Ob mrtvaškem odru so mu zapeli44Vigred" in ilPlaninsko rožo".
Ne bom trdil nekaj nemogočega, toda zdelo se je, da je takrat na Ivanovih mrtvili ustnicah zalefodel smehljaj blaženosti in neskončnega zadovoljstva.
" G L A 8 NARODA"
New York, Thursday, September 30, 1937
THE LARGEST SL'OVENE DAILY IN U.S.'A.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
PROSLAVA ŠTIRIDESET LETNICE
Kot jo bito že poročano, so vrši v New Yorku velika s Javnost v proslavo 40-Ietnice <lr. »v. Frančiška Seraf. št. 4<i. K. S.K.J. v nedeljo dne 31. oktobra 1937.
Dopoldne ob 10. uri 1h> slovesna s v. maša, katero bo <l.i-roval, kakor je bilo že poročano, Rev. Edvard (Jabrenja v slovanski cerkvi na cesti v New Yorku.
JWiovno se naproša druga društva, da ne pri rede svojih fcafoav omenjeni d n, kar bo tudi dr. sv. Frančiška radevo-lje vpoštevalo v bodoče, Isto-tako se vse društva kakor tudi ■posamezni naproxen i, kateri so se odločili glede oglasov v spominsko knjigo, da jih blagovolijo po možnosti za trotovo poslati na društvonegu- tajnika Mr. Jerry Koprivšeka, 4H» K. 9th St.. New York City, vsaj do 18. oktobra 1937.
Istotako se naproša kulturna društva, katera so se odloči* la sodelovati, <1* bi bila tako prijazna ter poslala imena pesmi za program itd., če je to mogoče do 18. oktobra 1937.
Za vašo naklonjenost in sodelovanje se vam vsem kulturnim, kakor tudi podpornim društvom ter isto tako posameznikom v imenu dr. sv. Frančiška Seraf. že v naprej prav iskreno swJival.rujem.
Omenim naj tudi, da se odbor še zelo trudi da bo vsakemu vstreženo kolikor najbolj mogoče v vseh ozirih na omenjeni proslavi in koncertu.
V to svrho se bo razposlalo tudi več vabil,. V slučaju, da bi kdo vabila ne dobil, naj mu blagovoli oprostiti ter vpošte-vati ta dopis kot nadomestilo.
Kli<Vm vam vsem skupaj: na veselo svidenje v nedeljo dne 31. oktobra 1937 v Slovenskem Nar, Domu, 253 Irving Place,
Broooklyn, N. Y. Začetek bo točno ob <±. udi popoldne.
Kot nekaka posebnost na tej prireditvi bo pa kazanje tliK našo mile domovine Slovenije, kakor tudi celotne Jugoslavije. To nam bo iz prijaznosti storila Cunand Wliite Star paro-brodna družba, 25 Broadway, New York Citv. Ta velikanska družba, ki letuje največje in najhitrejše parni ko svetu, je skoraj prav gotovo edina, ki lastuje najlepše kakor tudi najnovejše filmske slike naše lepe domovine. Omenjena družba bo tudi poslala svojega izkušenega operatorja za kazanje omenjenih slik.
Udeležite se ti* voli ki* slavno-.-ti vsi brez izjt me in prepričali se boste. Toliko za danes. Prihodnjič obširneje glede celotnega programa.
Z rojaškim pozdravom,
Anthony Svet. nadzornik in poročevalec.
PREDSEDNIK ROOSEVELT
IZLET PEVSKEGA DRUŠTVA.
Tem potoni naznanjamo, da priredi slov. pevsko društvo "Zarja" iz Timmins, On t., dne 10. oktobra izlet v K irklami Lake ter priredi tam ob osmih svecej* koncert v Poljski dvorani.
Vse Slovence in Slovane tamkajšnje okolice vabimo, da se koncerta udeleže. Na programu bo tudi par šaljivih točk.
Tudi Tine naj se prikaže, kajti tukaj pri nas je bolj čist zrak kot pa doli v Torontu. Ir svojo boljšo polovico naj pripelje s seboj.
Torej nasvidonje 10. oktobra vKirkland Lake.
Odbor.
V PRIJAZNO 1UJASX1LO.
Spodaj podpisani si štejemo v dolžnost, da objavimo sledeče |H)jasnilo: Poročila obeh slovenskih h lulnih dnevnikov glede govornikov na koncertu Združenih Mladinskih INvskih Zborov, ki se je vršil v nedeljo, 19. sept., 1.1. naj nihče ne smatra za drugo, kot za osebno mnenje urednikov. To seveda ne znači, da >o bili vsi navzoči istega mnenja.
V spričo dejstev, da je avdi-jencri govornike često prekinila z burnim aplavzom, j«' težko kaj zapisati, drugače kot da je to le osebno mnenje posameznikov.
Kot zadnji govornik na programu je bil okrajni sodnik g. Lausche. Govoril jo takrat.' ko so bili, po mnenju urednikov, navzoči ž<> docela utrujeni od govorov. A smelo trdimo,! da če bi g. sodnik Lausche go-: voril še pol ure ali več, bi ga občinstvo z užitkom poslušalo in točno sledilo govoru.
Spodaj podpisani se vsem govornikom iskreno zahvalimo za tople in prisrčne govore. Veseli nas, da ste se odrvali našemu vabilu ter prišli pozdravit naše mlade pevce ob 3-let-nici njih udejstvovan; i na slovenskem kulturnem polju.
Bili ste dobrodošli gostje med nami. Pozdravljeni!
Cleveland, Ohio.
John Terlop, pr«tls.
Anna Traven, tajnica.
Jožef Zele, blagajnik.
Prejšnji teden je odpotoval proti Zapadli predsednik Roosevelt. Imel je, oziroma bo imel več govorov, predvsem pa -knša priti v ožji stik s prebivalstvom. Poleg njega je njegov posebni odposlanec Norman II. Da vies.
POZOR ČLANI DR. 46. KSKJ.
Prihodnja mesečina seja se ne vrši drugo,-pač pa prvo soboto v Slovenski dvorani na Osani v New Yorku.
Torej nasvidenje dne 2. oktobra ob osmih zvečer.
Tajnik.
NAROČITE SE NA "GLAS SLOVENSKI DNEVNK V NARODA" NAJSTAREJŠI AMERIKI
» Tu nAftiliAniA rlatii
OČE JE IZGINIL S SINOM
V nedeljo 12. septembra je Genevieve Kopat ič odšla na kratek izprehod v State Fair Park v West Allis, Wis. 3-let-ni sinčik Billy in mož Anton sta ostala doma. Ko se jt» čez nekaj časa vrnila domov, ni bilo več doma ne moža, ne otroka. Z njima vred je izginila tu li vsa njuna obleka. Dasi se ji je zadeva zdela čudna, sprva vendar ni sumila ničesar hudega ter je mislila, da se vrneta zvečer. Mož ni pustil nobenega pojasnila — nič. (hlpeljal se je enostavno z avtomobilom in vzel otroka s seboj. Mati si tega ni mogla, razlagati, ker med njima ni bilo ni kakega prepira in sta drugače živela v najlepši harmoniji. bolj jo je presenetilo, ker ga tudi dni gi dan ni bilo nazaj in ko ji je možev delodajalec povedal, da mu je njen soprog dejal, da ga v ponedeljek morda ne bo na delo. Policija ju je začela iskati.
KAJ! VELJALO
BI ME ^{JC ZA PO
SLATI STEKLENI CO MLEKA V MESTO?
CALUMETtSKE NOVICE.
Marko Šute iz Ahaneka je bil zJadnje dni olusojen v planilo $5(1 kazni, ker je pijan vodil avto in podrl nekega človeka na cesti.
Med porotniki okrožnega sodišča za jesenski termin se nahajata tudi rojaka John Muka vec in Rov Št i mac.
D asi M' r-mlu<> sltei, ji> n-sni«*-
no. (v I>i )>• faniiiT v živino ivjskiiu ».kraju coni joga New Ynrka |M>slati kvart uili'ka svojim lju«l«*ni v mesto, hi moral »trositi približno 40e za s|Ni rial (lflivcry paki-tiio puMo. In «»v»Hla m hlajenju in nastcuri-
za< ijo |iost-li«>j.
Kako je torej mogore mleko (ako poceni (lost a \ I jat i na vas prag stotine milj vstran farin?
Samo ena stvar to oiuo^oča— lirezpriiiierua iisjiešnost v produkciji in razdelitvi. Tisto, sveži' mleko pošiljajo i. oddaljenih fann ■/. naglico hr»»vU»kor i»wl strogimi sanitarnimi poboji. Pn-steurizirauo in v stekluioioah«. in na wiki postaji oh poti j" ■lelo storjeno tako us|icšiin. da so sinčki mižali i du skrajnosti.
Svež«' nilok jo eno najcenejših živil, ki jili morete danes kupiti. 1'otuamt zgraditi odpor proti holezni tor vam da oliim energije.
Če hočete imeti nekaj najnovejših navodil, ki bodo gotovo razveselila vašo družino, pišite po
brezplačno knjižico, "New Spark c for Everyday Meals". Naalov T.ie Bureau of Milk' Publicity, AltMny.
! MLIN.
Piše Lolan
-iSiiBirw!;, '^liiraiiiiMun.'m;« whuMmmtiwaawin ' »aiicl
JAVXO MNENJE.
X ill če ne more reči: Javno mnenje naj viU>g vzame! — in odnesti al rave pete. Tako je tu v Ameriki.
Ali ste si z«u|M)mnili, kaj je neki kralj časnikarske verige pri rokoval in se trkal na prsa pred dobrim letom? Roosevel-ta je naredil tako rudečega, da hi ga niti on saim ne poznal, še manj pa Roosevelt suniega s -he.
Xo, kaj je bilo? V Wasliing-tonu še ni komunizma, in Roosevelt še ni diktator.
Tisti mu kralju so se pa odjemalci tako posušili, da je zgubil v enem letu čez milijon do-; larjev,.samo pri enem listu, katerega je moral ustaviti.
Tstotako je vzeta slana neki ameriški tednik, ki je izbral za slamnate volitve imovite ljudi, tako da so volitve kazale Roo-se vel tov poraz. Tednik je prikrito želel, zavesti val javnega mnenja v korist republikancev.
Kami je javno mnenje pognalo Sni i t ha, vsak ve.
Kje so tisti bratje, ki so jzvo-jovali poraz NRA in kje je zdaj njih veletrgovin? Je ni več, izginila je, in je ni Roosevelt vzel.
Pralnica, ki je ugonobila minimalne plače za ženske v New Yorku. je šla rakovo pot. In vse to je storilo javno mnenje, brez vsake tožbe.
7idaj pa je na vrsti Tom Girdler. Njegov ugled se že suši. Kolikor je bilo še zelenega na njem, kar vidno odpada, kot listje, ki ga useka slana, iu kmalu bo po njem.
Ven pojde z enim vzrokom ali drugim, pa če bo še tako lepo zveneča oprostitev. Toni pojde zato, ker je preveč zazijal. Odgriznil je tolikšen kos, da ga ne bo mogel prežvečiti.
Delavcem ne bo žal za njim in tudi za marsikaterim drugim ne, ki bo sledil Girderju..
Javno mnenje v demokraciji vedno deluje. Včasih se ga da zasenčiti, a le za malo časa. Ko se zdrami, je toliko strožji s(k1-nik.
Potom javnega .mnenja si lahko priborimo boljši kos kruha in boljše delavske pogoje. Na drugi strani pa lahko kar naravnost porinemo javno mnenje v naročje nasprotnika, iu to se najhitreje zgodi potom nasilnih dejanj, lomljenja pogodb in z drugimi čini, ki so v nasprotju s postavo in s treznim razumom.
Jugo Slovanska K at. Jednota
Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Rnfuna nizke asesmonte in plačuje liberalne podpore za tfučaj nolcn.i, nezgode all smrti. Ima 185 podrejenih dfu&tev In šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih-
Za vstanovitev novega druSiva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dol^rjev
Plšite za pojasnila na
lil..\VM t'R.\l) J. S. K. J..
ELY. MINNESOTA
"ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA ..
septembra zjutraj je vi odkoder je prišla v Ameriko Clovelamtu umrla Mary Jakse-j pred k ti. tič, rojena Šestan, stara 47 let. j	*
Ranjka je bila doma iz vasi V Clevelandu je nagloma Koteževo pri Ilirski Bistrici in; preminul Anton Planinšek, star
50 let.' Bil je doaila iz vasi Peč, St. Vid pri Zatični, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 Mi.
je prišla v Ameriko pred 6 leti.
V	Cievt landu je umrl 14-letni mladenič John Trattar, sin dobro poznanega Louis Trattarja, ki je že več let zaposlen pri Double Ragle Bottling Co. in ki vodi tudi gostilno na Reno Ave. Ranjki je pohajal v Xa-than Hale šolo, kjer je bil zelo
priljubij» n med šolarji, *
V	Clevelandu je po dolgi in mučili bolezni preminula dobro poznana rojakinja Aran- Praznik, rojena Krajšek v stiarosti 57 let. Doma je bila iz Svetega Križa pri Litiji, fara Mravška gora na Dtdenjskem,
V	Joliet, 111., je umrl Josip Panijan, star 81 let in doma od Metlike v Beli Krajini. Bil je
eden ustanoviteljev KSKJ. *
V	WalkersTille, Mont., je pred kratkim naglo umrl Fr. Benčič, star (12 let in doma iz (imomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bi! 38 let in dolgo let ie z družino vred bival v Calumetu, Mich., toda po velikem štrajku tamkaj se je preselil v Montano. Zapušča .ženo in šest odraslih otrok.
SLOVENCI V AVTNI NESREČI
16. t. m. je 17-letni sin družine Frank XeHat iz Menominee, Mich., šel obiskat družino svojega strica Ignaca Xerata. Ko se je zvdčer že v temi vračal s kolesom, na katerem ni imel luči, proti doanu, ga je na cesti 41 od zadaj zadel avtomobil, pri čemer je flant dobil težke telesne poškodbe. Kljuka <>d avtomobilskih vrat se mu ji* zarila v levo zadnjico in se v rani prelomila. "Odstraniti so mu jo mogli šele zdravniki potom o-peracije. Voznik avtomobila je bil neki William A. Hill iz
ROJAKINJA OBTOŽENA.
Marie TrampuS, tajnica dr. C. Ifiarolda Edmunda v Oak Parku, 111., je bila obtožena po oakparški policiji sokrivde u-mora 16-letne Phyllis Brown, ki je umrla zadnji teden na po- je potem sina hitro odpeljal v
di, da mu je ob času nesreče trenutno vzel vid neki nasproti prihajajoči avtomobil z močnimi žaromet i ter da fanta pred seboj ni videl, in prvi trenutek ni niti vedel, da je koga zadel. Zato tludi takoj po nesreči ni ustavil in se je šele čez nekaj časa vrnil nazaj n<a mesto nesreče, ker se mu je vseeno zdelo, da je nefoaj podrl. Naše! pa je tiim samo kolo. Mladi Tom Nerat se je med tem časom namreč z naporom svojih sil priplazil nazaj do stričevega doma, otlkoder so telefonič-no obvestili očeta o nesreči, ki
SAMOMOR ZALJUBLJENCA
Te dni se je v sredini slovenske naselbine v Milwaukee zgodila nenavadna ljubezenska tragedija. Xt'ki 29-letni Eugene J. Forncrook, je imel ljubezensko razmerje s 23-letnim hrvatskim dekletom Helen Živ-čič. Dekle je obiskalo svojega zaročenca na domu njegovih staršev in zaljubljenca sta se nekaj sporebla. Ivo je fant peljal zvečer svoje dekle domov, sta se tudi še med vožnjo prepirala in dekle je baje fantu reklo naj skoči v jezero. On sicer tega ni storil, pač pa je
"NVinthrops Harborja, 111., ki tr- obrnil svoj avto in si med vož-
SI/)VENSKI PUGILIST.
Jack Kearns, boksarski pod jetnik, je zadnje dni poročal, da vežba mladega slovenskega boksarja Jakoba Adamiča iz Midl'anda, Mich. Adamič, ki je star 21 let in tehta 188 funtov, se je že bokfcal s 43 hrusti in meti temi jih je 37 pobil na tla, med temi hudi svojega rojaka Johna Erjavca iz Dulutha.
Kearns je prepričan, da se Adamič nekega' bližnjega dne spopade s Sclimellingom in Louisom za prvenstvo, ki ga tudi odnese, ker ima baje "železne" mišice v rokah in plečih. Kearns je nekoč verbal Jack Dompseyja in pravi, da ve, kaj govori.
THI STATE OF NEW YOBK
OPERA V NEW YORK HIPPODROME
New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: Madame Butterfly, 2. okt Othello, 3. okt. Rigoletto, 9. okt. Faust, 10. okt. -
sledicah aiborčne operacije. Tranipuševa zanika krivdo rekoč, <)a ni imela nič opraviti z operacijo, katero je izvršil dr. Etimund na deklici. Zdravnik je obtožen umora in kavcija zanj je določena na $25,000. TrampušeVa je bila izpuščena proti kavciji $5000. Marie Trampuš je stara 27 let.
NOVICE IZ MINNESOTE.
V	GiMjertu je umrl 16-letni mladenič. Edvard Sever, rojen v Ameriki. Istotam se je težko pobila na nogi maiti znanega rojaka Samm, ki je v vodstvu posebnega zavoda v Eve. lethu.
V	bolnišnici v Soudanu se nahaja žena Louisa Kocjana iz Elvja, ki je bila težko pobita pri attomcibikki nezgodi v bližini Towerja.
bolnišnico.
SMRTNA NESREČA DEČKA.
V Rittman, O. je rojak Mrke Skraba izgubil 10-letnega sinčka Alojzija, katerega je pri
nj<> pognal kroglo v glavo, komaj par hiš od dekletovega stanovanja. Avto brez kontrole se je z vso silo zaletel v telefonski drog pml Natlačenovo gostilno in prihitevši ljudje so rtašli samomorilca mrtvega ob avtomobilskem vodilu. Da avto, ki je treščil ob drog s pre-eejsnjo brzino, ni naletel na to oviro, bj zavozil naravnost skozi vrata v Natlačenov salon. Miss Živčič je policiji povedala, da ji je njen zaročenec pred ločitvijo pred njenim domom pokazlal revolver, rekoč: "Poglej ga!" — Ona te geste ni vzela za resno ter mu je odvrnila naj no dela neumnosti. No, on jo je napravil vseeno.
igri z drugo deco Zasula plast prsti in ga na mestu usmrtila. Tukaj zapušča starše, tri brate in dve sestri.
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva mesee« druga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina polete. NapHmer: —
9.25.37
TO POMENI, da vam je naročnina potekla 25, Sep 1 937
Pofiljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo poftljanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. i 8 St., New York
_
_

--
n
"«44« »MU*
, .4 t k*
New York, Thursday, September 30, 1937-
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3Jt.
POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
NARODA"
216 WEST 18th STREET N E W Y O R K , N . Y .
^ iii^'i/^t iHiiiirii^ ^^iiMiww'i'.^ffliltlllW
ROMANI-SPISI-POVESTI
SB SSMMISIX
liilMliliiiiillilfiiJ II KIT liTMMti!''111"
ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura li minulosti ............................... J6
BEAT1N DNEVNIK. apinU Loiia Pesjakov*. — 164 strani Cena-------------
Pole« Pavline Psjkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina lenska. ki se Je koncem prej-ftnjoga stoletja udejstvovala v slovenski knjl-lfvn«nal. Njeni spisi razodevajo Čutečo len-sko UuAo.
_ NOČL MXU Jt'NAK, spisal r. M. Do-slojev skL. 152 strani. Cena----------------
Kratke povesti lt flvljenjepls pisatelja. To so prva knjlievna dela slavnega nizkega romanopisca.
DEKLE ELIZA, spisal Edam* do Coneourt. 111 strani. Cena--------------------
Coneourtova dela so polna fines In tsniml-voatl. slasti v risanju znaPaJev. čljlb nekateri so mojstrsko podani in ima človk me<l branjem vtis. d« iKmamerne osebe selijo araj nJega In kramljajo t nJim.
DON KIHOT spissl Miguel Cervantes. 138 str,
.76
To Je klasično delo slavne« ftpanskega pi* saleljn. To Je satira na vlle«vo, ki Je Se vedno hotelo obraniti svoj i«onos iu veličino, pa so nt savedsln. ds le umira. "Don Elliot" spada med mojstrovine svetovna literature.
DVE sliki, spisal
Ksaver Meiko. 103 stranL
Cena M
Dve čtrici enega naAlb nsjboijsih pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". (Hto sta motsteraso zavrSeul. kot Jib more zavrSitl edlnule naS ucino čuteči Meško.
H I,OZONSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 r I rani. Cena ------------------------------------------M
K.lor ne pozna illjaSkega llvljcnja. naj prečita ts roman, oli čitnnjn se mu bo odprl povsem nov svet, |>oln nesiutenlb dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Uau*un 210 strani. Cena JO
Human inan. ga nordijskega pisatelja Je svojevrstno velezaoimlv In odkriva	nove strani čtov*Akega »IvLkuja.
GOSPODARICA SVETA. lK«rl Figdonl ...... *
tiOZlHJVNIK. spisal Kart May. D« sveska. m in 134 Strani. Cena -----------------------
KpUi Karla Majra so inanl uaHm starejšim čltaletjrm. Marsikdo se spomiuja njegovih riMuaui>T "V padiAobovt sem-r. "Vlnetov". "žut" Itd. Dejanje "Goidovnika" te vrf na nekoč divjem ameriškem Zapadu.
gompaCi in KOMURSAKI
»|dsol Julij Zeyer. 1M strani. Cena.......*>
PMtre Vilke sanjavega Uvljeaja Uste sanja-ve. bujno deiele. ki smo Jo do nedavna po-anali komaj po imenu. To je pese« ljubezni ln s vast oba.
KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OKS,
Jules Verne. 65 stranL Cena ....................... M
Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako ilvo domišljijo kot Jo Je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse nje-gove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero Itd.
KMEČKI PUNT, spisal Auk. fienoa	^M
Zgodovina natega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graičakL — '•Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen *> man bo sleherni a užitkom prečita*.
LA BO HEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena.. JO
Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parian okoli polovice devetnajstega stoletja. _
Knjiga Is svetovno znano dei«.
LISTKI, (Ks. MeSko*. 144 strani ............ .7«
MALI LORD. spisala Frances Hodgeoon Burnett. 193 strani. Cena ......................... JO
Globoko sasnovsna povest, o otroku, ki gane odljndnega čudaku. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne i>ozna ralik med bogatini ln reve*!, pač pa zna razlikovati le med dobrim la slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 120 stranL
Cen JI
fitlrl zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 241 strani. Cena------------ JO
Zanimiva porest lz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 stranL Cena------ 76
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKl ; IGRE ; ;
S
PKIHAJAČ, spisal Fr. Detta. lil
(te JO
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vieta la natega pristnega domačega Ktvljeoja.
PRI STRICU,
PRODANE DL'SE,
U1
2 Jsia DkevM. 160 str.
Cena JO
Kdor hoče vedeti, kaj počno faSlsti a nafilm ubogim ljudstvom na Krasu, na! n red ta to pretresljivo sgodba
PTICE SELIVKE, M
Rahindraaat Tagore. Tria ves.
.76
Prgeovori, eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja.
Do skrajnosti napet roman it modernega življenja, opjw'nhelm je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... JI
MIMC ŽIVLJENJA. tZ'lL. Ivan Cankar. 230 str.
Cena JO
MLADA LETA, (Jan. tL ..rek), 188 str....... JO
MOŽJE, spisal Emerson llngh. 209 strani. Cenal.54
Zanimivo delo. ki ho ugajalo vsakemu člta-tel ju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADKŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Gariin. 112 stranL Cen*
Junaki tega romana blodijo in tavajo škod
temo ilvljeuja. Vzbujajo se kvišku, a sredi l*otn omagaja
NASA LETA. spisal Milan Po|flJ. 129 *raaL -Cena vet. „.«».». .70	Broi. ——
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki Je poznal du5o dolenjskega kmeta kot ie malokdo.
NA&I LJUDJE, spisal Aloli
Zanimiva povest la časov, ko so bili rrancoal na Vipavskem.
6RE&NIK LENART.
BLDO BREZNO la Erjavec. 7»
Ivan Cankar. 114 It
Cena
Kal taboren pripovednik ta pomavate« na-rave nudi Čltatelju lepoto nallb krgiev I« sanlmivostl ta lirUeaja nailb ljudL
idiot, »plaal F. M. DootoJovakL Štiri KNJIGI. Cena .....
UB
Krasen tallev.
IGRALEC,
____najboljših ruskih plsa-
vsebuje nad tisoč stranL
r. M. DaslaJenkL M
.76
Blaval ruski pisatelj je ? tej povesti klasično opisal Igralsko strast Igralec Izgublja ta dobiva, pookula na vse mogoče načine, splet-kart, doilvlja ta posablja, todp »trast do Igranja ga nikdar ne mtaa.
JERNAC ZMAGOVAC. spisal & Slenklewka,
1» stranL Cm*--------M
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti ana-nega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta sanlmlvl ta vredni, da Jih Sovsk člta.
JDTKI. spisal Andrej Strug, 86 strw*L Cena
.76
Knjiga je posvečena onim, ki eo BI skoal bol ta pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-levee. TKI knjige po 160, 180 In 114 stranL
JO vsak svezek. Vsi trije.—L66
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In iivljenje kmetskega fanta, ki so ga stari-H poslali v lole, kjer se je vadrleval s lastnimi sredt t vi ter sdaj lalje, zdaj telje, lesol od lole do lole ter si slednjič priboril v llvlje-ajn mesto, po katerem je stremel. Knjjae aa Oh & ta a Ju sabo moral Sta-
telj votot ed
.41
RDEČA MEGLA, spisal Kart Vlger. IPs stranL
Cena .70
v Širokem Itllu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki sna dejanje razplesti s tako čudovito flnesn. da mora člta-teij nehote a napetim pričakovanjem Citati do konca.
ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 dnuiit Cena »osms«^™™—*....................................
SPISJE. Male povesti It kmečkega življenja. — 67 stranL Cena ......................-—-M
SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde.
301 at rani. Cena ........................1^0
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleftkcga pisatelja. Roman je izredno sanimlv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti ln napetosti. ki veže bralca t nepremagljivo silo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Meiko. 189 aifiai. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
Student naj bo. — naS vsakdanji
KRUH. spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena JO NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih dvilb obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner.
228 stranL Cena ------------------------------ JO
To Je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne Porast nI prizori so oplsacJ točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltatl to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je izgubila na bojlSču stoje najdražje.
TATIC, spisal France Bevk. Tria ves. 86 str.
Cena .70
Kal taboren primorski pisatelj nam daje v tej
knjigi dve povestL ki jih je posvetil svoji materi.
TARZANOV SIN. Vezano. 301 strani ..........U*
TUNEL, spisal
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMnN. Trie vali* stranL Cena
Knjiga vsebuje " misli, ki so se rodile v človeku v prvih lotih svatovaa vojne'-
PESMI V PROZI. stranL Cena
111
Verna slika pestrega vellkomeetnega Uvljeaja ln spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France, ttt
Cena	»osaoss»o J0Q
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmer«. V tej knjigi je Slavni francoski pisatelj najbolj drsen in breaohslren v svoji sabavljlcL
PLAT Z! ONA, spisal LeeoM Andrejev, 181 str.
Cena .4«
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga le dve, naZTsč "Misel v megli" ta "Breadao*.
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (t sv.) _____ L28
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 18 strani.
Cena JO
V tej knjigi je sbral znani slovenski pisatelj Pugelj deoet črtic la nalaga domačega živ-ljenja.
POVESTI IN SLIKE, 70 stranL Osna ..
Ksaver Meike. —
Knjiga vsebuje tri povesti xyJega.priljubljenega pisatelje, mojstra v opisovanja Njegov slog je Izrazit, njecove misli so globoke ta mehke. Posebno ženske so vnete aa njegova dela.	' j
PRED NEVIHTO, spisal L Mojstersko delo slavnega
Ceqa J6
telta.
PRAVICA KLADIVA,
144 stranL cwa ------JO
Poveet la vojne dobe,, k*, se je v srcih vseh nalih raaeodnih ljudi porajala sslasl aa edinstveno Jugošlavljo. Levstik JO ta klarf-. čno optaaL 1 pevohpjeajsm domnvtt? <*as#e tudi povest svoj tmslb	»»
SB6 str. Cena IA
Globoko pod semljo vrtajo orjalkl stroji ta-
nel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se aarivajo vedno globlje v osrčje lemlje. Sredi dela salotl graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je aa tisočo ln tisoče delavcev. Toda Mesna volja tnStalrJa Allsna ne odnebs, dokler ne štete med Evr» I« ta Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmeteva.
Tria ves. 61 stranL Cena ......-------
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jta preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah lenskega srca, o ljubesc'. ~ sorodnli dužah.
.76
VERNE DUfiE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee.
strani. Cens.. JO
Eden naJbotjOb spisov francoskega mojstra, vzeta la nalega kmetskega življenja.
V KREMPLJIH INKVIZICIJI. iplflU Mkhsl
Zevace. 461 straaL Cena..... ......'■..................L60
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s neltetiml aapletljajl ta nasičeno vsebino, da bo navesalo vsakega čitatelja, Id ga vsa-me v roka
GORSKEM ZAaOTJU, spisal Antea Koder. ISO strani. Cern
Zanimiva povesi la prejlpjega stoletja. >
JO
VRTNAR, Trie ves.
Tagare. 166 siv. Mehko ves. ...»m
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-jevskL I. DEL 200 strani, II. DEL 212 str. 2.-TeUkl Dostojevski je podal v tem svetov-nosnanem romanu sliko življenje makih jetnikov takosvanih katorgab, utrjeala jetnl-Sklb taborih v Sibiriji.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 005 strani. Cena ..L2r> Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duSevnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZAKJA, spisal Couan Doyle. 382 stranL Trda vez. Cena.... JU Broširana.............6»
Čltatelj se mora do solz nasmejati, ko Sta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov buzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-Ml "brata*"; Kako ga je hudič skuBal. Itd.
ZBRANI SPISI, 868 strani. (II. tvesek). Cena 2JO V tem zvezku so zbrani spisi naSega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal v Široki svet. ter deloval za združenje jie samo Jugoslovanov, pač Da Slovanov v splošnem.
zmaj iz bosne, strani. Cena
spisal Jos. Ev. Tomi«. 229
.li
Roman is krvave boaenske zgodovine. Boji S Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev.
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena ................................. 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostnja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čltatelju.
Zbirka ZANIMIVIH POVESTI
uillll!ll!!lllllllll!i:u:il!llillilli:
Bili!

primernih za odrasle in mladino. — vse-bina je raznovrstna: zgodovinska, zabavna, poiCna. - veČina knjig opremljena z lepimi slikami
iwiiiimniT—......in i.....i—.....himh """■"":."•	•
TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika
izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.-5
turki pred dunajem ....................................3Qe
vojska na balkanu s slikami, več zvezkov
po
JO
VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Me*ko; s
slikami) .................................................... 61.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI IJSTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 tvezkl po ....................................................50e
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60e
ZLATOKOPI (povest ii Alaske) ............................25e
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ........... 40e IL del .......-.....40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO —
10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 tvesku ...... JO
VINSKI BRAT. (V. sv.), Gangl .............. .50
8 POVESTL (IV. zv.), Oangl ................ .50
13 POVESTL (III. zv.), Uangl .............. JiO
ZNANSTVENI « POUČNI SPISI
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Učna knjlgn za Nemce iu za one, ki so nem-Ičlne zmožni.
AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. G08 strani. Trda ve?.. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in dru;a naimuie ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2,—
BURSKA VOJSKA. 05 struni. Cena
.10
)M*M«l»M«*t'
andersonove pripovedke
111 strani. Cena ...........
ANDREJ HOKER .........................
beneška vedeževalka ------
bklgrajski biser ---------------
BOtlČNI DAROVI -----------------
boj in zmaga ----------------------------------
cvetina borograjska --------------
CVETKE (pravljice ta stare In mlaie)
Čarovnica s starega grada------
devica orleanska________________
DEDEK JR PRAVIL (pravljice) ...............
elizabeta. HCl sibirskega jetnika fran baron trenk ............................
FRA DIAVOLO_____________
k .33
.... 50e ...„ 35( .... 35e „...35« ..... 20« .....45« ..30c ....23«
.....60«
«... 40f
«... 35f ____35e
.....Me
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost ta srčna plemenitost najslavnejšega ladijskega pisatelja.
V ROBSTVU, spisal Ivan Matičie. tU stranL
lYdft VNs Cttft oosaoasooaoooaseoosooooaooosa«aaaooaaooo«ooooaoa le88
Ivan Mstlčič je eden tistih redkih nalih Ijodl, ki ne potna samo vojne ta njenih grozot ter posledic, ampak ana tuli vse pretresljivo opisati.
VOJNIMIR, spisal Jeelp Ogrinee. n str. Cena J» Zanimiva povest ta časov prekrlcevanja komikih Slovencev.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 1SS strani. Cena- 71
Zvesek vsebuje povesti Milanskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis Mllčla-Skega "Mladih sanikerne6ev lastni livljenje-
PleT.
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A: leaoa, poslovenil L. J. aa Ljudsko knjilioo, obeega 878 strani, ta je jako sanlmlvo pisana toP^ift
GOSPOD PRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-finski, veselomodre humoreske, 72 strani J5
JANKO IN METKA (kartonske slike sa otroke) S6e
KOREJSKA BRATA (Črtice e misijonarjih v
Kareji) __________________________30«
KRALJEVIČ IN BERAČ _______________________30«
KRVNA OSVETA (povest Is abrnildh gora) ..... 30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO	25«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON, k ritenski deček Is Libanona------25«
MUSOLINO. ropar Kalakrlje______________40e
35«
-------70«
BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižieo — "How to become a citizen of '.be United Slates".
STATES. V tej knjigi so vsa pojusnila in znkoal za naseljence. Cena .................. JO
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 struni. Cena .... .33
DENAR. Spiral dr. Kari EnglR
£16 strani. Cona .........................80
Denarni problem je zelo zapleten ln težaven In ga ni mogoče storili vsakomur ju.sDv^a. Pisatelj, ki Je znan čc5kl uarodnu-fcusiKMlar-skl strokovnjak, je razširil svc.1- delo tako. da bo slutilo sieberueLnn kot orientaCni spis o denarju.
DOMAČI ŽIV1NOZDRAVNIK, »pisal Fraujo Dular. LT8 strani. Cena tnla vez............. 1.50
bro3............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -»rani. Cena .76
Zanimiv potopis s slikami »>«t!fc krajev na5e
stsre domovine, ki so Siovebeem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvsri. 143 strsol.
S slikami. Cena .......................
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena .......................... M
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi Je v gotovi meri zvezi*— /gotovina slovenske prestollce.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... .60 Poljudni sptsl o naravoslovju ln zvesdoznan-
stva
MRTVI GOSTAC MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ---------
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
NA RAZLIČNIH POTIH . NA INDIJSKIH OTOKIH
.40« 66«
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .80
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Poveet la sta rej He misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............80
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest ima časa odkritja Amerike. Cena ................... 29
l>«*tlt*t<l«tlHM*l
eosoossoss 26(
-------85«
»•».•• •. c
PABERKI IZ ROŽA PARIŠKI ZLATAR POŽIGALEC _________
PRSTI BOŽJI________________ ItllltlllHUlIHtlltMIMM O IMIHIIIHHI O 80«
PRAPREČANOVE ZGODBE ___________________________85«
POVODENJ (spisal Kriitof Smit) _________________80«
PRIGODBEČEBELICE MAJE, tri. vos.________
PIRHI (spisal Kriitof Smlt) UlUHMMtHMtMlMItUMMH 80«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L «v. —...... 40« n. sv._________40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani ta prostega naroda. Cena ..................... At
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladlml> Levstik. Roman aa
mladino. Ona .......................... .71
PRASKI JUDEK ______________.........________ ttt
PATRIA (povest la Irske sgedovi«*) POSLEDNJI MOHIKANEC ..... RDEČA tS BELA VRTNICA „
80« »t Me 80«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ________
ROBINZON KOfiUTNK__________1......
SKOŽI SlRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti In nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .60
SUEfiKI INVALID ________________________________-16«
SMO IN KrtftTO (povest os Abrueev) SVITA NOTBURGA ec
86« 86«
IZBRANI SPISI IK MLADINO.
Levstik. 2-0 strani. Cena .... Levstik. 2*JO strani. C3na broS.
Bplsal Franc
.............90
vez. 1.19
..»0
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del.....86....II. Del .86
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOSJEREJA. Sestavil Valentin Razlncer, 04 strani. Cena ttdovez .... .50 BroS......36
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 88 strani... .36
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena .........30
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. 1.26
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50
KUBIČNA RAČUNICA. Trds vet. 144 -tr. Cena .75 Navodila za lzračunanje okroglega, rezanega ln tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 900 str.
Cena.......70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 382 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse knjlievno delo naSega velikega kritika. w*i£?t pisatelja ta Jezikoslovca. ,
LJUDSKA KUHARICA, najnovejla In praktična
, zbirka navodil sa knblnjo in dom Cena .... Ji
MI8TERIJ DU&E. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................L—
Razprava o blaznosti ta posledicah pijančevanja.
(Da^je prihodnjih.)
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
^16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T.
____
_________
"GLAS NAHODA
swtcrxl-xH—kk=X)C Lllfc Mil U
>»'	in
Kratka Dnevna Zgodba
Priredil FRANK KER2E:
KRALJ PERZIJSKIH SALJIVCEV
Vsa'k narod iiua svoj kraj in svoje ljudi, katerim oov*>i vse Biucttnosti. Tako je tudi pri JtVrzijcih, kakor poroča Hu-ohiusou ki se je mudil delj času med njrtiii. Svoje zanimivo pripovedovanje začenja tako, du se ga človek ne ustraši.
V tem apisu — pLšo — ne bu nobenih letnic in datumov, nobenega naštevanja imen iu tudj ne citatov jz starih knjig. To bo samo popis Mullahn Na.-re-dina, kateri iivi v Perziji. Čt prav itn: "iivi", je tu besedi, pravična. Kjer iu kadarkoli 8e abirajo IVrzijci po svojih malih kavarntkh, koder sede na dragocenih preprogah in sreba jo žlahtno kavo ali čaj, povsod pripovedujejo o njem. (*'c s» kod Zberejo v gTU(V, pa jim sij« nokaj pondnega iz oči, tedaj s. gotov, da ne govore o drugem kakor o Miullahu Xasredinu On živi in bo živel, dokler kak Perzijec na svetu.
Najpoprej povemo, da pome nja beseda "muNali" to, ka: |k> duhovnik. l)rug*», nam reč W red in, j«» njegovo ime Živel je v mestu Isfahan, in ka dar se človek naleze močne ka ve. čaja ali kaj "hujšega", ga kaj rad premija mullah Na srnlm. Kadar sreča človek kakega mullahn, se zopit nehot" sfKinini Varfiredina, kateri je bil zniiraj oblečen v črnem, imel j«' bel turban in je navadno jahal mišavega o«la.
Ker je bil torej duhovnik, je moral seveda večkrat pridigo vati v veliki moiejj mesta Salu N';i neki potek zjutraj pride resno na prižnico in začne gledati pomcnjljivo po svojih dragih ovčieah. Pintom pa dvigne svoje oči proti nelm in pravi:
"Zahvalimo Boga, da nimajo kamele p< ruti. Zakaj če bi jih imele, bi letale. In če bi lethle. bi včasih katera padla. Prebila bi streho in zmečkala naše otroke. Zahvalimo Boga,
ki je v vnem Umi previdni."
Ob neki drugi priliki je moral obiskati neko vas izven mesta. Bilo je to v tistem me>e-cu, ko so Mohamcndauci postijo in vaščani so ga prosili, da l.i jih vsak dan pridigoval. On se je končno udal, ampak ne post lino rad.
Prvi dan jjride na prižnico in pogleda strogo j>o ljudeh, kateri so nestrpno zijali vanj in pričakovali, da jim kaj pove.
"Ali veste, o čini bom pridigoval danes?" vpraša jako res 110.
"•Ne, ne vemo/ odgovore ljudje.
"Kakšni veliki tepei." za go irnja in odidi jezno d«>li.
Drugi dan se va£čani zber. še v večjem številu, kakor po pnj. Čutili so nekako, dn »' gospoda mazali I i, pa so mu ho teli dati zadosti hi. Zojm-i pri le Mullah na prižnico in kako: k|)iej, pogleda -liTiro in res no po ljudeh.
"Ali veste, o tu m vam bon priimmlovtfl danes.'" jih zo pet vpraša.
Ljudje so pričakovali take
Zgodilo m' je, da je xa časa Kasiedir.a živel v tistem mestu bogat ('4!<Aek. kateri mu je )m>-vsird nasprotoval, kjer in koder je mogel. Ta človek je uitiil in prosili so luullaha, na.
spečega moža po obrazu in o-koli ust. Kmalu se prebudi mož in zahteva svojo priljubljeno jed. Žena se kaže jako začudeno in pripoveduje, da ura je dala vse, predno je zaspal. Sicer se pa vidi ostanke še v,*e po njegovem obrazu. Mullah začne pri i-skovati v ogledalu, če je to res. Vidi ostanke vsepovsod, potem pa pravi:
'',Ne bodi huda! Ima« prav. Snedel sem jod in pozabil na to."
Doma ni bilo Nasredinu postlano 7. rožicami. Slo je od sla1>ega na sla!bse in nek< ga dn« zapodi žena svojega moža, rekoč, da se ne sme vrniti po-
opravi |M)givbnc obreile in iz-pregovori tudi nekaj ilobrilii7lenarjev za" kruh. YW ža-
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
i -
V palači Fontenay-Cravant so imeli s veča-lost. Po širokem stopnišču iz klesanega kamni, krašenem s krasnimi preprogami po Don Qui-•liottu de Covpel, krasno razsvetljenem z clek-sičnimi žarnicami, so počasi vrvelc množice /.en v lepih toaletah in gospodov v kratkih hla-prej, dokler ne prinese vsaj de- čali; veselo kramljajoč so polnili bajno razsvet
besed o pokojniku. In inlgovo. ril je tako imenitno, da bi te besede še danes priporočali duhovnikom vseh ver in narodov Rekel je namri č:
"Zame nima nobenega pomena, da pridem zraven ali dr kaj pripovedujem. Mož me ni nikdar poslušal, ko je bil živ ir resno dvomim, če bi me zdaj. ko je mrtev."
Mullah Nasi edin je bil tudi
0	že nje n. In kakor vsi velilutkar mu dajo debri ljulj«
1	i ožje je im< I v zakonu Več tež Kili nalog, kakor pa v poklicu. Kakor Perzijec, ni smel sevedr videti sVoj« neveste, dokler ji :ii potešil. Navada j«' pri njih. In /.■ ::;n vidi neve-tin obraz la.ij M^ej v <:gle»la!u. }»ot<'iii
vrne za mizo in praznuje s "•vojimi prijatelji. Tako je bih tudi z mullahom Nuovdiiiom. h gledal jo je, potem s p
losten in pobit odide sveti mož in zdihuje obupno: "Samo Bog mi more pomagati." Pride po poti do neke podrte zgfttdbe in počiva. Jako primeren kraj za j! rioveka s podrtimi upi. Ko sedi na trati in upira hrlvt v zid. se mu zdi, da sliši na drugi strani neko mrmranje. Iztegne se in zagleda nekega derviša, tistega posebnega meniha, ki vedno potuje in živi od tega.
ga vprašanja iu ker je gospod [menda malo ka«no vrnil iue;i včeraj nameril na odgovore:)goste. Ko pride tja, zapazi s ne, ne, zavpijejo danes kakor j strahom, da so vse snedli. VW
•n moz:
Da,
«ia, vtiiio:
r'
jer.en odide od liii/.e in vjeli s«
"Potem je pa sploh nopo-l-ra pri malih vratih, kodei
trebno, da vam kaj povem." •Tavi prav tako jezno in gre zopet doli.
Tretji dan je bila zopet polna n i ošeja ljudi. Vprasi jih, k; kor poprej in polovica hrama zavpije: "da, da, vemo!", polovica pa: "ne v. mo!" Mullah ni pričakoval takega odgovora. Ponovno zastavi vprašanje svojim vernikom in odgovor je bil /oprt tak. Potem se mu nekaj zasveti v glavi.
"Dobro/\r>ravi, "v tem slu čaju naj tista polovica, ki ve kaj mislim pridiirov.iti. pove oni drugi, ki še teira ne ve.' Po tt h besedah gre iz meše je i'-knnnlu potem tudi iz vasi.
je hotel na. prosto. Vprašaj« ua. zakaj odhaja s svoje last ne svatbe in odvrnil je:
■"(irem zallo, ker gostj< snedli vse, kar je bilo. Zda.' naj imajo pa še nevesto."
Vendar pa so «*a morali pre preiti, ker l»i ga drugače ne našli kasneje v težavah zakon skegjt stanu. Wdolgo po poroki se je domislil, da ima jako rail neko perzijsko jed. ki ob-stoii |K>glnvitno iz riža. Naročil svoji boljši polovici, naj io pripravi umitem, ko bo on m: lo zaspal. Storila je taiko in k:ir je bilo dobro, tudi sned-'a. Ki ie vse pospravila, po-V-Io.je ski«' lo iu namaže svojega
Preko tišoč izvodov do zdaj prodanih!
H
KAMNlfcKK PLANINE . . . OTOK BLESKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. , TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA ... BEGUNJE... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . . . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOC-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE ... LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA. SLATINA ... ITD. - &7 SLIK v fi nem bakrotisku, tirane na dobrem pa pirju. Oglejte si teh lepot Slovenije. Knjiga Vas stane —
"Naši Kraji"
NAROČtTE PHI:
Karcize pod QoHco
KNJIGARNI "GLAS NARODA". 216 WEST 18 tit ST.. NEW YORK
Dobili smo iz starega kraja novo zalogo!
Ta dtiviš je imel čisto po-s< ben opravek. Iz voska je izdeloval majhne podobe, katere je postavil na zemljo in nagovarjal jako resno.
"Satan," pravi, "zakaj si ti storil toliko slabega na svetu.' (Vmu si spodil Adama in Evo iz raja, kjer sta imela vss ga zadosti, da sta potem reveža grešila? Zakaj prinašaš toliko gorja po vsem svetu.'"
Po teh besedah vzame debe-| lo palico iu lopne po voščenem i satanu, da se v«*s razblini. i Iznova za<"ne delati drugo podobo in sicer tokrat Mojzesa. Ko je bil gotov, pravi:
"Ti Mojzes, si tudi dosti zagrešil! Sti':.šanska napaka je bila. ko si v svojem dvomu dvakrat z jezo vdnril po skali, dn je pritekla voda. Zaupati bi bil moral v gospoda in počakati po prvem vdarcn. Ti moraš tudi dobiti svoje."
Gorjača zažvižga po zraku in trenutek kasneje je bil voščeni Mojzes raodblinjen poleg satana.
Tretjo podobo pa izdeluje z večjo vnemo in skrbjo, kakor prvo dve. Gotovo pojavi malo delo od sebe in jo nagovori: "No, zdaj je pa Bog tukaj. Tudi ti si print sel dosti trpljenja in gorja. Zakaj si ustvaril tak svet, koder je toliko pomanjkanja * Vse bolečine in vse nesreče so tukaj samo zato, ker «i sret tako neumno u-<tvaril." Po teh Ibesedah dvigne gorjačo, da mahne po Bogu.
Mullah Nasredin rta vpije prestrašeno:
"Stoj!" Skoči naglo na drugo stran zida.
"Prijatelj moj," začne prijazno, "jaz hodim okoli, da dobim deset denarjev od Boga. Ce ga pdbiješ, ne smem nikdar več domov."
Derviš se ozre -s strahom in vidi, da je nekdo še bolj neumen poleg. Vstane prestrašeno, pusti skledo za milodare in zbeži po cesti, da se je vse kadilo.
Mullah Na* red in pogled« v «kledo in najde v nji — ne deset, ampak sto denarjev. Hitro ■se odpravi proti donnu in potrka kar se da, pogumno na vezna vrata.
Njegova žena pogleda fn ko zapahi njega, pravi, da ne odpre.
"Dokler mi ne pokažeš deset denarjev, ne pojideš skozi ta vrata." Tako mu zabeli in potegne zapah.
Miullah vdari s pestjo po vratih in vipije veselo:
"iBafoa, odpri in ne trati časa s klepetanjem. Hitro, pravim. Storil sem veliko delo! Rešil sem samega Boga pred smittjo in prejel za to veliko delo sto denarjev. Odpri, pra-vhn."
:Mull»hova velika in trdna vera je bila v molitev. Nekdaj
(Nadaljevanje na 6. strani.)
! jeno dvorano. Z viška galerije je skupina povabljenih go<tov naslonjena na marmornato o-grajo opazovala to pisano množico liki komisija izvedencev zn ocenitev elegance. Globoko do-5i pod selx>j je videla razkošno oblečene mlade žene, kako puščajo z izbrano grncijo za seboj svoje svilene in žametaste vlečke, kako mikavno pot resa jo z zlatimi ali plavimi valovi svojih kodrov, prepletenimi z rožami in demanti. Med njimi se sučejo mladi, uglajeni, nasmejani go-• pod je, čijih črne obleke se bolj dvigajo lesk svetlih toalet in belih ramen.
Na koncu stopnišča pred širokim vhodom, za katerim se je videla dvorana, vsa zalita v ča lobni -vetlobi, je stala kojpte.-a de Fontenav,
denič lepega obraza in ji zašepetal z glasom nežne zaupljivosti:
—	Komtesa, ali veste, kje je Armand? — Že cele četrt tire ga iščem po vsej palači, pa ga ne morem nikjer najti.
—	Ze ves večer ga nisem videla, mislim" da nadzoruje priprave za gledališko predstavo.
—	Nikakor ne. Prihajam baš izza kulis. Go-.•pa <le Jassae, ki so ji nekaj črtali in njene vlo-g,e je hotela govoriti z Armandom, pa ne vein«,, kaj se je zgodilo potem. Morda ga je odnesel nekam kak bog, ljubosumen na njegove uspehe.. . če ni bil to sam ravnatelj Commedie Franca ise.
Lepi mladenič se je nasmehnil, komtesi se je na zmračil obraz. Težak nemir je legel na njeno dušo.
Brez vzroka in brez povoda, kajti kje bi mogel biti njen mož, če ne v svoji sobi, zaposhn s pripravami za svoj nastop na gledališkem odru. Gotovo se je oblačil in čital Še enkrat -vojo vlogo markizu de Rivn. ki jo je igral v
prekrasna in prijazna, spremljajoč svoje go jnovj Njena premiera je i^a pripravljeni
te z odprtimi rokami, z žarečim jiogleilom 'n sladkimi besedami na ustih. Njena lejMita je slovela daleč naokrog. Bila je na višku občudovanja vredne dozorelosti. V črni žametasti toaleti je prihajala eleganca njenih ramen in marmornato belih rok še bolj do veljave. Biserna ogrlica, edini nakit, k; ga je tisti večei nosila, je objemal njen plemeniti vrat, ponosne noseč krasno glavo blede polti in čudovito nežnih oči. Temne lase ji je krasila ena sama re. :'.a, njihovi mehki valovi so bili vedno isti kakor v dnevih njene slavne mladosti. Bili so še vedno krasen okvir njenega visokega, ponosnega čela. Komaj nekaj srebrnih nitk se je 1"-.- ketalo na sencih v dokaz, da je ta dama že pre koračila Štirideseto leto. jesen življenja žene. ko <o mnogi krasni dnevi že za-trti z nekakšnim pajčolanom tesnobne melanholije.
Sredi blagorodne družbe, obstoječe h ljudi, ki jih je rod, nadarjenost ali bogastvo dvigalo r.ad vse druge, je stala že dve uri tu in sprem ljala povabljeni* goste kot gospodinja. Baš je hotela izpregovoriti nekaj besed s soprogo avstrijskega poslanika in jo spremiti do praga dvorane, ko <e ji je približal Z"lo eleganten mla-
/a danes v dvorani, kjer so bili že zbrani povabljeni gostje.
— Sam: vidite, da ne morem zapustiti svojega mesta, — je dejala komtesa de Fontenoy :n pokazala s pahljačo na skupino gostov na stopnišču, ki so komaj čakali, da jo pozdrav i-.o. — Poišeite ga, dragi Paul, in ko ga najdete, mi pridite povedat.
In odšla je pozdravit svoje goste naglih korakov, da je zašelestela za njo svilena vlečku. Mladi baron Cravant je dvignil težko zaveso n;» vratih in vstopil v poselme sobane, zakulinjr gledališča, urejenega v ozadju velike dvoran«*.
V komtesinern budoarju je lasničar Pontet iiaš pritrjeval lasuljo prvemu ljubljencu dile-rantske igralske družbe llektorju Firniontn 1'ontet ni imel ?ebi enakega, kadar je bilo trt>-hi hitro napraviti iz mladega moža bradati g:i brkača ali iz starca zaljubljenega golobradea. Drugi igralce družbe, ves razburjen zaradi malenkostnega prehlada, je baš pošiljal po z<lra-,ilo v bližnjo lekarno in vsakih deset minut jc miril svoje glasnice z znosno dozo zdravila.
i I^alie it^i-scv? r
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinelova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati ^ plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU i I
IZ ItAUiMDA V STAMBUL
4 knjige. ■ slikami, 627 •trmnl Vsebina:
Smrt Mohamed finuna; Karavana smrti; Na bega ? Goropa; Dražba En Nacr
Cena _____________________U«
KftfŽEM PO JUTRO VTEM
4 knjlce, strani, • slikani
Vsebina:
Jesero smrti; MoJ roman ob Ntln; Kako sem v Mekko romal; Pri fiamarih; Med Jecldl
Ona __________________1.84
PO DIVJfcM KI RDISTANU
4 knjlce, 694 strani, s slikami Vsebina:
Amsdlja* Beg it JeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena _____________1^4
po deželi sklpetarjev
4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebini:
Brata Aladllja: KoCa t soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju	Cena ________1.54
satan in iškariot
12 knjig, • slikami. 1704 strani
Vsebin«:
'Tweljencl; Tnma Betar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Alrasden; V treh delih «veta;
Izdajalec; Na lovu; Spet an divjem »apadn; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ......................1.54
V UORAO BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovfltf Šlmen; Zaroka z zaprekami: V go.'^b-njakn • Mobamedanski svetnlK
Cena .....................1.54
WINET0V
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem sapada; Za Življenje; Nfto-čl. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med KomanSl in Apači; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Sani Ear; Pri Komantlh; Winnetova smrt; Win» netova oporoka
i U T I
4 knjige, s sUkaml. 597 strani Vsebina:
Boj s medvedom; Jam« draguljev; Kon-Rlh, ln njegova poslednja pot
Cena ..................~.U4
Cno
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street
New York, N. Y.
/




MOLA 8 NARODA"
New York, Thursday, September 30, 1937

THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8J.
ME MOREM TI RflZODETI...
« ROMAN IZ ŽIVLJENJA (TJ) ZA "6LASNARODA" PRIREDIL: I.H.
KITAJSKI DELEGAT OBTOŽUJE JAPONSKO PRED LIGO NARODOV
O
349:
Werner ji* dam* še mnogo resnejši in bolj potrt. Bolj kot kdaj poprej trpi v«led nejasnih nvzmer, vsled kaiterih mu
Ob napeti jwwsornosti je pri'd mirnega soseda napade z vso Ligo Narodov povzel besedo svojo oboruzetno silo. kitajski delegat Wellington Če bo japonsko prodiranje Koo, ki je obširno govoril o do- na Kitajsko uspelo, ne bo uni-
KRALJ PERZIJSKIH 5ALJIVCEV
Nadalje t anje s 5. struni,
.je prosil Boga, da bi mu naklonil tisoč tomanov, kar je primeroma toliko, kakor tisoč do-
godkih na Daljnem vzhodu, z čena samo neodvisnost Kitaj- larjev. "Ampak prosim te, Iju-
zadnje se kavelj nekam zapne in limitah za&ie vleči. Ko potegne nekoliko vrvi, odneha nekaj in mullah telebne po tleh
-t-j. O«......*k»	Oa«U. to opaši predobro in	iiLK^! ^ " * ^^ »
k i .. i • . •	. i j i	lil*	*.	.....< " *----------------—	in ne fioka vtkali mani
\oas.h 1 >o leti boje.- in proseč p.igl.d k njmra, kot bi ga pro-ie nam noma in hote izzva'alglh držav, ki uživajo na Dalj-'AlIah nočem in ne • la i dpn. čeuja, ker mora zaradi nje trpeti,	.
prejmem
F	t (	—	t -------- ... ..i .	V.JJIIV 111
_ ,	, a<ponskn. Ja.per.ska viala .je nem vzhodu gotovo koncejijske tvojega daru, če bo več ali
e Garda najeh poshda na Kitajsko v ta na-!praviee.	manj cd tisočaka "
iron Karol Bti-jnien nad 2mm voj.kov. Z| Kitajska je že paiovno izja- Mulish je imel soseda, kateri
S travnika v parku zadoui godba, ki jo ji' in vsa gosjM-dn odide tja. Spredaj glista baron
nek !n njegova žena Am: z mrzlim dostojanstvom. Njima; njihovo p„ncro skuša sedaj o- vila, da je pripravljena gospo, je dar za dnem poslal ie mo (Jan,» m	,n VTfdno s. je mogel Klaus izbrati fronti kitajsko ..zemlje.	darsko sodelovati z Japonsko, litve in se kaj dobro zabaval
JaiMinska nnr-ariea i-v«»i j toda Japonska je ostala za vse ko j Nasredin razlagal Bo^ na nezakoM t način bleja l., k- Make f»omidbe dosUj gluha,|kaj je in kaj ni tisoe'"tonnnov. Ia. sk«' ohn'o. a morvmk v. p< ker bi se pač rada polastila ki-
'iniieo, se je že Lemi obesila nanj.
''Sedaj sva skupaj." mu pravi med veselim smehom. Klaus jo pogleda in ji reče nekaj brezpomembnih besed.
Dolno ve, da -e mora paziti, drugače lm Lena zadrgnila mrežo ka letala «o bombard :n bi kar izjavila, da je ž njim zaročena. Taki slučaji mu *iieo bili neznani in na to je bil pripravljen.
Ha trs -e Reni prikloni.
"M \ja lepa go-p:ea, nič vami ne pomag", če za kavalirjem mojt se-tre močete še tako hrepeneče poglede, oddan je in vi morete l,:ti /edovoljni 7. menoj."
"T> bom samo storila, gesjMwl baron, ako s^ojo šaljive 1 lijienrle malo olepšate. Da bi motata hraneče poglede, .va te « m prooonesnn.'*
Nalahko položi konee svojih prstov na ni« govo ramo ii! lian- jo z žareč i mi očmi pogled«.
"Zakaj se v obči vanju z menoj vedno prepirate, lepa go- izJruli sovražnosti. l"ic ; le prerrd bi bil pripravljen imeti ed vas kaj vaše l.iu-j V nadi, da bemivosti, s katero ste preti drugim tako radodarni." 'ta\->ko vin lo "Mogoče dragi s svojim pravilnim obnašanjem zaslužijo Japonska
»aia mil'1 ga kitajska ni'V.a. k "" litrvalo r« i"Nr.ee nrd"1*/ ill tev med civilnim pr.-l'iw 1st vom.
A' svojih nadaljnjih izva;a ojih je na to <--b ravna val do godke. ki jih naviria Japon^k; ket povod za svoje počet ie.
Naglasil je, da so kitajske |»o-Vrrjieske oblasti storile vse. kar je mogoče, da bi preprečila
to prijaznost.
H a ne se kislo /asmeie.
"Jaz pa je ne zaslužim?"
Rena 11111 ponosno pogleda v njegov čmerni obraz.
"Xe vom. Na vsak način pa prosim za pravilno go-"•orjinje, ako se vam ne ljiabi molčati. Kako se vam zdi vreme" ga vpraša.
Tfdaj pa se Hiins razluuli.
"Veste kaj, da bi z vami govoril o vremenu, se mi zdi dolgočasno."
"Kakor hočete. Bova pa molčala, to mi je še ljubše," ;ifu pravi hladno in tako gresta molče dalje za drug'nni. Hans >.elo hud, Rena pa jako vesela, da ga je pripravila k miru.
Na travniku so bili že vsi »brani in ko pride gospoda, zaigra godba živahno koračnico. Garda hodi ob Wemerjevi strani ob vrstah, privenši pri poročnem paru in pri pastorji -»ill. Vsakemu privošči nekaj prijaznih besed, pri \-siJkem nekaj časa postoji in daje bolj l>oječim pogum. Posode s kavo neprenehoma krožijo ob dolgih mizah in hribi potie ■-ovito naglo izginjajo, pa so vedno zopet nakopičeni.
Za gospodo je bila med drugimi mizami pogrnjena majhna .niza in vsi, kot drugi, pijejo kavo in jedo pecivo.
Lepa, svetlolasa nevesta ža ri po celem obrazu v ponosu in vi-s lju in r.e ve, kje naj bi ostala j)olna blaženosti. Mladi ženin skuša obdrž .ti svoje dostojanstvo, da svoji ga ugleda med ljudmi ne bi izpodkopal, kajti pr«»dobro je vedel, kako ze-!o je to |xitrebno. Pri tem pa je bil vendarle vesel in živali« n ter svoji nevesti pod mizo vedno stiska roko in ji šepeče nekatere ljubeznivosti. Nekoč ji pravi:
"Samo poglej, Lizika, kako se svet i .jo okna najinega stanovanj*. In lopi zastori, katere nama je dala milostljiva I artnesa."
L:zika pri kin:a.
"Vi*Š, samo njej se imava zahvaliti za svojo snčo. Samo ko bi tudi sama mugla biti tako srečma. kot sem jaz. Veš, kaj mislim*"
"No, Lizika!"
"Da bo enkrat žer#\ najstarejšega SassiMia. Samo poglej, kako jo vedno poghriuje. Veš, zelo rad jo mora ini. ti, to 111': :nore^ verjeti."
"To bi bil pa gosjiodar ]>»i mojem okusu. Lizika, njemu privlačim naso baroneso."
Godim prične igrati poskočniee. Najpn'j morata mlada /akonea zaplesati častni ples.
Nato pa se ženin prikloni pred Gardo z nekoliko nerodno kretnjo. Ganla pa mu prijazno prikima:
"Dobro, greped oskrbnik, že večkrat sva morala držati korvk, pa ga bova tudi seilaj." mu pravi poreilno ter o<ipleše ž njim. Baron Ranek ]>a gre po nevesto in ž njo o. I pleše častni ples. Nato pa [»ostane iples splos n in Werner kar po-koči. Ganlo pelje na ples in Ganla čuti. kako se mu tresejo roke. ko jih jniloži okoli njenega pasa. Garda globoko vzdih ne in zati-ne oči. Tiko plešeta okrog in oba pozabita na vse okoli.
Klau< mora seveda najprej l>ino indjati na ples. Nato pa se prikloni pred Reno.
N\koliko neodločno ga [»ogloda.
"Ne. ne — zagrniti me ne smete, gospica Holl," ji pravi Jer 1 (»loži roko okoli njenega pasu.
In todi ta par si želi, da ple^a ne bi bil konee.
Ta želja jima seveda ni bila izpolnjena, toda ]»ozneje moreta še enkrat plesati. Nekaj časa gosipoda pleše in st kratkočasi, nato j»a vsi tiho odidejo ter puste ljudi same. Tedaj pa vskipi tudi razložen je.
Sele, ko ae je pričela večerj«, pride zopet goapoda, toila le :a malo časa in se \^si vrnejo v grad, kjer večerjajo.
Takoj po večerji se gospoda z Gosega odpelje i'n tudi Sas-*enova brata se morata kmalu posloviti, četudi bi bila pre-ruda ostala.
Garda in Rena gledata za njimi. Nad parkom žari nebo v svetlih flučih, zadnji pozdrav poslavljajoeega se sonca. Na travniku pa je razpoloženje doseglo svoj višek, godba doni v gicd in včasih kak žensflci krik, ali pa močan moški smeh. \'eaeli in zadovoljni «» \-si, Garda pa, ki jim je priredila to veselje, stoji tenkega srca pred svojo hišo in posluša ropot odhajajočega avtomobila, s katerim sta se odpeljala Sasse-' no*j brata. Globok vzdrh dvigne niene pnsi. Rena položi i roko ^'<oli drjretaioč« pr«tave 8^0je mlade gospodarice.
"In ona, ki je dala vse to vese Ije, se ne vdeleži s
m prisilila Ki-•k kapitulaeij", j svojim vojaštvom I".as(^lla predmestje Sanghaja i:i (skušala od tu razširiti svojo oblast na mesto ter bližnjo in daljno okolico.
Vse to |»očetje Japonske se je že ponovno utemeljevalo s tem. da j" Japonska preobl judena ter da je zaradi tega pris'l.iena iskati na Kitajskem nova o-zemlja za naseljevanje, kar pa se ne strinja z dejstvi.
Kljub temu, da imajo Japor ci že 30 let v svoji posesti Ko rejo, j< naseljenih tam koma i oOO.OOO Japoneev. Že 25 let prevladuje vpliv Japonske v Mandžuriji, kljub temu pa je
tajskega ozemlja, da bi na ta način mogla iz Azije izriirti Evropo in Ameriko. Kitajska, ki se upira oboroženemu napadu Japoncev, brani s tem tuli praviee in koristi tujih držav.
Liga narodov je svečano pro glasila načtlo kolektivne var nosti. Kitajska je v sedanjem jHiložaju prisiljena pozvati ženevsko ustanovo, da v njeneir primera to načelo praktično izvede.
To ne bo le v korist Kitajske, marveč tudi korist mii*u vstga sveta, še prav posebej pa Kv-rope same. Kitajska se sklicuje na čl. 10. 11. in 17. pakta Lige narodov in predlaga, naj poseben posvetovalen odbor, ki je bil izvoljen 24. februarja 1933, prouči kitajsko-japonski spor.
Govor kitajskega delegata je napm-vil na skupščino velik Vtis.
XKSRF/'A PRI DELI'
Frank Stili v Sheboygan. Wis., se je te dni znatno po-i čkodoval pri d« lu. Utrgal se ', tam nase.ijenih le 30,000 Japon-' je oder. 11a katerem je delal in I
*ev. č^orav bi bilo pri^tora še za milijon ljudi.
Preobljudenost Japonske v resniei ni tako velika kakor v nekaterih evropskih državah ter je vse to le prazen izgovor in krir.ka. pod katero se skriva japonski imperializem.
Japonski narod ne čuti nob:-ne potrebe po izseljevanju, ker je industriiali'/aei j:i Japonske v 7s>dn?em desetletju silno nanre-
p del je s tramovjem vred, ki mu je zlomilo kost v nogi in zmečkalo členek. Dobil je tudi manjše notranje poškodbe. Nahaja se v bolnišnici St. Nicholas.
NAZNANILO
R ^ i a kom po Pen n syl var. i j i (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jib bo obiskoi lovala ter ima japonsko liad- naš novi potovalni zastopn:«' stvo doma dovolj kruha ir. 7a-l	FRANK AIILTN
služka: samo dejstvo, da .T;i-j Rojake prosimo, naj mu po-ronska ne razoolaLv z dovoli -.sVnšaio ustreči pri nabiranju nimi surovinami, še ne mor° bi- naročnine, ti zadosten vzrok in povr>d, da	Uprava flla« Naroda
TRTNE^TF.V* ANOFIJOA TONTKA
IZBORNA ŽELODČNA TONIKA za POLETNE MESECE
Pri lekarnarjih ali pošljite $1.35 Jos. Triner Corp., _1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
splošne
(Dalje prihodki
Vaznu m potovanje.
Kdor te numrnjtn pntavatl v stari kraj ali dobiti k««m od tam, jr potrebno, rte Je po«i#en c vseh stvareh. Vsled naif dolf«-Mne Nk 11 An Je Vam tanwremo dali najboljša pojasnila bi tudi tm potrebno preskrbeti, da Je potovanje noobno in Muc »«U M ia-oano obrnite na na« sa vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodi«! proAnJe ta povratna dovoljenja, potni liste, v lie Je In sploh m. kar Je ta potovanje potrebna v najhitrejfcna Fasn, in kar Je (lavno, za najmanjše Ktroftkr.
Nedriavljanl naj ne odlatajo do zadnjega trenutka, ker se dobi is Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PKRMI7, trpi najmanj en asesee.
Pfftite torej tako) za brezplačna navodila in zacotavljamo Vam. da boste poeeni in udobno potovali. '
SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)-
216 Wear 18th Street New York. N. V.
Xekega večera našteje ta sosed devetsto devetdeset devet toil? nov v pehar in ga izpusti Var/i oki:o pr d mullaha, ki je molil. .
Mullah ie niidil. da se ga ji Hcg usmilil in mu poslal denar. Primi' pehar in strese denar nr ■la, da ga preŠteje. !<>» i»> h«' gotov, si» obrne proti njemu in pravi:
"Allah, ti si mi dal samo dev. tsto devetdeset devet to mano v mesto ene«*- t i seča. Me go če je tako, da nisi i medenega tomana in lahko je tudi, da si se uštel. V vsakem slnča;u hočem sprejeti tvoi denar. Upam t'a, da pridi š .s tistim tomanoni. kadar boš mogel."
Ko sosed to sliši, se ga prime obup. Kaj bo, če bo ob denarf Teee hitro doli in začne praviiti mullahu, da je to njegov denar, katerega je izpustil doli v peharčku samo za šalo. Mullah pa je trdil, da mu ji- poslal denar Bog, katerega je že dolgo prosil.
Ker se ni dalo izlepa ničesar opraviti, zahteva sosed, da gresta pred sodnika.
Nasredin pravi, da ne ugovarja temu, ampak nima klobuka, obleke in tudi osla ne. Sosed mu etakoj posodi vse, kar je zahteval. Prideta pred sodm-ka. Sosed pove, kako je bilo z denarjem in ga seveda zahteva osrcaj. K'» ookliče sodnik mullaha na odgovor, pravi:
"Vaša vzvišenost, vi, katerim gore oči tako, kakor zvezde ponoči — ta človek je neumen. (V ga vprašate, čigav klobuk nosim, čigav obleko imam in čiguv je ta osel, bo rekel, da je vse njegovo."
Sodniku se je zdelo, da bi se bil« dobro prepričati se, ako je tako. Pokliče soseda in ta takoj potrdi, tla je vse njegovo in mullahu samo posojeno, da je mogel priti sem. Sodnik poMuša, potem se pa raziezi in zapodi sosedMullaha Xasre-dina pa prosi opro^čenja, ker živi v druJžbi tako slabih in nevrednih ljudi.
Bilo je nekega popoldne. Miillah pride lx>Lj kasno domov, pa zapazi, kakor da nekdo čepi pri steni. Hitro skoči v srtl»o, sname puško in ustreli veekrait na dozdevno osebo Nič se ne zgane. Položi puški v kot in gre previdno tjia. Ka je bilo? Njegov kožuh, katere ga je žena obesila, da se malr prezrači. Ogleduje ga in vi di, koliko lukenj so napravile šiibre, potem pa pravi za miš 1 jeno:
i 1 Sreča, zares velika sr<ča da nisem bil v kožuhu, ko so padali streli."
Včasih je bil Nasredin bolj domač in skoro nenmen v svojih šalah. Tako je nekega dne prijahal v mesto, ustavil sr pred neko prodajalno, slekel suknjo ln jo položil na osla. Ko se vrne iz prodajalne, ni bilo suknje nikjer. Gleda zamišljeno predse, potem pa odveze sedlo oslu, postavi se pred njega in pravi s povdarkom:
"Pravica bo za oba. Ali mi daš suknjo ali pa ne dobiš sedla."
Neko noč gre mullah — men. da mallo v rožicah — proti domu. Pride do nekega vodnja ka, pa se skloni in vidi mesec v njem. Zaizdi se mu, da gr mora potegniti iz vode. Od veže vedro, dene na konec močan kavelj in izpusti vrv v vodo, Dolgo išee sem in tja, na-

Ko se brneča glava nekoliko zave, odpre počasi oči in zagleda na nebu mesec, katerega odsev je sevt cla videl tudi v vodi. Prime se za glavo in vzdih-ne zadovoljno:
"Dobil sem sicer eno p:>Štcno — 'rmpakseni vsaj mesec spravil t je, kamor spada."
Da je bil mullah tudi kos gradbeirkn, nam pr?ča najbolj sled. ča pripr.vedka: :
Dva Perzijea sta stala prod mošejo in občudovala visok mi naret, to je ti-ti o'ki stolp pr; tnirških cerkvah. Prvi pripomni:
"Kako vse nazaduje danes."
"Kaj misliš « tem!" poizve-luje drugi.
"Poglej ta minaret. Pomistli. 'cako veliki so morali biti ljudje ko so ga zidali! Najmanj p t desetkrat fciko, kakor danes."
Drugi se nasmeje in pravi:
"Ta minaret ni bil tako zidan, kakor misliš ti. Veš, kako so ga zidali?"
"Xo pa povej."
"Zidali so ga na tleli v neki vodni strugi in ko je bil dovolj visok, sft ga postavili pokonci."
"Vidva oba nič ne vesta," sc vtakne vmes mullah. "Ta mina rt t so delali tako: kopali so jamo in ko je bila dovolj glo- 1 boka, je šel ikIcii z roko na dno 26. oktobra in jo narobe obrnil. Roko prav, in stal je minaret, kakor ga vidimo še danes."
Da so nekatere teh pripovedk jako podobne našim, nam priča ona o inullahovi n« sreči. Bilo ii» tako:
Mullah gre na neko drevo z žago, sede na vejo in jo začne žagati. Mimo pride neki človek, ga pogleda in piv.vi:
"Ti, pazi, da ne padeš."
"Ne bom, ne, vsaj so držim." Res se je držal, ampak proti koncu veje.
Žaga poje in veja se vedno bolj stresa. Nazadnje zahrešči in vse skupaj pade na tla. U-bogi mullali si zlomi nogo. Ve. like bolečine čuti in se prevrača sem in tja po zemlji. Zgodilo se je, da se je tisti človek vračal po tisti poti, koder je šel zjutraj, ko je svaril mullaha. Ta ga ugleda in pravi:
"Ta človek je ali Bog, ali njegov sin, ali pa velik prerok. Meni je prerokoval nesrečo. Zgodilo se je res vse tako. Moram iti za njim."
Z velikim navdušenjem vstane in krevlja kljub vsem bolečinam toliko časa, da ga dojde.
"Gospod," pravi, "ti si eden -zmed treh. Ali si sam Bog. ije go v sin ali njegov prerok."
Tujec se brani in pravi, tla je navaden človek.
".To ne more biti res, zakaj navaden človek ne more vedeti bodočnosti. Zdaj bi še rad od tel>e izvedel, kdaj bom umrl. In pojdem za tabo tako dolgo, dokler mi ne poveš."
Na vse načine si je prizadeval tujec, kako bi odvrnil mullaha Nasredina, da ne bi šej za njim. Mož se ni dal propro-siti. Kaj je preoptajalo tujcu drugega, kakor izmisliti si nekaj. Ustavi se in pravi
"Zdaj ti hočem povedati, kdaj bo< umrl. Pojdi domov, dobi nekaj pšenice, zajahaj osla in jo nesi v bližnji mlin, da ti jo zmelje. (V osel enkrat pade s tabo, boš umrl do kolena. Co pade potem vdrugič. boš umrl do prs. fV se pa še v tretje prevrnete, boš ves mrtev."'
Res gre domov, naloži nekaj pšenice in gre z oslom proti mlinu. Izpodtafcne se žival in nade, mullah odleti, kakor je bil dolg in širok.
"Moj, mene, kako je smrt huda. Do kolena me že več ni."
Spravi se počasi na o^la in jaha dalje. T^podtakne se 0-
Pifitt* Dam za cece vosolb U itov, reservadjo kabin ln pojasnila aa potovanj«.
SLOVENIC FUBL1SH1NU COMPANY i Travel Bureau) 216 W. »8tfc St, New lark

KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
11 oktobra: Iti>iiia v Genoa
•I. oktobra: Sat urn ia v Tr«t Quifn Mary v Cherbourg
7.	oktobra:
IU* de France v Jlavre
8.	oktobra: lireuieu v Bremen
:>. oktobra:
Conte ill Saroia v Genoa 13. rtktobra: Xormandle v Havre Aquitania v Cherbourg!*
15.	oktobra: Europa v Bremen
16.	oktobra:
Rex v Genoa 20. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg
oktobra: Vulcan ia v Trst Champlain v Havre
Bremen v Bremen 27. oktobra:
Aquitania v Cherbourg
oktobra: lie de France v Havre 30. oktobra: Conte di Savoin v Genoa
milje višje. Tukaj je tako ne-vaimo, da bomo vsi utonili." sel vdrugič in ubogi mullali je I»i I skoro [m n l njim.
"No, zdaj sem pa že do prs mrtev. Ce mi Allah nakloni še eno nesrečo, pa bo po meni."
Pravijo, da v tretje gre rado. Tn bflo je tako tudi tam. Pade+a v tretjič z oslom. Žival se pobere, mullali pa kar ostane na tleli in vzdlhne: "No, zdaj sem pa mrtev." Obleži na tleh. Osel tava sem ia tja, mullali pa ga opazuje in sam sebe obžaluje, da jo je tako mlad umrl. Naenkrat se iz gozda pritepe volk, skoči na oslia, ga razmesari in požre. Mullali je imel zvesto žival jako rad in vzdihnil je, ko je bilo končano:
"Vbogi moj osliček! (V bi bil tvoj gos|x>dar še pri življenju, bi nikdar ne bilo prišlo do tega."
Ob istimi času je šlo mimo nekaj ljudi iz okolice. Videli so človeka ležati ob cesti in spoanalj so ga takoj. Videli so, da je mrtev in začeli so gl'asno iedikovati za njim. Nazadnje jim ni preostajalo drugega, kakor nest i ga na pokopališče. Dvignejo ga in gredo počasi po poti. Pripovedujejo o njegovih dobrih lastnostih, velikih vrlinah in pobožnosti. Pridejo do velike reke, kiatero je bilo treba prekoračiti. Polože mrtveca na tla in se resno posvetujejo, kod bi naj,l>olj kazalo iti čez roko. Nazadnje se odločijo za neko gotovo smer. Ko so bili že v sredi reke ž njim, vstane nanagloma mullah in pravi:
"Prijatelji, ko sem bil )yr. živ. smo vselej šli čez reko pol Kaj se je zgodilo ž njim in njegovimi spremljevalci, o tem ne govori povest. Mogoče so vsi prišli srečno črez, mogoče so tudi utonili, kakor jim je prerokoval mullah Nasredin.
Eno pa je gotovo: da je mullah vsak dan pri tisočerih 9rvo-ieca narodta živ in bo. dokler bodo med svetovnimi narodi »Peraijci. Zakaj dobro šalo ljubi vsak človek in vsnk narod na svetu ima kako skupino ali kakega človeka, kateremu zne-vse, kar je smežnegla.