rtrnp:? Časopis za trgovino« industrijo In obrt. Haročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvoi- 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 8t. 23. — Dopisi se ne vračajo. —- Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 16. jtirtija'1932. Štev. 68. Gospodarstvo in zakon o zaščiti kmetovalcev Zaščita kmetovalcev, ki se je uveljavila letošnjo pomlad, postaja predmet stalnih razprav gospodarskih krogov. Pred kratkim »mo brali resolucijo zbornic, nanašajočo na posledice tega zakona, ki so jako težke za naše gospodarstvo. Z vprašanjem kmetskega mbratorija se je pečala na zadnji plenarni seji na predlog zborničnega Mana g. Stergarja tudi ljubljanska zbornica in zaV/ela napram njemu stališče, ki je v skladu S splošnimi željami trgovcev/ obrtnikov in industrijcev v Dravski banovini. Trgovci, obrtniki in industrijci nikakor ne zanikajo potrebe, da se zaščitijo naši kmetje v sedanjih težkih tieprilikah, so pa mnenja, da ta zaščita ne sme biti enostranska, kakor je sedaj, temveč «e mora c/ir&ti tud,i na driige sloje prebivalstva. Upoštevati mora tudi njih želje in težnje, da se jih ne oškoduje, kakor se to dogaja sedaj, ko n. pr. trgovec ali obrt-nik ravno radi tega, ker ne more od kme-^ov izterjati Svojih terjatev, prihaja v velike težave in ne more poravnati svojih obveznosti. Jiadi tega je razumljiva težnja trgovcev in obrtnikov, posebno na deželi, da se kmetski moratorij po preteku sedanje zaščitne dobe brezpogojno ukine iti drugim pofom pomaga v sedanjih stiskah kmetovalcev, da se zavaruje njihove interese. Kmetski moratorij v sedanji obliki ni dosegel svojega namena. Kmetovalcem je moratorij mnogo več škodoval, nego koristil, ker je zmanjšal njihovo kreditu > zmožncsi Zato pa gotovo ni proti njihovim interesom, ako se izmenja z odredbami, ki bi upoštevale tudi interese drugih slojev. V ta namen so zbornice zahtevale, da se jih pred uveljavljenjem predmetnih odredb zasliši in jim nudi Priliko, da se o njih izjavijo. En del gospodarskih krogov gre pa v tem oziru še dalje. Postavlja se na stališče, ki kaže da računi s kmetskim moratorijem kot z gotovim dejstvom, na katerem se da dosti preminjati. Kadi tega streme za tem, da se enaka zaščita v obliki zakona o zaščiti trgovcev, obrtnikov in industrijcev nudi tudi njim. Nikakor se ne da tajitiv da bi v posameznih konkretnih piri mer ih, pa tudi samo za posamezne primere bila taka zaščita res potrebna in zato bo ideja take zaščite našla gotovo tudi svoje zagovornike in pristaše. Vendar pa tako važnega vprašanja ne moremo raz-motrivati in obravnavati samo raz vidik posameznikov, temveč se moramo postaviti na širše stališče, na stališče celokupnega . gospodarstva. Kaj pa po menja zaščita v nameravani obliki? Nič drugega kakor zopet favoriziranje samo štirih slojev prebivalstva napram ostalim prebivalcem, ki ne bi imelo, ako se dejansko izvede, nič boljših posledic za zaščitene sloje nego jih ima sedaj i za kmete kmetski moratorij. Ne glede na to pa nastaja vprašanje, ali bi naše celokupno gospodarstvo preneslo posledice, ki bi bile spričo pomnoženega ob-«fega-zaščitenih oseb progresivno občutnej-^e- Jasno je, da bi posledice take zaščite bile tako občutne, da bi se zaščita ne mogla zadržati •samo na favoriziranju nekaterih slojev prebivalstva, ampak bi morali napraviti še en korak naprej in zaščito ■razširiti na vse sloje prebivalstva, to je uvesti spdošni moratorij. ZaiiteVa po takem moratoriju kaže pe-siniietično razpoloženje enega dela prebi-V®lstva, za kakoršnc za enkrat gotovo še n* nobenega povoda. Moratorij je izredna ™&ra, ki se sme in more s pridom porab-u«ti Samo ob izrednih časih, pa 'ie ob teh k Primerno previdnostjo in opreznostjo. Zavedati se moramo, da stremi gospodarstvo normalizacijo prilik. Gospodarstvo more uspevati in se razvijati gamo v čim normalnejših prilikah, brez okov in vezi, ki Ra ograjo v njegovem udejstvovanju. Cim normalnejše so prilike, tem lažja je kup-lia’ čim manj ovir občuti gospodarstvo, tern bolj uspeva in se razvija. Moratorij, naj bo tak ali tak, nalaga gospodarstvu ovire in vezi, ki ne morejo dobro vplivati na gospodarski prospeh. Po svojih posledicah bi na kupčije slabo vplival. Znano dejstvo je, da ob takih ovirah, kakršno znači za gospodarsko udejstvovanje moratorij, kupčije nazadujejo, da gospodarstvo propada in da se gube vrednote narodnega gospodarstva. Zato se vedno im povsod smatra moratorij za skrajno sredstvo prehodnega značaja, ki se porablja v skrajni sili, ko odpovedo že vsi drugi• pripomočki, da se zavaruje gospodarsko i ravnotežje. ; Spričo tega smatramo, da mere takih posledic za enkrat gotovo niso umestne in da more iti naše stremljenje za tem, da v prizadevanju »po normalizaciji prjilik ne gremo nazaj, ampak naprej in da najprej izkušamo odstraniti ovire, med katerimi je kmetski moratorij gotovo ena največjih. Zahteva po razširjenju moratorija tudi na druge sjoje prebivalstva bi pomenjala korak nazaj, korak h kompliciranju, ne pa razvozljanju. Zato je naša prva dolžnost, da preje z vsemi silami' delamo na to, da ge kmetski moratorij ukine ali vsaj likvidira, ne pa celo razširi. Voditi nas mora optimizem, ki more edini pomagati, da brez občutnih škod pretvorimo mimo vseh globin in vrtincev v normalne prilike, ki jih naše gospodarsko udejstvovanje tako težko pričakuje in krvavo potrebuje. tf m *r • p • ur v- Pripominja uredništva: Izvajanja tega članka,-poslanega nam iz trgovskih'krogov, so* tako (tehtna,da bi želeli, da bi o vprašanju, ki ga načenja članek, sporočili posamezniki pismeno svoje stališče. Zakon o pobijanju brezvestne špekulacije Na zadnji plenarni seji zbornice za TOI je zbornični podpredsednik g. Elsbacher podal izčrpno poročilo o stališču trgovcev napram načrtu novega zakona o pobijanju draginje. Njegovo poročilo smo v št,. 66 tudi dobesedno priobčili. Odpor proti novemu zakonu o pobijanju draginje je bil od strani gospodarskih krogov vsesplošen. Trgovci in ž njimi vred tudi obrtniki in industrijci se niso protivili novemu zakonu ia razloga, da bi mogli zahtevati za svoje blago1 pretirane cene. Za take cene, ki bi spadale v okvir nameravanega zakona so časi že davno minili. Niveliranja cen ni povzročil že veljavni zakon o pobijanju draginje, temveč konkurenčne prilike, ki se vedno ■ bolj uveljavljajo. Pač pa so se bali ostrin, načrta, ki bi omogočale persekucije, ki bi ovirale trgovino. Vse te ostrine je g. podpredsednik Elsbacher v svojem poročilu tudi izčrpno navedel. Odklonilno stališče gospodarskih krogov je dalo senatu povod, da je odredil detajlno proučitev zakonskega načrta, ki ga je Narodna skupščina že odobrila. Odbor senata, ki je imel to nalogo, je izdelaj poročilo, iz katerega po »Jutru« posnemamo, da se je postavil na sledeče stališče. Odbor smatra, da je vprašanje urejevanja icen stvar ponudbe in, zahteve, torej vprašanje < naravnega formiranja cen na trgu. V^ako vmešavanje s pomočjo zakona V določevanj« cen 'na trgu je v nasprotju z osnovnimi gospodarskimi načeli. Kot dokaz, da je vsak< tak korak že sam po sebi iluzoren, služijo mnogi drugi zakoni pri nas in drugod. Zaradi tega predlaga odbor, naj bi se naslov, zakona spremenil v skladu z bistvenim namenom ' zakona samega, tako da bi se imenoval »zakon o pobijanju brezvestne spekulacije z življenskimi potrebščinami«. Brezvestnost v trgovini mora preprečevati država, ki je za to brez dvoma upravičena, zlasti v sedanjih časih, ko je morala na vsej črti padla. Toda določevanje tržnih cen je bilo opravičeno in na mestu pač v času, ko !je vladalo pomanjkanje blaga, dočim bi moglo biti dandanes, ko jevvsega blaga v izobilju, škodljivo za našo še itak ne dovolj razvito notranjo trgovino. Res pa je, da so pri nas cene najvažnejših življenjskih potrebščin še dandanes 'neizenačfcnei Tako n. pr; stane pšenica v Novem Sadu 120, v Negotinu 160,; a v Bitolju 240 Din. Šd večja razlika v cenah je pri zelenjavi in drugih sličnih življenjskih1 potrebščinah. Toda ta razlika je v prvi vrsti posledica še ne dovolj razvite notranje trgovine in prometa; kakor tudi neracionalne železniške tarifrie politike. V nAši državi smo že imeli'zakon o pobijanju draginje,- ki je še v veljavi. Toda tudi ta zakon ni mogel vplivati v večji meri na znižanje cen in odbor tudi ne vidiv da bi se to doseglo s predloženim zakonskim osnutkom: i( / : i Iz vseh teh razlogov je odbor izvršil v načrtu zakona bistvene spremembe, upoštevajoč pri tem zlasti dejstvo, da se pri prvotni sestavi zakonskega načrta niso dovolj upoštevali strokovni nasveti gospodarskih organizacij. Odbor predlaga plenumu senata v sprejem predelani načrt zakona, ki ima v prvi vrsti namen pobijati spekulacijo z življenjskimi potrebščinami .in ki nalaga to dolžnost pred vsem občinam. Odbor je smatral te spremembe za potrebne, ker je bil' mnenja, da bi zakon o pobijanju draginje v svoji prvotni sestavi ustvaril neznosen položaj na naših tržiščih in bi tako postal ovira za svoboden razvoj trgovine in ubijal še ono malo inicijative, kolikor je še kaže naša trgovina v. sedanjih težkih prilikah. To dejstvo bi bilo nedo-gledno škodljivega vpliva zlasti lia izmenjavo dobrin v državi sami, kar bi obenem škodovalo tudi poljedelcu in konzumentu. Odbor pa si je tudi prizadeval, da gotove določbe zakona formulira točneje in jasneje. Načrt preurejenega zakona nam še ni znan, Vendar pa nas kolikor toliko z zadoščenjem navdaja poročilo* posebno na onem mestu, na katerem senatov odbor očita, da se pri sestavi prvotnega načrta niso dovolj upoštevali predlogi gospodarskih organizacij. PRI NAKUPU INOZEMSKIH VALUT JE POTREBNO POTRDILO 0 PLAČANEM DAVKU Finančni minhter je odredil, naj pooblaščene ustanove pri pr6daji tujih plačilnih sredstev na podlagi vidiranili potnih listov zahtevajo od' potnika še, da predloži za vsak znesek nad 1000 Din še potrdilo o plačanem davku. Prav tako morajo ob-lastva, ki izdajajo posebna pooblastila za nakup tujih plačilnih sredstev, pri izročitvi teh pooblastil zahtevati od interesentov potrdila o plačanem davku, in sicer za vsak znesek preko 1000 Din. AMORTIZACIJA INOZEMSKIH POSOJIL FinailČho ministrstvo je izročilo preko Narodne 'banke finančnim agentom naše vlade v Parizu dne 15; t. m. določeno dvanajstino anuitete za službo predvojnih državnih posojil, in sicer: Otomanski banki za posojili iz 1. 1895. (4 odst.) in 1909 (4 in pol odst.) znesek 3,184.683*60 fr. oziroma 7,054.074-17 dinarjev. Francosko-ori-jentalni družbi za posojilo iz 1. 1902! (5 odstotkov), 1906 (4 in pol odst.) in 1913 (5 odst.) znesek 3,524.163 fr. oziroma 7,806.021-05 Din. LESNI SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO, POLJSKO IN CSR Varšava, 15. junija, s. Na poljsko pobudo je bil te dni dosežen sporazum med Češkoslovaško, Jugoslavijo, Rumunijo in Poljsko glede skupne ureditve lesnega izvoza. Po poljskih virih se je'vsaka izmed omenjenih držav — ki oskrbujejo približno polovico vsega lesnega izvoza: v Evropi — načeloma obvezala omeiti izvoz v ta namen, da se omejijo'dosedanje prevelike ponudbe in podprejo posamezni lesBi trgi. o skupnem davku na ifS (id itr . • i Z novo uredbo o skupnem davku, ki se pričhe izvajati dne 15. junija 1932,'se je. u ,t oi, 7. Pri tkaninah in ostalih tekstilnih izdelkih je<'uveljavljena ugodnost, da se za izdelke iz preje, nabavljene drugod, pobira samo dodatni davek l-7»/o, kdor pa jih izdelujejo iz tkanine, nabavljene drugod, pa dodatni davek 1 *5°/o. 8. Za goste svilene in polsvilcne izdelke je davek ob uvozu znižan na 2-8‘Vo.' 9. Knjige in perijodičn« izdaje. — Skup-""" 1 1 1 '> I' i ■ 11 *" Ib DEVIZNO POSLOVANJE Predsedstvo Združenja trgovcev v Ljubljani sporoča interesentom, da je ob priliki obiska ministra trgovine in industrije g. dr. Av Kramerja v Ljubljani posetila g. ministra v prostorih Zbornice zaTGJ deputacija, katera mu je predložila utemeljeno predstavko glede na' nevzdržen položaj, ki je nastal vsled 'skrajne i omejitve deviznega prometa. G. minister je deputa-diji obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi nioči, da se položaj glede nakupa deviz čimpreje izboljša. Ker je pa Narodtea banka podružnica Ljubljana v zadnjih dneh skrčila na* področje Dravske banovine tudi dosedaj obstoječo dnevno kvoto za nakup deviz v znesku Din 100.000-— na Din 60.000'---, je predsedstvo Združenja ponovno zainteresiralo g. ministra in njegovega pomočnika g. Mohoriča, Zbornieo 101 ;in tukajšnjo podružnico Narodne banke ter prosilo,, da sef obstoječe stanje glede nabave deviz,: ki je v: danih razmerah postalo res nevzdržno, čimpreje omili. Intervencija se je izvršila tudi v pogledu ugodne in čimprejšnje rešitve prijav onih, ki imajo terjatve pri trgovcih v Italiji. ni davek v notranjem prometu se ne pobira (papir itd.), ob uvozu pa so oproščeni skupnega davka časopisi, akti, rokopisi, knjige (razen koledarjev), note in perijo-dična izdajanja v tujih jezikih v mehki vezavi. Modni časopisi, ceniki in slične knjige, ki se porabljajo za objave, priporočila itd. niso oproščene ob uvozu skupnega davka, ampak se za nje pobere skupni davek 4#/o. Zaključki Dunajske lesne konference Zaključila se je ta važna konferenca z delnim uspehom. Na polno izvedbo obširno začrtanega programa tudi v najugodnejšem slučaju ni bilo mogoče misliti. Zlasti težavno je bilo doseči načelni sporazum v srednjeevropski skupini producentov, ker so prav te dežele označene po številnih posebnih interesih. Delni uspeh je dosežen v dogovoru ravno te skupine producentov (Poljska, Češkoslovaška, Latvija, Rumunija, Jugoslavija in Avstrija) in se tiče eksportnih omejitev. Češkoslovaški delegaciji je bilo naročeno, naj izdela do 15. julija podrobnejše predloge glede tega dogovora, prav tako pravila za stalen odbor. Sporazum s Finsko in Švedsko se je moral preložiti na poznejši čas, ker so bili proti temu sporazumu posebni interesi Rusije in Italije. Finska in Švedska se morata najprvo sporazumeti z Rusijo in moreta šele nato privoliti v omejitev ekspor-ta. Konference se je udeležilo okoli 120 delegatov; splošno mnenje je bilo, naj se po dosedanji poti nadalje koraka. — Dalje beremo, da je vseevropski sporazum lesne produkcije odvisen od tega, da se Rusija in Italija odrečeta svojemu stališču. Rusiji je veliko na tem, da se lesni trgi stabilizirajo, a njena izvajanja so bila polna protislovij. Med protislovji se je videl namen, da se odločitev Rusije odloži, da se Rusija ogne vezavam in omejitvam, da pa pospešuje sporazum med drugimi produkcijskimi deželami, v kolikor bi bilo to zanjo ugodno. Ker sta pa Finska in Švedska izvajali iste konsekvence kot jim je sledila ruska taktika, se smatrajo izgledi Rusije za dosego posebnih ugodnosti zaenkrat za skromne. Uspehi M. mednarodnega velesejma v Ljubljani XII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino in industrijo g. dr. Alberta Kramerja. Razveseljiv dokaz zdrave strukture našega gospodarstva je že v tem, da smo mogli prirediti vzorčni velesejem v neokrnjenem obsegu — saj so bili vsi razstavni prostori docela zasedeni — tudi v času, ko se vse potaplja v govoricah nezaslišane gospodarske krize. Še bo^j razveseljivo pa je to, da ima naš velesejem tudi v sedanjih časih popoln uspeh in sicer tako v obisku kakor tudi v trgovskem pogledu. Na velesejmu je razstavilo skapno 652 razstavljalcev, od teh domačih 504 in sicer iz vseh pokrajin države. Zastopane so vse stroke naše proizvodnje in na vseh poljih je videti razveseljiv napredek. Ponekod že kaže, kakor da sploh ni mogoče doseči še kaj več. Tako n. pr. pohištvena industrija kar preseneča s svojimi vedno bolj popolnimi izdelki. Velika množina razstavljenega blaga in razstavljalcev pa dokazuje, da ni ta napredek le slučajen, temveč, da je perfektna pohištvena industrija pri nas doma. Sličen silen napredek dokazuje naša tekstilna industrija. Pasivnost naše trgovinske bilance je včasih obstojala predvsem vsled prevelikega uvoza tekstilnih izdelkov, a uvažati smo jih morali, ker smo jih doma le prav malo izdelovali. Vsako leto pa se je stanje boljšalo in letošnji velesejem dokazuje, da smo baš v tekstilni stroki napravili že velik korak na poti naše popolne gospodarske osamosvojitve. Prav tako smo v čevljarski stroki, v raznih kovinskih industrijah, v številnih panogah domačega obrta že popolnoma na isti stopnji s tujo industrijo in obrtom. Omeniti pa je treba tudi še, da število panog, v katerih postajamo od tujine že neodvisni, z vsakim velesejmom raste in to še posebno lepo dokazuje letošnji velesejem, ki je vsled pretežne udeležbe domačih razstavljalcev, čeprav mednarodnega značaja, vendarle res naš domači velesejem. Tako naši obrtniki kakor naši industri-jalci se zares trudijo, da do kouca izvedejo našo gospodarsko osamosvojitev ter pribore s tem vsemu narodu blagostanje, ki ga more biti deležen le narod, ki ni samo konsument tujih izdelkov. To našo trditev dokumentira najbolje razstava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in pa razstave male obrti, prirejene po banovinskem uradu za pospeševanje obrti. Inozemstvo beleži letos manjšo udeležbo, to pa vsled izredno strogih deviznih in valutnih omejitev, ki so jih uvedle skoro vse države. Razstavilo je 148 tvrdk: Avstrija 46, Amerika 3, Belgija 2, Češkoslovaška 16, Danska 1, Francija 2, Holandska 1, Italija 2, Madjarska 5, Nemčija 82, Sirija-Libanon 10, Švedska 3, Švica 1. Republika Poljska je priredila samostojno razstavo z namenom poglobitve gospodarskih stikov med njo in med nami. Na tej razstavi je sodelovalo 25 poljskih tvrdk, ki predstavljajo najznačilnejše industrijske panoge bratske republike. Zanimanja je bilo za vse izdelke na tej razstavi dovolj in so prireditelji, t. j. Poljsko-jugoslovan-ski privredni komitet Beograd, ter Poljski državni eksportni institut Warszawa z uspehi prav zadovoljni. Razstavo je strokovnjaško aranžiral g. dr. Lubaczevski, le- gacijski svetnik Poslaništva Poljske Republike v Beogradu. Razstavljalci so napravili pomembnejše zaključke, razvrščeni po strokah s sledečimi banovinami: Strojna industrija: Dravska, Dunavska, Savska, Vardarska, Primorska. Kovinska industrija: Dravska, Drinska, Savska, Moravska, Primorska. Fina mehanika: Vse banovine. Fotografija: Dravska, Primorska, Savska, Vrbaska. Radio in elektrotehnika: Dravska, Primorska, Drinska. Automobili, motorji, bicikli, vozovi: Dravska, Savska, Primorska. Poljedelski stroji in orodje: Vse banovine. — Pohištvo: Vse banovine. Pletarstvo: Dravska, Dunavska, Primorska, Savska, Moravska, Drinska. Tekst. ind. in konfekcija: Vse banovine. Vezivo, čipke, cerkv. potrebščine: Dravska, Savska, Beograd, Zemun, Pančevo. Usnje, krzno: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska, Beograd, Zemun, Pančevo. Galanterija in bižuterija: Cela država. Kemična in živilska industrija: Cela država. — Stavbna industrija: Cela država. Glasbila: Dravska, Savska, Dunavska, Zetska, Drinska, Vrbaska. Male živali: Dravska, Savska, Primorska, Vrbaska. Okrasne rastline in semena: Cela država. Razne novosti in drugo: Cela država. Obiskovalcev je bilo okrog 96.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejemske legitimacije iz oddaljenejših krajev države oziroma inozemstva pribl. 11.000 oseb. Dravska banovina 42-7°/o Savska banovina 13-4°/o Vrbaska banovina 2-8°/o Primorska banovina 4,3°/o Drinska banovina 2’5°/o Zetska banovina 0-3®/o Dunavska banovina 9-6% Moravska banovina 7*2#/o Vardarska banovina 0*9°/o Beograd, Zemun, Pančevo 8'7°/o skupaj Inozemcev 92-40/. 7-6®/. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Francije, Anglije, CSR, Poljske. Temelj našega dela je isto kakor naše gospodarske politike splošno: stremljenje po gospodarski neodvisnosti. Da to stremljenje obstoja tudi med našimi industri-jalci in obrtniki, in sicer v veliki meri, je sedanji velesejem prepričujoče pokazal. Naj bi sledil še dokaz, da vlada enako močno prizadevanje v javnosti in v javnih upravah, pa bo naša gospodarska samostojnost vsak dan večja realnost. Upamo in prepričani smo, da tudi ta dokaz ne izostane in da je tudi v tem pogledu optimizem upravičen. Po lepem dokazu, po krepkem napredku naše gospodarske osamosvojitve na XII. velesejmu je pač ta optimizem edino na mestu in zato tudi utemeljen. XIII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani bo leta 1933. v prvem tednu meseca junija. Od 3. do 12. septembra 1932 se vrši naša jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni«, v katere okrilju bo prirejenih več lepih specijalnih razstav, ki bodo brez dvoma vzbudile veliko zanimanje. Londonsko gospodarsko poročilo M. J. iB. poroča iz Londona: Izvršitev finančnih transakcij se more slednjič le v Londonu naučiti. Pretekli teden je bila razglašena opora banke An glo-South American po sindikatu, ki ga je vodila Angleška banka. V resnici je bila ta opora sklenjena morda že ipred dvema mesecema, a so jo objavili šele isedaj, po po polni izivedbi. Anglo-South American Bank, nastala iz fuzije starejših, do 70 let nazaj segajočih bank in vodilna v južnoameriški trgovini, zlasti v argentinski, je imela še na koncu preteklega leta 40 milijonov funtov hranilnih vlog, nahajajočih se večinoma v Južni Ameriki. Kakor je zgubil ves svet ogromne vsote pri transakcijah s chilenskim solitrovim (trustom, za kar je odgovoren Guggenheim, itaiko je zgubila silno veliko tudi omenjena banka; njene obveznosti v znesku sedem milijonov funtov ise niso dale poravnati vsled splošne kupčijske ohromelosti, vsled devizne zapore v raznih južnoameriških državah in vsled dviga velikega dela zalog. Sanacija bo odvzela banki skrb za teh sedem milijonov funtov. Izvedba vse opisane akcije je bila sprejeta v Londonu skoraj s popolno ravnodušnostjo. Pač pa se porodijo pri tem (tudi misli, kako malo jasen je tedenski izkaz Angleške banke in kako malo izvemo iz bilanc drugih bank. Nič se ne izve, kako velike so prave Tezerve dn kje se nahajajo. Angleška banka je nakupila ipred kratkim za tri milijone funtov zlata. A najbrž so njene zla/te zaloge mnogo večje kot jih navaja bančni izkaz. Obtok bankvcev narašča polagoma, tako da se nič ne pozna, in je za 7 milijonov funtov večji kot je bil pred enim letom; očitek Angleški banki, da dela deflacijsko politiko, je neupravičen. Ker plačajo banke m vloge le pol odstotka, se vršijo nakupi angleških državnih papirjev, ki nesejo povprečno 4 odstotke. Dviganje državnih papirjev je prineslo bankam in drugim finančnim: zavodom dobrodošlo nadvrednotenje njih rezerv, do-čim je pri zavarovalnih družbah, investicijskih trustih itd. treba omeniti znatne izgube na tujih rentah, industrijskih obligacijah itd. Mednarodne akceptne tvrdke in banke so slejkoprej v skrbeh. Inozemske kupčije, s katero so se skoraj izključno bavile, ni vež; prav tako so izginile tudi vloge, ki so bile po večini tudi (tujega izvora. Fuzijska poročila so na dnevnem redu. Vendar so bile te banke, zainteresirane večinoma •v Nemčiji, sedaj precej pomirjene. Najbrže so dobile iz krogov, ki so Hitlerju blizu, zagotovila, da se jim ni treba nič bati. Mislijo, da bo kljub vsem mogočim spremembam ostala plačilna volja Nemčije nespremenjena in da ni pričakovati nič posebno hudega. POZOR TRGOVCI! Kadar pridete v Ljubljano, ne pozabite obiskati DAJ-DAM, avtom, bufet Aleksandrova cesta — palača Viktorija. jkidkLpoppiakuaBia Jernej Dolšek, seka Hoče pri Mariboru, želi stopiti v stik s kupci bukovega oglja (več vagonov), bukovih obrvi (cepanic) ter za kolarski les (jesen, javor, brest). Moflip 75) rikl laneno olie’ ,irnež’ iTUŽUlflidlllU vse vrste lakov ter emajlno-lakaste in oljnate barve. II. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMELJSKIH NASADOV Žalec v Sav. dol., 13. 6. 1932. Vremenske razmere koncem meseca maja in začetkom junija niso prijale hmelj-skim nasadom, ker so pogoste padavine in neprestani južni vetrovi ovirali obdelovanje. Sedaj se bavijo hmeljarji z nadaljnim privezovanjem trt, s čiščenjem vrst in tu in tam tudi že s prvim, lahkim nasipanjem. V zgodaj obrezanih nasadih je trta zra-stla že do 3 m visokosti. Rastlina je zdrava in je brez škodljivcev. Stanje nasadov se mora označiti kot neenako — vendar zamore ugodno vreme še popraviti zamujeno. Društveni odbor. t Rusija bo v Poljski naročila zopet veliko železnih izdelkov in so zadevna pogajanja pred zaključkom. Bank fiir Oberosterreirh und Salzburg bo čisti dobiček v znesku 164.000 šilingov pripisala rezervam in novemu računu ter ne bo izplačala nobene dividende. Nemška plovbna družba Neptun znižuje osnovno glavnico od 7 milijonov mark na 3 milijone. Največji dve italijanski družbi umetne svile, Snia Viscosa in Soie de Chatillon, se po vesteh iz Rima pogajata o fuziji. Mednarodna lesna konferenca na Dunaju je z uspehom zaključila pogajanja o prilagoditvi produkcije na porabo potom dogovora med šesterimi v poštev prihajajočimi državami; definitivno osnovanje prodajnega urada se bo pa izvršilo šele tedaj, ko bo pogodba stopila v veljavo. Avstrijska tekstilna industrija poroča o nadaljnjih omejitvah obrata, in ni videti, kdaj se bo obrnilo na bolje. Mednarodna industrija umetne svile je med redkimi industrijami, ki se jim razmeroma dobro godi, svetovna produkcija preteklega leta je z 215 milijoni kilogramov zaostala za porabo v znesku 217 milijonov kg. Plovbna družba Hansa v Bremenu znižuje delniško glavnico od 24 na 12 milijonov mark; večino delnic ima.Severonem-ški Lloyd. 0 družbi Kreuger-Toll se poroča, da znašajo vse njene obveznosti 334 milijonov dolarjev. Nemška plačilna bilanca je bila po poročilu Državne banke v ipreteklem letu s 4800 milijoni mark pasivna. Zlate rezerve v U. S. A. so znašale dne 8. t. m. 2980 milijonov dolarjev, za 1034 milijonov več kot je zakonito predpisano. Družbe skupine Standard Oil izplačujejo za prvo letošnje polletje 93 milijonov dolarjev dividend, to je za 28 milijonov manj kot v prvem polletju leta 1930. Produkcija avtomobilov v Ameriki je znašala v prvih petih letošnjih mesecih 714.000 ikosov proti 1,390.000 v istih lanskih mesecih. V primeri z rekordnim letom 1929 je padla produkcija za 75 odstotkov in je prišla na nivo leta 1921. Položaj bombaževih predilnic v Nemčiji je bil tudi v maju nezadovoljiv. Naročila zagotavljajo mnogim obratom le za kratek čas zaposlenost. Prav isto iporočajo tudi o bombaževih tkalnicah. Japonski parlament je sprejel zakonski predlog, ki določa 35 odstotno povišanje nekaterih uvoznih carin. Nemško tovarno čevljev v Jugoslaviji' hoče ustanoviti berlinski tovarnar G. Knoll. Izdeloval bi ob niizkih cenah najfinejše damske čevlje, zaposlil bi 100 in pozneje 200 domačih jugoslov. delavcev in bi porabil po možnosti le domače blago. Argentinske železnice se borijo z veli- ; kimi težkočami in so tri družbe zaprosile za triletni moratorij. Mechanics Bank v U. S. A. z depoziti nad 19 mil. dol. je postala insolventna, kar je po dolgem času prvi tak slučaj. Prej so bile bančne insolvence na dnevnem redu, sedaj pa nismo nič več brali o tem. V Švici se zanimajo za med iz Jugoslavije, dalje za oves, koruzo, rž, sočivje, pšenico, lan in konopljo. Cene v Švici so do 55 odstotkov višje kot v Jugoslaviji, uvozna carina se giblje med 11 in 12 odstotki. Brezposelnih v Poljski so našteli 4. t-m. 279.000, kar za Poljsko ni veliko število. Carinska unija med Poljsko in Češkoslovaško je bila predmet razgovorov v Poznanju. V Poznanju bedo »tvorili poljsko-češkoslovaško trgovsko zbornico. Uvoz v Anglijo je bil v letošnjem maju za 14 milijonov funtov manjši kot v lanskem maju; izvoz iz Anglije za 3'7 mil. j manjši. Izvoz strojev Lz Avstrije je od tedna do | tedna slabši; tudi domača prodaja ni pri- j da, ker so investicije zelo omejene. Avtoanobilna industrija vseh držav toži,. da je toliko starih avtomobilov na trgu,; da se novi avtomobili kaj malo prodajajo, i Cena bencina v Avstriji, ki je bila pred • kratkim znižana, je sedaj zopet zvišana, in sicer za 4 šil. pri 100 kg. /Nove uvozne prepovedi v Ogrski, pri-obdane sedaj v uradnem listu, zadevajoj skoraj vse vršite blaga. Uvoz tabrikatov v Dansko je skoraj popolnoma prenehal; Danska se je v tem, oziru čisto žaprla, kar (čutijo zlasti Nefti' čija, ^hglija in Češkoslovaška. Hranilnica Dravske' banovine Telefon štev. 2483 Ljubljana, Knafljeva ulica 9 Rač. pošt. hran. št 10.680 prej Mavihov Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo Kranjska hranilnica I Celje Najvarnejša naložitev denarja Denar se lahko pošilja tudi po Poštni hranilnici Najvišje obrestovanje Devizno tržišče Tendenca čvrstejša. Promet Din 2,237.491-64 Minuli teden je zaključil s skoro tri-četrtmilijona dinarjev večjim skupnim prometom kakor predzadnji teden, ki je za malenkost presegel 1*5 milijona dinarjev. Od celotedenskega deviznega prometa odpade gros zaključkov na privatno blago, dočim je Narodna banka posredovala v običajnem Obsegu ter dala na razpolago v celem za 509 tisoč dinarjev deviznega blaga, med drugim največ Newyorka (142 tisoč Din) in Berlina (126 tisoč Din), dokaj man je pa Trsta (85 tisoč Din), Londo-Qa (58 tisoč Din), Curiha (43 tisoč Din), Pariza (41 tisoč Din), poleg tega pa še malenkost Amsterdama in Stockholma. Glede višine dnevnega deviznega prometa zavzema prvo mesto sredin borzni sestanek, na katerem je bilo perfektuira-no za nič manje ko en milijon 47 tisoč dinarjev deviznih zaključkov. Kakor je razvidno iz spodnjih prometnih podatkov: 6. junija 1932 Din 140.816-79 Newyork 7. junija 1932 Din 383.462-38 Wien 8. junija 1932 Din 1,047.648-03 Wien-Pariz 9. junija 1932 Din 257.893-— Curih 10. junija 1932 Din 407.672-44 Wien-Trst so na posameznih borznih dnevih prevladovali zaključki v devizah Wien, Trst, Pariz, Curih in deloma Newyork. V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v Oklepajih) je bil tekom minulega tedna dosežen v poedinih devizah naslednji Skupni promet (vse v tisočih dinarjev): Wien 972 (396), Trst 389 (318), Pariz 336 (51), Curih 210 (188), Newyork 192 (241), Berlin 128 (117), London 84 (78), Bruselj 12 (108), Amsterdam 9 (1) in slednjič Stockholm 5 (0). Devizna tečajnica pretečenega tedna kaže v splošnem porast tečajev izvzemši Bruslja, ki je od ponedeljka na petek (10. t. m.) popustil za 0-8 točke in Londona, ki je v tem času oslabel za eno točko, med tem ko je bil Curih tudi skozi vse borzne dneve prejšnjega tedna trgovan ob nespremenjenem tečaju 1097-35 za denar in 1102-85 za blago. Nasprotno je iz spodnje tabele razvidno, da je deviza Newyork okrepila svoj tečaj za celih 13'8 točke, deviza Berlin za 5-2 točke, ostale devize pa znatno manj. Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nisti beležili. Notic ostalih deviz ni bilo. 6. junija 1932 10. junija 1932. najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 227427 2285-63 2274-27 2285 63 Berlin 1324-62 133542 132984 1340-64 Bruselj 783-77 78771 78295 786-89 Curih 1097-35 1102-85 1097-35 1102-85 London 206-73 20833 205 79 20739 Newyork 5574-38 5602*64 5588 13 5616-39 Pariz 221-22 222-34 22124 22236 Praga 16623 16709 16634 167-20 Trst 287-46 289-86 287-57 289-97 Efektno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna; brez zaključkov; tržišče brez zanimanja. Notice industrijskih papirjev so bile iste kakor v predzadnjem tednu, t. j. Din 40-— za delnico Stavbne družbe d. d. v Ljubljani in Din 125-— za delnico Tvornice za dušik d. d. v Rušah. V Blairu ni bilo nobenega prometa, dočim je beležila ponudba v 8% posojilu dne 8. t. m. 44-—, na ostale borzne dneve 50-—, a v 7°/» posojilu 39-— dne 7. t. m., 40-— pa na vseh drugih borznih sestankih minulega tedna. Tečaj 15. junija 1932. DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M............ Bruselj 100 belg ... Budimpešta 100 pengO Curih 100 fr. London 1 funt .... Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr............ Praga 100 kron ......... Stockholm 100 ived. kr Trst 100 Ur............. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din 2276-47 2287-83 132967 1340-37 784-05 787-99 1097-36 110285 205-68 207-28 5610-13 5638-39 22133 222-45 166-98 167-75 28790 290-30 večjo količino za kurjavo Ponudbe poslati na naslov Radiirole Miloševi* Kosovska Mitroviča I Položaj in težnje slovenskega gospodarstva (Poročilo predsednika g. Ivana Jelačina v plenarni seji ZTOI) TRGOVINSKE ZADEVE Za izvedbo novega obrtnega zakona je sbornica poslala ministru trgovine in industrije obširno spomenico glede določil, ki se tičejo usposobljenosti in je opozorila na nekatere določbe, ki dopuščajo izigravanje zakona in opozorila na to, da bodo določila o obveznosti strokovne izobrazbe za izvrševanje trgovinskih obrtov brez .vsake veljave, ako se zakon v tem pogledu ne izpopolni. Nadalje je predložila zbornica ministrstvu trgovine in industrije predloge za izdajo pravilnikov v zmislu §§ 177 in 180, ki se tičejo 'krošnjarstva. Na poziv ministrstva je izvršila zbornica o tem še posebno pismeno anketo ter je na včerajšnji seji trgovskega odseka podrobno sklepala o predlogih, ki jih bo o tem vprašanju predložila ministrstvu. Še pred uveljavljenjem novega zakona je prosila zbornica ministrstvo trgovine in industrije, da določi obseg obrtnih pravic »pilarjev in sličnih malih trgovskih obratov«, za katere ni predpisan dokaz posebne izobrazbe. To vprašanje je zelo važno radi tega, ker obstoja upravičena bo- (Nadaljervanje.) jazen, da se bo prav to izjemno določilo izkoriščalo za izigravanje dbločb, s katerimi je uzakonjeno načelo obvezne izobrazbe za izvrševanje trgovinskih obrtov. S posebno vlogo se je zbornica zavzela za uvedbo obveznosti okrožnega odbora odnosno zveze tudi pri trgovskih udru-ženjih. V zmislu sklepa zadnje plenarne seje je poslala zbornica ministrstvu trgovine in industrije obširno spomenico glede določil, ki se tičejo iskanja naročil pri zasebnikih. Opozorila je pri tem zlasti na zadnji stavek drugega odstavka § 143., po katerem izgubljajo prejšnje določbe, namenjene pobijanju nedopustnega iskanja naročil pri privatnikih, vsako veljavo. Nadalje je opozorila zbornica' ministrstvo trgovine in industrije na pomanjkanje zveze med določbami § 119 (1) in § 140 zakona o obrtih, ki pride praktično zlasti pri podeljevanju obrtnih listov do izraza ter zaprosila, da se v pravilniku k zakonu izda pojasnilo določb § 10- (1) in § 140 glede porazdelitve strok. Ker se ima po § 7 zakona o pošti, telegrafu in telefonu z dne 16. julija 1931, tekom šestih mesecev po uveljavljenju z uredbo določiti, katere oprostitve od pla-čanja poštnine ostanejo še v veljavi in v kakem obsegu, je zbornica naslovila na ministrstvo prometa v odprtem roku spomenico, da se korespondenca med zbornico in udruženji po novem zakonu o obrtih oprosti poštnine. V spomenici je po-vdarila, da vrše zbornica in udruženja po novem zakonu obsežne posle prenešenega delokroga, ki povzročajo zbornici in udru-ženjem veliko dopisovanja in s tem mnogo stroškov, katere morajo sedaj sama nositi. Zbornični predstavki doslej še ni bilo ugodeno. O akcijah, ki jih je izvršila zbornica proti uzakonitvi že omenjenega načrta za nov protidraginjski zakon, bo podano na današnji seji posebno poročilo. Vedno ostrejša konkurenca v trgovini zavaja mnoga podjetja, da se poslužijo tudi nedovoljenih sredstev za plasiranje svojega blaga. Prihaja zato do mnogih sporov, v katerih se prizadete tvrdke obračajo na zbornico za intervencijo. Več intervencij je izvršila zbornica radi nelojalne konkurence, ki jo delajo legalni trgovini nabav-ljalne in konzumne zadruge. Zbornici prihajajo vedno pritožbe, da prodajajo konzu-mi svoje blago vsem, torej tudi nečlanom. In ker dovoljuje država zadrugam razne davščine, taksne carinske in tarifne olajšave, so zadruge postale privilegirani konkurenti legalne trgovine, ki ne uživa ni-kakih olajšav, ampak mora v polni meri nositi vse državne, banovinske in občinske davščine in dajatve. Proti takim, v resnici privilegiranim podjetjem, je konkurenca zasebne trgovine skoro nemogoča in so upravičene naše zahteve, da se naj zadruge držijo svojih predpisov in omejijo delovanje izključno na svoje člane. Pred-stavke zbornice doslej niso rodile zaželje-nega uspeha, razen v nekaterih primerih neznatne važnosti. Nasprotno je bil baš lansko leto uveljavljen ob uvedbi žitnega režima zakon, ki dovoljuje zadrugam, da smejo poslovati tudi z nečlani, ki bi ga kazalo že davno ukiniti. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence kljub temu, da je že leto dni v veljavi, še ni dosegel zaželjenih uspehov. Po časopisnih inseratih, plakatih, cenikih i. dr se stalno širi reklama, ki ni v skladu z zakonskimi določili. Vendar beležimo le redke primere, ki so se doslej obravnavali pred obrtnimi oblastvi in sodiščem. Zbornica sama je v naznanjenih ji konkretnih primerih intervenirala pri strankah neposredno, dala v nekaterih spornih primerih izjave sodišču odnosno obrtni oblasti ter daje strankam in organizacijam glede posameznih določil zakona navodila in nasvete. Toda na podlagi redkih sporov, ki so se doslej definitivno rešili pred obrtnim obldstvom, odnosno sodiščem, ni mogoče predviditi, v koliki meri bo zakon doprinesel k vzpostavitvi dobrih šeg in navad v poslovnem prometu in k odpravi izrodkov, ki se še vedno pojavljajo v medsebojnem tekmovanju ter občtuno škodijo ugledu naše solidne in reelne trgovine. Prav posebno pozornost je posvečala zbornica vprašanju državnih dobav, to je prometu z najmočnejšim konsumentom v notranjosti države. V ponovnih utemeljenih predstavkah je opozorila centralne oblasti na zapostavljanje dobaviteljev iz zborničnega okoliša, katerim je prav često iz zgolj formalnih razlogov, mnogokrat pa tudi s postopanjem, ki je v očitnem nasprotju z zakonskimi predpisi, onemogočena udeležba na javnih dobavah. Problem oddajanja državnih dobav je zelo kompliciran in vsebuje cel kompleks vprašanj, ki se bodo dala povoljno rešiti le s temeljito izpremembo celega sistema in načina, po katerem se oddajajo državne dobave. Naši obrtniki, trgovci in tovarnarji so v svojih pravicah, ki jih imajo na udeležbi državnih dobav v občutni meri materijal-no oškodovani, pa bo zato zbornica tudi v bodoče zastavila ves svoj vpliv za to, da se zaščitijo legitimni interesi našega podjetništva. Vkljub strogim navodilom kr. banske uprave dohajajo zbornici še vedno pritožbe radi kršitev predpisov o krošnjarjenju in zbiranju naročil pri zasebnikih. Zbornica je izvedla glede tega vprašanja številno akcij in intervencij. Pričakovati je, da bo uredba, ki jo ima izdati ministrstvo trgovine in industrije na podlagi pooblastila v novem zakonu o obrtih, odpravila vsaj glavne grajane nedostatke, vendar tudi s tem ne bo dosežen popolen uspeh, ako ne bodo predvsem naše stanovske organizacije, pa tudi posamezniki, z intervencijami na licu mesta in s prijavami oblastim pomagale pri pobijanju kršitev in s tem pripomogle k polnemu uveljavljenju zakonskih predpisov. Pri tej priliki mora zbornica odločno grajati postopanje domačih tvrdk, ki še vedno zaposlujejo inozemske moči kot potnike in zastopnike, dočim je mnogo domačih, strokovno dobro usposobljenih in spretnih potnikov brez kruha. — Utemeljene pritožbe s strani domačih trgovskih potnikov in zastopnikov so številne. Pričakujem, da ne bo ostal apel, ki ga obračam na vse prizadete tvrdke, brez pozitivnega uspeha. O akcijah zbornice proti monopolizaciji šolskih zvezkov smo v plenumu že ponovno poročali. V zadnjem času je bila zbornica primorana ponoviti svoje akcije, ker je ministrstvo prosvete meseca januarja t. 1. izdalo odlok o izvedbi monopoli-zacije šolskih zvezkov, na podlagi katerega je kr. banska uprava naročila, da se ima odlok striktno izvajati. Zvezke je naročati ali neposredno pri državni štampa-riji v Beogradu, ali pa potom banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. Posredovanje zasebne trgovine pri prodaji tega blaga je tako popolnoma izključeno. Prostemu prometu je na ta način odvzet predmet, s čegar prodajo in produkcijo se je bavilo številno trgovcev in obrtnikov. Akcija zbornice v tej zadevi je ostala brez uspeha. Zbornica pa je podvzela prav zadnje dni akcijo, da se temu vsaj delno od-pomore. Intervenirala je v tem pogledu tudi pri ministru trgovine in industrije g. dr. Albertu Kramerju. Na poziv tukajšnje kr. banske uprave je podala zbornica svoje mišljenje k osnutku pravil za javno banovinsko oznamkoval-nico hmelja s svojimi pripombami in iz-preminjevalnimi predlogi, ki so predvsem praktičnega značaja. Kakor smo informirani, so bile naše želje in predlogi smatram kot umestni in radi tega tudi v glavnem sprejeti. Na podlagi tega pričakujemo v najkrajšem času ustanovitev javne banovinske oznamkovalnice hmelja v Žalcu, ki bo ambulantno poslovala za vse hmeljske kraje naše banovine in že v prihodnji sezoni pričela z delom. Zbornica se je dalje trudila za dosego čim večjih kontingentov hmelja, kar velja zlasti za Francijo in Belgijo ter je v tem pogledu intervenirala pri vseh merodajnih mestih. V svrho poglobitve trgovskih stikov i inozemstvom in zlasti v svrho točnejšega pregleda o položaju na zunanjih tržiščih je stala zbornica ves čas v živahni pismeni zvezi z inozemskimi zbornicami, zlasti z zbornicami v Franciji, Italiji, Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji pa tudi Španiji. Zbornica se je trudila za izvoz živih čebel iz naših krajev v zapadne evropske države kakor tudi na Poljsko. Težave pri izvozu čebel nam pa povzročajo nekatere vmesne države s svojimi omejitvami glede tranzita čebel. Zbornica si je mnogo prizadevala za po-vzdigo izvoza našega vina, zlasti na Češkoslovaško in Poljsko, kjer imajo naša cenena vina dober trg, posebno odkar je izšel na Poljskem nov trošarinski zakon, ki je dvignil trošarino na sadni mošt, trošarino na vino pa pustil na prejšnji višini in s tem predvsem cenenemu jugoslovanskemu vinu omogočil prodajo na poljskih tržiščih. (Konec prihodnjič.) . vseh vrsilrgmke, uradne,rekiam- ne/astfvse, knjige,večdan lisk httr? in p&cmi! TISKARNA MERKUR UUBLIANA G RIGORČIžiEVASi 23 %'.<2 5-52\jjdepram .TlskamaJtbrkur zraven pride še 10 do 15 par voznine, daje odpadkov od sukiia, 'platna, usnja, vol- goji na vpogled, cteuifcne licitacije dne 25. junija t. 1. pni in ~CiCt fd} f|orrfr>rT» V Ob nenadni, težki in bridki izgubi našega nadvse ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda ‘>f,ar ' " | ono e • i ‘ 7 • >» 1 , d;:'*S2 s -t« l‘S*. f-. f£g , ib f vr.VMC---.fi ■Vttttrtr.u f n <*■, •■/<« ■ ; • •* ...... ., .v ' •• ' -*• * smo prejeli toliko izrazov iskrenega in srčnega sočustvovanja in bilo nam je izkazano toliko ljubeznivosti, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakomur posebej. ‘ ' 1 " ’ ' j f Teni potom se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih urah z nami čutili in nam zvesto stali ob strani, prav prisrčno pa še obifelji tlttinikovilia Vrtači, ki je nudila zadnjo pomoč blagemu pokojniku. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, zastopnikom raznih oblasti, zbornic, korporacij, društev, organizacij, denarnih zavodov, nameščencem in namešČenkam domače tvrdke Kollmann, združenim pevskim zborom »Ljubljanski ZvOrt«, »Ljubljana« in »Slavec« za v srce segajoče žalno petje pred hišo žalosti, med potjo k večnemu p očitku, V kapelici ha pokopališču pri Sv. Križu in ob odprti gttmili; godbi Sokola »Thbor*< za turobna žalostinke, gospodu županu dr. Dinku Pucu in številnim gg. občinskim svetovalcem, vsem njegovim stanovskim kolegom, gg. ljubljanskim in okoliškim trgovcem, zastopniku Narodne banke gospodu direktorju Gregoriču, zastopnikom Mestne hranilnice s podpredsednikom gospodbm Turkom, upravnim svetnikom 'in diVčktbrjerit Sokolskega Savčža in vsem sokolskim društvom za častno spremstvo v svečanem kroju, ljubljanskim in viškim gasilcem, podpredsedniku Narodne galerije gospodu dr. Lukmanu za prisrčni poslovilni govor ob odprtem grobu, zastopnikom društva »Itčgovški dom« s predsednikom gospodom Jelačinom, zafetopnikom »Trgovskega bolniškega in podpornega društva«, zastopnikom Dramskega gledališča, gospodu direktorju Goliji, dalje zastopnikom »Ciril-Metodove družbe«, »Vinčen-djevih konferenc«, častitim sestram Marijanišča in Lichtenthurnovega zaVfetiščh ter končno še vsem' številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega, preblagega in srčno ljubljenega pokojnika v tako res častnem številu spremili na kraj večnega miru. Zato ižrfekamo vsem, prav vsem še enkrat našo ponovno, prisrčno in globoko čutečo zahvalo. Svečana requiema za blagopokojnim se bosta daroval*ry petek, dhelT.jtinl Jal932, ob 10. uri v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, v ponedeljek, dne 20. jun ija? 1932; ob pol 10. uri pa v župni cerkvi na Vicu. V Ljubljani, dne 15. junija 1932. Globoko žalujoči sestra z vsem ostalim sorodstvom. I. i 2 i'l i i..... ' i.ifitii, ■ t*—*—<■«»' ; rs od mm i 'iloal v .itih ■ - in srtovi,- KNJIGOVEZNICA “ n JUGOSLOVANSKE TISKARNE LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Vi j -j loi itJu .0-. H.r fe (j fUJIfpj v “i '9 ‘ * NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE * I ŠOLSKE' ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-I NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD. TEODOR KORN LJUBLJANA poLjAnska e. s (PH&J HtrkBUf KORN) A. SARABOl Ustanovljeno leta 1852 krovec, stavbni. nalanterijski in vodov in centralne kurjave. — in klosetne naprave okrasni klepat . — Instalacija vodo-Naprava strelovodov. — Kopališke L'j:!0''’Jd.'L' J 'A N I priporoča špecerijsko bla